Erjavecia 36 33 DIJKSTRA, K-D. B., 2006. Field guide to the Dragonflies of Britain and Europe. Dorset, British Wildlife Publishing: 320 str. DIJKSTRA, K-D. B., A. SCHRÖTER & R. LEWINGTON, 2020. Field guide to the Dragonflies of Britain and Europe. Second edition. Bloomsbury Publishing, London. 336 str. GEISTER, I., 1999. Seznam slovenskih imen kačjih pastirjev (Odonata). Exuviae 5(1): 1-5. GERKEN, B. & K. STERNBERG, 1999. The exuviae of European dragonflies. Arnika & Eisvogel, Höxter. 354 str. KOTARAC, M., 1997. Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom: projekt Slovenskega odonatološkega društva. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 205 str. ŠALAMUN, A., 1997. Poročilo z Raziskovalnega tabora študentov biologije Podgrad ‘96. Erjavecia 3: 5-6. ŠALAMUN, A. & U. FERLETIČ, 2005. Poročilo o delu odonatološke skupine. V: G. Planinc (ur.), Raziskovalni tabor študentov biologije Dekani 2004, str. 37-46, Društvo študentov biologije, Ljubljana. ŠALAMUN, A., 2012. Temni slaniščar Selysiothemis nigra, nova vrsta v Sloveniji… in druge zanimive fotografske najdbe v Škocjanskem zatoku in drugod po Sloveniji. Erjavecia 27: 5-7. VINKO, D., 2018. (30.) RTŠB po 14. letih znova v slovenski Istri. Erjavecia 33: 19-27 VINKO, D., 2019a. Rezultati julijskega terenskega vikenda SOD v Slovenski Istri. Erjavecia 34: 39-46. VINKO, D., 2019b. Ponovno opazovanje temnega slaniščarja Selysiothemis nigra v Sloveniji. Erjavecia 34: 70-77. VINKO, D., A. ŠALAMUN & M. BEDJANIČ, 2019. Kačji pastirji. V: J. Pavšič, M. Gogala & A. Seliškar (ured.), Slovenska Istra I – Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo, str. 195-214, 427-428 [Dodatna literatura], Slovenska matica, Ljubljana. (N. ŠABEDER) POROČILO O DELU SKUPINE ZA KAČJE PASTIRJE NA RTŠB 2021 – OTLICA Prišla je druga polovica julija in z njo tudi izvedba tabora z najdaljšo tradicijo pri nas – Raziskovalnega tabora študentov biologije (RTŠB). Tokratni je potekal na Otlici z okolico od 17. do 25. julija 2021 in četudi se je bilo treba zavoljo koronavirusa nanj spet malce drugače pripravljati se je vse odvijalo brezhibno. Kot vedno, tako zaradi motiviranih udeležencev, izkušenih mentorjev, kot zaradi sposobnih vodij tabora. Tokratno skupino za kačje pastirje, eno izmed 12, ki so na taboru delovale, sva vodila z Ano Tratnik, družbo pa so nama za čas tabora delali Adrian Samuel Stell Pičman, Anže Nemec, Mark Plut, Marisa Schlamberger in nekajdnevna udeleženca, sicer pa vodji tabora, Leja Piko in Aleksander Kozina (SLIKA 1). Skupina je s terenskim delom začenjala z odhodom iz otliške šole ob »9h« in ga zaključevala pozno popoldne ali že zvečer. Vsakodnevno smo bili v šoli zadnja Erjavecia 36 34 dnevna skupina in tako vsakič prejemali klice dežurnih, če naj nam še varujejo naš dnevni topel obrok pred ostalimi udeleženci. Seveda smo si ga želeli, še najbolj tisti večer, ko se nam je terensko delo nenačrtovano zavleklo z obiskom bližnje vinske kleti, edine v času tabora. Delovanje skupine mi je z udeležbo podprl delodajalec (ŠOU v Ljubljani) v sklopu projekta SDGYOU: Sustainable Digitalization Goals with YOUth, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa ERASMUS+ in katerega slovenska partnerja sta ŠOU v Ljubljani in Fundacija Študentski tolar, ustanova ŠOU v Ljubljani. Skupini sta se za en dan pridružila tudi naša člana Tanja Žlender in Andrej Ribar. SLIKA 1. Skupina za kačje pastirje na RTŠB 2021 v sestavi: Damjan Vinko, Marisa Schlamberger, Anže Nemec, Ana Tratnik, Mark Plut, Adrian Samuel Stell Pičman, Leja Piko in Aleksander Kozina (Foto: E.Premate). Delovanje naše skupine, ki je na taboru preučevala kačje pastirje v vseh stadijih, se je osredotočilo na širše območje Trnovskega gozda, vključno z Goro, večkrat smo obiskali tudi Vipavsko dolino, se za po en dan odpravili na Banjšice in v Avško dolino, v Godovič in Žejno dolino ter v okolico Črnega Vrha. Cilj skupine je bil popisati čim več vod na raziskovanem območju in pri tem dati prednost tem v bližnji okolici Otlice ter tistim, kjer je bila v preteklosti potrjena prisotnost barjanske deve Aeshna juncea. Ta je raztreseno razširjena po našem celotnem alpskem prostoru, a ni nikjer zelo pogosta, najmočnejše populacije pa so na Pohorju (BEDJANIČ, 2018). V Sloveniji dosega vrsta del južne meje sklenjenega območja razširjenosti v Evropi (BOUDOT & KALKMAN, 2015) in nas je tako še posebej zanimalo, kako se barjanski devi tod godi. Razvoj vrste je pogosto vezan na vodna okolja barjanskega značaja nad 1.000 m, vendar ne ekskluzivno. Najbolj ji ustrezajo Erjavecia 36 35 zaraščeni ribniki, mlake in barjanska okna na višjih nadmorskih višinah. Dodajmo še, da smo se za poslastico in predvsem ogled več vrst kačjih pastirjev odpravljali še v Vipavsko dolino, ki geografsko vsekakor sodi v območje tabora. Tam smo lahko tudi ponovno dobili občutek, da poletje še traja, saj so bile noči na Otlici v času tabora že kar sveže in tudi padavine so bile tam razmeroma pogoste. Literatura s Trnovskega gozda je z vidika odonatoloških podatkov skopa, po večini izhaja iz časa nastanka Atlasa (KOTARAC, 1997), nekaj pa jih je bilo zbranih še v projektu 1001 kal – 1001 zgodba o življenju, ki je potekal v obdobju 2005–2007, in na terenskem vikendu SOD in SHS maja 2018 ter so vključeni v našo podatkovno zbirko (CKFF, 2021). Najstarejši podatek s Trnovskega gozda izvira z Gore pri Predmeji iz konca maja leta 1964, z najdbo rjave deve Aeshna grandis (SPAZZAPAN-BRELIH, 1964), kjer je šlo najverjetneje za napačno določitev in so na ekskurziji dejansko opazovali deviškega pastirja Aeshna isoceles (VINKO, 2016). Najmanj stari podatki s Trnovskega gozda prihajajo z mladinskega tabora v Predmeji (VRHOVNIK & VINKO, 2013), vendar