f oštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUG O SLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 92. kos. .V LJUBLJANI, dne 14. novembra 1934. Letnik VSEBINA: 688. Naredba o določitvi nevarnostno tabele za zavarovanje za nezgode in o postopku pri uvrščanju obratov v nevarnostne razrede in nevarnostne odstotke. 699. Razpored zvanj izvršilnih uradnikov in upravnih uradnikov sodnih zaporov v območju apelacijskih sodišč v Ljubljani in Splitu. 700. Ratifikacija mednarodne sanitarne konvencije z zapisnikom in prilogami po Svobodnem mestu Gdansku. 701. Pristop Brazilije k pogodbi o odpovedi vojni. 702. Pristop Iraka h konvenciji o postopanju z vojnimi ujetniki. 703. Pristop Iraka k ženevski konvenciji za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne. 704. Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o pobiranju cerkvenih taks za uradna dejanja jerarhijskih in samoupravnih oblastev, teles in organov srbske pravoslavne cerkve. 705. Razne objave iz »Službenih novin«. Uredbe osrednje vlade. 698. Naredba ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 29. septembra 1934, St. št. 42.546, o določitvi nevarnostne tabele za zavarovanje za nezgode in o postopku pri uvrščanju obratov v nevarnostne razrede in nevarnostne odstotke.* Na podstavi § 30. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 (zzd.)** predpisujem naslednjo nevarnostno tabelo in naslednji postopek za uvrščanje obratov v nevarnostne razrede in nevarnostne odstotke. § 1. Uvrstitev posameznih obratov, v katerih so zaposleni delavci, zavezani zavarovanju, v nevarnostne razrede in nevarnostne odstotke, ki služi po § 29. zzd. za eno izmed osnov pri odmerjanju prispevkov za zavarovanje za nezgode, se mora izvesti po predpisih te naredbe in na podstavi priložene nevarnostne tabele, ki je sestavljena iz dveh delov. I. del obsega nevarnostne razrede in nevarnostne odstotke posameznih razredov, II. del pa seznamek * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z due 22. oktobra 1934, št. 243/LXIII/578. ** »Uradni list« štev. 169/62 iz leta 1922. obratov, ki so razdeljeni na XXVIII skupin in 409 postavk z označbo nevarnostnega razreda za vsako postavko. Zavarovani obrati (poklici) se morajo po nevarnost* ni tabeli uvrstiti tako, da se določi za vsak obrat naj* prej skupina in postavka, po postavki pa nevarnostni razred in nevarnostni odstotek. Pri tem je treba paziti na to, da se nanašajo posamezni razredi te tabele na normalne obrate običajne sestave (glej 3. odstavek § 3. te naredbe). Pri določanju nevarnostnih odstotkov so se upoštevale v tabeli vse obratne veje in vsa pomožna dela, ki so navadno združena z dotično vrsto obrata. Zlasti spadajo k obratu: vodstvo in nadzorstvo podjetja (poslovne pisarne); dela, ki se opravljajo v manipulacijskih prostorih in v skladiščih, kakor tudi dela pri zamotavanju (vkladanju); delo v lastni režiji za vzdrževanje zgradb in za ureditev delavnic; delo v lastni režiji za kurjavo, razsvetljavo in čiščenje delavnic; uporaba lastnih vozil itd., če se opravljajo ta dela samo za namene podjetja z lastnim osebjem in če ni obseg teh del večji od normalnega. § 2. Za »obrate, ki delajo z motorjem«, se ne smatrajo samo obrati, ki uporabljajo pogon na elementarno silo vetra, vode, pare, plina, nafte, elektrike in pod., ali pa uporabljajo vitle na živalsko silo ali ki dobivajo potrebno silo po transmisiji, temveč tudi, pri katerih se uporabljajo parni kotli ali parni aparati (za destilacijo lesa, kuhanje cunj, parno sušenje itd.). Če uporablja obrat motorno silo tako redko ali če dela s tako majhno motorno silo, da je nevarnost obrata znatno manjša od običajne v obratih z motorno silo in da ni nevarnost znatno večja od nevarnosti v obratih, ki delajo samo na roko, se sme tak obrat uvrstiti v razred obratov, ki se opravljajo z ročnim delom. Isto velja tudi v primeru, če za osebje ni nevarnosti od uporabe strojev ali motorjev, ker dela pri strojih in transmisijah samo delodajalec. § 3. Smatra se, da obstoji različna nevarnost v posameznih delih istega obrata v smislu § 31. zzd. tedaj, če v nevarnostni tabeli ni skupne postavke za vse dele tega obrata. Če je torej tak obrat sestavljen iz dveh ali več bistveno različnih delov obrata, ki se dajo točno oddeliti, in če se ta obrat v celoti ne da uvrstiti v nevarnostni razred ene postavke zato, ker v tabeli ni ustrezajoče postavke, se mora vsak del obrata, za katerega je v nevarnostni tabeli navedena postavka, uvrstiti v poseben razred kot poseben obrat. Če je za nameščence, ki so zaposleni v manj nevarnem delu takega obrata, nevarnost povečana zbog drugega dela obrata, je upoštevati tudi to in povečati odstotek v nevarnostnem razredu. Delodajalec takega obrata mora označiti ob vsaki prijavi nameščencev, v katerem delu obrata dela prijavljeni nameščenec, ter voditi po delih obrata ločene izplačilne pole. Na isti način se uvrščajo obrati, katerih ureditev se ne more smatrati za normalno (običajno), ki jo ima v mislih nevarnostna tabela, ker imajo ti obrati pomožne ali stranske obratovalnice, ki po navadi niso združene z obratom dotične vrste, ali ker nimajo pomožnih ali stranskih obratovalnic, ki so po navadi združene z obrati dotične vrste, vendar samo tedaj, če se izjemoma ureditev obrata ne da upoštevati ob uvrstitvi obrata v drug nevarnostni odstotek istega razreda. Če imajo obrati, omenjeni v prvem in drugem odstavku tega paragrafa, del nameščencev zaposlen v več delih obrata ali pri skupnih pomožnih obiatovalnicah za več delov obrata z različno nevarnostjo, je za take nameščence odrediti poseben razred in ustanoviti poseben nevarnostni odstotek na način, ki je določen v 2. do 4. odstavku § 7. za »sestavljene obrate«. Tudi za te nameščence je treba voditi ločene izplačilne pole in pri prijavah označevati njih zaposlitev v več vrstah obratov. § 4. Za obrate, ki niso našteti v II. delu nevarnostne tabele kot posebne vrste obratov pod posebno postavko in ki bi se torej mogli uvrstiti samo med obrate povsem drugega značaja z znatno različno nevarnostjo, na katere pa se ne da uporabljati § 3., odnosno § 7. te na-redbe, je treba glede na njih značaj določiti v nevarnostni tabeli novo postavko, za katero se mora po njih dejanski nevarnosti odrediti nevarnostni razred. Odločbe ravnateljstva, odnosno glavne skupščine glede določitve novih vrst obratov se smatrajo za dopolnitev nevarnostne tabele in dobijo po § 30. zzd. moč po odobritvi ministra za socialno politiko in narodno zdravje. § 5. Brž ko je za kak obrat odrejen nevarnostni razred, *e mu na podstavi I. dela nevarnostne tabele odredi nevarnostni odstotek. Za normalne obrate, pri katerih je tudi nevarnost normalna, se odredi srednji nevarnostni odstotek dotičnega razreda. Večji, odnosno manjši ne- varnostni odstotek se odredi, če je v dotičnem obratu nevarnost večja ali manjša od običajne. Večja ali manjša nevarnost se mora upoštevati v vseh primerih, v katerih obstoje znaki, izrečno navedeni v nevarnostni tabeli za posamezne vrste obrata. Ce zbog rabe strojev na elektriko ni transmisij (posamični pogon) ali je znatno zmanjšano njih število, se smatra to kot znak za manjšo nevarnost, če je v dotični vrsti obrata pogon s transmisijo običajen. Pri obratih, ki so v smislu 2. odstavka § 2. te na-redbe uvrščeni kot »obrati brez motorja«, je zbog rabe motorjev nevarnostni odstotek v nevarnostnem razredu zvišati. § 6- Sicer pa se je pri določanju nevarnostnega odstotka zlasti ozirati na stanje (kakovost) zgradb in ureditev delavnic, na varnostne odredbe in zaščitne naprave ka-kcr tudi na tehnično vodstvo obratov, na način dela, na sposobnost delavcev za delo, ki ga opravljajo, na izvrševanje nadzorstva in na vzdrževanje reda v delavnicah, končno pa na podatke o prejšnjih nezgodah in njih posledicah v dotičnem obratu, če je že dovolj podatkov za tako ocenjevanje nevarnosti. Ce so razlogi, da bi se nevarnostni odstotek zmanjšal ali povečal, je treba oceniti, kateri od njih prevladujejo. s 7. Iz dveh ali več delov različne nevarnosti sestavljeni obrat sme osrednji urad, če zanj po § 4. te naredbe ni že določena posebna postavka, namesto uvrstitve po § 3. s pristankom delodajalca uvrstiti v skupen nevarnostni razred in nevarnostni odstotek, pri čemer se vzame za osnovo uvrstitve povprečni nevarnostni odstotek celotnega obrata. Smatra se, da je delodajalec na to molče pristal, če noče ali zaradi zaposlitve istih nameščencev v raznih delih obrata ne more predpisno voditi ločenih izplačilnih pol in pri prijavi nameščencev ne more označiti delov obrata, v katerih delajo. V ta namen se morajo po gorenjih predpisih najprej določiti nevarnostni razredi in nevarnostni odstotki ločeno za vsak del obrata. Tako dobljeni nevarnostni odstotki posameznih delov obratg se morajo za vsak posamezni del obrata pomnožiti z vsoto zavarovanega zaslužka (§ 22. zzd.), izplačanega v dotičnem delu obrata. Vsota teh zmnožkov za ves obrat, deljena z vsoto zavarovanega zaslužka, daje povprečni nevarnostni odstotek kot prispevno postavko in osnovo za uvrstitev celotnega obrata. Povprečni odstotek se mora zaokrožiti na celo odstotke. Na podstavi povprečnega odstotka se uvrsti obrat v tisti nevarnostni razred, čigar srednji odstotek je najbližji izračunjenemu povprečnemu odstotku. Pri tem izračunanju je treba upoštevati zavarovani zaslužek, izplačan v prejšnjem letu, pri novih obratih pa zaslužek, ki se bo verjetno na leto izplačeval v posameznih delih obrata. Zaslužek tistih nameščencev, ki delajo samo v enem delu obrata, se mora upoštevati pri dotičnem delu obrata, zaslužek tistih nameščencev pa, ki ne delajo samo v enem delu obrata, se mora razdeliti na posamezne dele obrata po cenitvi, in sicer kar moči točno. Ce za cenitev ni boljših stvarnih podatkov, se mora zavarovani zaslužek, skupen vsemu obratu, razdeliti sorazmerno z zaslužki, izplačanimi v posameznih delih obrata. Če se za preteklost ali za prihodnost ne d& točno ugotoviti zavarovani zaslužek, se mora zgoraj navedeni račun opraviti na isti način, le da se vzame za osnovo računa namesto zavarovanega zaslužka število nameščencev v vsakem posameznem delu obrata in v celokupnem obratu. Če se posamezni deli obrata razlikujejo po trajanju zaposlitve nameščencev, se je treba ozirati tudi na to. § 8. Kmetijski delavci, ki so na podstavi 4. odst. § 6. zzd. zavezani zavarovanju samo, kolikor jim preti nevarnost nezgode od kotla ali pogona, so zavarovani samo za primer nezgode, in sicer kolektivno brez individualne prijave na podstavi zavarovanega letnega zaslužka 4200 dinarjev (V. mezdni razred). Za uvrstitev obratov, ki zaposlujejo take delavce, so določene postavke 6. do 18. II. dela nevarnostne tabele. Za take delavce plačuje prispevke lastnik stroja, neglede na število dejanski zaposlenih delavcev, v zneskih, navedenih v II. delu nevarnostne tabele, a najmanj 10 Din od stroja na leto. Radi zdravljenja in plačevanja hranarine takim poškodovanim delavcem gre bolniški veji zavarovanja prve štiri tedne po nezgodi 5% vseh prispevkov. Postavki 6. in 0. veljata tudi za uvrstitev strojnikov in kurjačev, ki so kot industrijski delavci zavezani zavarovanju za bolezen in za nezgode ter se prijavljajo poimenski. Postavki 4. in 5. veljata za nameščence, ki izvršujejo v kmetijskih obratih razna režijska dela vključno nadzorstvo in ki so zato zavezani zavarovanju za bolezen in nezgode. Postavke 1. do 3. veljajo za kmetijsko služinčad, če je ta v celoti zavarovana. Delavci pri kmetijskih strojih se uvrščajo v teh primerih po 1. odstavku tega paragrafa. Če so v kmetijskem obratu zavarovani vsi delavci dotičnega obrata za bolezen in za nezgode, se uvrščajo v postavke 1. do 3. tudi tedaj, če delajo pri strojih, omenjenih v postavkah 6. do 18. § 9- Obrate je uvrščati v nevarnostne razrede in nevarnostne odstotke po možnosti po zaslišanju pristojnega inšpektorja dela, odnosno rudarskega oblastva, in sicer zlasti tedaj, kadar smatra urad, da je treba obrat uvrstiti v višji nevarnostni razred ali nevarnostni odstotek ali kadar ne smatra delodajalčeve trditve, da je nevarnost manjša, za popolnoma osnovano. § 10. Uvrstitev obratov v nevarnostne razrede in določitev nevarnostnih odstotkov veljata, dokler ostane v veljavi ista nevarnostna tabela. Ob periodični izpremembi nevarnostne tabele, določeni z zakonom za vsakih pet let, je treba vse obrate nanovo uvrstiti; samo delna izpre-memba nevarnostne tabele za posamezne vrste obratov ima za posledico novo uvrstitev le tistih obratov, na katere se izpremeinba nanaša. Če zve osrednji urad po uvrstitvi v nevarnostni razred in po določitvi nevarnostnega odstotka za doslej ne znane okolnosti, ki vplivajo na uvrstitev dotičnega obrata v nevarnostni razred ali v nevarnostni odstotek, se sme obrat po zaslišanju delodajalca za preostali čas veljavnosti nevarnostne tabele uvrstiti v drug nevarnostni razred, odnosno določiti nov nevarnostni odstotek. Ta uvrstitev ima, če se z njo uvrsti obrat v višji nevarnostni odstotek, vzvratno moč do prvega dne naslednjega meseca, ko je večja nevarnost dejanski nastopila; če se pa nevarnostni odstotek zniža, velja od prvega dne onega meseca, ki nastopi za dnem, ko je osrednji urad za zmanjšanje nevarnosti zvedel. § 11. Če delodajalec ne izvrši predpisanih varnostnih odredb ali ne napravi zaščitnih naprav, sme osrednji urad za zavarovanje delavcev nekvarno drugim posledicam uvrstiti njegov obrat v višji nevarnostni razred; če pa je bil dotični obrat že prej uvrščen v najvišji razred, ga sme obremeniti z dvojnim zneskom ustreznega odstotka. Ta uvrstitev velja od izteka predpisanega roka za izvedbo varnostnih odredb ali zaščitnih naprav, dokler delodajalec ne izvrši predpisanih odredb. Brž ko delo-d jalec dokaže, da je predpisane odredbe izvršil, velja od prvega dne prihodnjega meseca stara uvrstitev. Če je medtem nastopila nova periodična uvrstitev, velja od istega dne normalna uvrstitev, ki jo je treba v odloku o novi periodični uvrstitvi vnaprej določiti. § 12. Delodajalci so na podlagi § IG. zzd. dolžni, dajati osrednjemu uradu na njegovo zahtevo razen podatkov, prijavljenih po § 9. zzd., vse tiste podatke, ki so potrebni za določitev nevarnostnega razreda in nevarnostnega odstotka njih obratov. § 13. Obrate, ki so zavezani prijavi po § 9. zzd., uvršča osrednji urad na podstavi prijavnice za obrat. Dokler se ta uvrstitev ne izvrši, pobirajo okrožni uradi predjem na prispevek za nezgode, ki se obračuna po uvrstitvi, in sicer na podstavi začasnega odstotka, ki ga odrede okrožni uradi po nevarnostni tabeli. O uvrstitvi obrata obvesti osrednji urad v 30 dneh od dne, ko se izda odlok, pismeno delodajalca