List 36. ! *8& Tečaj XLI * i v i A i» I f -» r •« Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr eetrt leta 1 gold V . * "i •-- 4 T* . t . . -j;- . %> . t/^s r: V Ljubljani 5. septembra 1883. Obseg: Angeljska nedelja. Prip line. Novo naravno sirišče za za vajete držati z delovanje sira. Nekaj Razpis apakah pri mleku. (Dalje.) službe leta št. 19.94 7 gledé slovenskega jezika pri sodnijah slovenskih leta 1881. (Dalje.) Hrvaška v razporu z Magj Elektriciteta in rast-Ministerska naredba od dné 31. dec. 1882. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim Podoba (povest). (Dalje ) N dop Novičar » » Vi [ n w (v y1 rÁ Hi i if M! / nedelja. Cesar je cesarska rodbina in z njo vsi zvesti avstrijski narodi s hrepenenjem pričakovala, spolnilo se je preteklo angeJjsko nedeljo porodil v delj o 7y4 uri prm cesin i dvojvodica Štefanij gelj kateri bode še i , ~----1 w " /4 ctia b vj A j ci , iVCLL^l J. UUUC OD ožja vez med cesarjevičem in milo njegovo soprogo, vez v vsi cesarski rodbini, nova vez 5 ki veže presvitlo cesarsko rodbino in zaveste avstrijske narode Zato blagoslav ljajo veselo to dogodbo in veseli dan tudi cesarju in njegovi rodovini zmiraj zvesti Slo venci ter radostni zaupno kličejo do kralja nebes in zemlje: Bog blagosl no- vorojeno princesinjo, blagoslo svitlega cesarja in vso cesarsk rečne dbi no J p r e s v i 11 t • v Î J? Novicam" došla je povodom prevesele te dogodbe sledeča pesem f ? Krilati angelj, lep ko cvet Spusti se z raja dol na svet Kam on nek' tak' zeló hiti? Kam njemu nek' se tak' mudi? •i» v Stefanka Detice sprejme Pritisne ga na srčice Poljubi ga, in govori ? Odslej moj zlať boš Ljubček Ti!" * * naročji nese Detice Ki nježno ima obličijce, Kako je zalo! kak' lepo! Kam nek' ga angelj nesel bo? Nav dom Cesarski, glej zleti „Prisrčno Tebe rada imam, Za sto milijonov Te ne dam Ne dam Te več za celi svet, Préd hôtla smrt bi pretrpet * * * * Stefanki Detice izroči Ljubezni Njeni ga podá 9 5 blagor Tebi, Detice 5 5 Rekoč: „Ti bod' Mu Mamica Ker ljubi Mať tak' srčno Te! Vesel je z Njo Cesarski rod, Da Te jim dal je Bog Gospod * Narodi cele Avstrije Se rojstva Tvoj ga veselé, srcá zakličemo tud' mi: Oj Dete! Bog naj Te živi ! Jos. Levienik. si i S i fl k- 286 Gospodarske stvar je v napačni in pokvarj krmi spremeniti se mora Priprava za vajete držati. ta in kravi dajati zdrava in tečna krma; pri pomanjk ljivem prebavanji pa se priporočajo zdravila, prebavanje pospešujejo, kakor: kalmus, encij iliko vsakega po 60 gramov, soli 125 gramov, to se katera \ n. na pr Ohiji iznašel je nek B. Powell, kakor piše zmeša in daje po trikrat na dau po obilno žlico. „Oest. L. Z.", pripravo, katera ima vsikakor nekoliko Homeopatično priporoča se: Sulphur, Pulsatilla in nux vrednosti pri vožnji. Priprava železna podobna je za- vomica. poni, katera se pripne na vajet, tako, da se z roko na Tej ravno nasprotna napaka je pa gosto, žlemasto, sponi vajet lahko drži, in kedar treba, z vso močjo birsasto mleko, ki ima slab duh in je negajusnega okusa prime, ne da bi drčal. Dodanih podob ena Kaže zapono in to ravno tako grdo mleko, kakor sivkasta smetana. Mleko se vleče, kakor žlemanje in se prijema posode tako, da jo je celó težko do dobrega osnažiti. surovo maslo iz take tovega okusa. Tudi smetane narejeno je slabega žal- vzrokih te bolezni zdravniki še niso prav edini in prav zanesljivega se še nič ne vé. Sploh pa se trdi, da to napako povzroči uživanje nekaterih zelišč , kakor jelševega, lipovega in listja od vinske trte, krompirje-veca in kislih trav. Opazuje se pa ravno ta prikazen tudi pri nekih boleznih na spojilih, ako streb za- ostane itd. Pa tudi se včasih vidi enaka prikazen na mleku, pri veliki vročini, ali ako je posoda za mleko nesnažna , ali ako se mleko spravlja v vlažnih nezrač-nih shrambah. Ako je potem vzrok prikazni v nesnažnosti, pomagati je z najbolj strogo snažnost j o, sicer je treba ozdravljati dotično bolezen; navadno pa se priporoča: kumina, kalmus, kreda in sol, zmešano skupaj in po obilni žlici dajano po trikrat na dan. (Dalje prihodnjič.) odprto, druga pa zapono pripeto na vajet in roko, katera oboje drži. — Ako ne preziramo, koliko nesreč se pripeti, ako se splašijo konji, radi priznamo, da tudi ta, čeravno ne posebno pomenljiva iznajdba, more odvrniti katero takih nesreč. Nekaj napakah pri mleku. « Gospodarske izkušnje. Elektriciteta in rastline. Ravno zdaj, ko je na Dunaji velika in pomenljiva električna razstava, ne bo odveč opomniti na poskušnje. katere je uže pred tremi leti delal dr. Siem v (Dalje.) shodu družbe „Royal Societ} u o vpl električne svit Pogostni prikazni, da krava ob mleko pride, pa je lobe na rast rastlin. Tako je postavil Siemens rasteče tulpe, katere so še le delale popke, na mizo v svitlobo nasprotna, pa tudi zdravju ali celó življenju krave ne- električne svetil in v 40 minutah bile so tulpe vse varna, toda le redka prikazen, da daje krava nenaravno lepo razcvetene. Enake poskušnj poskušal s semeni veliko mleka, da jej gre tako rekoč vsa krma na mleko, katera hitro kalé, z repo, ženofom, kolorabo, fižolom, ku-krava pa pride ob vse meso, hira in hira in propade marami, katerih je spravljal en del na solnčni svitlobi. sušici. en del pri električni svitlobi, en del pa pri solnčni in Akoravno je tudi taka prikazen bolezen: mlečen pa pri trični svitlobi. Pokazalo se je, da so semena tok, jo pa ljudje redno ne štejejo v to, temveč jo či- v temi spravljei slajo kot veliko prednost molzne krave, zato se pa semena postavlj kmalu poginila; enako rast so kazala i na solnčno ali pa na električno svit- tudi le redko kdaj išče zdravila zoper to bolezen. lobo, ona semena pa, katera so bila deloma na solnčni Vse druge narave pa je mlečen tok, ki je v tem, deloma na električni svitlobi, kazala so prav izredno Se ve, da bi bila repa grozovito da krava nima ravno veliko mleka, pa se ji vendar lepo in dobro rast samo od sebe odteka iz vimena. Vzrok tej bolezni je draga, ako bi se morala mesece z električno lučj