ni bilo poročilo s celostno predstavljenimi favnističnimi podatki, enako kot zbornik tabora, nikoli objavljeno. Podatki s tabora, izpod rok znane organizatorke mladinskih taborov na Primorskem Irene Kodele Krašne, kjer je skupino vodila Maja Bahor, pa vendarle niso odšli v pozabo, saj smo jih s kolegoma Primožem Presetnikom in Alijem Šalamunom v sodelovanju z Bahorjevo pred kratkim v celoti digitalizirali (CKFF, 2021). Takrat so na taboru v začetku julija 2013 na višjih legah Trnovskega gozda popisali štiri vrste – modrega ploščca Libellula depressa, zelenomodro devo Aeshna cyanea, povirnega studenčarja Cordulegaster bidentata in kovinskega lesketnika Somatochlora metallica (VRHOVNIK & VINKO, 2013). Deloma sta na Gori, delu Trnovskega gozda, potekala še dva mladinska tabora z objavljenima favnističnima poročiloma (PIRNAT, 1996; ČERVEK, 1997). Tako je za območje Trnovskega gozda, skupaj še z vznožjem (npr. potok Bela nad Vipavo), znanih 17 vrst kačjih pastirjev, pri čemer veliko večino podatkov predstavljajo najdbe modrega ploščca in zelenomodre deve (PIRNAT, 1996; KOTARAC, 1997; ČERVEK, 1997; VRHOVNIK & VINKO, 2013; VINKO, 2016; CKFF, 2021). S kalov Trnovskega gozda pa je znanih 10 vrst kačjih pastirjev, poleg najpogostejših dveh – modrega ploščca in zelenomodre deve – še zelena pazverca Chalcolestes viridis, modri kresničar Ischnura elegans, barjanska deva, veliki spremljevalec Anax imperator, povirni studenčar, kovinski lesketnik, lisasti ploščec Libellula quadrimaculata in progasti kamenjak Sympetrum striolatum. Bližnja Vipavska dolina ima mnogo bolj bogato zgodovino odonatoloških raziskav, ki jo povzemam v VINKO (2016) in v delu katerega so zajeti tudi nekateri kali Trnovskega gozda oz. Gore. Posebej Vipavske doline na tem mestu zgodovinsko ne izpostavljam, saj je veliko že napisanega v predstavljenih virih. Sicer pa je bilo do letos za Vipavsko dolino znanih 53 vrst kačjih pastirjev (VINKO, 2016) od 72, zabeleženih v Sloveniji (KOTARAC, 2015). V času RTŠB 2021 se je naša skupina z namenom popisa kačjih pastirjev ustavila na 87 mestih (TABELA 1, 3) in na skupno 71 lokalitetah popisala 40 vrst kačjih pastirjev (TABELA 1, 2). Na še dodatnih 16 lokalitetah v Trnovskem gozdu, Erjavecia 36 36 ki jih ne prikazujem v prvih dveh tabelah, kačjih pastirjev nismo zaznali, saj so bili kali v času našega obiska suhi ali zasuti (TABELA 3). V resnici je bilo na tak način neprimernih bivališč kačjih pastirjev na območju še več, saj so nam vest o suhih kalih sporočali še iz drugih skupin in se tako k njim nismo niti odpravljali oz. jih ločeno beležili. Delo smo si razdelili v šest območij in tako v Vipavski dolini popisali 36 vrst kačjih pastirjev, 20 v Hotedršici z okolico, 15 na Banjšicah z okolico, eno manj v Godoviču z okolico in 4 na območju Črnega Vrha ter 1 na Vojskem (TABELA 1, 2). Le 4 vrste smo zabeležili na ovršju Trnovskega gozda (TABELA 2). Izmed popisanih 40 vrst kačjih pastirjev so 3 vrste pri nas zavarovane, 11 pa jih je ogroženih (TABELA 2). Ciklamni telovnikar Trithemis annulata (SLIKA 2) je bil v Sloveniji prvič popisan in tako predstavlja 73. vrsto kačjih pastirjev, zabeleženih pri nas in 54. vrsto za Vipavsko dolino. Želene barjanske deve pa na taboru žal nismo potrdili. SLIKA 2. Samec ciklamnega telovnikarja Trithemis annulata, zabeležen 24-VII- 2021 na akumulacijskem jezeru Vogršček, predstavlja prvo najdbo te vrste v Sloveniji (Foto: D. Vinko). Erjavecia 36 37 Najpogosteje smo popisali modrega ploščca, velikega spremljevalca, travniškega škratca Coenagrion puella, modrega bleščavca Calopteryx virgo, zelenomodro devo, sinjega presličarja Platycnemis pennipes in bledega peščenca Onychogomphus forcipatus, ki so vse v Sloveniji pogoste vrste (KOTARAC, 1997). Kar 17 vrst smo popisali na treh ali manj lokacijah (TABELA 2). Med njimi je zavarovani rdeči voščenec Ceriagrion tenellum, katerega populacijo smo ponovno potrdili le na majhnem delu Vogrščka (lok. 60), kjer je vrsta resno ogrožena (VINKO, 2016). TABELA 1. Seznam lokalitet s podatki o kačjih pastirjih na RTŠB 2021 – Otlica, razdeljen na šest geografskih območij, z datumom vzorčenja, številko lokalitete in številom popisanih vrst kačjih pastirjev na lokaliteti in območju (legit. skupina za kačje pastirje). NAJBLIŽJI KRAJ IN TOČNA LOKALITETA GK X GK Y DATUM (2021) ŠT. LOK. ŠT. VRST TRNOVSKI GOZD / GORA (11 LOK., 4 VRSTE) Predmeja; Kal 500 m JZ od zaselka Polanci, na robu gozda 413353 89980 17-VII 2 3 Petrov hrib; Kal 2 km JV od Petrovega hriba 411656 91053 17-VII 4 1 Kovk; Kal 300 m S od domačije Pri grofu 418076 87973 22-VII 44 1 Kovk; Kal na V strani ceste 170 m J od kmetije Kokalj 418707 85377 20-VII 30 1 Kovk; Kal V ob cesti 150 m SV od domačije Peterlini 417218 85639 22-VII 51 1 Kovk; Školobrinski kal Z ob cesti 100 m SV od domačije Peterlini 417079 85613 22-VII 52 2 Kovk; Kal Z ob cesti, 200 m S od domačije Jakuš 419065 86339 20-VII, 22-VII 33 3 (3, 2) Otlica; Primožev kal 500 m V od kote 1113, S ob cesti 416839 88430 22-VII 46 3 Otlica; Pristavski kal, 700 m S od Oblega vrha 417290 88272 22-VII 45 1 Lokve; Kal v zaselku Gornji Konec 407238 96508 17-VII 10 1 Lokve; Kal 600 m V od Lokev 407621 97050 17-VII 11 1 BANJŠICE Z OKOLICO (4 LOK., 15 VRST) Kanalski Lom; Kal Na kalu 500 m V od kmetije Princ, S od Kalskega brega 405318 108070 23-VII 61 9 Čukla; Kal na pašniku 400 m S od Čukle 403996 110814 23-VII 62 6 Most na Soči; Akumulacija reke Soče v Mostu na Soči 403098 112990 23-VII 63 2 Avče; Potok Avšček 400 m S od zaselka Spodnji Avšček 398692 106626 23-VII 64 4 Erjavecia 36 38 NAJBLIŽJI KRAJ IN TOČNA LOKALITETA GK X GK Y DATUM (2021) ŠT. LOK. ŠT. VRST HOTEDRŠICA Z OKOLICO (14 LOK., 20 VRST) Žejna dolina; Mlaka V ob cesti v