in pristojni krajevni organ. V odloku mora navesti natančno postavko, nevarnostni razred in nevarnostni odstotek, v katerega je obrat uvrščen, odnosno v katerega so uvrščeni posamezni deli obrata. Če je obrat s posameznimi deli različne nevarnosti uvrščen v en razred na podstavi povprečnega nevarnostnega odstotka, se mora v odloku navesti račun, izveden po § 7. te naredbe. Če je uvrščen obrat v višji razred, odnosno če je zanj določen višji odstotek v nevarnostnem razredu, se morajo v odloku navesti razlogi za tako uvrstitev. § 14. Za obrate, ki po § 9. zzd. niso zavezani prijavi, od-redč krajevni organi na prvem plačilnem nalogu odstotek, ki je zanje določen v nevarnostni tabeli in po katerem se v smislu § 33. zzd. plačuje prispevek za nezgode. Pri obratih, glede katerih je odredil okrožni urad nevarnostni odstotek, velja ta odstotek tudi za tiste nameščence, ki so prijavljeni pri društvenih bolniških blagajnah. Zoper tako odrejeni odstotek je dopustna pritožba na osrednji urad v 15 dneh po vročitvi prvega plačil- nega naloga. Osrednji urad preskusi na podstavi pravočasne pritožbe odstotek ter izda odločbo. Osrednji urad sme, tudi če ni pritožbe, odstotek znižati ali zvišati, če spozna, da ga je odredil krajevni organ nepravilno; tako popravljeni odstotek pa velja šele od prvega dne v mesecu, ki nastopi za dnem vročitve odloka osrednjega urada. Za hišno služinčad (služkinje) se ne določi odstotek na plačilnem nalogu, temveč velja zanjo po postavki 409. II. dela nevarnostne tabele vedno zvišani odstotek 7 v III. nevarnostnem razredu. Ravnateljstvo osrednjega urada sme pooblastiti krajevne organe, da sami določijo nevarnostni odstotek na prvem plačilnem nalogu tudi za izvestne vrste obratov, ki so zavezani prijavi obrata po § 9. zzd., pri katerih pa ni večje razlike nevarnosti in ne komplicirane ureditve, kakor so enostavne žage, kmečki mlini, kmetijski stroji, avtotaksi in pod., če dotični delodajalec ne zaposluje navadno več ko 5 nameščencev, ki so zavezani zavarovanju. Za take obrate veljajo tedaj določila 1. do 3. odstavka tega paragrafa. § 15. Zoper odločbe osrednjega urada je dopustna po § 13. in po § 14. te naredbe pritožba v 15 dneh od dne vročitve odloka na ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Pritožbe je vlagati pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev; IMa jih pa mora z vsemi spisi, ki se nanašajo na dotični predmet, predložiti s svojim mnenjem v 15 dneh ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Prošnje, naj se zaslišijo veščaki izmed delodajalcev in nameščencev, upošteva ministrstvo, preden izda odločbo o pritožbi, če se mu zde dovolj osnovane. Dokler se ne izda odločba o pritožbi, uvrstitev ni dokončna; vendar pa sme krajevni organ na podstavi osporjene odločbe pobirati prispevke tako, da se pobrani prispevki dokončno obračunajo, ko se izda odločba o pritožbi. § 16. Ta naredba dobi moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije«, nevarnostna tabela pa velja od dne 1. januarja 1935. S tem dnem neha veljati naredba ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 15. oktobra 1930, St. br. 28.174 (»Službene novine« št. 248)* o določitvi nevarnostne tabele za zavarovanje za nezgode in o postopku o uvrščanju obratov v nevarnostne razrede in nevarnostne odstotke, z vsemi poznejšimi dopolnitvami in izpremembami. V Beogradu, dne 29. septembra 1934. Minister za socialno politiko in narodno zdravje: dr. Fran Novak s. r. * »Službeni lisk št. 312/49 iz 1. 1931. NEVARNOSTNA TABELA I. del. Razredi nevarnostne tabele in nevarnostni odstotki v vsakem razredu. Nevarnostni Nevarnostni od- Srednji nevarnostni razred stotki v razredu odstotek I 1 do 3 2 II 3 do 5 4 III 4 do 8 6 IV 7 do 11 9 V 10 do 14 12 VI 13 do 19 16 VII 16 do 24 20 VIII 20 do 30 25 IX 25 do 37 31 X 31 do 47 39 XI 39 do 58 48 XII 48 do 72 60 XIII 60 do 89 75 XIV 75 do 100 90 //. del. Seznamek obratov in njihovih nevarnostnih razredov po postavkah. I. skupina. Kmetijstvo. A. Obdelovanje zemlje. Naziv obrata Nevarnostni postavke razred 1. Kmetijski obrati z vsem osebjem, vštevši gojenje živali, vrtnarstvo, ribarstvo in lov ter kmetijska služinčad, če se uporabljajo stroji na motorni pogon (kakor: mlatilnice, priprave za rezanje krme, stroji za žetev, sejalnice, kosilnice, parni plugi itd.) . . . ’ 2. Kmetijski obrati z vsem osebjem in kmetijska služinčad z uporabo strojev na živalsko silo (mlatilnice, priprave za rezanje krme, stroji za žetev, sejalnice, kosilnice, priprave za čiščenje žita itd.) . . . VII 3. Kmetijski obrati s celokupnim osebjem in kmetijska služinčad, če se ne uporabljajo stroji, gnani z motorjem ali z živalsko silo, temveč samo kmetijsko orodje, kose, srpi in plugi . .................................... VI Znak za večjo nevarnost: mlatilnice in priprave za rezanje in čiščenje, gnane s človeško silo. 4. Režijska dela v kmetijstvu za vzdrževanje inventarja (kakor: kovači, kolarji, mizarji, zidarji, strojniki, nadzorstveno osebje itd.), če kmetijski delavci niso imenoma zavarovani in če se dela z motorjem..................VIII Znak za večjo nevarnost: večji obseg nevarnejših del in raba strojev za obdelovanje lesa. 5. Režijska dela v kmetijstvu za vzdrževanje inventarja, če kmetijski delavci niso zavarovani imenoma in če se dela brez motorja VI številka postavke Naziv obrata B. Kmetijski stroji. Nevarnostni razred 6. Kmetijski stroji na motorni pogon (kakor: plugi, priprave za grabljenje zemlje in kopanje plodov, stroji za sejanje in umetno gnojenje, za košnjo trave in žita, za grabljenje in zbiranje sena in pod.............................XIV Posluževalec teh strojev se zavaruje kakor industrijsko delavstvo. Ob pogonu na vrv je treba zavarovati tudi še zaposleno kmetijsko delavstvo, za katero se plačuje prispevek Din 1'— od delovnega dne in stroja. 7. Stroji z živalsko silo za sejanje in umetno gnojenje zemlje, grabljenje in zbiranje šepa in pod.................................................. IV Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko ter se zanje plačuje od stroja in delovnega dne Din 0'25. 8. Stroji z živalsko silo za košnjo trave in žita XIV Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko ter se zanje plačuje od stroja in delovnega dne: a) pri strojih za žetev brez avtomatskega vezanja Din 3"—, b) pri ostalih strojih Din 2'—. 9. Mlatilnice z motorno silo v zvezi z ostalimi stroji, ki se uporabljajo pri mlačvi in ki se gonijo z isto pogonsko silo kakor mlatilnice XIV Znak za večjo nevarnost industrijskega delavstva: uporaba stiskalnice za slamo. Strojniki in kurjači se zavarujejo kakor industrijsko delavstvo. Za zavarovanje zaposlenega kmetijskega delavstva — vštev-ši tudi tiste, ki delajo samo za hrano — pa se plačuje prispevek po dejanski sili mlatilnice od delovnega dneva in mlatilnice: a) pri običajnih mlatilnih garniturah: a) s silo do 3 IIP . . . 5'— Din b) s silo nad 3—5 HP . . . 8 — Din c) s silo nad 5—7 HP . , , 12'— Din č) s silo nad 7-10 IIP . . . 15'— Din d) s silo nad 10-15 HP . . , 19'— Din s silo nad 15—25 HP . . . 24'— Din i) s silo nad 25 HP . . . 30'— Din b) pri mlatilnih garniturah s avtomatskim vlaganjem ali elevatorjem ali stiskalnico za slamo: g) s silo do 3 HP . . , 4'— Din h) s silo nad 3—5 HP . . . 6'— Din i) s silo nad 5—7 HP . , . 10'— Din j) s silo nad 7-10 IIP . . . 13'— Din k) s silo nad 10-15 HP . . . 17'- 1) s silo nad 15—25 HP . . . 21'- m) s silo nad 25 HP . . Din Din 27'- Din c) pri mlatilnih garniturah s avtomatskim vlaganjem in elevatorjem ali stiskalnico za slamo: Naziv obrata Številka postavke r) s silo nad 7—10 HP . s) s silo nad 10—15 HP , š) s silo nad 15—25 HP . t) s silo nad 25 HP . 10. Mlatilnice z živalsko silo , Nevarnostni razred 12'— Din 15'— Din 18'— Din 24'— Din .... XI n) s silo do 3 HP o) s silo nad 3—5 HP p) s silo nad 5—7 IIP 3'— Din 5'— Din 8'— Din Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko ter se plačuje zanje prispevek od stroja in delovnega dne: a) če se mlatilnica žene z 1 do 3 konji, 2'— Din, b) če se mlatilnica žene z dvema paroma ali tremi pari konj, 4'— Din, c) če se mlatilnica žene s štirimi pari konj ali več, 6'— Din. 11. Stroji za čiščenje žita in drugih zemeljskih plodov.................................................... IX Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko ter se plačuje zanje prispevek 0'75 Din od stroja in delovnega dne. 12. Stroji za robkanje koruze...........................XIV, Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko ter se plačuje zanje od stroja in delovnega dne prispevek: a) pri motorni sili do 3 HP 3'— Din, b) pri motorni sili preko 3 HP 5'— Din, c) pri živalskem pogonu 2'— Din. 13. Stiskalnice za slamo in seno........................XIV, Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko ter se plačuje zanje od stroja in delovnega dne prispevek 3'— Din. 14. Stroj za rezanje krme, cirkularke in podobni stroji v kmetijstvu................................XIV, Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko ter se plačuje zanje od stroja in delovnega dne prispevek 2'— Din. 15. Mlini za drobljenje zrnja, umetnega gnoja in pod............................................... X Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko ter se plačuje zanje od stroja in delovnega dne prispevek 1'— Din. 16. Priprave za parjenje krme (živinske hrane) ...............................................VII Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko ter se plačuje zanje od delovnega dne in stroja prispevek 0'50 Din. 17. Stroji za predelavo mleka, separatorji . . VI Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko ter se plačuje zanje od delovnega dne in stroja prispevek 0'25 Din. 18. Stroji za črpanje in brizganje vode in pod. VI Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko ter se plačuje zanje od delovnega dne in stroja prispevek 0'25 Din. Pripomba k postavkam 6. do 18. Če so pri obratih, pri katerih se delavstvo zavaruje samo kot kmetijsko delavstvo, zaposleni delavci, ki so zavarovani kot strokovni delavci, se zniža določeni prispevek za kmetijsko delavstvo po stroju in delovnem dnevu za vsakega zaposlenega strokovnega delavca: IX V III II številka Naziv obrata Ne!™tni postavke razred pri postavkah 8., 12., 13. in 14. za 1'— Din, pri postavkah 10., 11. in 15. za 0’50 Din, pri postavkah 7., 16., 17. in 18. za 0'25 Din. Prispevek za zaposleno kmetijsko delavstvo ne sme biti ipanjši ko 10 Din od stroja na leto. C. Gojenje živine. 19. Gojenje (paša in pitanje) rogate živine, pristave .............................................VIII 20. Gojenje bikov.....................................XIV 21. Gojenje (gojenje in paša) konj, mul, oslov in pod. Znak za večjo nevarnost: dresiranje in treniranje konj. 22. Gojenje (paša in pitanje) svinj, ovac, koz in podobne drobnice; zoološki vrtovi in farme 23. Gojenje perutnine............................ 24. Gojenje čebel, sviloprejk in pod............. Pripomba k postavkam 19. do 24. Če pita trgovec kupljeno živino radi trgovanja, se uvršča pitanje skupno s trgovino v postavke 363., 364., 365. C. Vrtnarstvo in podobno. 25. Vrtnarstvo cvetlic, zelenjave, semen, umetno gojenih cvetlic, drevesnice in sadovnjaki skupno s trgovino; urejevanje in vzdrževanje parkov in nasadov na pokopališču; nabiranje zdravilnih zeli ....... V 26. Obiranje sliv in drugega sadja................... IX Znak za večjo nevarnost: lasten prevoz. 27. Vinogradništvo (vzdrževanje vinogradov in trgatev grozdja s teščenjem [prešanjem]) in hmeljarstvo, če nista v zvezi s kmetijstvom ......................................... IV D. Ribarstvo. 28. Ribarstvo (gojenje in lovljenje rib) v sladkih vodah; akvariji.................................... VI 29. Pomorski ribolov; gojišča ostrig .... VIII 1 * • II. skupina. Javni promet. A. Železnice. 30. Železnice za javni promet z vsemi pomožnimi obrati........................................... IX 31. Cestne železnice ..............................VIII Znak za manjšo nevarnost: brez motornega pogona. B. Brodarstvo. 32. Ladje za daljno plovbo z vsem osebjem na ladji ..... X 33. Ladje obalne plovbe z vsem osebjem na ladji...........................................VIII 84. Ladje za pristaniški promet (vlačilci, mao- ne, plovni doki, plovni žerjavi), šolske ladje, reševalne ladje <,.»•••••« IX številka Naziv obrata Nevarnostni postavke razred 35. Pristaniško, pisarniško in drugo osebje pa-roplovniških podjetij; paroplovniške agencije IV, 36. Rečni promet, osebje na parnikih in vlačilcih na rekah ter jezerih in pristaniško ter pisarniško osebje................................VIII 37. Razsvetljava, nadzorstvo in vzdrževanje vodnih poti za ladijski promet; oprema in razprema ladij............................................... IX 38. Prevozi, trajekti, brodi, leteči mostovi, vlačenje ladij z živalsko silo.......................... IX 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. C. Zračni promet. Podjetja za zračni promet z vsem osebjem (hangarji, pristanišča, delavnice, tehnično in pisarniško osebje, spremljanje) .... XI 0. Poštna služba. Državna poštna služba skupno s prevažanjem pošte in montiranjem ter vzdrževanjem brzojavno-telefonskega omrežja . . . VII Poštna in brzojavna služba pri pogodbenih postali .............. IV III. skupina. Zasebna prometna podjetja. A. Osebni in blagovni prevoz. Industrijske železnice z motorno silo kot samostojni obrati ali če so nenormalnega obsega, združeni z industrijo ........... Žične železnice in železnice na škripčevje kot samostojni obrati ali če so nenormalnega obsega, združeni z industrijo .... Prevažanje tovorov s težkimi ali lahkimi vozovi ali z avtomobili................... Speditcrska podjetja s prevozom in skladiščem in s pisarniškim poslom.............. Znak za večjo nevarnost: manjši obseg pisarniških poslov. Težki tovorni vozovi z motorjem ali brez njega ............................ Lahki tovorni vozovi z motorjem ali brez njega..................................... ,Avtobusi in avtotaksiji............... Zasebna motorna osebna vozila ..... Znak za večjo ali manjšo nevarnost: večja ali manjša jakost motorja. Prevoz oseb z živalsko silo: omnibusi, izvo-ščki, prevoz pošte, privatni vozovi in pod. Izposojevalnice čolnov na vesla in na jadra Prevoz s splavi in spuščanje drv po vodi kot samostojni obrati . ................................... Aeroplani in zrakoplovi s posluževalci IX XI XI X XII X IX IX VIII VI XI XIV, B. Pomožni prometni obrati. Carinska posredništva in špedicija brez prevoza in skladišča.......................... Skladiščna podjetja, javna skladišča, carinarnice s skladiščem .