oslabljenje onih mišic, ki sklepajo sesce. Zoper to napako se pomaga s tem, da se na sesce tikoma vimena natika elastična obveza, katera se mora, se ve da, vselej sneti, kedar se krava molze. razsvitljavati njiva, na kateri je repa sejana Novo naravno sir išče za izdelovanje sira priporoča se v tirolskem gospodarskem listu. M. Blu- Se druga napaka je, ako je mleko vodeno, menthal v Berolinu, N. Zehdenikerstrasse Nr. 1Z- Vodeno mleko nahaja se pogosto, in je v tem , da je našel je sirišče v trdem stanu, katero se je poskušalo uže pri molženji mleka tako, da kakor bi mu bila pri- in preiskavalo v zavodu St. Michele ; sirišče to videti mešana voda, je redko, plavkaste barve in ne daje je kot drobna, belkasta, čisto dišeča štupa, v kateri je skoraj nič smetane. siriščen snov zeló močno koncentriran, tako, da zamore Vzroki takega mleka so sicer različni, najbolj na- en del tega naravnega sirišča (imenuje ga „Naturlab") vadni pa v tem, da krave dobivajo pokvarjeno, pozeblo, blizo 112.000 delov frišnega celega mleka pri 35 stopi- ali sploh krmo, katera je prazna in brez redilnih moči. njah C. v 40 minutah popolnem zasiriti, memo tega, ko Včasih vidimo pa enako prikazen tudi pri prebolelih do zdaj navadne siriščeve esence ne zasirijo več kakor kravah, posebno pa pri slabem prebavanji. 10.000 delov mleka. Preiskava v St. Michele poka- Ozdravljenje ravnati se ima po vzroku napake, ako zala je, da obstaja novo naravno sirišče iz 0*80% vode, 281 94-56% kuhinjske soli in pa 4'640/0 organičnih substanc Tako bi tudi Slovenec vedel, kar je bilo Dalmatin Okus sirišča je čisto solnat in v vodi se raztopi v ti- cem razglašeno, „da se imajo pisati zapisniki v tistem stem času, kakor enako debela sol. — Raba tega sirišča deželnem jeziku, v katerem se je storilo ustno izrecilo" prav lahka, ker se ga odmeri toliko, kolikor ga spada „da se imajo rešitve izdajati v tistem deželnem jeziku ? ) na dotično množino mleka v razmeri kilo išča in v katerem se je za nje prosilo in „da se imajo raz 112.000 kil (ali litrov) mleka Potem se sirišče raz- loke, brez kake prošnje storjene, izdajati v tistem de pusti v vodi in rabi kakor navadno Trdijo, da se tako želnem jeziku, katerega govori stranka, ki ima razloko sirišče brez škode lahko spravlja dolgo časa, vsikakor dobiti", pa je velika prednost v tem, da se lahko in ceno po šilja da ga je primeroma malo treba. — Cena mu pri izdelovalcu M. Blumenthalu v Berolinu 20 mark ali 12 gold kilo. ne da bi se zavoj ali zaboj ali pošt Politične »tvari nina posebej računala Hrvaška razporu Magjari. Razpis službe. Za službo družbenega tajnika, ki je po odstopu Oba hrvaška uradna lista „Agramer Zeitung u m kateri so izpraznjena, se bode v prihodnjem občnem zboru c. kr. družbe kmetijske kranjske volil nov tajnik. Volitev ta veljala bode za šest let. Vabijo se tedaj oni dejanski družabniki v kmetijstvu izurjeni, slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisanji zmožni , pisarniških opravil vešči, naj prošnje za tajnikovo službo, kateri je odločenih 420 gld., in ako družbeni zbor pozneje pritrdi, 500 gld. letne plače, do dné 10. oktobra 1883. vložé pri podpisanem glavnem odboru „Narodne Novine" priobčujeta dne 30. avgusta enake, jako zanimive članke o položaji, katere se smatra za zadnj čine vlade bana grofa Pejačevič Članka z naslovom „k situacij : : « pravita, da so se razmere^ med Hrvaško in Ogersko prav neprijazno poostrile. Žalostno je, da se je nesrečni vozel, kateri je nastal iz neodvisnosti ali pa zaničevanja postave, bolj in bolj zamotal tako , da se z lepo ne dá razvozljati. Jeli ogersko-hrvaška poravnava, mednarodna pogodba temeljna postava Hrvaško-Slavonske ali capa papirnata i Hrvaški iz milosti podelj ocl ogerske strani samo G1 db c. družb e kmetijsk v Ljubljani 16. avgusta 1883 tako dolgo pripoznana in spoštovana, dokler se to dozdeva. Hrvaški narod smatral je do danes v poravnavi za eno največih pridobitev določbe o jeziku, kateri je pri vseh okoliščinah poroštvo za narodnost. Tej določbi se je poglavitno zahvaliti, da se je poravnava sklenila so Ministerská naredba 1882. leta od št dné 31. 19.947 decembra Modri in zreli državniki, kakor umrli to tirjatev Hrvaške brez ugovora. Na Hrvaškem ga ni Deak, sprejeli nobenega počenši od bana dol do zadnjega kmeta ki ? gledé slovenskega jezika pri sodnijah slovenskih. n Zgodil se i so se lovensk log n em šk minjaj na k le. Vsled teg se t devai o č pravosodneg dišča o minist bi se ne držal tega, da je hrvaški finančni vodja s tem, ko je skupne grbe z magjarskim opisom dal obesiti na poslopji finančnem, postavo prelomil. — Ocl bana se ni moglo druzega pričakovati, kakor da bode on, ki je pri sklepanji poravnave sodeloval, zastopal na odločilnem mestu tudi prepričanje vsega hrvaškega ljud- b 18 31 prila 1882 lovenskega jezik t. 20.513 in od stva, in tako je tudi bilo Pri ministerskem posveto vanji na Dunaji obžaloval je ban čine sile zagrebške decembra 1882 št 19.947 po naredbi viso- druhali, katera je na svojo roko snela table z grbi on kega c. kr. predsedništva višega deželnega sodišča od je pa ob enem odločno izrekel svoje prepričanj dné 31. maja 1883. leta št. 4791 da je dejanje gospoda Davida prelom ustave. Na strani oger tej novi naredbi se pravosodno ministerstvo skli- ski niso bili tistega mnenja, priznalo se je samo da cuje na svojo naredbo od dné 31 19.947 , katero je „Pravnik decembra 1882. leta glasil, in opominja 62. ni natančno sostavlj in bila je „nada dana a f sodnike na njo. Toda ta p v novi naredbi uže ci- pravovelj da bode ogerski državni zbor koj, kedar se šnicle, §. 