Uredniška seseda
Drage braLke iv1 bratci ISKEf5!
Kot vidite so pred vami cisto rove, sveze Iskre. Novost y Letu Z.O0O, vsa, j kar se Isker tiče, je ta,, da, smo jih Letos pod svoje okriLje vze Li radobudri ČLari rovirarskega krožka,, ki ra, rasi soLi aktivro deLuje že
drugo Leto.
V tokratrih Iskrah je vodiLra tema, kuLtura. Vse bira, prispevkov dokazu je, da, je kuLtura, ve Liko več kot Lepe obLeke ir Lakasti čevLji. Predstaviti Vam bomo tudi reka,j obLik subculture: tiste iz darasrjega
ir iz maLo stare jših časov.
PoučiLi v a, s bomo o kuLturi prehrar jevarja, ki je pomember de L Culture biVar ja,. Ta, pa, se kaze predvsem v rasih medsebojrih odrosih
ir pogLedih ra živLjerje.
Sprehodite se med kLjučrimi dogodki v zgodoviri sLovercev; posebej smo se pogLobiLi v športra uspeha Leta 1999: v uspeh rase rogometre reprezertarce ir y zgodovirski dosežek rasega aLpirista Tomaža
Humar ja.
Seveda smo vkLjučiLi tudi zabaVre prispevke.
Upamo, da Vam bodo prve Iskre v Letu Z<D<D<D v pri jetro brarje.
o
C>—^x
Uredrištvo
KULTURA
Bes eda. kultura. iz.ha.ja. iz. la.binščine. Prvotno pomeni vz.gojo, iz.obra.zeva.nje, spošboVa.nje. Kultura. obsega področje človeškega, umetniškega. delova.nja., usbva.rja.nja. in je skupek dosežkov in vrednot človeške družbe. Je tore j predmet usbva.r ja-lnosbi duha. in domišl ji je.
Ko slišimo besedo kultura., običa.jno na.jpre j pomislimo na. kn jiževnosb, slika.rsbvo, gledališče. T udi mo je ra.z-mišlja.nje o kulturi se z:a.čne z. roma.ni svetovnih kla.sikov, Beethovnovimi sim-fonija.mi in drugimi umetniškimi sbva.ribva.mi. Pa. venda.rle kultura, ni sa.mo to. La.hko bi jo po jmova.li tudi kot na.čin živi jen ja. in ra.z.la.ga.nja. sveta.. Okolje y ka.berem živimo, in njegove de ja.vnosbi, običa.ji in na.Va.de na. s oblikuje jo, vpliva, jo na. noJse vedenje, ra.vna.n je in miši jen je, s tem pa. je pogojena. kultura., ki jo usbva.rja.mo. Na.men kulture je, da. dvigu je, vz.podbu ja., plemeniti in vz-g a. ja., t o pa. I a.hko doseže le ba.kra.b, ko si priz-a.deva. z.a. neka.j dobrega..
V da.no.šnjem svetu, ko posta.ja. vse pomembne jša. z.na.nsbvenote hnična. kultura, in iz-gublja.mo Z.O.V est o pra.vem smislu živi jen ja., si mora.mo še bol j priz.a.deva.bi, da. bi go jili kulturo srca.'- živeli na. teme L ju srčnih vrednot in ta.ko usbva.rja.li nov svet.
37.014.77

Veronika.
ISKRE
Iskre : glasilo Škofijske gi inv.št:K /
17210
5'"'1 ato nl af?1- lo
T Vr
KNJIGE, KINO IN GLEDALIŠČE
Za, mnoge ml a,de so fen joge le kup popisanega papir ja, skozi katerega se morajo prebiti, če nočejo zaradi neprebranega domačega- branja v šoLi dobiti netjube ocene. Toda v kn jigah se nata ja mnogo več Lot Le množica črk. I z n jih se Lahko ve Liko naučimo, Lahko so nam v razve dr iLo, v' toLažbo, so učinkovito zdr avito proti dolgcu.su in V n jih Lahko najdemo odgovore na mnogu, vprašan ja, ki nas tarejo. Knjige so, nekatere boL j, druge man j, izraz nase kuLture in prenaša jo
spoznanja iz generaci je v g e ne raci jo.
Pravi jo, da papir vse prenese, zato na jdemo tudi ve Liko knjig, ki niso preveč 'berijive', seveda pa ima vsak svoj okus, torej bi se Lahko o kvaLiteti kn j ilg na dolgo in široko razpravLjaLo. Ko sva maLo povpraša La naokrog po kn jigah na jinih pri jateLjev, sva med omen jenimi kn jigami naš La od 'Gospod 3og, tukaj Ana' do Kosmačevega 'Tantadru ja' in 'ZLočina <ln kazni' D osto jevskega. Ve Liko mLadih bere kriminaLne zgodbe piscev kot so Edgar VVaLLace, Agatha Christie in Minette VVaLters, seveda pa ne moremo pozabiti na romane, take in drugačne, ki so verjetno najboL j brana knjižna zvrst. Nekateri mLadi se navdušuje jo nad poezijo, na knjižnih poticah drugih pa na jdemo kn jige znanstvene -fantastike, kot je 'Stoparski vodnik po gaLaksi ji', in razLične potopise, sa j mLadi radi vemo, y kakšno državo se poda jamo.