zaselku Žejna dolina, S ob hiši Rovtarske Žibrše 32a 434427 90895 19-VII 71 4 Žejna dolina; Mlaka Z ob cesti v zaselku Žejna dolina, 100 m J od kmetije Kodermac, Rovtarske Žibrše 32 434400 90921 19-VII 72 1 Žejna dolina; Močvirje Z ob cesti ob S pritoku Žejske vode J od zaselka Žejna dolina, 450 m JV od domačije Treven 434428 90431 19-VII 73 3 Žejna dolina; Zaraščajoča mlaka pod povirjem Mlake v Žejni dolini, 500 m SV od Kmetove ravni 434149 90059 19-VII 74 2 Žejna dolina; Povirje Mlake, S pritok potoka Žejska voda v osrednjem delu Žejne doline, 550 m SSV od Kmetove ravni 434141 90151 19-VII 75 3 Žejna dolina; Travniki Mlake Z ob Žejski vodi, med Kmetovo ravnjo in zaselkom Žejna dolina 434217 89998 19-VII 76 2 Žejna dolina; Barje JV od Kmetove ravni in ponora Žejske vode 433927 89437 19-VII 77 2 Žejna dolina; Potok Hlevišarka nad jezom 433962 89368 19-VII 78 4 Žejna dolina; Potok Hlevišarka pod jezom 433978 89267 19- 79 3 Zelena dolina; Močvirni travnik 430 m SV od hriba Rebenice 434866 88351 19-VII 24 8 Zelena dolina; Potok Hotenjka 550 m SV od vrha hriba Rebenice 434906 88330 19-VII 25 2 Zelena dolina; Barje za žično ograjo vodnega zajetja ob Črnem potoku pri Logatcu V od Bajtarskega griča 436179 86832 19-VII 26 12 Zelena dolina; Potok Črni potok nad mostom 100 m S od zajetja 436205 86952 19-VII 27 3 Zelena dolina; Levi pritok Črnega potoka 520 m SV od hriba Bajtarski grič 436250 86989 19-VII 28 2 ČRNI VRH Z OKOLICO IN VOJSKO (6 LOK., 5 VRST) Zadlog; Kal Ivanjškova lokev Z ob domačiji Ivanjšek 424077 89916 20-VII 37 2 Zadlog; V Štefkova lokev 340 m JV od zaselka Na sredi 423418 88809 20-VII 38 4 Zadlog; Z Štefkova lokev 290 m JV od zaselka Na sredi 423357 88811 20-VII 39 4 Zadlog; Cigaletova lokev 70 m Z od domačije Potočar 422952 89070 20-VII 40 1 Erjavecia 36 39 NAJBLIŽJI KRAJ IN TOČNA LOKALITETA GK X GK Y DATUM (2021) ŠT. LOK. ŠT. VRST Predgriže; Čukova lokev 350 m SZ od Spodnjih griž 427169 88647 20-VII 41 1 Vojsko; Mlaka na robu gozda pri nekdanji partizanski bolnici Pavla (leg. P. Presetnik, E. Pavlovič) 415280 94636 19-VII 89 1 GODOVIČ Z OKOLICO (6 LOK., 14 VRST) Medvedje Brdo; Mlaka Z hiše Godovič 51a 431413 90811 19-VII 29 6 Šebalk; Šebalski bajer ZJZ od vasi Šebalk 429582 90227 19-VII 21 4 Šebalk; Iztok Šebalskega bajerja 429663 90211 19-VII 85 3 Šebalk; Mlaka 35 m SV od Šebalskega bajerja 429637 90256 19-VII 20 1 Šebalk; Povirje ob potoku Potočna SZ od Šebalskega bajerja 429482 90302 19-VII 22 11 Šebalk; Mlake v kamnolomu 200 m JJZ od Šebalskega bajerja 429483 90021 19-VII 23 1 VIPAVSKA DOLINA (30 LOK., 36 VRST) Ajdovščina; Potok Hubelj pri mostu ob Mestnem parku v Ajdovščini (leg. M. Plut) 415512 82932 21-VII 42 5 Bilje; Opuščeni glinokop 250 m J od Goriških opekarn 395491 84218 22-VII 82 7 Goče; Goški kal 416597 75307 18-VII 12 8 Mlake pri Vipavi; Desni pritok potoka Močilnik 500 m SSZ od zaselka Dobrava 420372 74693 22-VII 57 3 Mlake pri Vipavi; Kal na travniku 240 m V od hal 419568 76479 22-VII 54 5 Mlake pri Vipavi; Potok Gacka S od ribnika na Mlakah 419725 76472 22-VII 56 3 Mlake pri Vipavi; Ribnik na Mlakah J od potoka Gacka 350 m JV od hal na Goriški cesti 3 419736 76438 22-VII 55 10 Mlake pri Vipavi; Zbiralnik odpadnih vod J od avtoceste 419894 74986 22-VII 53 8 Lokavec; Potok Lokavec 900 m S od hriba gradišče, SZ od naselja Slokarji (leg. L. Šturm, J. Zaman) 413876 87615 23-VII 66 1 Miren; Reka Vipava pred državno mejo v Mirnu 391140 83549 22-VII 84 10 Nova Gorica; Prenovljen bajer v Borovem gozdičku v Novi Gorici 395837 91276 23-VII 65 10 Osek; S krak akumulacije Vogršček, S od avtoceste 402768 85902 24-VII 69 15 Erjavecia 36 40 NAJBLIŽJI KRAJ IN TOČNA LOKALITETA GK X GK Y DATUM (2021) ŠT. LOK. ŠT. VRST Osek; SV krak akumulacije Vogršček, S od avtoceste 403497 85878 22-VII, 24-VII, 25-VII 60 17 (11,15, 14) Renče; Mrtvica reke Vipave Z od vasi Renče, S od glinokopa Renče 396398 83675 22-VII 81 9 Renče; Veliko jezero v glinokopu Renče 396270 83129 22-VII 80 12 Rožna Dolina; Goštaldski potok ob cesti Z od zaselka Gaštalda 397467 88623 18-VII 17 5 Rožna Dolina; Potok Srebrnjak 200 nad iztokom v Goštaldski potok 397672 88637 18-VII 83 2 Sanabor; Potok Bela 380 m SV od domačije Tekec 420765 81525 24-VII 67 5 Sanabor; S pritok potoka Bela J od zaselka Zavetniki, S od stolpa pri plezališču Vipavska Bela 420723 81591 24-VII 68 2 Skrilje; Potok Curlja pri mostu 110 m Z od cerkve v vasi Skrilje (leg. P. Presetnik, E. Pavlovič) 411002 83772 23-VII 86 1 Skrilje; Potok Skrivšek S od ceste Ajdovščina–Gorica (leg. P. Presetnik, E. Pavlovič) 410788 83201 23-VII 87 1 Skrilje; Potok Skrivšek ob avtocestnem mostu (leg. P. Presetnik, E. Pavlovič) 410812 83313 23-VII 88 2 Šempeter pri Gorici; Liskurski potok JZ ob zaselku Liskur 396182 88587 18-VII 18 4 Ustje; Reka Vipava med Ustjem in Velikimi Žabljami 412813 80637 21-VII 43 3 Velike Žablje; Reka Vipava pri ribniku Dobravska krnica 410066 81387 22-VII 59 3 Velike Žablje; Ribnik Dobravska krnica, S ob reki Vipavi 410018 81463 22-VII 58 5 Vitovlje; Vitovsko jezero (Kal Jezero), razširjen izvir potoka 500 m JV od cerkve Sv. Marija, SV nad vasjo Vitovlje 405158 88920 18-VII 16 1 Vogrsko; Mlaka v opuščenem JV delu glinokopa Okroglica, J od kolovoza, 200 m V od glavne ceste 400824 86989 18-VII 14 12 Vogrsko; Mlake ob gozdu v glinokopu Okroglica, 415 m Z od domačije Kurnik, Vogrsko 115 400458 87704 18-VII 15 11 Vogrsko; Opuščen JV del glinokopa Okroglica z močvirji in lužami, V od ceste 400757 86999 18-VII 13 13 Erjavecia 36 41 TABELA 2. Seznam taksonov kačjih pastirjev, zabeleženih na RTŠB 2021 – Otlica, z zapisom najdišč vrste. Območje iz TABELE 1: T = Trnovski gozd in Gora, B = Banjšice z okolico, H = Hotedršica z okolico, Č = Črni Vrh z okolico in