62. Tudi temu tolmačil oziroma amendir tirana št. db 31 decembra 1882. leta mnenju ustavljal se je grof Pejačevič odločno in za to 19.947 je bila od predsedništev prvostopnih sodnih kot ko ns ti tuci j one 1 ni imel samo pravice > dvorov, kakor čujemo, še m z drug temveč tudi dolžnost, ker vsak, kdor pozna konstituci proglašeno naredbo razposlana in sodiščem na znanje jonelni ABC, mora pripoznati 5 postavoveljavno dana smejo tolmačiti samo faktorji, kateri so jo sklenili Hvaležni smo gospodu baronu Pražáku za njegovo in to sta storila ogerski hrvaški deželni zbor akopravnih obravnav ne energično doslednost, samo to se nam zdi, da svojih ukazov ne izdaje po uspešnem potu. Dr. Pražák je proglasil kot svoje načelo v izpeljevanji enakopravnosti pri sodiščih nadaljevanje postopanja svojih prednikov ali do- sprejela, izreka pa slednost pravosodnega ministerstva tem prot potem 5 brž k odstopa banoveg Kraljevo ročno pismo, s katerim se je ta odpoved vendar-le pričakovanje, da bocle ban Prosimo torej Nj. za potrebne spoznane naredbe ministerskega sveta iz ekscelenco, naj svoje naredbe, s katerimi zakone izpe ljava, razglaša tako, kakor je njegov prednik dr. Grl vršil. Grof Pejačevič imel bi tedaj skupne grbe z ma gjarskim opisom, katere je zagrebška druhal šiloma od ser proglasil jezikovno dbo za Dalm • • Cljv, uv jv;, » uu/.viuvui ------. ---- stanujemo Slovenci po več deželah, bil bi pač drž to je v deželnem in državnem zakoniku Ker koni k pravosodnemu ministru najprimernejši organ stranila, zopet obesit dati. Zdaj se vpraša. kako je mogel grof Pejačevič je v opisu grbov one zopet obesiti? , ki prelom ustave , sprejeti nalog, Na to odgovarja izjava v „Pester za razglas takih naredeb, kakor so gori imenovane da Lloydu da je rof Pejačevič pri svojem povratu v Za tudi prebivalstvo 5 m, KMUr SU guil liucuuvaiio, Ud uiuju.il , vi«. J V, 51U1 J. vg C* ^ v, »I v oivjvm ' t ranke, in to hitro in avten- greb na določilnem mestu izrekel, da mora izvršiti tično poizvedele, kako je postopati sodiščem sprejeti nalog po usta\ poti * 288 To izjavo „Pester Lloyda « za resnično sprejeto, bil Papeža Pij VII. in Gregor XVI., bivša nekdanja me bi to dokaz za verjetnost, da je pri sprejetji naloga mi- niha, tudi v Vatikanu nista postala nezvesta pripro-slil, da se bode dal gladko izpeljati, ko pa je prišel v stosti samostanske sobice, v kateri sta bivala poprej. Zagreb 5 pa se je prepričal, da Najvišemu pričakovanju po ustavni poti ne more zadostiti. priprostosti sob, v katerih so stanovali rajni sv. oče Pij IX., bilo je dovolj velikrat govorjeno. Noben Ban Pejačevič je brž ko ne v ministerskem posve- blišč in tudi najmanjši kinč ni bil v njih videti; tal, s tovanji spoznal zoper Hrvaško obrnjene naredbe, je, kaj Hrvaško pričakuje, ako se ne vdá v to 5 slutil kar priprosto opeko vloženih (kar v Rimu ni kaj nenavad- nega) , ni pokrivala nobena preproga; tudi peči sobe Ogerska zahteva; mislil je, da se mora tudi skrajno niso imele. V najostreji zimi privoščili so si le toliko, sredstvo poskusiti, da se od Hrvaške odvrne čin sile in da so si greli otrpnjene roke ob steklenici, s kropom očigled temu položaju merodajne osobe Hrvaške spravil napolnjeni; pri tem, ko so v sijajno nakrašenih pred- V to, da izberejo manjše zlo. Med tem so pogovori z sobah tople peči razširjale prijetno toploto. In Leon XIII. » odločilnimi udi narodne stranke, izrečeno javno mnenje kako se pa nek oni v tej zadevi obnašajo? Odgovor: prepričali grofa Pejačeviča, da ga na Hrvaškem ni no- javna tajnost je, kako zeló strogi so oni proti svoji lastni ki bi v tem, da se vnovič obesijo grbi z ma- osebi; lahko si toraj mislimo, da vtem gotovo najmanj benega, gjarskim opisom, ne spoznal novega prelomljenja ustave ne zastajajo za svojimi preslavnimi spredniki. in tedaj ni v deželi nobenega, ki bi ne trpel rajši vsake Da bi bili pri toliki ogromuosti Vatikana, kakor sile, kakor pa privolil v žaljenje državne temeljne po- sem omenil o njem le površno, zamogli ogledati vsega stave. * Pešti se misli da je po izgredih zagrebške dru- ali vsaj obhoditi ga, na to pač ni bilo misliti. Manj- hali žaljena čast Ogerske in zahteva se zadostenja. kal nam je v to tudi potrebni voditelj. Na dober namen podalo se nas je več romarjev od dvorane, kjer se je Ne samo narodna stranka, ampak tudi večina opozicije imela vršiti znanstvena akademija, naprej, češ : bomo obsojuje odločno silovito postopanje tukajšnje druhali, uže kam prišli. Dospeli smo kmalu na prostorno dvo-toda ni res, da bi bila celó zagrebška druhai pri svojih rišče, konec katerega vabile so nas široke kamnite stop-izgredih imela namen, žaliti skupni grb kot znamenje nice k vstopu v drugi oddelek Vatikana. Naključje bilo ogerske državne suverenitete; ravno nasprotno, doka- je vidoželjnosti naši prijazno: prišli smo namreč v vázáno je, da na druzih poslopjih z državnimi grbi brez tikanske starinske muzeje, kjer je, bi djal, v ogerskega opisa niso ti ostali samo nedotaknjeni tem- neštevilnih, dvoranam enacih hodiščih razpostavljenih več se jim je celó skazovalo spoštovanje. Ne gre se na tisoče in tisoče starinskih podob , doprsnih kipov tedaj za radovoljno žaljenje ogerskega grba, ampak samo slavnih mož, paganskih malikov, spominkov, mrtvaških za silovit protest razburjene druhali zoper magjarske rakev (sarkofagev), kopeljnih kadi, orodja, posod, žival- opise Kako se more tedaj od Hrvaške zahtevati zado skih podob in Bog zna , kaj še vsega. Vse to zgotovljeno je iz najžlahtnejšega in raznobarvnega marmeljna, ali pa iz brona. Po večem so to izdelki starodavnih Egipčanov, Grkov in Rimljanov, in ko bi človek ne Hrvaško ponižati in tam učiniti kak čin obstanka, se videl sam tacih umotvorov z lastnimi očmi pred seboj, mi temu ne moremo ustavljati. Hrvaška ima zá-se samo ne verjel bi, na kaki visoki stopinji bila je umetnija postavo, in ta stenja za stvar, katera se ni zgodila in ni bila nameravana? Ako se v Pešti misli, da državna korist zahteva, se uže pred dva do tri tisoč letmi. Vidijo se posamesni iz-in zato hočemo mirno čakati, ali pod krono sv. Štefana delki, o katerih se sme reči, da njihovim stvoriteljem bode njen ščit zoper vse mogoče napade, živimo „v državi pravice ÍC Blizo tako si sledijo misli marsikdo, ki si prilastuje naše čase naslov „umetnik" > v članku, katerega priobčuje Miškatovič v imenu na- še jermenov od črevljev odvezati vreden ni. rodne stranke v „A. Z. u Pritožuje se, da se narodna stranka ni za nič pra- Za mnogo stvari je kar naravnost dvomljivo, bi jih li izgotovil kdo dandanes v toliki popolnosti. Kako bi šala, temveč prezirala ali celó prištevala mrtvim in da morali biti hvaležni toraj Rimljani papežem med drugim se zarad napake druzega mora od mesta bana odmak- tudi zarad tega, ker so z največo in neumorno skrblji- niti odličen in najbolj sposoben mož; ona ne more pri- vostjo ter nesoštetimi stroški zbirali plode tolike vele- poznati nikakoršnega razločka med častjo Ogerske in umnosti, in zabranjevali, da se niso raznesli na vse ve- Hrvaške. Na Ogerskem postalo je uže navada, Hrvaško trove, ampak ohranjeni ostali Rimu. zaničevati, in v tem je naj veča nevarnost! Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881 Spisuje Jos. Levic ni k. Kakošna šola pa so ti muzeji in njihovi neštevilni umotvori tudi za vse, ki se truditi in brigati hočejo za napredek v kiparstvu! Videti je bilo ta dan res tudi več umetnikov, ki so si risali posamesne predmete, in eni posnemali jih tudi po fotografičnem aparatu. In s tolikimi neštevilnimi izdelki napolnjenih dvoran, koliko jib je! Ko bi bil človek sam, bal bi se bil, da bi se ne zgubil v njih. Mnogo teh prostorov meji na (Dalje.) kanske vrte; od bliščečega južno-podnebnega solnca obsijane prijetne zelenjadi, ki so se deloma ovijale okrog čast papežev naj bo povedano, da so prostori, oken, deloma pa popolnem zagrinjale jih, spominjale so ki so v Vatikanu vravnani in določeni ume tni j i in nas kar naravnost na raj. vednostim, najbogatejše okinčani z marmeljem in muzejih vsrečilo se nam je bilo , najti znanca 9 drugimi dragocenimi olepšavami ; enako velja tudi o ki nas je peljal od tam v tretje nadstropje v dvorane, dvoranah, ki so namenjene za zaslišanja (avdience) in kjer se shranjujejo in so razpostavljene slikarije (Pi-za sprejemanje tujcev. Večina najsijajnejših krasot pa, nakothek, Gemaldesammlung). Ako so nam muzeji kazali po večem izdelke starodavnih paganov, videli smo ki odlikujejo Vatikan, zastoji iz dragocenih daril, ki so bila poklonjena papežu iz vseh delov sveta. Kako malo tu najizvrstnejše umotvore prvakov slikarstva iz krščan pa cenijo oni (papeži) svojo lastno osebo, dokazuje več skih časov. Če se ozremo v zgodovino vatikanske sli- kot dovolj resnični faktum, da edino, kar je v Vatikanu karnice, najdemo, da ona ni ne stara, in tudi ne tako priprostega in brez najmanjših olepšav , je ono malo slik bogata, kakor bi marsikdo morda pričakoval. Pij VIL število sób, ki služijo papežem samim v stanovanje, še le utemeljil jo je, přepustivši za njo one slike, ka- 289 tere so bili Francozi (ta najbolj omikani narod našega veka!?!) za čase slaboglasnib svojih prekucij oropali zavlekli jih v Pariz, vsled pariškega miru leta 1815. pa Zabavne stvari. morali nazaj izročiti pravnim lastnikom. Pij IX v Podoba. vseh svojih delih in početjih velik, pomnožili so zbirko izdatno; vendar šteje ona v vsem le dvainštirideset slik. o vseh zamore se reči, da so najizvrstnejše celega sveta. Nobene ni med njimi, ki bi ne bila sloveča ali gledé umetnije ali pa umetniške zgodovine; mnogo njih Povést. Kuski spisal N. V. Gogolj. Preložil L. G. Podsorican spada umotvorini prve vrste Preslavni slikarji F Le onardo da V Perugino. Rafael, Domenich T M taj lio in mnogo drugih živijo po svojih preumetnih delkih v tej slikarnici še dandanes bodo živeli clo kler ostanejo umotvori njihovih mojsterskih rok. Slike Zadnje obhajilo sv. Jeronima (delo Domenichina). Ma (Dalje.) ai dobrovoljnosti je umeteljnik prečital to ojavo; razjasnilo se mu je obličje. Govorili so o njem v novinah, — to je njemu bilo nekaj novega; nekoli-kokrat je prečital te vrste. Primera z Vandikom in Tizijanom je močno ugajala mu. Leposlovka (fraza) rija Folinjska (Madona di Foligoo) in Kristusovo' spre- močno Slava ti, Andrej Petrovič ljuba mu je bila jako menjenje na gori Tabor (dela preslavnega Rafaela) rod časnik je bil prinesel njegovo ime in njegov altarna slika Ticij Madona na prestolu (delo to mu je bila čast sv. Peruginovo); pokop Kristusov (delo Caravaggia) Romuald (delo Sachievo) prištevajo se zaracl velikosti in Í2 so v široke zlate okvire Jel je urno hoditi po sobi, vihal si je lase popolnoma neznana ďoslé sédel je na P el j med najbolj sloveče vse zbirke. Vložene stopil je naslonjač, a skočil je in sédel na divan in neprestano premišljal, kako bode sprejemal naročnike in naročnice: in so natakni ob platnu ste- da in potegnil po njem na slepo nah na močne železne palice, ter vravnane tako , se velikim durim enako lahko povoljno pregibljejo. naredba (pregibanje) služi menda najbrž v to , da si (tud v slikarji, katerih se baje vedno kaj ondi nahaj dan naše nazočnosti ni bilo brez njih) postavlj ali v povoljno svitlobo , ali senco, ali sploh kakor jim slike s čopičem, hotel je roko privaditi ugodnemu gibanj... Druzega dné se je zvonček oglasil pri njegovih durih; prihitel je in odprl. Prišla je bila neka dama. spremljal jo je sluga v služabnem plašči iz kožuhovine z damo vred pa je bila došla mlada » za ogledovanje in kopiranje bolj služno in priročno Pač nisem z lepo pogrešal dobrih in bistrih oči tako občutno, kakor ravno v tej slikavnici, kj gospica, nje hči. „Ali ste vi msje Cartkov? Umeteljnik se je poklonil edemnajsletna vprašala je dama » tako Toliko pišó o vas; vaši obrazi baje da so popol jama" Pn toll la rlomn 1 --- blizo skupaj nost sama". Po teh besedah je dama „lorgnet nasta videti izdelki najbolj slovečih slikarskih vila na oči in ogledala je bistro stene, ki ni viselo nič mojstrov celega sveta Uže ko smo šli iz muzejev v slikarnico, prišli smo ob njih » bili v neki koridor Concistoro (kj nam je donelo iz dvorane Sala v Ni jih še kde imate svoje podobe?" ç^ii - J______:i • _____ i •jvi j- ^'viauu »uaia zadregi — „so ie presem sei se je vršila znanstvena akademija), poti so še . . . niso dospele še odgovoril je umeteljnik nekako v še le preselil sem se v to bivališče na a prekrasno