••••«««• TV Številka Naziv obrata Nevarnostni postavke razred Znak za večjo nevarnost: raba motorja in lasten prevoz. 56. Natovarjanja in raztovarjanje blaga kot samostojen obrat.......................................XIII 57. Prenašanje tovorov brez motorne ali živalske sile.............................................. V Znak za večjo nevarnost: raba koles, nosilci in vodniki v planinah. 58. Klonice (garaže) za avtomobile kot samostojen obrat; tudi v zvezi z delavnicami za popravljanje in prodajanje avtomobilskih sestavnih delov, bencina, olja itd..............VIII Znak za večjo nevarnost: vožnja z avtomobili in pouk šoferjev. IV. skupina. Rudarstvo. 59. Premogovniki................................. X 60. Ostali rudniki............................... IX 61. Pridobivanje soli........................... III 62. Iskanje nafto in rude........................ X 63. Proizvajanje briketov in stisnjenega oglja . XI V. skupina. Industrija kamenja in zemlje. A. Lomljenje kamenja in kopanje zemlje. 64. Lomljenje kamenja, cementnega laporja, marmorja, mavca, alabastra, apnenca, kremena, granita, vštevši transportne naprave, kakor: žične železnice itd..................XIV Znak za manjšo nevarnost: rušenje velikih skladov na ameriški način (z žično žago ali helikoidalno žico); lomljenje, združeno z obdelovanjem . (tplč.enjeip gramoza, napravljanjein tlakovalnega kamenja in ka-menoseškega blaga, žganjem mavca in apna, žaganjem materiala); lomljenje kamenja brez uporabe razstreliva. Znak za večjo nevarnost: krhek material; navpične (strme) stene; delo v rovih; nepo-voljne razmere za spravljanje; raba dinamita. 65. Drobljenje gramoza s stroji kot samostojen obrat........................................... X 66. Drobljenje gramoza z rokami, proizvajanje in tolčenje najdenega kamena (najdenca) kot samostojen obrat............................XIII 67. Kopanje peska, kršja in gramoza .... XIV 68. Kopanje gline in ilovice, kaolina in druge zemlje brez nadaljnje predelave .... XI Znak za manjšo nevarnost: pranje kaolina, ilovice in zemlje za barve ter naprav-ljanje zmesi. B. Predelovanje in obdelovanje kamenja. 69. Kiparstvo (ornamentalno in figuralno okraševanje); kiparji štukaterji.......................... VI Znak za večjo nevarnost: način in obseg del na zgradbah. Številka Naziv obrata Nevarnostni postavke razred 70. Kamenoseki-klesarji (izdelovanje nagrobnih spomenikov, predmetov iz granita in marmorja ter struženje, dolbenje, brušenje in glajenje kamena); tudi skupaj z delom na zgradbah; tudi v zvezi s kiparstvom . . VIII Znak za manjšo nevarnost: proizvodnja brušenega blaga in kiparstvo. Znak za večjo nevarnost: način in obseg del na zgradbah; večji obseg dela s stroji. 71. Izdelovanje mlinskih kamenov in brusov . IX 72. Brušenje in struženje kamenja kot samostojen obrt............................................. IV Znak za manjšo nevarnost: brušenje dragih kamenov. 73. Izdelovanje blaga iz skrilavca...................... VI Znak za večjo nevarnost: obdelovanje lesa s stroji. Znak za manjšo nevarnost: delo brez motorja. 74. Proizvajanje eternita, ksilolita, umetnega in azbestnega skrilavca....................................VIII 75. Proizvajanje cementa z lomljenjem cement- nega laporja in apnenca ter dovažanjem in odvažanjem materiala in z vsemi pomožnimi obrati (izdelovanje vreč, sodov itd.) XI Znak za manjšo nevarnost: lomljenje velikih skladov na ameriški način, mehanično izpraznjevanje peči. Znak za večjo nevarnost: krhek material: navpične (strme) stene; nepovoljne razmere za spravljanje; raba dinamita. 76. Proizvajanje cementa brez lomljenja apnenca in cementnega laporja.................................. X Znak za manjšo nevarnost: mehanično izpraznjevanje peči. 77. Proizvajanje cementnega blaga in umetnega kamenja.............................................VII Znak za manjšo nevarnost: če se ne uporablja motorna sila. 78. Mlenje in žganje kamenja in zemlje (žganje apna, mavca, magnezita, mlenje mavca, kremena i. dr.) kot samostojni obrati, vštevši prevoz . ................................................ X C. Predelovanje zemlje. 79. Proizvajanje samotnega blaga in predmetov za izoliranje toplote.............................. VI Znak za večjo nevarnost: stroji za stiskanje in rezanje. 80. Proizvajanje glinastega blaga, majolike, lošča, kamenine, porcelanastega blaga, tera-lita, terakote in kamenitih posod z motorjem ............................................... IV Znak za večjo nevarnost: stroji za stiskanje in rezanje. 81. Proizvajanje glinastega blaga brez motorja in pod.; lončarji, pečarji, postavljanje peči in štedilnikov..................................... IV Znak za večjo nevarnost: stroji za izsekavanje (stance) in stiskalnice. številka Naziv obrata Nevarnostni postavke » razred 82. Proizvajanje opeke s stroji, s pridobiva- njem gline in peska ter žganjem opeke (zidne in strešne)...................................... XI Znak za manjšo nevarnost: če se ne koplje glina. Znak za večjo nevarnost: večji obseg dela pri strojih za stiskanje; nepovoljne razmere pri pridobivanju maleriala. 88. Proizvajanje opeke na roko........................... VI 84. Proizvajanje opeke s stroji in z roko, kjer se proizvaja manj kakor polovica strojne opeke..............................................VIII Znak za večjo nevarnost: večje število strojne opeke; stroji za stiskanje; nepovoljne razmere pri pridobivanju materiala. 85. Žganje opeke kot samostojen obrat . . . VIII 86. Proizvajanje stekla, kristalnega, votlega in v ploščah (za okna), vštevši rafinerijo stekla, kakor: slikarstvo, graviranje, tiskanje, brušenje in poliranje na steklu........................ VI Znak za večjo nevarnost: proizvajanje litega in valjanega stekla; če ni pnevmatičnega pihanja. Znak za manjšo nevarnost: mehaniziranje prenosa; avtomatske peči. 87. Rafinerija stekla kot samostojen obrat: sli- karstvo na steklu, jedkanje stekla z jedko vodo, graviranje in tiskanje na steklu; oblaganje stekla z zmesjo za ogledala; izdelava steklenih gumbov in steklenih biserov . . III 88. Proizvajanje brušenega stekla in brušenih ogledal; brusilnice in fasetiranje vsakovrstnega stekla......................................... VI Znak za večjo nevarnost: obdelovanje lesa; raba večjega števila brusov. Znak za manjšo nevarnost: raba avtomatskih in polavtomatskih priprav za brušenje. X X VII VI. skupina. 'A. Kovinska in strojna industrija. 89. Topilnice, valjarne železa............. . 90. Topilnice, valjarne bakra in drugih kovin 91. Livarne železa in kovin kot samostojen obrat .••«•••»••••••• Znak za večjo nevarnost: večja raba strojev za obdelovanje lesa v mizarni za modele. Znak za manjšo nevarnost: pri postav- ki 93. 92. Proizvajanje železnega litega blaga . . VII Znak za manjšo nevarnost: pri postav- ki 93. 93. Proizvajanje litega blaga iz brona in bakra ter drugih podobnih kovin..................... V Znak za večjo nevarnost: če se lije tudi železo v manjši količini. Znak za manjšo nevarnost pri postavkah 91., 92. in 93.: če prevladujejo manjši kosi in če obstoje priprave za dviganje. Številka Naziv obrata Nevarnostni postavke razred 94. Proizvajanje in popravljanje finih armatur, aparatov, instrumentov za merjenje vode, pare itd...........................................VII Znak za večjo nevarnost: litje. Znak za manjšo nevarnost: če se vrše samo popravila. 95. Kovačnice za orožje in orodje, za srpe, kose, lopate in pod.; kovači z motorjem . . VITI 96. Proizvajanje pil.................................... VI Znak za manjšo nevarnost: če se pile samo sekajo. 97. Proizvajanje vijakov, zakovic, žebljev, kovanih klinčkov, verig in drugega podobnega kovanega blaga, z motorjem...............................VII 98. Proizvajanje kovanih klinčkov, verig in podobnega kovanega blaga, brez motorja . . V, 99. Proizvajanje drugega kovanega železnega blaga (kakor okovi in podobno), z motorjem ....................................................VIII 100. Kovači in kolarji za podkovanje konj in popravljanje vbz, brez motorja.............................VII 101. Izdelovalci kotlov; kovačnice bakra . . . VII 102. Kovanje, tiskanje in stiskanje kovin (de- narja, svetinj, ornamentov in podobno), obrat z motorjem................................... IX Znak za manjšo nevarnost: galvaniziranje. 103. Izdelovanje ključavničarskega blaga (kovinskih ograj, rolojev, oboknic, vrat, opreme, izdelkov gradbenega ključavničarstva) z motorno silo; tudi z deli na zgradbah ... X Znak za večjo nevarnost: raba strojev za obdelovanje lesa. Znak za manjšo nevarnost: pri postavki 104. 104. Ključavničarji brez motorne sile; kovinski tokarji.................................................. IX Znak za manjšo nevarnost pri postavkah 103. in 104: če ni gradbenih del. 105. Podjetja za instalacijo centralne kurjave, zdravstvenih naprav, plina, dvigal in pod. VII Znak za večjo nevarnost: delo z motorjem; raba aparatov za avtogensko varjenje. 106. Predelovanje pločevine: izdelava kuhinj- skih potrebščin (loncev, vedric), lestencev, škatel večjih obmerov, železnih sodov, pločevinastih peči, pločevinastih glasbil in pod.; obrati z motorjem.................................. IX Znak za večjo nevarnost: delo na zgradbah. Znak za manjšo nevarnost: pri postavki 108. 107. Predelovanje pločevine s pocinkanjem in emajliranjem ......................................VII Znak za manjšo nevarnost: pri postavki 108. 108. Izdelovanje malih galanterijskih predme- tov iz pločevine z avtomati, kakor: razni jedilni pribor, mali pribor za razsvetljavo, gumbi i. t. d..................................... VI Znak za manjšo nevarnost pri postavkah Naziv obrata Nevarnostni razred Številka postavke 106., 107. in 108.: manjša raba stiskalnic; avtomatizirana strežba strojev; novodobne priprave za zaščito prstov. 109. Kleparji (izdelovanje kleparskega blaga), brez motorjev in ki ne delajo na zgradbah VI 110. Gradbeni kleparji skupaj z delavnico; tudi v zvezi z instalacijo vodovodov in plina X 111. Predelovanje žice v mreže, vrvice, žebljičke, igle in podobno blago...........................................................VIJ Znak za večjo nevarnost: pocinkovalnica. 112. Izdelovanje kablov in izoliranje žice z vselili pomožnimi obrati; tudi z izdelovanjem vrvice iz žice v manjšem obsegu .... IX 113. Izdelovanje blaga iz svinca, cina, kositra, tombaka, pakfonga in njihovih zmesi in podobnih kovin, % motorno silo...............VII 114. Izdelovanje blaga iz svinca in pod. brez motorne sile........................................ V Znak za večjo nevarnost pri postavkah 118. in 114.: če se predeluje svinec v večjem obsegu. • . 115. Galvanoplastični zavodi, graverji in cizelerji kot samostojni obrati; tudi v zvezi s trgovino ............... VI 116. Izdelovanje zlatega in srebrnega blaga ter blaga iz drugih plemenitih kovin; juvelirji brez trgovine.............................. IV Znak za večjo nevarnost: raba motorne sile. Znak za manjšo nevarnost: če se pretežno obdeluje zlato. B. Stroji in železne konstrukcije. 117. Tovarne za stroje vobče; izdelovanje in popravljanje strojev, z motorno silo .... IX 118. Izdelovanje in montiranje železnih konstrukcij, žičnih železnic i. t. d.....................XIII Znak za večjo nevarnost: če se vrši za-kovičenje z roko; večji obseg del pri montiranju; pomanjkanje priprav za dviganje. 119. Montaža in demontaža železnih konstrukcij, kotlov, težkih strojev in aparatov kot samostojen obrat ' ... XIV 120. Montiranje in demontiranje manjših strojev kot samostojen obrat..........................VII 121. Izdelovanje kmetijskih strojev, gasilskih in telovadnih priprav, strojev za mlinsko industrijo, lesenih tkalnih strojev, dvigal, tehtnic, kletarskih, pipniških in točilniških strojev in naprav z motorno silo ....... IX Znak za večjo nevarnost: večja raba strojev zg obdeloyanje. lesa............. . C. Strelno orožje. 122. Izdelovanje in popravljanje vojaških pušk, topov in torpedov; arzenali in vojaške delavnice IX Številka Naziv obrata Nevarnostni postavke razred 123. Izdelovanje in popravljanje lovskih pušk . V, Znak za večjo nevarnost:, prodajanje razstreliv; preizkušnja orožja. Znak za manjšo nevarnost: delo brez motorja. Č. Fizikalni in kirurški instrumenti. 124. Izdelovanje in popravljanje fizikalnih, optičnih, geodetskih, matematičnih, kirurških, lekarnarskih in podobnih instrumentov ter aparatov, z motorno silo, optiki, nožarji, brusci.................................................. IV 125. Izdelovanje in popravljanje fizikalnih in drugih instrumentov ter aparatov, brez motorne sile; optiki, nožarji in brusci ... III 126. Izdelovanje in popravljanje električnih stro- jev za pogon in razsvetljavo; naprav za prenos sile s priborom in aparati; tudi z monterskimi deli in instalacijo v manjšem obsegu; z motorno silo............................ IX 127. Izdelovanje drobnega elektrotehničnega, telefonskega in telegrafskega instalacijskega materiala, baterij in potrebščin za radio . V Znak za manjšo nevarnost: delo brez motorja. 128. Izdelovanje električnih žarnic............ V 129. Koncesionirani inštalaterji za instalacijo električne razsvetljave, telegrafa, telefona, signalov, aparature za radio, strelovodov in naprav za prenos sile........................ X Znak za večjo nevarnost: delo pri visoki napetosti. 130. Preciznostni mehaniki z motorno silo; izdelovanje in popravljanje.......................... V 131. Preciznostni mehaniki brez motorne sile . IV, D. Glasbeni instrumenti. 132. Izdelovanje in popravljanje klavirjev, har- monijev, orgel, cimbalov in avtomatskih godbenih priprav, z motorno silo .... VII 133. Izdelovanje in popravljanje klavirjev itd., brez motorne sile............................ IV 134. Izdelovanje gramofonskih plošč .... VII 135. Izdelovanje tamburic, gosli, gitar, citer in podobnih instrumentov....................... III Znak za večjo nevarnost: raba motorne sile. VII. skupina. Grad n ja prevoznih s r e d s t e v. 136. Gradnja in popravljanje ladij z vsemi pomožnimi deli....................................... XI Znak za večjo nevarnost: nedostajanje dvigalnih naprav; delo na vodi; večja raba strojev za obdelovanje lesa. 137. Gradnja in popravljanje lesenih čolnov brez motorjev, z zasmoljevanjem..................VIII Naziv obrata Nevarnostni razred Številka postavke 138. Izdelovanje in popravljanje lokomotiv in vagonov ................................................. XI Znak za večjo nevarnost: gradnja lokomotiv samih; nedostajanje dvigalnih naprav; večja raba strojev za obdelovanje lesa. 139. Izdelovanje in popravljanje avtomobilov, aeroplanov, motociklov in biciklov . . . VIII Znak za večjo nevarnost: izdelovanje motorjev; poskusne vožnje in leti; nedostajanje dvigalnih naprav; večja raba strojev za obdelovanje lesa. 140. Izdelovanje in popravljanje vozov in karoserij, z motorno silo...................................... IX Znak za večjo nevarnost: večja raba strojev za obdelovanje lesa. 141. Izdelovanje in popravljanje vozov in karoserij, brez motorne sile................................ VI VIII. skupina. Kemična industrija. A. Kemični proizvodi in farmacevtski preparati. 142. Proizvajanje kemičnih proizvodov skupno s pomožnimi obrati......................................... IX Znak za večjo nevarnost: proizvajanje žveplovega etra. Znak za manjšo nevarnost: avtomatizirana strežba peči. 143. Proizvajanje karbida, apnovega dušika (azo-tovega apna) in drugih produktov na elektrokemični način, z vsemi pomožnimi obrati, brez lomljenja kamena...................................VIII Znak za večjo nevarnost: večji obseg del s stroji za obdelovanje lesa; raba odprtih peči; izpraznjevanje električnih peči brez rabe elektrod. Znak za manjšo nevarnost: proizvajanje cianamida na Polzenijev način. 144. Proizvajanje kristalne in jedke sode, amoniaka, klorovega apna in ostalih produktov, ki so s temi v zvezi.....................................VII 145. Proizvajanje lepa, mizarskega kleja, žela tine; predelovanje kosti; proizvajanje spo dija....................................................VIII 146. Proizvajanje farmacevtskega, kozmetičnega parfimerijskega blaga in eterskih olj; pro izvajanje seruma 147. Kemični in fizikalni laboratoriji kot samo stojni obrati; bakteriološke postaje B. Izdelovanje barv. 148. Izdelovanje zemeljskih, kemičnih in mineralnih barv (svinčevih in cinkovih barv, ultramarina itd.) in krede................................ V Znak za večjo nevarnost: če se predeluje svinec v večjem obsegu. Znak za manjšo nevarnost: delo brez motorja. 149. Izdelovanje katranovih barv .VIII Številka Naziv obrata Nevarnostni postavke razred 150. Izdelovanje lakov in firnežev, zamazke, barv za lakiranje in oljnatih barv, brez proizvajanja olja..............................VIII 151. Izdelovanje barv za lakiranje, oljnatih in tiskarskih barv, brez proizvajanja laka in firneža...................................... IV 152. Izdelovanje voščila za čevlje.................... V, Znak za večjo nevarnost: izdelovanje škatel. 153. Izdelovanje svinčnikov, črnila, krede, rdečega (pečatnega) voska, lepiva in podobnih pisalnih in risalnih potrebščin ..... IX C. Predelovanje katrana in smole. 154. Izdelovanje asfalta, bitumna in asfaltne ma- stike, razen asfaltiranja..........................VIII Znak za manjšo nevarnost: delo brez motorja. 155. Destilacija drv; pridobivanje oglja, lesnega kisa in lesnega katrana, umetne svile in stranskih proizvodov................................ TX 156. Izdelovanje tanina in drugih izvlečkov za strojenje..........................................VIII Znak za večjo nevarnost: večja raba strojev za obdelovanje lesa. 157. Tvornicc za katranove proizvode: karbolovo kislino, naftalin, karbolinej, strešno lepenko, rafinirani katran itd. ......... VIII C. Razstreliva in vžigalice. 158. Proizvajanje razstreliv z vsemi stranskimi obrati; tudi z izdelovanjem nabojev, krogel, vžigalnih vrvic in pod.............................. IX 159. Izdelovanje smodnika; tudi v zvezi s predelovanjem smodnika................................. IX 160. Izdelovanje nitroceluloznih fabrikatov: celuloida, kolodija, nitrocelulozne svile in pod.; tudi v zvezi s predelavo............................ XI 161. Izdelovanje in uporabljanje umetnih ognjc- metnih predmetov (pirotehnika), skupno z napravljanjem nabojev...............................XIV 162. Izdelovanje vžigalic skupno s proizvajanjem klinčkov za vžigalice in drugimi stranskimi deli......................................... . Vlil i D. Olje in maščobe. 163. Predelovanje nafte v petrolej, bencin, para- finsko olje, asfalt, mineralno olje, parafin, kolomaz itd......................................... IX 164. Predelovanje in sortiranje mineralnih olj: pridobivanje olja za stroje, tovotne masti in maščobe za avtomobile, kolomaza in pod., brez destilacijskih aparatov kot samostojen obrat............................................. VII Znak za manjšo nevarnost: delo brez motorja. 165. Proizvajanje mastil brez destilacije kot samostojen obrat..................................... V Znak za manjšo nevarnost: delo brez motorja. številka Naziv obrata Nevarnostni postavke razred 166. Izdelovanje in rafiniranje rastlinskih (vege-tabilnih) olj z motorjem; tudi v zvezi z izdelovanjem laka,, firneža in barv .... X 167. Izdelovanje rastlinskih olj brez motorja (mlini, stiskanje) ..................................... IX 168. Topilnice za maščobe in loj z motorjem ali parnim kotlom, kot samostojni obrati: izdelovanje in rafiniranje margarina in cerezina in umetnega masla; izdelovanje stearina in glicerina.........................................VIII Znak za večjo nevarnost: če se uporabljajo aparat-' za izločanje ali destilacijo maščobne kisline in glicerina. 169 Topilnice za maščobe in loj brez motorja ali parnih kotlov kot samostojni obrati . . VI 170. Izdelovanje sveč in mila s stranskimi produkti (glicerin itd.) z motorjem; tudi v zvezi s proizvajanjem kozmetičnega blaga v manjšem obsegu.............................................. VI 171. Izdelovanje sveč in mila s stranskimi produkti, brez motorja....................................... V 172. Vosčarska in medičarska dela................... III Znak za večjo nevarnost: delo z motorjem. IX. skupina. Centrale za proizvajanje sile in za preskrbo z vodo. 173. Proizvajanje plina za razsvetljavo in kurjavo (plinarna); proizvajanje vodnega, aceti-lenskega in oljnega plina; skupno z instalacijo ..................................................VII Znak za manjšo nevarnost: proizvajanje brez instalacije. 174. Električne centrale za razsvetljavo, pogon in prenos sile, skupno z instalacijami na električnem omrežju; radijske oddajne postaje . X Znak za nevarnost: pri postavki 175. 175. Prodaja električne energije brez lastnega proizvajanja električne energije .... VII Znak za manjšo nevarnost pri postavkah 174. in 175.: če ni instalacije. Znak za večjo nevarnost pri postavkah 174. in 175.: uporabljanje toka preko 10.000 voltov; večji obseg instalacijskih del. 176. Vodovodna dela skupno z instaliranjem, iz- vzemši kopanje vodovodnih kanalov in polaganje cevi.......................................... V Znak za manjšo ali večjo nevarnost: manjši ali večji obseg instalacijskih del. X. skupina. Tekstilna industrija. 177. Kupovanje, sortiranje in parjenje svilenih zapredkov kot samostojen obrat . 178. Svilama (odvijanje zapredkov in proizvaja nje svilene preje) . 179. Predilnice za navadno svilo, obenem tkal nice za svilo in baržun . Znak za večjo nevarnost: delo z motorjem II II II Številka Naziv obrata Nevarnostni postavke razred 180. Prirejanje (kuhanje in predenje) konjske žime; predelovalci kozje dlake ..... X 181. Tkalnice in pletilnice za konjsko žimo; Sitarji . ........................................... IV 182. Sortiranje in prirejanje krp, dlake, kož, perja in pod.; tudi v zvezi z zbiranjem . . VI 183. Vlačilnice za volno....................... , , , XIV 184. Pioizvajanjc vate ................................. XI Znak za večjo nevarnost: pri postavki 190. 185. Predilnice za bombaž................................ VI Znak za večjo nevarnost: pri postavki 190. 186. Proizvajanje sukanca in preje za. pletenje, brez predenja....................................... IV 187. Tkalnice za platno, za laneno, bombaževo, volneno, svileno in podobno blago; predenje, tkanje, apretiranje, z motorjem . . . VII 188. Izdelovanje platna, lanenega, bombaževega, volnenega, svilenega in podobnega blaga; brez predenja, apretiranje, z motorjem . . VII Znak za večjo nevarnost: pri postavki 190. 189. Izdelovanje kocev in pogrinjal, če ni v zvezi s suknarno; izdelovanje volnenih odej; izdelovanje in predelovanje klobučevine ... VI Znak za večjo nevarnost: pri postavki 190. 190. Tvornice za sukno (predilnice, tkalnice in apretiranje)........................................VII Znak za večjo nevarnost pri postavkah 184., 185., 188., 189. in 190.: odprti (nepokriti) stroji za razkosmatenje bombaža in volne. 191. Tvornice za preprogo z motorjem kot samostojni obrati...................................... IVi 192. Izdelovanje preprog brez motorja .... III 193. Tkalci brez motorja........................... . « III 194. Konopljarne (namakanje, lomljenje, trenje, sukanje, mikanje in apretiranje lanu in ko-nopelj, izdelovanje povesem in konopnine) XI Znak za večjo nevarnost: uporabljanje odprtih strojev za lomljenje in trenje, ki nimajo varnostnih valjev in varnostnih lijakov, 195. Predilnice za prejo iz konoplje, lanu in oter s prirejanjem lanu in konoplje in izdelovanjem vrvarskega blaga (vrvi, mrež, vreč, šotorov) ........................................... XI 196. Izdelovanje vrvarskega blaga (vrvi, mrež, vreč, šotorov) z motorjem brez predilnice, kot samostojen obrat................................ IX 197. Vrvarji, grebena rji; izdelovanje vrvarskega blaga, brez motorja................................ IV 198. Izdelovanje postelmih predmetov (posteljne- ga blaga, blazin in prešitih odej, žimnic); izdelovalci prešitih odej..................... IV Znak za večjo nevarnost: delo z motorno silo. 199. Obrati za prirejanje tkanin in preje z mo- torjem; apretiranje, beljenje, barvanje, tiskanje, čiščenje in pod., kot samostojen obrat ............................................... V 200. Obrati za prirejanje tkanin, brez motorja IV nlshllifo Naziv obrata Nevarnostni postavke razred 201. Izdelovanje pletenega in klekljanega blaga z motorjem brez predenja; tudi v zvezi s konfekcijo in z izdelovanjem vezenin in poza-mentnega blaga...................................... IV 202. Izdelovanje pletenega in klekljanega blaga, brez motorja.................................. III 203. Obrati za izdelovanje vezenin in čipk, umetnih, pisanih in belih, z motorjem .... III 204. Izdelovanje pozamentnega blaga z motorji, (trakov, pramenov, pasic, okraskov, obšivov in gumbov iz sukanca)................ III 205. Izdelovanje vezenin, čipk in pozamentnega blaga, brez motorja..................... II 206. Izdelovanje umetnega cvetja in listja ... II Znak za večjo nevarnost: delo z motorno silo. XI. skupina. Industrija p a p i r j a. A. Proizvajanje papirja in kartona. 207. Tvornice za karton (lepenko, lesovino, lesne tvarine) iz lesa, papirnih odpadkov, krp ali slame................................................ IX Znak za večjo nevarnost: odprti brusi; raba strojev za rezanje lesa. 208. Tvornice za celulozo (vštevši brusilnice lesa) kot samostojen obrat............................ X Znak za večjo nevarnost: odprti brusi. 209. Tvornice za papir in kartonažni papir z vsemi pomožnimi obrati, kakor: sortiranje krp in pod................................... IX Znak za večjo nevarnost: če je brusilnica; če se proizvaja celuloza. 210. Tvornice za stisnjen papir (papirjevino) s primesmi in temu sorodne proizvode (ksi- lolit itd.) . VII B. Predelovanje papirja. 211. Predelovanje papirja v tapete, v pisani, preparirani, gladki, voščeni, pergamentni in fotografski papir........................VIII 212. Konfekcija cigaretnega papirja in stročnic za cigarete ............. V 213. Konfekcija papirja (izdelovanje kuvert, papirnatih vreč in tulcev), z motorjem ... V 214. Izdelovanje kartonažnega blaga z motorjem; tudi v zvezi s konfekcijo papirja........VIK Znak za večjo, odnosno manjšo nevarnost: večja, odnosno manjša raba strojev za stiskanje, izsekavanje (stance) in rezanje. 215. Konfekcija papirja in kartonažnega blaga, brez motorja................................. IH XII. skupina. Industrija usnja in gume. A. Proizvajanje usnja. 216. Izdelovanje usnja z vsemi pomožnimi obrati, vštevši drobljenje drevesne skorje; proizvajanje jermenja za pogon strojev, z motorno silo ..................................... Vlil postavke Naziv obrata Nc“tni Znak za večjo nevarnost: nepovoljne zaščitne naprave pri strojih za lomljenje skorje.in pri ostrih valjih. 217. Irharskc delavnice in luženje (strojenje) kože, brez motorja • .................................... VI 218. Drobljenje in mlini za drevesno skorjo kot samostojen obrat........................................ XI Znak za večjo nevarnost: če se uporabljajo odprti stroji za drobljenje. B. Proizvajanje blaga iz gume in njenih nadomestkov. 219. Proizvajanje blaga iz gume, kavčuka, guta-perče, impregniranega gumijastega platna, umetne kože, linoleja, azbesta itd. z motorjem, brez tkanja.......................................VIII Znak za večjo nevarnost: predelovanje sirove gume. 220. Proizvajanje blaga iz gume in pod., brez motorja.................................................III 221. Popravljanje in vulkaniziranje izdelkov iz gume, kavčuka, gutaperče itd..................... VI 222. Proizvajanje tkanin iz gume, elastičnih tkanin, gumijevih pasov in trakov s tkanjem, brez predelave gume................................... IVj XIII. skupina. Predelovanje usnja in njegovih n a d o m e s t k o v. 223. Izdelovanje čevljev z motorjem; čevljarji z motorji.......................................... VI Znak za manjšo nevarnost: če se ne uporabljajo stroji za izsekavanje (stance). 224. Čevljarji brez motorjev, izdelovalci opank, izdelovalci copat ...............................III Znak za večjo nevarnost: raba električnih motorjev za pogon šivalnega stroja; strojenje kož za opanke. 225. Proizvajanje jermenarskega in sedlarskega blaga z motorjem; tudi z barvanjem usnja . V 226. Jermcnarji in sedlarji brez motorja; tudi v zvezi z barvanjem usnja.......................... IV 227. Izdelovanje torbarskega in usnjenega galanterijskega blaga iz usnja, usnjatih imitacij in tekstilnih tvarin, z motorjem .... III Znak za večjo nevarnost: obdelovanje lesa s stroji. 228. Torbarji brez motorjev........................... II 229. Tapctniki in dekoraterji kot samostojni obrati ..........................................IV XIV. skupina. C n z d n o - p 1 u inska industrij a. 230. Gozdni obrat: sečnja (podiranje dreves), napravljanje (drv, dog, pragov in pod., žganje oglja) in zlaganje drv z odvažanjem z vozmi, železnico, plavljenjem itd.): A. V območju okrožnih uradov: Beograd, Dubrovnik, Ljubljana, Niš, Sarajevo, Skoplje XIII številka Naziv obrata Nevarnostni postavke razredi B. V območju okrožnih uradov: Banjaluka, Kar-lovac, Split, Sušak, Tuzla, Zagreb .... XII C. V območju okrožnih uradov: Osijek, Novi Sad, Sombor, Subotica, Veliki Bečkerek . . XI Znak za manjšo nevarnost: če se ne podirajo drevesa, ampak se posekana debla samo obdelujejo. 