Vojsko, G = Godovič z okolico, V = Vipavska dolina. Zavarovane vrste (Ur. l. RS 2004) so v prvem stolpcu označene z dvema zvezdicama, ogrožene vrste (Ur. l. RS 2002) pa z eno zvezdico. VRSTA OBMOČJE IZ TABELE 1 ŠT. LOKALITETE IZ TABELE 1 T B H Č G V ZELENA PAZVERCA Chalcolestes viridis x x 12, 26 GRMIŠČNA ZVERCA Lestes barbarus* x 12 PRISOJNI ZIMNIK Sympecma fusca x 81 PASASTI BLEŠČAVEC Calopteryx splendens x 13-15, 17, 42, 43, 58- 60, 69, 81, 84, 88 MODRI BLEŠČAVEC Calopteryx virgo x x x x 16-18, 21, 22, 24, 25, 27, 28, 55-57, 63, 64, 67, 68, 73, 78, 81, 83-85, 87 MODRI KRESNIČAR Ischnura elegans x x x 12, 15, 29, 53, 55, 60, 61, 65, 69, 80, 82, 84 BLEDI KRESNIČAR Ischnura pumilio x x x 13, 15, 38, 39, 42, 62, 80 BLEŠČEČI ZMOTEC Enallagma cyathigerum x x 26, 61 TRAVNIŠKI ŠKRATEC Coenagrion puella x x x x x x 2, 12-15, 22, 26, 33, 37-39, 41, 46, 53-55, 60-62, 65, 69, 71, 72, 80, 82 POVODNI ŠKRATEC Coenagrion scitulum* x x 15, 53, 54, 61, 62 PRODNI PAŠKRATEC Erythromma lindenii* x x 15, 29, 60, 69, 84 MALI RDEČEOKEC Erythromma viridulum x 53, 60, 69 RANI PLAMENEC Pyrrhosoma nymphula x 24 RDEČI VOŠČENEC Ceriagrion tenellum** x 60 SINJI PRESLIČAR Platycnemis pennipes x x x x 14, 15, 18, 21, 22, 26, 29, 42, 53, 55, 56, 58, 60, 63, 69, 71, 80-82, 84-86 ZELENOMODRA DEVA Aeshna cyanea x x x x x x 2, 4, 11, 20, 22, 26, 29, 33, 46, 51, 52, 54, 55, 61, 62, 65, 69, 71, 89 VIŠNJEVA DEVA Aeshna affinis* x x 13, 17, 61 BLEDA DEVA Aeshna mixta x x 17, 58, 64 DEVIŠKI PASTIR Aeshna isoceles* x x 13, 22, 65, 82 MODRORITI SPREMLJEVALEC Anax parthenope x 60, 69, 84 Erjavecia 36 42 VRSTA OBMOČJE IZ TABELE 1 ŠT. LOKALITETE IZ TABELE 1 T B H Č G V VELIKI SPREMLJEVALEC Anax imperator x x x x x 2, 12-15, 21, 22, 26, 29, 42, 43, 53, 55, 58-62, 65, 69, 80-82, 84 POPOTNI POREČNIK Gomphus vulgatissimus x 84 BLEDI PEŠČENEC Onychogomphus forcipatus x x x 13, 14, 18, 24, 25, 27, 28, 55, 57, 64, 67, 77-80, 84 VELIKI STUDENČAR Cordulegaster heros** x x 18, 57, 59, 67, 68, 79, 83 POVIRNI STUDENČAR Cordulegaster bidentata* x x 22, 66, 67 STUDENČAR Cordulegaster sp.* x x 12, 24, 27, 43 MOČVIRSKI LEBDUH Cordulia aenea x 26 SREDOZEMSKI LESKETNIK Somatochlora meridionalis x x x x 13, 14, 17, 22, 26, 29, 54, 55, 56, 58, 60, 64, 65, 67, 69, 76, 78-80, 88 PEGASTI LESKETNIK Somatochlora flavomaculata* x 73 OPOLDANSKI ŠKRLATEC Crocothemis erythraea x x 13-15, 26, 53, 60, 69, 80, 82 MODRI PLOŠČEC Libellula depressa x x x x x x 10, 12-14, 22-24, 26, 30, 33, 37-40, 44-46, 52, 54, 55, 61, 62, 65, 71, 73, 75, 80, 81 LISASTI PLOŠČEC Libellula quadrimaculata x x 24, 26, 61, 74 TEMNI MODRAČ Orthetrum albistylum x 14, 60, 65, 69, 80, 81 SINJI MODRAČ Orthetrum brunneum x x 13, 14, 24, 42, 74, 75, 80, 81 PRODNI MODRAČ Orthetrum cancellatum x x 15, 21, 22, 60, 65, 69, 80 MALI MODRAČ Orthetrum coerulescens x x x 13-15, 24, 60, 69, 75, 77, 78, 85 PASASTI KAMENJAK Sympetrum pedemontanum** x 84 MALINOVORDEČI KAMENJAK Sympetrum fonscolombii x 13, 60, 69 KRVAVORDEČI KAMENJAK Sympetrum sanguineum x x 14, 22, 53, 55, 60, 65, 81, 82 PROGASTI KAMENJAK Sympetrum striolatum x x x 12, 26, 38, 39 CIKLAMNI TELOVNIKAR Trithemis annulata x 60 SKUPAJ ŠT. VRST (40): 4 15 20 5 14 36 Erjavecia 36 43 TABELA 3. Seznam suhih kalov v času RTŠB 2021 na Trnovskem gozdu, ki jih je pregledala skupina za kačje pastirje. TOČNA LOKALITETA GK X GK Y DATUM Bizjak; Kal na Hribu, v zaselku Bizjak 415227 88634 24-VII-2021 Gozd; Kal J v križišču 100 m SV od vasi Gozd 419797 85118 20-VII-2021 Kovk; Kal 170 m V od domačije Žgavc 418448 84867 20-VII-2021 Kovk; Kal 250 m Z od domačije Kokelj 418479 85610 20-VII-2021 Lokve; Kal 200 m V od gore Ojstrovica 409157 95060 17-VII-2021 Lokve; Kal ob robu gozda 350 m J od zaselka Gornji Konec 407401 96032 17-VII-2021 Lokve; Kal v križišču 280 m JV od vrha gore Ojstrovice 409226 94974 17-VII-2021 Nemci; Kal 700 m S od Smrečja, V ob cesti Preval- Avška lazna 408269 92122 17-VII-2021 Otlica; Kal na Premu, 300 m S od Sibirije 416152 89028 22-VII-2021 Otlica; Kal na Rovneh (za Premi), 750 m SV od Prema 416588 89306 22-VII-2021 Otlica; Kal v zaselku Kitajska, 100 m J od ceste Otlica–Predmeja 415439 88169 22-VII-2021 Otlica; Kal v gozdu, 500 m Z od cerkve v Cerkovni 415433 87579 22-VII-2021 Pajer; Kal v gozdu, ob cesti, 500 m JV od domačije Pajer 422712 85967 20-VII-2021 Predmeja; Kal 300 m J od zaselka Polanci 413541 90118 17-VII-2021 Predmeja; Kal J ob cesti, 300 m SZ od križišča Predmeja–Lokavec 412560 90017 17-VII-2021 Predmeja; Kal 1,7 km SV od Cingolce, JZ ob ceste Predmeja–Mala Lazna (kal je bil zasut ob vzdrževanju ceste) 410940 91384 17-VII-2021 V osrednjem delu tabora, na Trnovskem gozdu in Gori, smo na 11 kalih (TABELA 1) popisali »zgolj« travniškega škratca, zelenomodro devo, velikega spremljevalca in modrega ploščca, ličinke pa smo vzorčili v vseh obiskanih vodah. Dodatnih pet vrst – modrega bleščavca, oba studenčarja Cordulegaster sp., bledega peščenca in sredozemskega lesketnika Somatochlora meridionalis – smo popisali še na potokih na vznožju Trnovskega gozda (lok. 66–68, SLIKA 3), a te lokalitete v prispevku prikazujem kot del Vipavske doline, enako kot v VINKO & ŠALAMUN (2013). Vseh pet vrst je sicer z vznožja Trnovskega gozda tudi že znanih (KOTARAC, 1997; ČERVEK, 1997; VINKO, 2016). V času RTŠB 2021 v primerjavi s preteklostjo na Trnovskem gozdu nismo popisali šestih vrst (KOTARAC, 1997; VRHOVNIK & VINKO, 2013; VINKO, 2016; CKFF, 2021); za primerjavo glej drugi odstavek. Med njimi naj izpostavim Erjavecia 36 44 barjansko devo in kovinskega lesketnika, ki sta na območju dosegala svoj južni rob pojavljanja, pri čemer je barjanska deva južneje znana še z Blok (KOTARAC, 1997), kjer pa tudi že dalj časa ni bila potrjena. Za obe vrsti lahko