S knjigami sta usodno povezana tudi gledaLiška umetnost in kino.
Avtor, ki je še kako prisoten v teh treh obLikah kuLturnega izražanja, je gotovo VViLLiam Shakespeare, sa j med njegovimi deti na jdemo tako poezi jo kot tudi komedi je iln tragedi je. Po njegovih igrah so v sodobnem času posneti tudi neka j žeto uspešnih -fiLmov.
Na sLovenskih odrih je mogoče videti kar nekaj kvatitetno zrežiranih in odLično odigranih dramskih det, pravzaprav je izbira kar težka.
Dandanašnji pride tudi i/ Stovenijo večina -fiLmov, če ne kar vsi, ki se vrtijo v kinodvoranah po svetu. Izbiramo Lahko med romantičnimi in man j romantičnimi komedijami, znanstveno -fantastiko z odLično grafiko, triler ji in akci js kimi fiLmi, dramami in fiLmi, ki vsebu je jo doLočeno spor očitnost. Med take Lahko prištevamo -film 'ZivLjenje je Lepo' in druge, ki nam še dolgo po ogLedu odmevajo v spominu. Torej, mLadi, kuLtura se vam ponuja za vsakim vogaLom. Samo roko stegnite in sezite po n jej.	Mojca in Al jaž:
O
DRZNI SI MISLITI ! ! !
Kot radovedni čl anici novinarskega krožka sva se odpraviti v LjubLjano na seminar na temo o kutburi in vrtinah.
Seminar je priprav L ja jo mtadi z a mtade, ki jim pomada jo raztični sbrokovn jaki, ne potrest jiv pa je odticni vod ja Simon.
Ustanova za potitično in krščansko izobraževanje mtadih je bita usbanovtjena pred dvajsetimi tebi, ko so se mtadi v Nemci ji zbrati in uprti marksističnemu učibetju, ki jim je poda jat enostranski pogted na svet. V Stoveniji se mtadi sestajajo pet tet. Dejavnost se širi tudi v 9/ici, na Potjskem, Češkem in Madžarske m. Ker nisva vedeti, kam na seminar, sva morati po prihodu v L jubt jano na jprej ra kavo s smetano, k jer sv a preučiti pot do dijaškega doma Potjane (seveda brez. zemt jevida ne bi št o). Končno sva dospeti, vendar sva kL jub z.gubl jan ju po L jubt janskih uticah biti tam med prvimi. K matu se je začet seminar in v' predavanju dr. Petra Krečiča, raVnabetja Arhitekturnega muze ja Ljubi jana, smo raz-mišt jati o pomenu stovenske kutbure v svetu in o naših vet jakih, kot je bit arhitekt Jože PLečnik. S v o ja mnen ja smo Lahko izražati tudi mi, kar je vodito v sproščeno in odprto diskusijo.
Ker nas je večina bita tam prvič in da večera ne bi preživeti vsak z-ase v svoji sobi, je bito poskrbt je no tudi z.a odtičen koncert ozvočene poez-i je z-akoncev Vatentine in &Laža Praprotnik. Zaktepebati smo se dolgo y noč in te d je bit dokončno prebit. Drugo jutro je po nedetjski maši stedito predavanje o vrtinah, ki je temetjito na antičnih -fitozo-fskih spoznanjih grških mistecev (Sokrata,
Ptatona, ...) iz-Vajata go, je Barbara Rotovnik, študentka-fitozo-fije. Cetotno predavanje je bito preptebeno z. izvirnimi in bogatimi mistimi, ki so pomembne tudi za nadatjnje živtjenje.
Tuka j so'
•	umetnost doLoča pravita kutbure (kutt se razvije iz. umetnine),
•	ne preiskanega živtjen ja ni vredno živeti,
•	živi iz. dneva V dan,
•	čl ove kov smoter je doseči srečno,
•	živtjen je z. vrtino pomeni srečo,
•	drz-ni si mistitil,
•	krepostna dejan ja ti prinašajo ugodnosti,
•	pomembno je znati izbirati tisto, kar ti bogati živtjen je,
•	umetnost ti odpira nove svetove,
•	kutbura se spre min ja,
•	hoteti vedeti večl,
•	poišči dokončne odgovore !
o
O
o>--x
Potona in Jana
David H are- VPRASA JTE" AM/ (v izvedbi
PdQ Nova Gorica)
Igra, ki govori o stvareh, ki potiska, jo rapre j raša živ L je/\ ja,, o različrih po jmih ir dejar jih, s ka,beriw\i se soočamo ir jih razume mo vsak ra čisto svo j racir.