231. žagarski obrati z vsemi deli na kraju obra-• ta; tudi v zvezi s stranskimi obrati lesne industrije ...........................*..................... XI Znak za večjo nevarnost: večja raba krožnih žag (cirkulark; tvornice za zaboje in pod.). Znak za manjšo nevarnost: raba strojev za goljenje dreves; izdelovanje deščic za oplatico (furnir). 232. Žage za deske s krožnimi žagami; tndi skupno s sečnjo lesa in prevozom.............................XIV Znak za manjšo nevarnost: sečnja lesa. 233. Žage za deske brez krožnih žag; tudi skupno s sečnjo lesa in prevozom............................... X Znak za večjo nevarnost: sečnja lesa. 234. Žage za deske s krožnimi žagami skupno z mlinom ...........................................XIII 235. Žage za deske brez krožnih žag skupno z mlinom ............................................. X 236. Tesarji brez motorja, tesarsko delo na skla- dišču in na gradnjah; izdelovanje dog, pragov, korit in podobnih grobih lesenih predmetov; kot samostojen obrat........................ XI 23". Impregniranje lesa kot samostojen obrat . X 238. Žganje lesnega oglja skupno s sečnjo vej, brez podiranja dreves, kot samostojen obrat IX 239. Žaganje drv s krožnimi žagami, skupno s cepljenjem drv za kurivo, kot samostojen obrat .............................................XIV Znak za večjo nevarnost: cepljenje drv z motorjem. 240. Žaganje drv s tračnimi žagami, tudi skupno z ročnim cepljenjem drv, kot samostojen obrat ............................................. XI 241. Žaganje in cepljenje drv z roko, kot samostojen obrat.............................................. XI 242. Proizvajanje lesne volne kot samostojen obrat ........................................... XI XV. skupina. Industrija za predelovanje lesa in rezbarstvo. A. Predelovanje lesa. 243. Izdelovanje sodov in dog za sode,.....z motorjem ....................................... XI Znak za manjšo nevarnost: če se doge ne izdelujejo z motorjem. 244. Sodarji (bednjarji) brez motorja . . . VI 245. Izdelovanje parketov kot samostojen obrat . XI 246. Tvornice za lesene roloje in oknice (žaluzije) X Številka v „ „ • _ , „ „ . Nevarnostni postavke Naziv obrata razred 247. Izdelovanje čepov za sodove, s krožnimi žagami ........................................... XII 248. Izdelovanje čepov za sodove, z motorjem brez krožnih žag..........................VIII 249. Tvornice za palice in držaje za dežnike, s krožnimi žagami.........................VIII 250. Tvornice za palice in držaje za dežnike, z motorjem brez krožnih žag................... V 251. Tvornice za kopita in podpetnike za čevlje in podobnih predmetov, z motorjem ... IX 252. Struženje lesa z motorjem; izdelovanje drob- nega in galanterijskega lesenega blaga igračk, deščic za ščdtke; pripremljanje stru-garskega lesa, rezbarske delavnice in pod. XII 253. Struženje lesa brez motorja; izdelovanje drobnega in galanterijskega lesenega blaga, igračk, palic in podobnih predmetov; rezbarstvo ........................................... IV 254. Izdelovanje lesenih klinčkov (zobotrebcev), z motorjem......................................... X 255. Kolarska dela in izdelovanje voznih sestavnih delov, z motorjem.............................. X Znak za manjšo nevarnost: če ni krožnih žag in strojev za skobljanje. 256. Kolarji brez motorja ........ VI 257. Mizarska dela z motorjem in s popolnoma ločenimi prostori za strojno in ročno delo, z vsemi pripadajočimi obrati....................... X Znak za večjo ali manjšo nevarnost: večji ali manjši obseg strojnega dela. 258. Mizarska dela z motorjem, če niso popolno- ma ločeni prostori za ročno in za strojno delo, z vsemi pripadajočimi obrati .... XIII Znak za večjo ali manjšo nevarnost; večji ali manjši obseg strojnega dela. 259. Mizarska dela brez motorja ...... VI Znak za večjo nevarnost: delo na gradnjah. 260. Izdelovanje predmetov iz plute, rezanje plute IV. B. Izdelovanje ščetk in pletenega blaga. 261. Izdelovanje ščetk in metla, košarska in ple- tarska dela (pletenje blaga in lesa, slame, rogozovine in podobnega blaga), z motorjem, tudi skupno s predelovanjem lesa . . VII 262. Košarska in pletarska dela; ščetarska dela, brez motorja , IV C. Predelovanje kosti, rogov, celuloida in pod. 263. Izdelovanje glavnikov in drugega blaga iz celuloida, v zvezi z izdelovanjem predmetov iz rogov in kosti...................... IX Znak za večjo nevarnost: delo z motorno silo. 264. Izdelovanje blaga iz rogov, kosti, galalita, jantarja in pod., delo z motorjem .... V 265. Izdelovanje blaga iz rogov, kosti in podobno, brez motorja III Številka postavke Nevarnostni razred Naziv obrata XVI. skupina. Industrija hrane in pijače. A. Ilrana in jestvine. 266. Mlini (navadni in umetni); luščilnice ječmena in riža; mlini'za debelo mlenje .... X 267. Mlini na veter.............................• « IX 268. Mlini na ladjah..................................... X 269. Pekarne, izdelovanje biskvitov, keksov in pod., z motorjem................................... VI Znak za manjšo, odnosno večjo nevarnost: manjša ali večja intenzivnost dela pri strojili za rezanje in gnetenje testa. 270. Izdelovanje testenin (makaronov in podobnega blaga iz testa), z motorjem .... XI 271. Pekarne, izdelovanje testenin, brez motorja, tudi v zvezi s slaščičarno........................ IV 272. Slaščičarne; napravljanje kolačev, alve, bo- ze, čežane in kuhanje sadja...................... III Znak za večjo nevarnost: delo z motorjem; ulična prodaja sladoleda in pod. 273. Tvornice za sladkor......................... IX Znak za manjšo nevarnost: izdelovanje sirovega sladkorja brez rafinerije. 274. Proizvajanje škroba, dekstrina in saga; tudi v zvezi s proizvajanjem grozdnega sladkorja in sirupov......................................... X 275. Izdelovanje čokolade, kakava, kanditov in sladkornega blaga.................................................... VI Znak za večjo nevarnost: pridobivanje grozdnega sladkorja in sirupa. 276. Sušenje in etivaža sliv in drugega sadja; sušenje povrtnine, koruze in pod.; tudi v zvezi s stiskanjem sadja, s kuhanjem čežane in v manjšem obsegu s kuhanjem žganja; delo z motorjem................................................VIII Znak za večjo nevarnost: obiranje sliv in sadja v proizvajalne namene. 277. Sušenje in etivaža sliv in pod., brez motorja, izvzemši obiranje sliv in sadja .... V 278. Izdelovanje kavnih nadomestkov, kave iz divje salate, cikorije, fig in pod.; praženje kave ........................................ V Znak za manjšo nevarnost: delo brez motorja. 279. Mlini za začimbe, papriko, sol in pod., če niso v zvezi s trgovino........................... IX 280. Izdelovanje ribjih in mesnih konzerv ... VI Znak za večjo nevarnost: lasten ribolov. Znak za manjšo nevarnost: če se ne izdelujejo škatle. 281. Izdelovanje rastlinskih konzerv, tudi v zvezi z mesnimi ......................................VIII Znak za manjšo nevarnost: brez izdelovanja škatel. 282. Predelovanje mesa z motorjem in s klavnico, izdelovanje klobas, salam in mesnih proizvodov; tudi skupno s pitanjem živine za klanje VII Številka .. ... „ u „ „ . „ Nevarnostni postavke Na zr v obrata razred 283. Predelovanje mesa z motorjem brez klavnice IX 284. Mesarji in klobasarji, brez motorja .... VII Znak za manjšo nevarnost: brez lastnega prevažanja. v 285. Čiščenje črev: proizvajanje sirila .... IV 286. Predelovanje mleka, izdelovanje sira in masla, brez gojenja rogate živine; zbiralnica mleka ........................................... VI B. Pijače. 287. Kuhanje žganja kot samostojen obrat ... IX 288. Izdelovanje likerjev, sokov, esenc in drugih spirituoz, razen proizvajanja špirita ... V. Znak za večjo nevarnost: delo z motorno silo in kotli z večjim pritiskom. 289. Pivovarne in tvornice za slad z vsemi pomožnimi obrati........................................... IX 290. Izdelovanje špirita, tudi v zvezi z izdelova- njem žganja, kvasa in drugih stranskih proizvodov; rafinerija špirita...................... X Znak za večjo nevarnost: izdelovanje kvasa kot glavni proizvod; izdelovanje ogljikove kisline; proizvajanje kvasa in špirita iz žita in krompirja. Znak za manjšo nevarnost: kuhanje žganja ali likerjev. 291. Pridobivanje mineralne vode, polnjenje steklenic in razpošiljanje................................... VI Znak za manjšo nevarnost: brez lastnega prevoza. 292. Proizvajanje sodavice, brezalkoholnih pijač ter umetnih mineralnih voda......................VIII Znak za manjšo nevarnost: brez lastnega prevoza; če se poleg izdelovanja sodavice in umetne mineralne vode polni tudi prava mineralna voda. 293. Pridobivanje kisa in ocetne kisline iz vina ali špirita kot samostojen obrat................ VI Znak za večjo nevarnost: delo z motorjem; pridobivanje kisa iz kemikalij. 294. Izdelovanje in pridobivanje ledu kot samostojen obrat; hladilnice.................................. X Žnak za večjo nevarnost: pridobivanje naravnega ledu; prevažanje v velikih količi-iiah. XVII. skupina. Industrija tobaka. 295. Tobačne tvornice z vsemi pomožnimi deli . IV 296. Monopolska skladišča (tobaka, soli in dr.) in odkup tobaka, skladišča predelanega tobaka skupno s trgovino ....... II XVIII. skupina. Gostilne, kavarne in krčme. 297. Hoteli, krčme in prenočevalnice; tudi v zvezi z restavracijo in kavarno...................... IV, Znak za večjo nevarnost: raba motorne sile; lasten prevoz. številka Naziv obrata Nevarnostni postavke JNaziv o d r a t a razred 298. Gostilne, mehane, kavarne, okrepčevalnice (buffeti), (dajanje jedil in pijače brez prenočišča) ................................................ IV 299. Kavarne (dajanje kave, čaja in drugih pijač) III 300. Skuliarne, kuhinje, menze (dajanje jedil brez pijače).................................... III 301. Gostilne skupno z mesarstvom ..... V Znak za večjo nevarnost: lasten prevoz XIX. skupina. Oblačilna industrija in čiščenje. Izdelovanje perila, korzetov, ovratnic in podobno, z motorjem................................. IV Izdelovanje perila brez motorja ..... II Konfekcija oblek, krojači (kmetski krojači) II Znak za večjo nevarnost: raba motorne sile. Izdelovanje in popravljanje solnčnikov, brez izdelovanja palic; tudi v zvezi s trgovino . III Znak za večjo nevarnost: raba motorne sile. Številka postavke 302. 303. 304. 305. 30G. 307. 308. 309. 310. 811. 312. 313. 314. 315. 316. 317. Tvornice za klobuke; izdelovanje modelov za klobuke in fese z motorno silo z apreti-ranjem in barvanjem ter vsemi pripadajočimi obrati ........................................ V Delavnice za klobuke z motorjem: prirejanje, apretura in barvanje klobukov, fesov in slamnikov, brez izdelovanja modelov; tudi v zvezi s trgovino................................... V Delavnice za klobuke ter slamnike, brez motorja; tudi v zvezi s trgovino ...... II Konfekcija čepic.................................... II Znak za večjo nevarnost: delo z motorjem. Modistke, prirejanje ženskih klobukov . . II Izdelovanje slamnikov.............................. III Znak za večjo nevarnost: hidravlična stiskalnica. Znak za manjšo nevarnost: delo brez motorja. Izdelovanje rokavic................................ II Znak za večjo nevarnost: delo z motorjem. Krznarji, shranjevanje in barvanje krzna, prepariranje ptic in živali.................. . III Čiščenje in barvanje obleke in perila ... VI Pralnice (snaženje perila) z motorno silo VIII Znak za večjo nevarnost: raba centrifug in kalandrov. Pralnice brez motorne sile ....... VI Znak za večjo nevarnost: stroji za likanje in kalandri. Zavodi za snaženje stanovanj in pohištva od prahu, za shranjevanje preprog in pohištva, za izposojevanje predmetov. 111 Nevarnostni razred 321. 322. 323. 324. 325. 326. X VII X VII X Naziv obrata XX. skupina. Gradnja železnic, cest in vodnih zgradb. 318. Gradnja mostov brez železnih konstrukcij in brez dela s kesoni kot samostojen obrat XIII 319. Gradnja mostov z železnimi konstrukcijami ali s kesoni.....................................XIV 320. Gradnja in vzdrževanje železnic, vštevši gradnjo predorov, izvzemši pridobivanje kamenja zunaj trase in dovoz............................XIII Znak za večjo nevarnost: zidanje umetnih zgradb, posebno, če se postavljajo zidovi iz neobsekanega kamena. Znak za manjšo nevarnost: brez rabe razstrelil; majhna globina presekov in majhna višina nasipov; prevoz izkopine na samokolnicah, odnosno prenašanje z roko; dela samo za popravila in vzdrževanje. Gradnja in popravljanje cest kot samostojen obrat.................................... Znak za manjšo nevarnost: popravila brez rabe parnega valjarja. Tlakarji ............................... Asfaltarji, tudi v zvezi s tlakovanjem . . . Vzdrževanje cest, cestarji................... Gradnja pristanišč (pristaniške gradnje) . Vodne gradnje (izvzemši pridobivanje in dovažanje kamenja); gradnja vodotokov (kanalov), gradnja naprav za vodno gospodarstvo, urejanje rek, potokov, hudournikov, gradnja obrambnih nasipov, gradnje za ukoriščanje vodnih sil, trebljenje strug (bagri) . . . VII Znak za manjšo nevarnost: dela v mehkem terenu brez nevarnosti zasutja. Znak za večjo nevarnost: dela pri zagrad-bah dolin; dela s kesoni; trebljenje struge, raz ladjo; raba motorne sile v večjem ob*' segu. 327. Dela za izsuševanje zemljišč (drenaža), kot satnostojen obrat....................................... VI 328. Gradnja cestnih in vodovodnih kanalov, skupno s polaganjem cevi............................... IX, Znak za večjo nevarnost: delo v veliki globini; nevarnost zasutja; razstreljevanje v večjem obsegu; lomljenje kamena, kakor v rudnikih; delo pod zemljo. Znak za manjšo nevarnost: delo v manjši globini; če se izkopani material ne odvaža v vagončkih. 329. Planiranje zemlje in zemeljska dela vobče, kot samostojen obrat............................YIf; Znak za večjo nevarnost: razstreljevanje) raba vagončkov. XXI. skupina. Gradnje nad zemljo (visoke gradnje). 