petje nasproti. Naravna stvar bila je tedaj da smo zdaj, ko smo si ogledali slikarnico, gledé aka j Ali ste bili v Italiji?" demij u 7 __ ---- - - ------ ----* "ivv , skleuili poskusiti še enkrat svojo srečo In v resnici: želja ni ostala brezvsp Vsled silne vro- vprašala je dama in va-nj pomerila „lorgnet", ker ni našla ničesar, kamor bi ga bila obrnila. ---j—------—- ~ - , ^ ^ t kjavva oliuu \ M. * J „ 1.1 čine in tudi zarad jako obširnega programa zapustilo ložil to Ne J nisem bil, ali hotel sem ... pa sedaj sem od bilo uže toliko poslušalcev dvorano, da je stalo uže Ali račite, sedite Hvalim O - : ~ r-------------—v ' J^ ««« „i-Lvamu, »DUOIČI sen ceio nekaj sedežev na razpolaganje. Prišli smo bili pa vendar-le vidim vaše delo sedela sem dolgo časa v kočij i tudi drugač o prav srečnem trenutku k akademij Vr je bila obrnila se Žila se je namreč ravno pevska točka, kakor kaj ena- rila v riske nasprotno opomnila je dama 5 tù ko programe a steno in „lorgnet u u cega še nisem čul. En zbor nahajal se je v zadnjem žeče po tleh. '"„C'est charmantT Lise perspektive" in podobe pome le desnem kotu dvorane, obstal je po večem iz samih de- soba po Tegnerovi navadi Lise belih glasov (basov) , in pel tako mogočno , tako veli gledi > venez ici: nered, zmešnjava kansko-krepko, da bi se bila miza, poprsí je na njej, roka, paleta; tuje prah . . . gledi naj se poslužim tega kako je prah namalan ! c'est charmant y y mladenič izraza — kmalu tla stresala pod nogami pevcev. Drugi platnu je ženska zbor pa se je nahajal na sprednji levi strani dvorane blizo papeževega prestola, ter je z mehko-tihimi glasovi narejal jek (Echo) prej omenjenemu zboru ; Tako osnova. kakor tudi izpeljava tega speva bila je silno vse po Uh, gledi, barni? pere si obraz na drugem Lise dečak ! Ali se » Lise quelle jolie fig dečak v ruski bundi torej ne pečate samo s podo ? umetna , nepopisljivo veličastna, neprekoslj » » to ni modrost. . da riski . . . a i neumen sem bil dvorani stalo nepremaklj molčé poslušalo neprekosljivi spev in je str ter tiho Povedite j- ^v, kako vi sodite današnje podobščinarje. sklepu pa je vse po Ali ni res, da sedaj ni takih, kakoršen je bil Tizijan? dvorani z gromovitimi slava- in živio-klici odlikovalo Vse ravno povedano, zraven pa krasota dvor Ni te moči v barvah pevce. ■■■■^^MHgjI^HgHHHjl^^l^^H na sprednji glavni strani gor js vsemu temu pa še na bogato-ozališanem prestolu sedeči sv. oče Leon XIII. v belem talarju, njim ob stranéh na baržunastih stoléh kako~ta mala ni te . . . žal mi je, ker ne morem ruski povedati vam tega (dama je bila zaljub v živopisje, pohodila je vse galerije po Italiji). Prav tako z „lorgnetom u msj Nol zbor kardinalov in druzih visocih cerkvenih dostojnikov vse to je delalo nepopisljive vtise na mene. ko sem vstopil v dvorano. (Dalje prihodnjič.) dim kak nenavaden čopič je to ogledala ,. . . oh Jaz so * da ima več izraza v obrazih vi ne poznate msje Nola? ? nego Tizijan Ali » Kedo je ta Nol? U Msj povprašal je umeteljnik Nol? Oh, kako nadarjen človek je to na obrazil jo je, ko je bila še le dvanajsletna. Morate go mu album. Znajte, da tovo priti k nam Lise, pokaži sve prišli k vam zato, da bi takój začeli obraziti jo a 290 77 Da > jaz sem pripravljen vsako minuto." Kakor v svojo sobo. Popolnem ga je bila očarala aristokra- bi trenil, prinesel je podstavek s prigotovljenim plat- tična dama. Doslé je sodil take osobe, kakor kaj ne nom, v roko vzel paleto in oči vprl hčeri v bledi obra- pristopnega, da so bitja, ki so na sveti zato, da se vo zek. Da je poznal človeške lastnosti, opazil bi bil ta koj začetek mladostne strasti do plesišč, začetek ne- in z gizdavim kočijažem zijo v prekrasnih kočijah sè slugami v služabui obleki mira in žalobě o dolgočasnosti pred obedom in po in da hladnodušuo pogle- obedu prehod, d a j o človeka - pešca v priprostern plašči. nena- tožbo da bi v tistem oblačilu hodila na iz- doma je izmed takih stvari bitje prišlo k njemu v sobo ; hude nastopke brezčutnega truda z vsako- mala podobo in sprejel je povabilo na obed v aristo-jakim znanstvom , ki je vcepljala ga jej mati duhu in kratično hišo. Ovladala ga je nenavadna pokojnost; do _ • i 1 â • 1 I • i 1 • «1 g i f -, « i /T • 1 ♦ 1 / y • 1 t I • • . \ l • t srcu na razvitek. A videl je umeteljnik v teh néžnih céla je bil omočen in nagradil si je to sè slavnim obè ličicih le čopiču vabljivo bledo prozornost nje tela, ma- dom , z gledališčem zvečer in zopet je v kočiji mesto mečo, rahlo otožnost, tenki svetli vratek in mladega premeril brez vsakoršne potrebe. tela aristokratični ponos. Užé naprej se je tješil sè zmago, da pokaže lehkost in blesek svojega čopiča, ki je doslé pečal se le s pustimi črtami surovih vzorov, sè strogimi antikami (starina) in odlikami (kopija) različnih izbornih umeteljnikov. Uže naprej se mu je v mislih senjalo, kako bodo sijala ta nežna ličica. 77 Moram povedati vam u koliko ganjenim glasom obleko na sebi . . . jaz opomnila je dama z ne- 77 jaz bi rada sedaj ima 7 priznavam 7 ne bi rada ne, da bi bila v obleki, ki smo jej tako vajeni : jaz bi rada, da bi prosto bila oblečena in da bi sedela v senci česa zelenega, podobnega polju, da bi čreda bila za njo, kak gaj ... da bi ne bilo kazno, da ide nekam na plesišče ali na kako večerno zabavo po sedanji navadi. plesi , ostanke Uh Naši priznavam to, moré duha, moré našega čutja Prostote, prostote bi bilo treba več u 7 materi in hčeri je bilo na licih zapisano ? da ste mudili se na plesiščih tako dolgo časa, da je bilo čudo 7 da obe niste bili, kakor iz voska vliti Jel je delati Cartkov, posadil je „original" na pri-ličen prostor, vse je premislil v svoji glavi, potegnil je s čopičem nekolikokrat po zraku, ustanavljal je v mislih točke; leč, a po minoli uri je začel in dokončal podmal (boden) Zadovoljen je bil z njim in takoj je začel malati mežknil je, stopil nekoliko nazaj, pogledal z da meknil se je v delo; zábil je na vse, zabil za celó 7 da ima blizu sebe aristokratični dami, začel je zdaj