trdimo, da jima bodo podnebne spremembe le še dodatno otežile njun obstoj pri nas. Tudi zato se je skupina toliko bolj trudila najti vsaj barjansko devo, a zaman. Na kalu (lok. 33), kjer sva z Majo Bahor v letih 2013 in 2014 popisala kovinskega lesketnika (VRHOVNIK & VINKO, 2013; CKFF, 2021) in ki sicer ne spominja na optimalen habitat vrste, smo tokrat v dveh obiskih zabeležili le travniškega škratca, zelenomodro devo in modrega ploščca. Travniškega škratca smo na kalih Trnovskega gozda sicer prvič popisali, a je skoraj zagotovo šlo za v preteklosti spregledano vrsto. Tako je s kalov Trnovskega gozda znanih 11 vrst kačjih pastirjev (KOTARAC, 1997; VRHOVNIK & VINKO, 2013; VINKO, 2016; CKFF, 2021; ta prispevek), pri čemer bi bilo treba morebitno še prisotnost najmanj barjanske deve in kovinskega lesketnika nadalje preučiti. Pa tudi sicer si tukajšnji kali zaslužijo več pozornosti, predvsem pa aktivnega varstva in rabe. SLIKA 3. V dolini potoka Bela na vznožju Trnovskega gozda (levo) smo na RTŠB 2021 popisali tudi (desno) velikega studenčarja Cordulegaster heros (Foto: D. Vinko). S Trnovskega gozda naj v dregljaj mentorju skupine za netopirje, ki nam je tudi na tokratnem RTŠB prinesel nekaj podatkov o kačjih pastirjih, omenim še Primožev kal (lok. 46). Tam je naša skupina popisala travniškega škratca, zelenomodro devo in modrega ploščca. Primožev kal je bil deležen treh poprejšnjih obiskov odonatologov: leta 1996 sta bila tam popisana zelenomodra deva in modri ploščec Erjavecia 36 45 (PIRNAT, 1996), Šalamun je 24-IX-2007 zabeležil modrega ploščca (CKFF, 2021), leta 2013 (VRHOVNIK & VINKO, 2013) pa tam kačjih pastirjev nismo popisali (CKFF, 2021). Da bi preverili pestrost kačjih pastirjev na robovih Trnovskega gozda in predvsem si ogledali, ali je barjanska deva morda (še) prisotna kod drugod, smo se za krajši čas odpravili severno in vzhodno, medtem ko smo se v Vipavsko dolino odpravljali z drugim namenom – spoznati se z večjim številom vrst kačjih pastirjev in doživljati manjšo možnost slabega vremena. Namreč v višjih nadmorskih višinah je bila verjetnost popoldanske nevihte tako rekoč vsakodnevna. Razlika v vrstni pestrosti med posameznimi območji je bila očitna in kaj hitro bi tudi na letošnjem taboru si ogledovali podobno manj številčno pestrost, kot smo ji bili priča na lanskoletnem RTŠB, če bi se preveč ozko držali območja šole. Če smo bili že vsaj malo razočarani nad številom popisanih vrst Trnovskega gozda, je bilo glede tega podobno tudi na območju Črnega Vrha. A vendar nas je tisti popoldan prav tako sredi terena spremljala nevihta in je morda to botrovalo popisanim le štirim vrstam na tamkajšnjih petih kalih (TABELA 1, 2). Vsaj nekateri od njih (npr. lok. 38, 39, 41) so namreč na prvi pogled obetali več popisanih vrst. Po drugi strani pa je na Cigaletovi lokvi (lok. 40), enako kot na mladinskem taboru leta 2013 (VRHOVNIK & VINKO, 2013), tudi tokrat bil popisan le modri ploščec (CKFF, 2021), Ivanjškova lokev (lok. 37) pa je prerasla z dristavcem. Bližnjo Žejno dolino smo obiskali z željo po ponovnem pregledu, če tudi v letu 2021 tam ne bomo več našli nekaterih le iz preteklosti znanih vrst. Da spomnim, tam smo lani izvedli BioBlitz Slovenija (VINKO & ŠALAMUN, 2020) in jo v zadnjih letih še dvakrat obiskali (VINKO, 2017; VINKO & TRATNIK, 2020). VINKO & ŠALAMUN (2020) sva že objavila seznam vrst, ki jih v zadnjih popisih v Žejni dolini ni bilo več zaznati v primerjavi s preteklimi najdbami in žal seznam tudi po letošnjem obisku ostaja enak. Tako je med na RTŠB 2021 pregledanimi območji tudi Žejna dolina tista, kjer barjanske deve ne beležimo več. Na taboru smo sicer v Žejni dolini (lok. 71–79) popisali 12 vrst kačjih pastirjev (TABELA 2), ki so nam od lani že vse znane. Da bi si povečali možnost zaznave barjanske deve, smo se odpravili še v sosednjo Zeleno dolino (lok. 24–28), kjer smo popisali 18 vrst kačjih pastirjev (TABELA 2). V Zeleni dolini smo z razliko od Žejne doline našli zeleno pazverco, bleščečega zmotca, velikega spremljevalca, močvirskega lebduha Cordulia aenea in opoldanskega škrlatca Crocothemis erythraea. Barjanskih okolij je za občutek tu več kot v Žejni dolini in bi barjansko devo še prej lahko pričakovali. Na močvirnem travniku (lok. 24) in barju za žično ograjo vodnega zajetja ob Črnem potoku (lok. 26), obeh vrednih ponovnega ogleda, smo bili še toliko bolj pozorni na ličinke in leve, a na prvem našli le ličinke dveh ploščcev Libellula sp., na drugem pa več levov velikega spremljevalca, zelenomodre deve in zelene pazverce ter ličinke močvirskega lebduha in modrega ploščca. V Zeleni dolini smo bili neuspešni pri lovu odraslih studenčarjev Cordulegaster sp., ličink pa v tamkajšnjih preučenih vodotokih tokrat nismo našli. Zadnjo možnost za najdbo barjanske deve smo si zadali v okolici Godoviča, kjer smo obiskali širše območje Šebalskega bajerja (lok. 20–23, 85), kasneje pa, ko smo že bili v bližini, pregledali še mlako na Medvedjem Brdu (lok. 29), kjer smo tudi Erjavecia 36 46 letos popisali prodnega paškratca Erythromma lindenii. V treh obiskih (VRHOVNIK & VINKO, 2013; VINKO & TRATNIK, 2020; CKFF, 2021; ta prispevek) smo tako na tej z ribami bogati mlaki, od koder nam prijazen domačin poroča še o vidri Lutra lutra, popisali 11 vrst kačjih pastirjev, poleg omenjenega še zeleno pazverco, modrega kresničarja, travniškega škratca, ranega plamenca Pyrrhosoma nymphula, sinjega presličarja, zelenomodro devo, velikega spremljevalca, sredozemskega lesketnika, modrega ploščca in prodnega modrača Orthetrum cancellatum. Ob Šebalskem bajerju nas je zanimalo predvsem bližnje povirje (lok. 22), kjer je Ali Šalamun 29-VII-2000 zabeležil barjansko devo (CKFF, 2021). Navkljub enajstim popisanim