330. Gradbena podjetja za gradnjo nad zemljo; visoke gradnje, betonske visoke gradnje itd. X Znak za večjo nevarnost: gradnja tovarniških dimnikov in stolpov; rušenje zgradb. Naziv obrata 347. Številka postavke 831. Zidarski in zidarsko-tesarski mojstri; gradnja pritličnih hiš v lastni režiji.................... Znak za manjšo nevarnost: gradnja kmetskih hiš iz nežgane opeke in druge kmetske . gradnje v lastni režiji. Znak za večjo nevarnost: tesarsko delo. Dela pri rušenju kot samostojen obrat . . Kopanje (vrtanje) vodnjakov in kapnic, kot samostojen obrat; vodnjakarji (studenčarji) Pokrivanje streh kot samostojen obrat . . Znak za manjšo nevarnost: če se krijejo nizke ali 'ravne strehe s pločami iz katra-novih proizvodov. Izdelovanje poda iz deščic (polaganje par- ketov) kot samostojen obrat.................... Popločevanje poda in zidov z umetnimi plohicami, pločami iz.teraca, granita, betona in. podobnega, kot samostojen obrat . Sobni slikarji in pleskarji.................... Znak za manjšo nevarnost: če ni pleskarskega dela. ‘Slikarji napisov (firmopisci).................. Pooblaščeni inženjerji in arhitekti, kulturni inženjerji, geometri, tehniki za drenažo, ki ‘ nč izvršujejo gradenj v lastni režiji, geodetsko merjenje in hidrometrično posnemanje, ‘ trasiranje*železnic in pod..................... ‘Vzdrževanje zgradb, dirkališč in igrišč; stre-ga centralne kurjave, dvigal in pod., kot samostojen obrat ................................. Znak za večjo nevarnost: delo z motorjem. Podjetja za snaženje oken, vrat itd. . . . . XXII. skupina. Grafična industrija. Tiskarne z motorjem in litografska dela, z vsemi pripadajočimi obrati; tudi v zvezi s knjigoveštvom ......... Tiskarne brez motorja, tudi v zvezi s knjigoveštvom . . . ............................ Izdelovanje fotografij, fototipija; fotokeini- grafični zavodi . ..................... Risarji,"slikarji,’ lepopisci in ostali grafični obrati ......................................... Izdelovanje klišejev, pečatov in tiskarskih ploč kot samostojen obrat; izrezovanje črk in izdelovanje slik v lesu, cinkografija ter izdelovanje tiskarskih ploč; razmnoževanje kamenopisov in slik, jeklorezov, bakrorezov, tudi " barvami; izdelovalci pečatov ... Knjigoveznice, tudi v zvezi s konfekcijo papirja in kartonaže v manjšem obsegu . . . Znak za večjo nevarnost: delo z motorjem. Nevarnostni razred 332. 333. 334. 335. 336. 337. 338. 839. 340. 341. 342. 343. 344. 845. 346. VIII XIV XIV XII VIII V VIII IV XI VI II II II VI IV XXIII. skupina. JI i g i e n a. Zdravilišča, kopališča, sanatoriji, bolnišnice, porodniščnice, umobolnice, ainbulance, instituti za zobno tehniko; zdravniška služba vobče .............. III Znak za večjo nevarnost: raba radija, rentgena in pod. Naziv obrata številka postavke 349. Kopalne naprave .350. Brivci, negovalnice zdravja in snage, ,ia- • pravljanje umetnih l'as • .' . . . . . . Znak za večjo nevarnost: raba motorne sile. Nevarnostni razred 351. 352. 353. 354. 355. 356. 357. 358. 359. 360. 361. 362. 363. 364. 365. 366. 367. 368. 369. 370. 371. Vj u ............XXIV. skupina. Občinski in drugi javni obrati. Občinska in druga javna služba, izvzemši občinska in javna podjetja, kakor: elektrarne, plinarne, vodovod, tramvaj, pogrebna podjetja itd. ................................. VI Pripomba. Če je občinska služba deljena • na razne administrativno ločene veje, se te , veje razvrščajo v postavke 352. — 361. Javna uprava, občinsko in drugo pisarniško osebje in služitelji z dostavljanjem, bobnarji IV Stražarji in čuvaji, nočni čuvaji, poljski čuvaji, gozdni in lovski čuvaji.................VIII Tržno nadzorstvo; merjenje in tehtanje blaga IV •Javne klavnice in veterinarska služba . . V Snaženje iz vzdrževanje ulic; čiščenje ulic, prog in cest snega in pod. ...................... V Vzdrževanje in urejevanje parkov in pokopališč ......................................... V Odstranjevanje smeti; snaženje kanalov, rovov in stranišč; konjederci.................... IX Dimnikarji . . .................................VII Ognjegasci....................................... IX Desinfekcija stanovanj, pohištva in obleke . IX Pogrebni zavodi, oprema in prevoz mrličev, kopanje grobov; tudi v -zvezi s trgovino pogrebnih potrebščin............................... VI Znak za, večjo nevarnost: večji obseg grobarskih del. XXV. skupina. Trgovina. Trgovina z rogato živino in konji .... IX Trgovina z drobnico (svinjami, ovcami itd.) V Izvoz perutnine in jajec, tudi v zvezi s trgo- vjno živine.....................................VIII Trgovina z zemeljskimi pridelki (žitom, semenjem, cveticami, gnojem itd.) z lastnim prevozom ali na debelo........................... V, Trgovina z zemeljskimi pridelki na drobno, brez prevoza; trgovina s cveticami .... III Trgovina z rudami in nafto, katranom in ,pod. ter njih proizvodi.........................VIII Trgovina z gradbenim materialom (bruna, železo, apno, opeka, kamen, pesek itd.); dela z deskami in železom........................VII Prodaja drv in oglja z motornim žaganjem in .cepljenjem drv............................... XI Znak za manjšo nevarnost: brez lastnega prevoza. Prodaja drv in oglja brez motornega žaganja in cepljenja drv ......... X Znak za manjšo nevarnost: brez lastnega prevoza.1 • • Številka Naziv obrata Nevarnostni postavke 21 ODrata razred 372. Trgovina s steklom in porcelanom ter kuhinjsko, namizno in jedilno opravo (iz stekla, kamena, kovin itd.); steklorezci ... III Znak za večjo nevarnost: večji obseg dela na gradnjah. 373. Trgovina z železom in proizvodi kovinske in strojne industrije............................. IV Znak za večjo nevarnost: opravek s težjimi predmeti. 374. Trgovina s proizvodi elektrotehnične in strojne industrije in zastopstva, z instalacijo, montažo in delavnicami, brez izdelovanja ...................................................VII Znak za večjo ali manjšo nevarnost: večji ali manjši obseg instalacij in delavnice. 375. Trgovina z malimi predmeti, strojne, elektrotehnične, fotografske in optične industrije, z aparati, stroji, instrumenti, raznimi potrebščinami, radijskimi aparati in pod. . III Znak za večjo nevarnost: instalacija in delavnice za popravila v manjšem obsegu. 376. Trgovina z lovskimi in vojaškimi potrebščinami, z razstrelilnimi snovmi in pirotehničnimi proizvodi; tudi v zvezi s popravili . . . .................................. V Znak za manjšo nevarnost: če se ne prodajajo razstrelilne snovi. 377. Trgovina z urami in plemenitimi kovinami, z dragimi kameni, koralami in bižuterijo; tudi v zvezi s popravili........................ II Znak za večjo nevarnost: raba motorne sile. 378. Trgovina s pohištvom in večjimi glasbenimi instrumenti, hišno opravo, s potrebščinami za notranjo dekoracijo in s pogrebnimi potrebščinami; tudi s popravljanjem v manjšem obsegu ............................................. V 379. Trgovina z usnjem ter prodaja črevljev; prodaja izdelkov iz usnja in gume ter črev-ljarskih, sedlarskih in torbarskih potrebščin; prodaja črevljarskega, sedlarskega in torbarskega blaga; tudi s popravljanjem . IV 380. Trgovina z manuiakturnim blagom in konfekcija oblek in perila; prodaja preje, platna, tkanin, čepic, klobukov, fesov in pod., na debelo in na drobno.......................... IV 381. Trgovina z manufakturnim blagom na drobno brez prevoza................................ III 382. Trgovina z galanterijskim, nirnberškim in ostalim drobnim blagom, z malimi glasbenimi instrumenti; bazarji.............................. II 383. Knjižnice in trgovina s papirjem in drobnimi monopolnimi predmeti; prodaja pisalnih, risalnih in knjigoveških potrebščin, artističnih proizvodov, starin in pod.; izposo-jevanje knjig.......................................... II 384. Trgovina z lekarniškimi, drogerijskimi in ostalimi kemičnimi proizvodi........................... IV Znak za večjo nevarnost: opravek z raz-nesilno, jedko in strupeno snovjo v večji meri. 385. Trgovina z voskom, svečami, milom, barvami, parfumi, maščobnim blagom in kozmetičnimi proizvodi .......... III Številka Naziv obrata Nevarnostni postavke ivaziv ODrata razred 386. Trgovina z živili in s kolonialnim blagom, na debelo in na drobno ali samo na debelo VII 387. Trgovina z živili in kolonialnim blagom na drobno s prevozom............................... Vj 388. Trgovina z živili in kolonialnim blagom, na drobno brez prevoza......................... IV, 389. Trgovina s pijačami na debelo s prevozom, zaloge vina, piva in pod., tudi v zvezi s kletarstvom ......................................VIII Znak za manjšo nevarnost: če ni prevoza. 390. Trgovina s pijačami, pivom, žganjem, sodavico, bozo in pod. na drobno brez prevoza III 391. Trgovina z mešanim blagom s prevozom, tudi v zvezi z gostilno ....................... V, 392. Trgovina z mešanim blagom na drobno brez prevoza................................... IV, 393. Premična trgovina (prodaja in zbiranje od hiše do hiše) s prevozom.......................VIII 394. Premična trgovina (prodaja in zbiranje od hiše do hiše) brez prevoza, kolportaža . . III 395. Trgovinski potniki, zastopstva s potniki, kot samostojni obrati.............................. IV, 396. Zastopstva, agenture, komisionarska opravila, informacijske in posredovalne pisarne brez lokala, skladišča ali delavnice .... III Pripomba. Zastopstva s skladiščem blaga, z delavnico ali lokali se morajo uvrstiti kakor trgovine, odnosno delavnice. XXVI. skupina. Denarni in zavarovalni zavodi ter samostojne pisarne. 397. Denarni, kreditni in zavarovalni zavodi; zastavljalnice .................................... m Znak za večjo nevarnost: dvigala in raba motorne sile; večji obseg del zunaj pisarne. 398. Osrednje pisarne industrijskih podjetij, ki niso v zvezi s proizvajanjem.................... II 399. Osrednje pisarne trgovinskih podjetij, ki niso v zvezi s trgovino.................. , II XXVII. skupina. Gledališča in razno. A. Gledališča. 400. Gledališka podjetja.............................. V, 401. Kinematografi.................................... V 402. Razpečevanje in snema filmov..................... V, Znak za večjo nevarnost: večje skladišče filmov. 403. Cirkusi, menažerije, podjetja za produkcije IX 404. Godbene kapele in pevski zbori, kot samostojni obrati ................................. IH B. Svobodni poklici in razno. 405. Svobodni poklici; odvetniki, novinarji in Pod.............................................. m 406. Šole, vzgojevalnice in zavetišča ..... IV, Številka v „ „ . „ Nevarnostni postavke Naziv obrata razred 407. Cerkveno služabništvo, cerkovniki, organisti ................................................. III 408. Ostali obrati brez motorja, za katere ni določen nevarnostni odstotek, če nimajo več ko 5 nameščencev ......... IV XXVIII. skupina. Hišna služinčad. 409. Hišna služinčad, služkinje in sluge za gospodinjstvo .................................. III Pripomba. Za hišno služinčad velja nevarnostni odstotek 7. 691). Razpored zvanj izvršilnih uradnikov in upravnih uradnikov sodnih zaporov v območju apelacijskih sodišč v Ljubljani in Splitu.* Gospod minister pravde je izdal pod št. 56.291 z dne 12. junija 1934 naslednjo odločbo: Na osnovi § 347. zakona o uradnikih odločam: Zvanja izvršilnih uradnikov in upravnih uradnikov sodnih zaporov, ki obstoje v območju apelacijskih sodisč v Ljubljani in Splitu na osnovi predpisov zakona z dne 30. januarja 1922, št. 65.889, »Službene novine« št. 142/ XXIII z dne 30. januarja 1922, ukaza pravosodnega ministrstva z dne 1. septembra 1911, drž. zak. št. 181, ukaza pravosodnega ministrstva z dne 23. maja 1889, št. 22.217, ukaza pravosodnega ministrstva, objavljene v ukazniku pravosodnega ministrstva iz 1. 1903/XIX, odnosno iz leta 1909/XXV, razpisa pravosodnega ministrstva z dne 7. januarja 1908, št. 29.196/7, uredbe poverjeništva za pravosodje v Ljubljani z dne 24. aprila 1919, št. 1837/19, ter rrzpisa ministrstva pravde z dne 2. aprila 1920, št. 10.704, ki pa se niso omenila v § 346. uradniškega zakona, se razporejajo takole: X. položajna skupina: izvršilni uradnik; IX. položajna skupina: kontrolor (preglednik) jet-niščnice okrožnega sodišča (§ 45., odst. 2.), izvršilni uradnik; VIII. položajna skupina: kontrolor (preglednik) jet- niščnice okrožnega sodišča (§ 45., odst. 2.); VII. položajna skupina: upravnik jetniščnice okrož. sodišča (§ 45., odst. 2.); VI. položajna skupina: upravnik jetniščnice okrož. sodišča (§ 45., odst. 2.), direktor (ravnatelj) jetniščnice okrož. sodišča (§ 45., odst. 2.); * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 19. oktobra 1934. št. 240/LXI1/564, V. položajna skupina: direktor (ravnatelj) jetniščnice okrož. sodišča (§ 45., odst. 2.). S to odločbo sta se izrekla soglasna ministrski svet pod M. S. št. 388 z dne 13. julija 1934 in glavna kontrola pod št. 80.482 z dne 29. septembra 1934. 700. Ratifikacija mednarodne sanitarne konvencije z zapisnikom in prilogami po Svobodnem mestu Gdansku.1 Kraljevsko poslaništvo v Parizu je obvestilo s spisom Pov. br. 791 z dne 5. septembra 1934 ministrstvo za zunanje posle, da je ratificiralo Svobodno mesto Gdansk dne 30. junija 1934 mednarodno sanitarno konvencijo z zapisnikom in prilogami, podpisano v Parizu dne 21. junija 1926. Ta konvencija je razglašena v »Službenih novinah« št. 302/CXXVIII z dne 25. decembra 1929.» Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 5. oktobra 1934; Pov. br. 20.848/1. — —■■■ ^ - 701. Pristop Brazilije k pogodbi o odpovedi vojni.3 Poslaništvo Zedinjenih ameriških držav je obvestilo z verbalno noto št. 109 z dne 29. junija 1934 ministrstvo za zunanje posle, da je Brazilija dne 10. maja 1934 pristopila k pogodbi o odpovedi vojni, podpisani v Parizu dne 27. avgusta 1928 in razglašeni v »Službenih novinah« št. 73/XXIX z dne 28. marca 1929.4 Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dno 5. junija 1934; Pov. br. 14.809/1. 702. Pristop Iraka htkonvenciji o postopanju z vojnimi ujetniki.5 Švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo z noto P-8-3 z dne 5. junija 1934 ministrstvo za zunanje posle, da je pristopila kraljevina Irak h konvenciji o postopanju z vojnimi ujetniki, sklenjeni in podpisani v Ženevi dne 27. julija 1929 in razglašeni v »Službenih novinah« štev. 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 19. oktobra 1934, št. 241/LXI1/575. * »Uradni list« št. 250/51 iz 1. 1929./1930. (zakon), »Službeni list« št. 769/98 (II.) iz 1. 1932. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 11. julija 1934, št. 157/XLI/402. * Prim. »Službeni list« št. 605, 606/71 iz 1. 1932. 5 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. junija 1934. št, 145/XXXVIII/380. 132/XLI z dne 15. junija 1931.1 Ta pristop zadobi skladno z določbami člena 92. omenjene konvencije moč dne 29. novembra 1934. Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 21. junija 1934; Pov. br. 12.561/1. 