pa zdaj pretrgano izgovarjati umeteljniške besede, izpuščal je iz sebe glasno razne zvuke, zdaj pa zdaj je zapel, kakor pristuje umeteljriku, ki je z vso dušo zamaknjen v svoje delo. Brezi vsakoršnih okolnosti dvignil je čopič opozoril je „original u i da bi vsklonil glav 77 ginal" , ki je naposled jel silno vrteti se in ki je kazal veliko utrujenost 77 77 Dosti je danes dosti u Se malo u rekla je dama poprosil je umeteljnik in zamislil se. Ne, ali ne utegneve ura je ti Lise u pomnila je, ko je bila v roko vzela malo urico, visečo na zlati verižici pri pasi 7 in skliknila je 77 Oh to je kesno 77 Le minutico! u rekel je Cartkov s prostodušnim in z otroški prošnjim glasom. Dama pa menda ni bila nikakor voljna, da bi bila ustregla umeteljnikovi želji, in obljubila je, da bode drugoč sedela delj časa in vse namestila 77 To je mrzko" mislil je Cartkov 77 zdaj še je omajala se mi roka." Spomnil se je, da ni ustavljal ga nihče, nihče branil se mu, ko je malal v svoji delavnici na Vasiljevskem otoku; Nikita je sedel na svojem prostoru , da ni genil se — delal je poleg njega, kakor dolgo časa je hotel ; tudi zaspal je v svoji odločni postavi (Stellung). Nevoljen je odložil čopič in paleto na mizo in žalosten je stopil pred platno. (Dalje prihodnjič ) Naši dopisi. Gorice 3. sept. (Izv. dopis,) (f Grof Chambord.) Kakor je bil grof Chambord zvest gost in velik dobrotnik mestu goriškemu, enako hvaležno se mu je hotela Gorica pokazati, ko so ga pripeljali danes v Gorico in spravili k zadnjemu počitku na Kostanjevici, kjer po čiva med drugimi njegovimi sorodniki tudi Karol X. Mesto je v resnici vse storilo, da bi bilo pokopališče dostojno, vredno kraljeve časti. Veliko dni so zasajali velike droge, na katerih so visele danes velike črne zastave od kolodvora in skoz celo mesto , koder se je sprevod pomikal. Mestne ulice so bile na dotičnih črtah vse v črnem, ker uradna in privatna poslopja so se povsod v črno preoblekla. véliki cerkvi pa so veli- kanske črne preproge vse zidovje in stebre zatemnile, in na sredi cerkve se je vzdignila trojna estrada od višine, kakoršne še nismo nikjer zapazili pri mrtvaških odrih, tudi na našem cesarskem dvoru ne. Oder so ob- dajali veliki sedmorožnati svečniki, in okoli in okoli od tal do vrha je bilo gosto razvrščenih težkih sveča (torč). Tujcev je prišlo vsak dan več , in uže pred dnevi so prodajali zasebniki pojedine sobe po 5 gld. za en dan, in kjer je bila lega ugodna, tudi po veliko več, celó do 20 gold. Tujci so pa došli večinoma iz Francije , kakor si jih lahko spoznal po značajnih tipih in še bolje po govoru. Radovednega ljudstva se je kar trlo pred hoteli, zlasti ob uri, ko je kak vlak novih gostov pripeljal. Ubogi Francozi so bili včasih v stiski, ker se s postreščki in kočijaži 7 pa tudi z drugo do- mačo gospodo niso mogli z lahka razumeti. Tukajšnja aristokracija, ki se je pokazala gostoljubna in galantna proti francoskim aristokratom, je poslednjim na več strani prišla na pomoč, tudi zarad stanovanj. Včeraj je došla novica , da je cesarjevna Štefanija srečno porodila princesinjo; veselje na to stran je močno kontrastiralo proti mestni obleki, ki je kazala na žalostni današnji sprevod. Storilo se je pa v naglici vse, in notranjim čutom se je dal na obojo stran primeren izraz. Danes je privrelo tudi od vseh strani z dežele ali kmetov mnogo ljudstva , zlasti pa je bila tudi duhov- začelo ljudstvo pomikati proti kolodvoru , ob 7. uri ščina v obilnem številu zastopana. Na vse zgodaj se je so bili uže vojaki in veterani razpostavljeni ob cesti. Vlak, ki je pripeljal pokojnega grofa Chamborda, je bil tudi ob 5. uri zjutraj uže na postaji; ali sprevod . uri. cio prvostolne cerkve je začel se gibati še le po Razume se samo ob sebi, da so se uradno udeležila vsa tukajšnja društva in zavodi, kakor vsa cesarska, Priporočila se je visoka dama in izbudil se je iz vojaška, civilna, kakor mestna gosposka. Duhovnim na zamišljenosti. Po bliskovo je šinil k durim, da je spre- čelu je bil novi goriški nadškof dr. Zorn, ki je nalašč stopnicah je dama povabila ga, naj pride prišel zato v Gorico. Za mrtvaškim vozom je stopal na mil obé bodočo nedeljo na obed, in veselega obraza se je vrnil cesarjev poslanec knez Thurn in Taxis, potem prvi 291 sorodniki pokojnikovi. Baron Depretis je bil tudi v sprevodu, in je bil prišel uže dva dni poprej v Gorico. Don Carlos je bil došel iz Graca. Videl si visoke zastopnike iz Belgije, tudi z Bavarskega in od drugod. Za avstrijskimi zastopniki in uradniki prišle so na vrsto francoske deputacije z zastavami, na katerih so bila brati razna mesta. Več zastav so nesli francoski d e-lavci in zastopniki delavcev. Silno imponovali so francoski zastopniki po zunanji enolični črni obleki z belimi zavratniki, s fraki in cilindri v rokah. Delavci, ki so nesli zastave, so imeli nizke klobuke s širokimi krajci. Ne precenim števila, če rečem, da je bilo francoskih zastopnikov veliko nad tisoč, ki so šli v procesiji po 4, 5 in še po več v eni vrsti. Ti sami bi bili zadostovali napraviti dostojen in mogočen sprevod. Se nikdar mi niso inteligentni možje ob taki priliki toliko imponirali, ko ti Francozje, ki so prišli iz daljave po nagonu ideje, katero je pokojni Henri V. zastopal. Za temi možaki se je peljal voz samih velikanskih vencev, pa tako umetno in okusno napravljenih, da se nisi mogel načuditi zunanji priprostosti, ki je iz vsega bila brati. Kaj takega je mogoče samo Francozom vstvariti. Na trakovih teh dragocenih vencev bral si mesta Bordeaux, Lyon, Nimes, Toulouse, Pariz itd. Iz Nimesa so bili videti najmanj 4 prekrasni venci. Vrhu voza , ki je peljal vence , nahajal se je drevček , silno umetno iz lilij vstvarjen. Vse, vse je občudovalo krasoto, umetnost in dragocenost teh spomenikov francoskega naroda. Ginljivo je bilo gledati par starčkov, ki so med delavci z veliko težavo nesli tudi sami velike vence, ki so bili vsi prek in prek olepšani v sredi s kopico treh lilij. Crna peta maša in mrtvaška opravila so