vrstam tudi tam z najdbo barjanske deve nismo imeli sreče. Smo pa popisali deviškega pastirja in povirnega studenčarja. Od sicer 15 vrst, ki smo jih od leta 2000 dalje popisali na tem povirju (VINKO, 2017; VINKO & TRATNIK, 2020; CKFF, 2021; ta prispevek). Navkljub neuspehu najdbe barjanske deve, pa so vsa v tem prispevku omenjena območja še vseeno zanimiva za nadaljnje, predvsem sistematične, obiske in preglede, ali se barjanska deva tod sploh še pojavlja. Le nadaljnje raziskave nam bodo to lahko potrdile. Na Banjšice smo se odpravili, da bi udeležencem pokazali, da so lahko tudi kali višjih leg pestri s kačjimi pastirji. In tako je tudi bilo. Na kalu na pašniku 400 m severno od Čukle (lok. 62, 735 m n. v., SLIKA 5) smo med šestimi vrstami popisali tudi bledega kresničarja Ischnura pumilio in povodnega škratca Coenagrion scitulum (SLIKA 4), na kalu Na kalu severno od Kalskega brega (lok. 61, 770 m n. v.) pa med devetimi vrstami kačjih pastirjev bleščečega zmotca Enallagma cyathigerum, povodnega škratca in višnjevo devo Aeshna affinis (TABELA 2). Na Primorskem tako severno povodnih škratcev še nismo zabeležili poprej, s podobnih nadmorskih višin pa je vrsta že znana s peščice lokalitet predvsem s Krasa in Pivškega (CKFF, 2021). Pa tudi najdb višnjeve deve na tem delu Primorske ne mrgoli in gre šele za tretjo najdbo vrste severno od Nove Gorice (VINKO, 2011; CKFF, 2021). A že samo obisk kalov zaradi razgleda, ki ga ponujata, je bil zadosten razlog, da smo se razmeroma daleč odpravili tisti dan. Čeprav je tudi smeh po nekajšnjih SLIKA 4. Povodnega škratca Coenagrion scitulum smo na RTŠB 2021 zabeležili na Banjšicah (lok. 61 – 5 ♂, 2 cop.; lok. 62 – 5 ♂, 5 cop.) in v Vipavski dolini, na novonastali mlaki v glinokopu Okroglica (lok. 15 – 5 ♂, 1 ♀, 1 cop., 10 ovip.) ter tudi na Mlakah pri Vipavi (lok. 53 – 1 ♂; lok 54 – 20 ♂, 5 cop., 5 ovip.) (Foto: A. Kozina). Erjavecia 36 47 padcih udeležencev v sicer na pogled ne preveč lepo vodo kar prijal, še najbolj suhemu meni. A so mentorjeva ohlapna oblačila vendarle pristajala najbolj mokremu od udeležencev. SLIKA 5. Na kalu na pašniku 400 m severno od Čukle (lok. 62), z lepim razgledom, smo med šestimi vrstami popisali tudi bledega kresničarja Ischnura pumilio in povodnega škratca Coenagrion scitulum, ki ga tako severno na Primorskem od prej nismo poznali (Foto: D. Vinko, 23-VII-2021). Ker smo se že ravno mudili v tistih koncih in ker smo se »morali« napojiti s hladno pijačo in uporabiti lekarno, smo se za čas malice po obisku Mosta na Soči (lok. 63) odpravili še v Avško dolino, ki mi je ostala v spominu z RTŠB 2010 kot skriti kotiček čudovitega Posočja. Sicer prečudovitega kraja za malico nismo našli, saj je bil vodotok na mnogih mestih že suh, v sicer vročem dnevu pa so mnoge sence že zasedali komarji in krave. A se nismo dali. Ob potoku Avščku (lok. 64) smo popisali modrega bleščavca, bledega peščenca, bledo devo Aeshna mixta in sredozemskega lesketnika. Kot omenjeno, smo območje obiskali že na RTŠB 2010, takrat smo v dolini potoka popisali še tudi velikega studenčarja Cordulegaster heros (VINKO, 2011), ki pa ga tokrat nismo videli. Ličink pa v dolini sicer nismo vzorčili, mudilo se nam je naprej v Novo Gorico, kjer smo obiskali še preurejen bajer v Borovem gozdičku (lok. 65), kjer sem pred leti sodeloval pri nastanku tamkajšnje učne poti. Tam, tako rekoč v središču Nove Gorice, je ena tabla namenjena tudi kačjim pastirjem in če sem iz preteklosti z bajerja poznal le sinjega presličarja, modrega kresničarja, zelenomodro devo in progastega kamenjaka (VINKO, 2016), me je tokrat razveselil pogled še na travniškega škratca, velikega spremljevalca, deviškega pastirja, sredozemskega lesketnika, modrega ploščca, temnega in Erjavecia 36 48 prodnega modrača ter krvavordečega kamenjaka (TABELA 2). Manj pa na veliko število okrasnih gizdavk Trachemys scripta, ki jih očitno prebivalci sveže vnašajo v bajer, saj smo poleg 10 precej velikih odraslih našteli preko 20 mladičev te tujerodne želve. Eno odraslo smo sicer videli še tudi v Šebalskem bajerju (lok. 21). Zadnje območje preučevanja na letošnjem RŠTB je bila Vipavska dolina, ki smo jo v času tabora večkrat obiskali in tam popisali 2/3 vrst, znanih za dolino. Seveda se ji nismo mogli izogniti, sploh ob tem mentorju ne, četudi smo bili redka skupina, ki se je na taboru odpravljala tudi v nižino, kjer je bila temperaturna razlika z Goro res očitna. A še dobro, da smo se. Pa ne zgolj zaradi vpogleda v višjo vrstno pestrost kačjih pastirjev in mentorjeve samohvale ob novogoriški informativni tabli, temveč predvsem zaradi posledične spremembe seznama vrst kačjih pastirjev Slovenije. No, pa tudi udeleženci so lahko spoznali, da delo »kačjepastiroslovcev« ni vedno zgolj prijetno, saj smo se npr. že ob prvem obisku v Okroglici pošteno »skurili«. Kot že zgoraj omenjeno, smo na Vogrščku (lok. 60) popisali novo vrsto za Slovenijo – ciklamnega telovnikarja Trithemis annulata (SLIKA 2). V pripravi je daljši prispevek o značilnosti ciklamnega telovnikarja in njegovi razširjenosti v soseščini, zato vam prebiranje le-tega pustim za čas po izdaji članka v reviji Natura Sloveniae. Na tem mestu pa vendarle nekaj malega za pokušino. Ciklamni telovnikar je primarno afriška vrsta, ki pa se je, kot zaenkrat kaže, zaradi podnebnih sprememb ustalila tudi v Evropi (BOUDOT & KALKMAN, 2015). Nam najbližje, v Italiji, je že marsikje udomačena in od tod je najverjetneje vrsta tudi privandrala do Vipavske doline, sicer pa je širše prisotna že marsikje v Sredozemlju, od koder se dalje širi (BOUDOT & KALKMAN, 2015; WILDERMUTH & MARTENS, 2019). Najdba osamljenega samca na Vogrščku predstavlja najsevernejši podatek vrste na Balkanu, južneje pa