703. Pristop Iraka k ženevski konvenciji za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne.2 Švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo z noto P-8-1 z dne 1. junija 1934 ministrstvo za zunanje posle, da je pristopila kraljevina Irak dne 25. maja 1934 k ženevski konvenciji za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne, sklenjeni in podpisani v Ženevi dne 27. julija 1929 in razglašeni v »Službenih novinalK št. 124/XXXVII z dne 5. junija 1931.» Po določbah člena 33. te konvencije zadobi omenjeni pristop veljavo po izteku 6 mesecev od dneva, ko se je pristop notificiral, t. j. na dan 25. novembra 1934. Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 5. junija 1934; Pov. br. 12.140/1. Razne obče veljavne odredbe. 704. Na osnovi členov 12. in 25. zakona o srbski pravoslavni cerkvi in členov 237., točke 2., 238., točke 2., in 258. ustave srbske pravoslavne cerkve predpisuje sveti arhijerejski zbor srbske pravoslavne cerkve tčle izpremembe in dopolnitve v pravilniku o pobiranju cerkvenih taks za uradna dejanja ierarhijskih in samoupravnih oblastev, teles in organov srbske pravoslavne cerkve.4 Člen 1. V členu 3., točki 4., se za besedo »stvareh« dodaja: »vojne invalidnine«. Člen 2. Točka 5. člena 3. se izpreminja in se glasi: »5. prošnje, priloge in potrdila, ki se vlagajo, odnosno izdajajo zaradi zbiranja podatkov za ugotovitev 1 Prim. »Službeni list« št. 250/31 (pripomba) iz leta 1934. 2 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. j unija 1934, št. 145/XXXVIII/379. a Prim. »Službeni list« št. 250/31 (pripomba) iz leta 1934. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 17. oktobra 1934, št. 240/LXI/555. — Pravilnik gl. »Službeni list« št. 484/77 iz l 1933, let službe, ureditev pokojnine in drugih prejemkov državnih uslužbencev, vojnih invalidov, delavcev, zavarovanih po zakonu o zavarovanju delavcev, kakor tudi samoupravnih in cerkveno-samoupravnih uslužbencev in duhovniških oseb obeh vrst;«. Člen 8. V členu 13. je za besedami »taksne znamke po« dodati: »0-25, 0 50«. Člen 4. V taksni tarifi je za tar. post. 9 dodati novo tarifno postavko, ki se glasi: »Tar. post. 9a. Za potrdila ali priznanice, s katerimi se potrjuje prejem lastne vsote ali predmeta v lastnem imenu ali v imenu koga drugega, se plača razen državne takse: 1. do 100 Din....................0-25 Din 2. od 100 do 500 Din ..... 0-50 Din 3. od 500 do 1000 Din.............1*— Din 4. nad 1000 Din še po dva Din od tisoča.« Člen 5. V tar. post. 30 se za točko 9 vriva nov odstavek, ki se glasi: »Pri napredovanju iz nižje v višjo skupino se plačuje taksa kakor pri postavitvi.« V Sremskih Karlovcih, dne 21. junija 1934; br. 5431/zap. 1177. AE in Patrijarh srbski Varuava s. r. — 705. Razne objave iz »Službenih novin". Številka 182 z dne 9. avgusta 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. julija 1934, I. št. 23.656/0, je napredoval na državni tehniški srednji šoli v Ljubljani Šubic Miroslav, profesor, iz VI. v V. položajno skupino. Z odlokom ministra za gradbe z dne 1. avg. 1934, št. 19.815, je bil postavljen za tehnika IX. položajne 6kupine pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani Udovč Milan, tehnik-uradniški pripravnik istega oddelka iste banske uprave. Z odlokom ministra za promet z dne 18. julija 1934, P. t. št. 53.443, je bil premeščen po potrebi službe v p. t. t. delavnico Ljubljana Šulc Josip, p. t. tehnik VIII. položajne skupine direkcije pošte in telegrafa Ljubljana. Z odlokom pomočnika ministra za promet z dne 28. julija 1934 je bil upokojen iz področja direkcije državnih železnic v Ljubljani Lunder Franc, vlakovodja VIII. položajne skupine s 1. periodskim poviškom. Prepoved uvažanja in razširjanja. Ministrstvo za notranje posle je prepovedalo z odlokom z dne 31. julija 1934, I. št. 32.470, uvažati v našo državo in v njej razširjati list »Enakopravnost«, ki izhaja v Clevelandu. Številka 188 z dne 10. avgusta 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. julija 1934, III. št. 27.230, je bil upokojen Viher Friderik, sreski načelnik IV. položajne skupine 2. stopnje sreza slovenjgraškega, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. julija 1934, I. št. 23.6G0/O, je napredoval na drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani strokovni učitelj Tavčar Ivan iz VI. v V. položajno skupino. Z odlokom ministra pravde z dne 1. avgusta 1934, št. 72.920, so bili postavljeni za pisarniške oficiale VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu: Nemec Viktor, kanclist pri sreskem sodišču v Murski Soboti; Sprogar Metod, kanclist pri sreskem sodišču v Slovenski Bistrici; Mesec Josip, izvršilni uradnik pri sreskem sodišču v Ljubljani; Bla-gotinšek Fr a n c , kanclist pri sreskem sodišču v Trebnjem; Lozar Franc, kanclist pri sreskem sodišču v Višnji gori; Šegula Alojz, kanclist pri sreskem sodišču v Kamniku; napredovala pa sta v IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu P e 1 a n Ivan, kanclist pri sreskem sodišču na Brdu, in Nabergoj Josip, kanclist pri sres. sodišču v Logatcu. Z odlokom ministra za promet z dne 18. julija 1934, P. t. št. 53.756, so bili postavljeni za pomožnega p. t. manipulanta X. položajne skupine: pri pošti in telegrafu Jesenice na Gorenjskem Zabel Ivan, pri pošti in telegrafu Ljubljana 1 Mohorič Ana in Hazler Franja, pri pošti in telegrafu Ljubljana 2 Lužar Ivan in pri pošti in telegrafu Novo mesto Štine Alojzij, vsi uradniški pripravniki po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih istih pošt in telegrafov. Z odlokom pomočnika ministra za promet z dne 28. julija 1934 so bili upokojeni iz področja direkcije državnih železnic v Ljubljani Svetič Anton, administrativni uradnik VIII. položajne skupine s 3. pe-riodskim poviškom, Oman Ignacij, vlakovodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom, Zah Ivan, strojevodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom, Štajer Ivan, strojevodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom, in Kozelek Henrik, strojevodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom. Z odlokom generalnega direktorja in na podstavi pooblastila ministra za promet je bil premeščen na prošnjo ing. Sajovic Marijan, pristav VIII. položajne skupine iz strojnega oddelka generalne direkcije v kurilnico Ljubljana 2, gorenjski kolodvor, v področju direkcije državnih železnic Ljubljana. Številka 18-1 z dne 11. avgusta 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. julija 1934, štev. 18.893, je napredoval in bil premeščen po potrebi službe za višjega svetnika pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani in uradnika IV. položajne skupine 1. stopnje ing. Urbas Janko, šumarski višji svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje in sreski šumarski referent pri sreskem načelstvu sreza Maribor levi breg. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. julija 1934, št. 18.892, sta bila premeščena po potrebi službe: ing. Miklavžič Josip, šumarski višji pristav VII. položajne skupine in sreski šumarski referent pri sreskem načelstvu v Murski Soboti, k sre-skemu načelstvu sreza Maribor levi breg; Šinkovec Ljudevit, računski kontrolor VII. položajne skupine in uradnik šumske gozdne uprave v Boh. Bistrici, k računovodstvu direkcije šum v Ljubljani. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. julija 1934, I. št. 24.144/0, je napredovala pri državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani strokovna učiteljica F a j g e 1 Frančiška iz VIL v VI. položajno skupino. Z odlokom ministra za šume in rudnike z dne 30. julija 1934, R. št. 11.404, sta bila postavljena pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani za rudarska pristava VIII. položajne skupine ing. Zupančič Lojze in ing. Kubias Julius, dosedanja uradniška pripravnika istega glavarstva. Z odlokom pomočnika ministra za promet z dne 28. julija 1934 sta bila upokojena iz področja direkcije državnih železnic v Ljubljani Jaklič Ljudevit, strojevodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom, in Pesek Jakob, strojevodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom. Številka 185 z dne 13. avgusta 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. junija 1934 sta napredovala: v VI. položajno skupino Špari Avgust, nastavnik verouka 1. dekliške meščanske šole v Mariboru in dosedanji uradnik VII. položajne skupine; v VII. položajno skupino Pur Viktorija roj. Brandstatter, nastavnica 1. deške meščanske šole v Ljubljani, dosedanji uradnik VIII. položajne skupine. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. julija 1934 je bil postavljen I r k i č Ignacij, kontrolor VII. položajne skupine direkcije državnih železnic v Ljubljani, za višjega pristava iste položajne skupine. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. julija 1934 so bili upokojeni: Železnik Albin, p. t. uradnik VI. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 2; V u j č i č A n t o n , p. t. kontrolor VI. položajne skupine pošte in telegrafa Kočevje; A m-brožič Franc, višji p. t. kontrolor VI. položajne skupine pošte in telegrafa Trebnje; Verd ir Josip in Zirer Marija, višja p. t. kontrolorja VI. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 1; Veselič Ana, p. t. uradnik VI. položajne skupine pošte in telegrafa Muta; Šmit Ema, višji p. t. kontrolor VI. položajne skupine pošte in telegrafa Kostanjevica na Krki, in Čebin Ivan, višji p. t. kontrolor VI. položajne skupine pošte in telegrafa Gorenji Logatec. izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga; liskama Merkur d, d. I Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mihalek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 92. kosu V. letnika z dne 14. novembra 1964. Razglasi kraljevske banske uprave III. No. 8301/1. 2664 Izkaz živalskih kužnih bolezni na področju Dravske banovine po stanju z dne 10. novembra 1934. Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) to natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami: kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad: Krško: Sv. Križ (Stojanski vrh 1 dv.). * Šustavec: Krško: Kostanjevica (Orehovec 1 dv.). Svinjska kuga: Brežice; Kapele (Podvinje 3 dv.). Črnomelj: Adlešiči (Griblje 1 dv.), Črnomelj okolica (Loka 4 dv.), Semič (Co-klovec 1 dv.). Dol. Lendava: Dobrovnik (Zilkovoi 1 dv.). Gor. Grad: Bočna (Radmirje 1 dv.), Ljubno (Ljubno 27 dv.), Luče (Luče 3 dv.), Solčava (Solčava 5 dv.). Krško: Boštanj (Boštanj 1 dv.), Št. Jernej (Dol. Maharovec 4 dv._ Stara vas 11 dv.), Sv. Križ (Vel. Mraševo 6 d v.), Krško (Cesta 1 dv.), Leskovec (Gdenja vas 1 dv., Kalce 1 dv., Leskovec 4 dv.), Vel. Dolina (V. Dolina 1 dv.). Litija: Zagorje (Potošika vas 1 dv.). Ljutomer: Ljutomer okol. (Pristava 1 dv.). Maribor d. br.: Hoče (Bohova 2 dv.), Limbuš (Hrastje 1 dv., Limbuš 3 dv.), Rače (Rače 4 dv.), Šmartno na Pohorju (Oselj 2 dv.). Maribor 1. br.: Košaki (Meljski hrib 1 dv., Pekel 1 dv., Počehova 1 dv.), Pesnica (Dobrenje 1 dv., Gradiška 1 dv., Jelenče 1 dv.), Št. IIj (Št. lij 1 dv.), Zg. Kungota (Plintovec 1 dv.). Metlika: Graidac (Krasinc 2 dv.). Prevalje: Dravograd (Dravograd 1 dv., Otiški vrh 1 dv.), črna (Črna 5 dv.), Guštanj (Guštanj 3 dv.), Mežica (Mež. 3 dv., Mušenik 1 dv.), Prevalje (Dobja vas 1 dv., Zagrad 1 dv.). Ptuj: Markovci (Markovci 1 dv.), Breg (Hajdina 1 dv.). Radovljica: Lesce (Lesce 1 dv.), Boh. Srednja vas (Stara Fužina 2 dv.). Ljubljana mesto: (Vidovdanska cesta 1 dv., Karu-nova ul. 1 dv., Trnovska ul. 1 dvorec). Svinjska rdečica: Črnomelj: Adlešiči (Vel. Sela 1 dv.), Dragatuš (Dol. Butoraj 1 dv.). Gor. Grad; Gor. Grad okolica (Sv. Miklavž 1 dv.), Ljubno (Savina 1 dv.), Mozirje okolica (Šmihel 1 d v., Lepa njiva 1 dv.). Konjice: Konjice okolica (Heban-štrajt 1 dv.), Tepanje (Preloge l dv.). Kočevje: Videm-Dobrepolje (Podpeč 1 dv.) Dolenja vas (Dol. vas 1 dv). Kranj: Stražišče (Stražišče 1 dv.). Litija; Sv. Križ pri Litiji (Zagojzd 1 dv.), Trebe-Revo (Janče 1 dv.), Vdšnja gora (Pie-šivce 1 dv., Vrh 1 dv.). Ljutomer: Veržej (Grlava 1 dv.). Logatec: Bloke (Vel. Vrh 1 dv.), Hotedieršica (Novi svet 1 dv.), Rovte (Ziberše 1 dv., Vrh 1 dv.). Maribor d. br.: Hoče (Sp. Hoče 1 dv.), Poljčane (Zg. Brežnica 1 dv.), Rače (Sv. Marjeta na Drav. polju 1 dv.), Sl. Bistrica mesto (Zafošt 1 dv.). Maribor levi breg: Jakobski dol (Polički vrh 1 dv.), Jurovski dol (Partinje 1 dv.), Senarska (Zg. Porčič 1 dv.), Sv. Marjeta (Vukov-je 1 dv.). Št. lij (Cirknica 1 dv.). Metlika: Gradac (Kaplišče 1 dv.). Novo mesto: Trebnje (Trebnje 1 dv.). Ptuj: Sv. Miklavž (Vinski vrh 1 dv.). Radovljica: Lesce (Lesce 1 dv.). Slovenjgradec: Pameče (Pameče 1 dv.), Mislinja (Razbora 2 dv.). Šmarje pri Jelšah: Ponikva pri Celju (Ponikvica 1 dvorec, Srževica 1 dv.). Škofja Loka: Znninec (Dol 1 dv.). Steklina: Maribor d. br.: Hoče (Zg. Hoče t dvorec). Ptuj: Leskovec (Leskovec 1 dv.),. Breg (Zg. Breg 1 dv.). Konjske garje: Krško: Studenec (Roviše 1 dv.). Perutninska kolera: Ljubljana: Moste (Moste 1 dv.), Do-brunje (Stepanja vas 2 dv.). Kuga čebelne zalege: Maribor desni breg: Pragersko (Črešnjevec 4 dv.). Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. novembra 1934. * K V. No. 102/223—1934. 2606—3—3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje v skrajšanem roku 15 dni za regulacijo Savinje nizvodno od Grenadirjeve brvi pod Celjem do izpod Tremerskega železniškega mostu II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. novembra 1934 ob 11. uri dopoldne v prostorih tehničnega razdelka pri sre-skem načelstvu v Celju. Pojasnila in ponudbeni pripomočki so na razpolago med uradnimi urami pri tehničnem razdelku pri sreskem načelstvu v Celju. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 2,116.997-14. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih npvi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelim. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. novembra 1934. Razglasi sodišč in sodnih oblastev S 92/34—3. 2660 Razglasitev preklica. S sklepom sreskega sodišča v Radovljici z dne 15. oktobra 1934, opr. štev. Os 19/34—13, je bila Pangerc Terezija, kajžarica, stanujoča na Mlinem štev. 96, Bled, zaradi slaboumnosti omejeno preklicana. Za pomočnika je bil postavljen Cen-gle Matevž, župan v Ribnem. Sresko sodišče v Radovljici, odd. I., dne 7. novembra 1934. •g; P 321/34-2. 2645 Oklic. V pravdni stvari tožeče stranke: Baš-kovča Jožeta, pos. v Soibenji vasi št. 5, ki ga zastopa dr. Drnovšek Janko, odvetnik v Brežicah, zoper toženo stranko: pok. Baškovča Andreja, bivšega posestnika v Sobenji vasi št. 5, odn. njegovo zapuščino v roke skrbnika na čin, radi ugotovitve lastninske pravice in opravičbe predznambe s pr., se je določil narok za ustno razpravo na 18. decembra 1934 ob 9. uri pri tem sodišču v sobi št. 12, razpravna dvorana. Ker še niso podane dedne prijave, se postavlja ležeči zapuščini za skrbnika na čin g. dr. Rosina Gustav, advokat v Brežicah, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne bodo podane dedne prijave. Sresko sodišče v Brežicah, odd. II., dne 5. novembra 1934. Hs A 5/33—43. 