trajala do poludne. Med mašo je pel en pevec francoski pri „Agnus Dei" silno ginljivo. H koncu maše je bilo enako ginljivo poslušati harfo , ki je godla tudi po dovršenih svetih opravilih, ko so veliki avstrijski dostojanstveniki odhajali in pred odhodom v slovó rakev kropili. Mnogim , mnogim so se solze udrle, ko so francoski možje zaporedoma kropili in potem še le šli iz cerkve. Poleg rakve je držal Francoz zastavo sv. Martina, na katere drugi strani si bral pomenljiv napis: „Sacré coeur de Jesus, sauvez la France!" (Sveto srcé Jezusovo, reši Francijo) ! Soditi je, da so gledé na sedanjo državno obliko francosko tako zastavo s tem spisom prinesli. Cerkev je bila natlačena samo gospode avstrijske in zunanje; zato je bilo mogoče priti v cerkev samo z listom. Bilo je vmes tudi nekaj francoskih gospá, ki so solze pretakale. Veliko je bilo žurnalisto v francoskih, in kakor mi je eden teh povedal, tudi nekaj španjskih. Na koru so jim bili odločili prostore, pa pisati niso imeli kje in na čem. Popoludne od 1. do 4. je bila cerkev odprta pa za vse občinstvo in ljudstvo, in cerkev je bila ves čas prepolna. Ob 5. uri zvečer se je začel sprevod z vojaško, mestno in veteransko godbo pomikati po kastelu, čez Travnik in gosposki ulici na Kostanjevico , in je bil najmanj pol ure dolg. Ljudstva vsega pa je bilo najmanj kakih 30.000. Sprevod popoludne je bil tak, kakor dopoludne , in je bil v celo ter zares impozanten. Dan je bil topel, krasen, in tako je danes Gorica doživela dan, kakoršnih ni imela , in gledé na pomen francoskih deputacij, in kakor so one svoje ideje zastopale, gotovo edin v zgodovini goriškega mesta. Ljudstvo naše je brez izjeme zadovoljno, da je kaj tacega videlo. Francozi pa bodo imeli med seboj veliko govora, razgovora vsled velikanske manifestacije, ki je ob enem demonstracija proti sedanji ljudovladi francoski. Pomislimo, da se stotine Francozov, ki so se danes pokazali kompaktni v Gorici, vsak posebe zastopa tisoče in tisoče onih , v katerih imenu so došli, in razvidimo, da ideja za monarhijo na Francoskem ni še zamrla. Tudi ni stauje na Francoskem tako, da bi se pristaši legiti-mistov ne pomnožili. Nu, pa bodi si, kakor more, Gorica je imela doslej od te strani samo — dobiček. Prem 25. avg. (Požar.) Včeraj popoludne okolo */i na 3. uro vdarila je strela v sè slamo krita poslopja Ivana Jeršinovica, po domače Cesarjeva v Zarečji hiš. štev. 6, trnovske fare. Ogenj se je hitro razširil tudi čez vsa poslopja Jakoba Markoviča (Vrbina) hiš. štev. 8, Josipa Primica (Bašteka), hiš. štev. 9 in čez gospodarsko poslopje Antona Boliha (Foravsa) hiš. štev. 10. Prvim trem zgorelo je vse, a zadnjemu pa samo hlev sè skednjem vred. Nesreča je pa tem veča, ker so vsi štirje pogorelci prišli ob vso živinsko krmo, kmetijska orodja itd., a prvi trije pa tudi skoraj ob ves živež in obleko. Bašteku zgorelo je po vrhu drugega tudi 100 gold, gotovega denarja; rešiti ni bilo moč, razun nekoliko obleke, nobene druge reči. Zavarovani so vsi skupaj pri peštanski zavarovalnici za svoto 2100 gold., a škode jim je pa vničevalni element do 6000 gold, načinih Zares hud in preobčuten udarec je to za onesre-čence in njihove družine! — Da se je ogenj lokaliziral na omenjena poslopja, zahvaliti se je v prvi vrsti Bogu, kateri je prec, ko je strela vdarila, pošteno ploho dežja bil poslal, katera je vsa bližnja in daljna s slamo krita poslopja v vasi dobro namočila, brezvetrnemu ozračju in pa mnogobrojni množici ljudi, kateri so iz vseh oko-ličnih vasi brez odloga gasiti skupaj prihiteli, pri čemur ste gasilnici : bistriška in pa ona železniške postaje trnovske prav dobro služili. C. k. žandarmerija bistriška je neumorno pri gašenji pravi spored in točnost vzdrževala , za kar bodi ji zaslužena zahvala tukaj javno izrečena. Domače in sosednih vasi ženske donašale so vode z občudovanja vredno urnostjo, a možaki delali in gasili so tudi za žive in mrtve, da se je najbližnji, kake 3—4 sežnje od ognja oddaljeni, s slamo kriti hlev obvaroval; ko bi se bil ta vnel, ne bilo bi moč potem skoraj v celi vasi nobenega slamnatega poslopja več oteti. Zahvala in slava vsem skupaj ! Bog in sv. Flo-rijan nas obvarujta pred časnim in večnim ognjem! Tukaj imajo zopet gospodarji živinorejci svarilni izgled, kateri naj bi jim bil migljej, da zavarujejo svoje poljske in druge pridelke, sosebno senó z drugo živinsko krmo vred, kar se s prav malim trudom in neob-čutnimi stroški izvesti dá. V ta namen pred vsem prav toplo vzajemno zavarovalnico „Slavijo", katera ima po celi domovini svoje zastopnike, priporočam. Ako se pri tem zavarovalnem zavodu zavaruje krma za čas več kot pol leta, plača se od vsakega goldinarja zavarovane vrednosti le 1 kraje, premije (od vsakih 100 gold, zavarovane vrednosti 1 gold, premije), čemur pridruži se še prvo leto za oglasilo, kolek, vpisnino itd. posebni strošek s 67 kr., kateri pa v poznejših letih, ako se zavarovanje obnovljuje, odpade. Z malimi krajcarji more si vsakdo v tem obziru svoj položaj pred nesrečo, katera nikoli ne počiva, tako zagotoviti, da ga nepripravljenega ne najde in ga v obupnost ne pripravi. Slovenski posestniki , poslužujte se tudi v tem obziru prav pridno bratovščin sv. Florijana! M. Rant. Iz Vipave. (Vabilo k veselici), katero napravi čitalnica v Vipavi dne 8. septembra 1883. 1. v svojih prostorih. Program: 1. Gj. Eisenhut — „Ustáj rode"!" zbor. 2. V. Lisinsky — „Tam gdje stoji", zbor. 3. J, Kocijančič — „Oblačku", zbor z bariton-solo. 4. „ Gluh mora biti", šaloigra v enem dejanji. 5. Šaljivi prizor. — Ples. — Začetek točno ob 7% uri zvečer. Vstopnina 20 kr., sedež 20 kr., k plesu 50 novč. K tej veselici uljudno vabi čitalnični odbor. 292 Ljubljane. (Rojstvo princesinje Elizabete tako bo kršena danes ob 1. uri popoludne) je najimenitnejša, dolgo pričakovana vesela dogodba v cesarski naši rod bini. Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. Vse novice vrtê se krog rojstva katere se z ljubljeno cesarsko rodovino veselijo princesinje Elizabete, katere krst je danes. vsi avstrijski narodi. zastop Mestni dunajski izroči povodom te vesele dogodbe ce Ljubljano dospela je ta vesela novica preteklo sarjeviču Rudolfu krasno izdelano adreso, cesarjevičinji nedeljo nekaj pred 10. uro dopoldne, strel z grada na- Štefaniji pa dragoceno častno darilo, ki je zlat zapest- znanjal pa je veselo to vest ob 3/42. popoldne. Ce nik s tremi velikimi smaragdi in 180 manjšimi blišče stitat prišli so nemudoma k deželnemu predsedniku raz- čimi brilijanti, nad to pa je mesto volilo za ustanovo lični zastopi, uradi in društva, in enako čestitanje do- zavetišča, ki se ima imenovati -----* „i hajalo je telegrafično iz vseh delov kranjske dežele. Stefaneum » 50.000 in hočejo še nabirati za ta zavod; župan in podžupana Ob uri zvečer bila je v škofijski stolni cerkvi dunajska navzoči so danes pri slovesnem krstu. peta zahvalna pesem, katere se je vdeležilo veliko ob- Presvitli cesar dali so do vodje pravosodnega mi činstva, v prvi vrsti pa gosp. deželni predsednik baron nisterstva sledeče Najviše ročno pisanje: Winkler z velikim številom uradnikov c. kr. deželne gm. vlade, izmed vojaštva pa fml. E. vitez M tiller Gr o lier, gm. Weikhart in veliko častnikov, nadalje blagoslovljena z rojstvom hčere, sem se odločil Ljubi baron Pražak! Povodom vesele dogodbe da je bila zakonska zveza Mojega sina, cesarjeviča . Vam j i deželna odbornika J. Murnik in Dež m an, župan naročiti, Meni z ozirom na načela in pogoje v Mojem Grasselli, profesorji, mnogo gospá, med njimi tudi ročnem pisanji od 25. februarija 1879. 1. zaznamovane, soproga gosp. deželnega predsednika, baronovka Wink- mi predložiti kolikor moč hitro predloge o pomiloščenji Zahvalno pesem pel je mil. stolni prošt Mnogo hiš razobesilo je koj po razglašeni veseli novici zastave, zvečer pa je bilo mesto lepo razsvitljeno. — Vse prebivalstvo slovensko rado- lerj eva. Jožef Zupan. za kaznovance, ki so ozira vredni. Na Dunaji dne 2. septembra 1883. Franc Jožef r. u Občini Laksenburg podarili so presvitli cesar 2000 valo se je o veseli dogodbi in prosi Boga obilnega bla- gold, v pomnoženje tamošnje ubožne blagajnice. goslova za novorojeno dete in vso cesarsko hišo. Tretje zdravniško poročilo iz Laksenburga naznanja Novorojena princesinja je, kakor poročajo dunajska najboljši zdravstveni stan cesarjevičinje in pa novoro ves jene nadvojvodice. naznanila, zdrava in krepka rumenolasa deklica obraz svoje svitle matere. Dete in mati počutita se dobro; porod ni bil težak. Eno uro po porodu dospel v predmestji nedeljo popoldne nastal je požar ob nabrežji 1 tik kanala, kjer je nakopičenih Rossau je presvitli cesar čestitat, nekaj kasneje pa cesarica, ki sila drv in lesa, gašenje se je pripeljala s posebnim vlakom. Vsak mudil se je so zaloge, pa ni pomagalo veliko, in zgorele sreči vse zavarovane, in tudi nekaj hiš nad uro v Laksenburgu, kasneje prišli so čestitat tudi zraven. drugi nadvojvode. Gorica. pogrebu grofa Chamborda poroča ob (500 goldinarjev) podarili so, kakor čujemo, pre- širneje naš današnji dopis iz Gorice. svitli cesar za zidanje nove cerkve sv. Nikolaja na B o- hinjski Bistrici, mestu ! Hrvaška. — Magjarska vlada z ministerskim pred • i rr^ m w ^ t 1 • TT Vi • " _ _ 1 * _ Z A resnici lepo darilo na pravem sednikom Tisza-om na čelu hodi Hrvaški nasproti, svojo strogo, pa zavoženo pot. Na mesto odstopivšega bana (Profesor Miklošičeva svečanost) vršila se je v Pejačeviča imenovan je za vladinega komisarja general Ljutomeru, kakor čujemo, jako sijajno. Srbski kralj Raming, kateri bo imel z grdo ali lepo izvršiti sklepe Milan odlikoval je isti dan jubilanta z vélikim križem ogerskega ministerstva. Ni misliti, da bi se Hrvatje reda svetega Save. „Novicam" došel je v nedeljo o tej taki z vojaštvom podpirani sili ustavljali zdaj drugače » zadevi sledeči telegram: „Belgrad dne 1. sept. 1883. kakor s protesti, pa kaj potem? To vprašanje bode po-Njegovo veličanstvo kralj Milan odlikovao danas slav- stalo za Magjare gotovo bolj grenko, kakor pa za " noga Miklošiča velikim krstom svetoga Save. Stefanovič Vilovski." — Slava! Todor ( Ustavoverski listi), med njimi posebno „Wiener Hr vate, kateri se samo za trenutek umaknejo sili, v svoji postavni pravici pa ostanejo nepremagljivi, ako bodo kakor upamo, složni. ? Tisza je zdaj zmagal, pa pri A. Ztg.", hočejo, kakor se vidi, res vse one časnike na hodnost svojo uničil si je s tem ravnanjem , in to se smeh staviti, katerim ni preslabo jebeno sredstvo, ob- bode potrdilo kmalu. Protijudovski nemiri se še zmiraj na- rekovati našega deželnega predsednika, barona Wink- ler j a. Omenjeni časnik namreč trdi, da je nemirov in homatij na Hrvaškem kriv tudi naš deželni predsednik baron Winkler; ker je Hrvaška v zvezi z Ogersko, tedaj mora protijudovskih izgredov na Ogerskem tudi kriv biti baron Winkler; pa tudi s Turško^, je naša držav«, v prijateljskih razmerah, Jn ne manj s Spanjsko. Ogerska. daljujejo, akoravno se na vse kraje, kjer kaj zašumi pošlje dosti vojaštva. Egipt. zadnjih 24 urah do m. umrlo je za kolero v gornjem Egiptu 50 oseb, v spodnjem nobena. pa, ko bi zadnji upori na Spanjskem in pa kolera na Turškem bili pouzročeni po baronu Winklerji? Španjska. Kralj pride na Dunaj baje t. m za en teden, potem obišče nemškega cesarja. Kdo bi le količkaj mogel dvomiti, da vse to ni gola zgodovinska resnica, ker nemškutarji ne marajo za barona Winklerja. (Bakljado in serenado) napravita danes večer čitalnica ljubljanska in r> Sokol pred c. kr. deželnim predsednikom baronom Winklerjem v slavljenje krsta cesarske Visokosti, novorojene princesinje Elizabete. Žitna cena v Ljubljani 29. avgusta 1883. Hektoliter: pšenice domače 8 gold. 12 kr 9 gold. 19 kr 47 kr. - turšice 5 gold. 60 kr banašker sorsice 6 gold v f rzi 5 gold. 4 kr ječmena 4 gold. 6 kr prosa 5 gold. 34 kr ajde 4 gold. 71 kr ovsa 2 gold 92 kr Krompir 2 gold. 90 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Alojzij Majer. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.