se nam najbolj približa šele v Črni gori, kjer se tudi uspešno razvija (DE KNIJF in sod., 2013). Pogost je po večini Afrike in razširjen na večini Arabskega polotoka, njegova razširjenost pa sega do vzhodnega Irana in južne Turčije ter čedalje hitreje v zadnjih desetletjih kolonizira tudi južno in jugozahodno Evropo (BOUDOT & KALKMAN, 2015). Ciklamni telovnikar je sicer dober letalec, kar nam je tudi pokazal (tudi med boji z večjimi vrstami; opazovali smo ga pri borbi z opoldanskimi škrlatci in temnimi modrači), čeprav ga ne uvrščamo med migratorne vrste (WILDERMUTH & MARTENS, 2019). Tako zaradi samčevih nazornih rdečih in vijoličastih barv kot širjenja izven prvotnega območja razširjenosti je vrsta ozaljšala nekatere najnovejše odonatološke knjige (SMALLSHIRE & SWASH, 2020; DIJKSTRA in sod., 2020). Ta pionirska vrsta naseljuje najrazličnejše soncu izpostavljene počasi tekoče in stoječe vode (DIJKSTRA in sod., 2020), glinokopna jezera in gramoznice pa so opisane kot eden glavnih razmnoževalnih habitatov vrste v južni Evropi (BOUDOT & KALKMAN, 2015). Teh pa v Vipavski dolini ne manjka. Na videz so samci popolnoma nezamenljivi (SLIKA 2), samice pa so na prvi pogled lahko zelo podobne samicam kamenjakov, tudi opoldanskim škrlatcem, četudi so ti sicer večji. Previdnost torej vendarle ni odveč. Odrasle je mogoče zlahka prepoznati po barvi in vzorcih oprsja ter zadka in po obarvanosti kril, veliki pa so nekje v velikostnem rangu srednje velikih kamenjakov (32–38 mm) (DIJKSTRA in sod., 2020). In te lastnosti so mi Erjavecia 36 49 pomagale, da sem nedaleč stran od brega jezera v zraku opazil »barvno piko« palete, ki mi s terena ni znana in zato napel oči in preverjal, ali bo »reč« le prišla bližje, da bi preveril, kaj sploh je. Prvi občutek mi namreč ni zagotavljal niti, da gre za kačjega pastirja. A kaj hitro, ko je občudovani samec obrnil smer leta in se nam pridružil na bregu severovzhodnega kraka Vogrščka, sem začel z dretjem: »Sedaj pa nihče nič lovit, ampak samo opazovat!...«. Veselje je bilo seveda nepopisno, najprej smo si ga ogledali z daljave, nato pa ga uspešno tudi ujeli in na koncu nepoškodovanega izpustili. Ob tem pa pošiljanje MMS sporočil starejšim kolegom in podzavestna navodila, kaj vse je treba posledično kupiti v trgovini, saj je mentor doživel svojega »lajferja«. In tako smo prišli do rezultata, da je bila v Sloveniji popisana že 73. vrsta kačjih pastirjev, uvrščenih v 29 rodov iz devetih družin. Med ostalimi zabeleženimi vrstami na Vogrščku, vključno z večjo populacijo prodnega paškratca, je bil na jezeru prvič opažen še pasasti bleščavec Calopteryx splendens, v severovzhodnem zalivu pa prvič zelena pazverca (VINKO, 2016). Posledično je tako za oba severna kraka Vogrščka skupaj zabeleženih 39 vrst kačjih pastirjev, kar predstavlja 53 % favne te skupine žuželk v Sloveniji, in 37 za severovzhodni krak (VINKO, 2016; ta prispevek). SLIKA 6. Upodobitev ciklamnega telovnikarja izpod rok udeleženca skupine A. S. Stella Pičmana je krasila tudi zaodrje mentorske večerje na RTŠB 2021, nato pa odšla v poklon najditelju vrste za Slovenijo. Erjavecia 36 50 Naj še dodam, da je bila najdba nove vrste za Slovenijo še toliko bolj naključna, saj smo se na Vogršček v bistvu prišli le okrepčat s pico, ki sem jo v zahvalo za dobro delo podelil z udeleženci, in morda narediti krajši sprehod, »pravi« teren smo tam namreč naredili že pred dnevi. Energija je bila na naši strani, očitno. Vogršček sem skupaj z Ano, ki je tisti dan ni bilo z nami in si tako ciklamnega telovnikarja ni ogledala, in Markom obiskal še na dan odhoda s tabora, a samčka oziroma vrste ni bilo na spregled. Vendarle pa si moramo priznati, da smo najbolj vroč del dneva, v katerem je za razliko od preostalih vrst ciklamni telovnikar rad aktiven, prespali v senci. Zadnja noč je terjala svoje žrtve … Sicer smo tudi drugod po Vipavski dolini, kjer smo bili večkrat obdani res z visokimi temperaturami, beležili zanimive najdbe, a naj na tem mestu izpostavim le teh nekaj, kar sem jih. Pred zaključkom je iz Vipavske doline vsekakor treba omeniti še eno zabeleženo zavarovano vrsto – pasastega kamenjaka Sympetrum pedemontanum. Samca te v Sloveniji redke vrste smo popisali v Mirnu (lok. 84), od koder je bila vrsta že znana (VINKO, 2016), med drugimi še skupaj s prodnim paškratcem, modroritim spremljevalcem Anax parthenope in popotnim porečnikom Gomphus vulgatissimus (TABELA 2). Za pasastega kamenjaka so primerne sončne mezotrofne do evtrofne stoječe vode in počasni vodotoki z dobro razvito emerzno vegetacijo, ki vode ne zasenči preveč (BOUDOT & KALKMAN, 2015). Za večino njegovih najdišč je značilno, da se med letom izsušijo, zato ga pogosto najdemo v antropogenih vodah, kot so kanali, jarki, regulirani potoki in kompleksi ribnikov, na severu Italije pa tudi na riževih poljih. Občasne melioracije so zaradi onemogočanja zaraščanja kanalov za pasastega kamenjaka ugodne, najprimernejše za vrsto pa so vode v zgodnjem sukcesijskem razvoju. Obenem je tudi ena redkih lokalno razširjenih evropskih vrst kačjih pastirjev, ki ima lahko večje populacije tudi v izrazito kmetijski krajini (BOUDOT & KALKMAN, 2015). V zadnjem desetletju beležimo pri nas vrsto »stalno« le v Vipavski dolini (VINKO, 2016), posamič pa je bil najden še v Slovenski Istri in na Gorenjskem (ŠALAMUN, 2012; VINKO, 2017). Poleg kačjih pastirjev smo si skušali ogledati še kaj ostalih taksonov, kar smo jih v skupini poznali. Med rastlinami je Ana rada delila z udeleženci svoje znanje o tujerodnih rastlinah, npr. o volčji češnji Atropa belladonna (lok. 4) ali pelinolistni žvrklji Ambrosia artemisiifolia (lok. 13). Ker smo veliko vzorčili tudi z vodno mrežo, smo ujeli še navadne pupke Lissotriton