2650 3-1 Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki. Brdnik Blaž, župnik iz Sv. Ožbalta ob, Dravi, je umrl dne 11. januarja 1933. v Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se pozivljejo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dno 6. decembra 1931 ob 9. uri v sobi št. 3 ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, ni-kake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi s plačilom napovedanih terjatev pošla. Sresko sodišče v Marenbergu, odd. I., due 18. oktobra 1934. O 46/34—31. 2624—3—2 Oklic dedičem neznanega bivališča in sodišču ne znanim dedičem. Tomše Jera, kočarica iz Žejnega 21, obč. Čatež ob Savi, je dne 18. februar- Ja 1934 umrla in ni zapustila sporočila poslednje volje. Kot njeni zakoniti dediči bi se smatrali tudi Klemenčič Ana, roj Oštir, sedaj nekje pri Kočevju, Lopatič Uršula, roj. Tomše, nekje v Ameriki, in Franc Kačič, nekje v Ameriki, katerih bivališče sodišču ni znano. Sodišču tudi ni znano, ali obstoje poleg že prijavljenih še drugi dediči. V tem primeru bi se upoštevali tudi potomci obeth starih staršev zapustnice, t. j. potomci Tomšeta Andreja iz Žejnega 7 in njegove žene Tomše Marije ter Tomšeta Matije baje iz Globočic 6 in njegove žene Ane Tomše, roj. Klemenčič. Potomstvo Tomšeta Andreja in Marije se je kolikor toliko prijavilo, vendar je mogoče, da še kdo manjka, nasprotno se pa od potomstva Tomšeta Matije in Ane ni nihče zglasil, čeprav bi tu najbrže moralo biti mnogo dedičev, ki so sodišču popolnoma neznani. Vsi ti neznani dediči in dediči neznanega bivališča se pozivljejo, da se tekom enega leta od danes zglase in javijo sodišču in izkažejo dedno pravico. Po preteku tega roka se bo opravila zapuščinska razprava z ostalimi dediči in z g. Gerlovičem Ivanom, ravnateljem občinske hranilnice v Kostanjevici, ki se s tem postavlja za skrbnika za odsotne in neznane dediče. Sresko sodišče v Kostanjevici, odd. I., dne 27. oktobra 1934. IV I 1686/34—9. 2421 Dražbeni oklic. Dne 14. decembra 1934 dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gradišče, vi. št. 27. Cenilna vrednost: Din 89.722*30. Najmanjši ponudek: Din 89.722-30. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, dne 8 oklobra 1934. * I 85/33-72. 2649 Dražbeni oklic. Dne 14. d e c e m b r a 1934 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Mirna, vi. št. 10 in 690. Cenilna vrednost: Din 281.706-50. Vrednost pritikline; Din 4.210-—. Najmanjši ponudek; Din 142.564-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Trebnjem, dne 8. novembra 1934. IV I 1696/34-9. 2511 Dražbeni oklic. Dne 14. decembra 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ploderšni-ca, vi. št. 43. Cenilna vrednost: Din 76.535-60. Najmanjši ponudek; Din 76.535-60. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, dne 17. oktobra 1934. »g* I 1338/34-15. 2571 Dražbeni oklic. Dne 14. decembra 1934 dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vodruž, vi. št. 60. Cenilna vrednost; Din 103.314-— (po odbitku prevžitka). Vrednost pritikline: Din 5.160'—, Najmanjši ponudek: Din 68.876'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Celju, dne 17. oktobra 1934. •j* I 194/34—8. 2659 Dražbeni oklic. D n e 15. decembra 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Cerknica, vi. št. 1634. Cenilna vrednost: Din 65.000-—. Najmanjši ponudek: Din 32.500-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Cerknici, dne 2. novembra 1934. I 1234/34. 2587 Dražbeni oklic. Dne 15. decembra 1934 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kranj, vi. št. 1058. Cenilna vrednost: Din 143.744'—. Najmanjši ponudek: Din 77.496'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kranju, dne 29. oktobra 1934. * I 1258/34-8. 2586 Dražbeni oklic. Dne 15. decembra 1934 o b d e -setih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Tupaliče, vlož. štev. 54 in vlož. štev. 497. Cenilna vrednost: Din 52.150'—. Vrednost pritikline: Din 1850'—. Najmanjši ponudek: Din 36.000'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča. Sresko sodišče v Kranju, dne 29. oktobra 1934. ❖ I 908/34-5. 2576 Dražbeni oklic. Dne 19. decembra 1934 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Vitanje, polovica vi. št. 52, 53, 187 in vi. št. 190 celi vložek. Cenilna vrednost: Din 57.364'90. Vrednost pritikline: Din 250'—. Najmanjši ponudek: Din 38.377'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mocrlp več uveliavliati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Konjicah, odd. II., dne 14. oktobra 1934. •J; I 222/34—6. 2603 Dražbeni oklic. Dne 20. decembra 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba ne- premičnin: zemljiška knjiga Unec, vi. št. 38, 689. Cenilna vrednost: Din 44.700'—. Najmanjši ponudek: Din 29.999'98. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Cerknici, dne 25. oktobra 1934. •I* I 184/34-8. 2512 Dražbeni oklic. Dne 20. decembra 1934 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga k. o. Vrhpolje, vi. št. 21. Cenilna vrednost: Din 12._840'55. Najmanjši ponudek: Din 8.560’40. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne moszle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče na Brdu, dne 18. oktobra 1934. * I 501/34—11. 2547 Dražbeni oklic. Dne 21. decembra 1934 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 34 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Begunje, vi. št. 230. Cenilna vrednost: Din 21.630'—. Najmanjši ponudek: Din 14.420'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v Škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Radovljici, dne 26. oktobra 1934. * IV I 2000/34-11. 2567 Dražbeni oklic. Dne 21. decembra 1934 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Krčevina, vi. št. 146. Cenilna vrednost: Din 23.333'—. Najmanjši ponudek: Din 15.555'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri, V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, dne 20. oktobra 1934. * IV I 2636/34—3. 2628 Dražbeni oklic. Dne 21. decembra 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba pol nepremičnin: zemljiška knjiga Sp. Selnica, vi. št. 47, 46, 97. Cenilna vrednost: Din 28.0O5'55. Najmanjši ponudek: Din 18.671'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, dne 26. oktobra 1934. * I 925/34—7. 2602 Dražbeni oklic. Dne 21. decembra 1934 d o -poldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Trbovlje, vi. št. 593. Cenilna vrednost: Din 30.135'—. Vrednost pritikline: Din 775-—. Najmanjši ponudek: Din 20.607-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Laškem, dne 31. oktobra 1934. * I 487/34-8. 2658 Dražbeni oklic. Dne 21. decembra 1934 dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zgornja Polskava, vi. št. 44, in zemljiška knjiga Črešnjevec, vi. štev. 352, sestoječih iz hišnega in gospodarskega poslopja ter zemljiških parcel in pritikline, in sicer v treh skupinah: I. skupina vi. št. 44, k. o. Zgornja Polskava, sestoječa iz zemljiških parcel, ležečih v k. o. Spodnji Polskavi v cenilni vrednosti Din 6.699-40, II. skupina vi. št. 352, k. o. Črešnjevec travnik, v cenilni vrednosti dinarjev' 4.437-30, III. skupina vi. št. 44, k. o. Zgornja Polskava, sestoječa iz stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja* zemlji- šlkih parcel ter pritikline v cenilni vrednosti Din 64.894'—, in nato event. celo zemljišče, to je vse tri skupine skupaj v cenilni vrednosti Din 76.030-70. Najmanjši ponudek je: Za I. skupino Din 4.466'27. Za II. skupino Din 2.958'20. Za III. skupino Din 43.262'67. Za celo zemljišče, t. j. vse tri skupine pa Din 50.687T4. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Vrednost pritiklin, ki so pri III. skupini, znaša Din 6.500 in je vračunjena v cenilni vredtnosti te skupine. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Slovenski Bistrici, odd. II., dne 31. oktobra 1934. * I 279/34—13. 2536 Dražbeni oklic. Dne 22. decembra 1934 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Savica, vi. št. 61. Cenilna vrednost: Din 59.535'65. Vrednost pritikline; Din 2.185-—. Najmanjši ponudek: Din 40.000'—. • Jamčevina znaša: Din 5.954'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tegg sodišča. Sresko sodišče v Radovljici. dne 25. oktobra 1934. Vpisi v trgovinski register. 2663 Popravek. V izbrisu firme: Černelč Mimi (sedež: Sv. Peter pod Sv. gorami), objavljenem v prilogi k »Službenemu listu« št. 78 z dne 29. septembra 1934 pod zap. št. 981, se mora besedilo pravilno glasiti: Černelč Josip (ne Černelč Mimi). Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 6. novembra 1934. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 1187. Sedež: Dobrna. Dan vpisa: 6. novembra 1934. Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Dobrni, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Stran 468. Stev. 92. Izstopili so člani načelstva: Božnik Jurij, Božnik Matevž in Švent Josip; vstopili pa novoizvoljeni Člani načelstva: Pušnik Štefan, pos., Gorica, Ste-pihar Ferdinand, pos., Vrba, in Urleb Franc, župnik, Dobrna. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 6. novembra 1934. Zadr. I 293/48. H5 1188. Sedež: Rajhenburg. Dan vpisa: 6. novembra 1934. Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Itajhenburgu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izstopila sta člana načelstva: Fabjančič Miha in Skoberne Jožef, na njih mesto pa vstopila novo izvoljena člana načelstva: Abram Franc, pos., Kladje, in Alegro Alojz, pos., Rajhenburg. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L, dne 6. novembra 1934. Zadr. II 56/38 Konkurzni razglasi 1189. St 5/33-38. 2647 Odprava konkurza. Prezadolženim: Cubakovič Amalija, modistinja v Celju. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. štev. St 5/33—2 o imovini ,%re-zadolženke, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa po § 151. Stz. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, odd. I., dne 6. novembra 1934. ❖ 1190. S 1/33—18. 2346 Odprava konkurza. Prezadolženka: Senica Marija, posestnica in trgovka v Šmarju pri Sevnici. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 1/33—2 o imovini pre-zadolženke, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa po § 151. Stz. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, odd. I., dne 6. novembra 1934. Razglasi raznih urad iv in oblastev Stev. 3109. 2653 Razpis službe občinskega delovodje. Občina Petrovče, srez Celje, razpisuje službo pragmatičnega občinskega delovodje. Pogoji: Zmožnost opravljanja zadevnih poslov in popolna srednješolska izobrazba ali njej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom. Prošnje morajo biti vložene v smislu čl. 7., 8. in 9. uredbe o občinskih uslužbencih. Prošnjo je vložiti v teku enega meseca po objavi tega razpisa v Službenem listu«. Nastop službe takoj po sprejemu. Uprava občine Petrovče, dne 4. novembra 1934. * Štev. 1673. 2651 Razpis. Uprava občine Slovenjgradec razpisuje mesto pogodbene občinske babice, ki bo morala vršiti svoje posle tudi v tukajšnji javni bolnici. Letna plača 3000 Din. Prošnje s potrebnimi prilogami je vložiti pri upravi občine Slovenjgradec najkesneje do 1. decembra 1934. Uprava občine Slovenjgradec. dne 6. novembra 1934. * Štev. 2213. 2654 3—1 Razpis. Za dobavo premoga državni bolnici za duševne bolezni v Ljubljani in na Studencu za dobo od decembra 1934 do 31. marca 1935 se razpisuje po rešenju gospoda ministra za socialno politiko in narodno zdravje O br. 21.983 v skrajšanem roku 10 dni druga pismena licitacija, ki se bo vršila po določilu čl. 89. v zvezi s čl. 82. ter ostalih predpisov zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje dne 28. novembra 1934 ob 11. uri v upravni pisarni bolnice za duševne bolezni v Ljubljani. Pogoji, kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za udeležbo pri licitaciji se dobe pri upravi bolnice. Uprava bolnice «a duševne bolezni Ljubljana-Studencc v Ljubljani, dne 9. novembra 1934. K« Št. 5117-5118. 2648 3-1 Razpis nabave. Uprava drž. zdravilišča v Topolšici razpisuje na dan 3. decembra 1934 ob II. uri v upravni pisarni zdravilišča III. pismeno licitacijo za dobavo špecerijskega blaga in III. pismeno licitacijo za dobavo moke in mlevskih izdelkov. Vsa pojasnila glede kavcije, dražbe-nih in dobavnih pogojev daje uprava. Uprava drž. zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici, dne 8. novembra 1934. Štev. 5119. 2638 3-1 Razpis nabave. Uprava drž. zdravilišča za tuberkulo-zo v Topolšici razpisuje I. pismeno licitacijo za dobavo mesa v času od 1. januarja 1935 do 31. marca 1935. Licitacija se bo vršila dne 12. decembra 1934 ob 11. uri v pisarni uprave. Vsa pojasnila glede dražbenih in dobavnih pogojev ter kavcije daje uprava. Če bi bila I. licitacija brezuspešna, se bo vršila dne 3. januarja 1934 ob 11. uri druga pismena licitacija. Uprava drž. zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici, dne 6. novembra 1934. * Štev. 12.053/11. 2661 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 21. novembra 1934 pismeno pogodbo za dobavo 1 elektromotorja z napuščalcem in uporom za obojostransko obratovanje. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 7. novembra 1934. -k Štev. 898/prez/34. 2655 Razpis. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje pri elektrotehničnem institutu mesto uradniškega pripravnika stroke, v kateri so zvanja razporejena od IX. skupine. Kandidati morajo imeti dovršeno popolno srednjo šolo in izpolnjevati pogoje §§ 3. in 4. uradniškega zakona. Poleg tega morajo imeti nekaj znanja elektrotehnike in od tujih jezikov obvladati vsaj nemščino. Prošnje je vložiti na rektoratu najkesneje do 20. decembra t. 1. Re-ktorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani, dne 8. novembra 1934. Rektor: Ramovš s. r. Razne objave 2852 Objava. Izgubila sem poselsko knjižico, izdano pod št. 17 dne 7. avgusta 1931 po občini Bizeljsko. Proglašam jo za neveljavno. Bizeljsko, dne 3. novembra 1934. Golobič Jožefa s. r. * 2662 Objava. Izgubil sem šolsko odhodnico, izdano od upraviteljstva osnovne šole v D. M. y Polju na ime: Mihelič Franc, rodom iz Sneberij. Proglašam jo za neveljavno. Mihelič Franc s. r. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Ur«<1nik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska In zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik; O. Mikalek v Ljubljani.