vulgaris (lok. 24, 46, 52, 54) in planinske pupke Ichthyosaura alpestris (lok. 4, 10, 11, 20, 24, 30, 33, 46, 52), večkrat smo opazovali hribske urhe Bombina variegata (lok. 18, 30, 33, 45, 46, 61, 67, 71, 75) in navadne krastače Bufo bufo (lok. 2, 11, 22, 33, 62) ter nekajkrat zelene žabe Pelophylax sp. (lok. 13–15, 19, 65), zeleno rego Hyla arborea (lok. 12, 71), sekuljo Rana temporaria (lok. 62) in rosnico Rana dalmatina (lok. 18, 57). Na nekaj mestih so nam pogled popestrile belouške Natrix natrix (lok. 2, 14, 33, 61, 81), na Banjšicah dolgi in za krajši čas plavajoči navadni gož Zamenis longissimus (lok. 61) ter za povrh še navadni koščak Austropotamobius torrentium (lok. 25, 27). Erjavecia 36 51 Za zaključek še ena pomembna reč. Veseli me, da se je zaključne predstavitve skupin tabora in nadaljnje zdravice ob najdbi (in to še na dan najdbe) ciklamnega telovnikarja, seveda z rose vipavsko penino, udeležila tudi Irena Kodele Krašna (SLIKA 7), ki je zaradi svojega preteklega dela z organizacijo 19 mladinskih taborov soodgovorna za boljše poznavanje favne in flore Primorske (op. njen doslej zadnji tabor je potekal prav v Predmeji leta 2013) ter slednjo približala mnogim generacijam. SLIKA 7. Biologinja Irena Kodele Krašna (levo), ki je na Primorskem organizirala kar 19 mladinskih bioloških taborov, z rose zdravico ob najdbi 73. vrste kačjih pastirjev v Sloveniji, ob njej mentorica za podzemno favno na RTŠB 2021 Ester Premate, desno pa ujet »pok« Damjana, ki je na Ireninih taborih kot mentor sodeloval pravljičnih sedemkrat (Foto: P. Presetnik, E. Premate). Tovrstnega prispevka ni pozabiti, kot tudi jaz ne bom tiste zadnje vzhičene noči na RTŠB 2021, kjer sem prednost dajal veseljačenju z udeleženci in mentorji s »slemerji« ter ne pripravi tradicionalne mentorske večerje (oškodovanim opravičilo in hvala Ani, ki je zagotovo za delo še bolj poprijela). So pa posledično zato na tradicionalno znova zakasnjeno mentorsko večerjo, ki je seveda kot vedno bila tudi tokrat odlična, taborski udeleženci prihajali manj neučakani. Drugo leto pa se RTŠB menda odpravlja na sam skrajni severovzhod Slovenije. Vrstne pestrosti kačjih pastirjev nam tako zagotovo ne bo manjkalo. Barjanske deve tam ne bomo iskali, bi pa z veseljem nazdravil na ponovno najdbo rumenega porečnika Gomphus flavipes, vrste, za katero je Republika Slovenija ob zadnjem državnem poročanju po Habitatni direktivi kar zamolčala, da se pri nas pojavlja. Erjavecia 36 52 LITERATURA: BEDJANIČ, M. 2018. Drobtinice in ocvirki: Novi podatki o razširjenosti barjanske deve Aeshna juncea v Kamniško-Savinjskih Alpah in Vzhodnih Karavankah. Erjavecia 33: 69-75. BOUDOT, J.-P. & V. J. KALKMAN (ur.), 2015. Atlas of the European dragonflies and damselflies. KNNV Publishing, The Netherlands. 381 str. CKFF, 2021: Podatkovna zbirka Centra za kartografijo favne in flore v sodelovanju s Slovenskim odonatološkim društvom. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. [16. 7. 2021] ČERVEK, U., 1997. Poročilo odonatološke skupine. V: I. Kodele Krašna (ur.), Raziskovalni ekološki tabor "Goče 97", str. 36–40, Zveza prijateljev mladine Ajdovščina, Ajdovščina. DE KNIJF, G., C. VANAPPELGHEM & H. DEMOLDER, 2013. Odonata from Montenegro, with notes on taxonomy regional diversity and conservations. Odonatologica 42: 1-29. DIJKSTRA, K.-D. B., SCHRÖTER, A. & R. LEWINGTON, 2020. Field guide to the Dragonflies of Britain and Europe (2nd edition). Bloomsbury Publishing, London. 336 str. KOTARAC, M., 1997. Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom: projekt Slovenskega odonatološkega društva. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 205 str. KOTARAC, M., 2015. Country accounts: Slovenia. V: J.-P. Boudot & V. J. Kalkman (ur)., Atlas of the European dragonflies and damselflies, str. 48, KNNV Publishing, The Netherlands. PIRNAT, A. 1996. Hitri lepotci – Poročilo odonatološke skupine. V: I. Šinkovec (ur.), Ekološki raziskovalni tabor "Gora 96", str. 14-17, Zveza prijateljev mladine Ajdovščina, Ajdovščina. SMALLSHIRE, D. & A. SWASH, 2020. Europe's dragonflies: A field guide to the damselflies and dragonflies. Princeton University Press. 360 str. ŠALAMUN, A., 2012. Temni slaniščar Selysiothemis nigra, nova vrsta v Sloveniji… in druge zanimive fotografske najdbe v Škocjanskem zatoku in drugod po Sloveniji. Erjavecia 27: 5-7. VINKO, D., 2011. Poročilo o delu odonatološke skupine. V: D. Vinko (ur.), Raziskovalni tabor študentov biologije Most na Soči 2010, str. 50-55, Društvo študentov biologije, Ljubljana. VINKO, D., 2016. Favna kačjih pastirjev (Odonata) Vipavske doline. Diplomsko delo, Univerzitetni študij, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. xi + 86 str. + pril. A–F. VINKO, D., 2017. BOOM 2017: 7th Balkan OdonatOlogical Meeting – 7. mednarodno srečanje odonatologov Balkana. Slovenija, 4. – 11. avgust 2017. Erjavecia 32: 29-40. VINKO, D. & A. ŠALAMUN, 2013. Kačji pastirji. V: J. Pavšič (ur)., Vipavska dolina: Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo, zgodovina, umetnostna zgodovina, gmotna kultura, gospodarstvo in naravovarstvo, str. 125-135, 353-354, Slovenska matica, Ljubljana. VINKO, D. & A. ŠALAMUN, 2020. BioBlitz Slovenija 2020 – Žejna dolina. Erjavecia 35: 66- 70. VINKO, D. & A. TRATNIK, 2020. Raziskovalni tabor študentov biologije RTŠB 2020 – Gorenja vas. Erjavecia 35: 13-22. VRHOVNIK, M. & D. VINKO, 2013. Drobtinice in ocvirki: Biološki mladinski tabor - Predmeja 2013 in srečanje s kovinskim lesketnikom Somatochlora metallica. Erjavecia 28: 40-43. WILDERMUTH, H. & A. MARTENS, 2019. Die Libellen Europas. Alle Arten von den Azoren bis zum Ural im Porträt (2nd ed.). Quelle & Meyer Verlag, Wiebelsheim. 958 str. (D. VINKO)