V rje j srečamo Esme (Te ja Glažar), gledališko igralko rek je v zatoru svoje kariere, ki pa se se vedro dviga ir spušča, ra korcu igre ceto porovro zabtesti v rovi vtogi. Njero živ L je rje je prežeto z gledališčem, re more se mu odpovedati, saj je zarjo gledališče pravo, resričro življer je, r j era družira, prijatelji ir materialre skrbi pa so le vloga, v kateri rastopa bolj ali mar j uspešro. Gledališče je zarjo zatočišče, v katerem pozabi, da je samo ostarela igralka, ir v katerega se lahko zateče vedro, ko je v resričrem svetu postare pretesro.
Eve Igr (Mar jarca Krošl K. G.) je mati Esmirega moža, serllra starka, ki kar rapre j pozabi ja ir ki jo ' rovica', da je rjer sir mrtev, prizadere vsakič, ko jo sliši, pa čeprav večkrat ra dar. EVelgr je žerska, ki ji sedarjost re poraja rič vzremirl jivega, zato se z gle dar jem sirovih slik re prestaro vrača v preteklost, kjer jo čaka galeri ja spomirov, ki predstavlja jo r jero živi jer je. Domirik (Tade j Toš) je Esmir zet, rajpie j mlad kritik ra začetku svoje kariere, ki s ar ja o reži ji, potem pa postare producert ir ra korcu r jegove sar je postare jo resričrost, saj uspe postati -filmski režiser. Domirik je predstaVrik mladega rodu, zariču je Esme ir r jero delo v gledališču, je v bistvu filmski faratik, ki pozabi ja ra vlogo gledališča v sedar jem svetu, ra rjegov pomer za umetrost ir propagira samo rajrove jše tehrike igre v filmu. Je mož. ir oče, ki ra svoj račir Ljubi svojo družiro, čeprav to spozra šele po žeriri smrti.
Naslovri lik igre je A mg (Barbara Babič), ra jpre j mlado, zal jubljero dekle, ki verjame v dobro, potem pa žera ir hči, ki se trudi izbol jšati odro s med možem ir materjo. Je žerska s srcem otroka, ki verjame, da brezpogojra ljubezer zgladi vse spore ir premaga resoglasja. Hkrati je odločra ir re razume riti matere, ki živi samo za ir v_gledališču, riti Domirika, ki zaradi svoje ambiciozrosti z.are mar ja otroke ir družiro.
A mg v zadrjem delu re rastopi več, umre, rjera smrt pa vzbudi v materi ir Domiriku rova čustva, ki preseže jo rjure pre jšrje občutke. Domirik se zave, da je uspel zaradi Amg ir r jere vztrajre ir še kako preizkušare ljubezri, hoče se spraviti z Esme, ki pa še vedro tava v svo jem svetu, prevzeta od uspeha svoje igre. Amgra smrt jo prizadere, za tre rute k jo vrže ra re atra tla, potem pa se Esme s sveta, ra katerem zar jo ri prostora, vrre živet v svo je s ar je, v svojo igro, s čimer se drama tudi korča.
Igra Vpraša,jbe Amij, v odlični izvedbi PdG Nova, Gorica,, je ra, prvi pogled Le površinska, drama o življe nju igralcev ir njihovih družin. Ko pa, z.ačneš iskati v njej smise L, je sporočil, ki jih de Lo rudi, veliko. Ero iz.med teh, ki prav gotovo ostane gledalcu v spominu, je Amyna, živi jen jska -filoz-o-fi ja,'- »To smo, kar delamo ... svoje življenje moraš vz.eb' v svoje roke ...«
Mo jca
PUSTI LJUBEZNI, DA TE OBLIKUJE1.
V četrtek, Z5. n., smo si v jedilnici naše šole ogledali igro Brat našega Boga v izvedbi ljubi janskih bogoslovcev. Dr^mo je napisal sedar ji papež.
Glavni junak igre je Adam, ki je z. dušo in srcem predan slikarstvu vse do s recar ja z. mestnimi reveži. Prinaša jim hrano in obleko, a spoz-na, da potrebu je jo več. Revščina kriči po l jubez.ni. Zna jde se na raz.pob ju, ka jti ve, da se obo jemu ne more posvečati. Prevlada ljubez.en, ker je pre pričan, da g a le ta lahko osvobodi. Ustanovi redovno skupnost, ki se ji pridružijo tudi mestni reveži.
Z nekaterimi stališči v igri se ne strinjam, saj je rečeno, da umetnost naVaja k maberializ.mu. Sama mislim, da vsa umetniška dela lahko nastane jo le po Bož ji milosti in so velik Božji dar. Marsikateri umetniki namreč prav skoz.i svo je delo odkriva jo in spoz-navajo skrivnost odrešen ja. In tudi Adam je svo je spreobrnjenje podoživi ja l prav ob slikanju trpečega Kristusa.
D rama je sporočilno z.elo težka, z. globokimi ■filoz.o-fskimi spoz.nan ji, tako da se mi ne z.di najbolj primerna z.a upriz.oritev. Na žalost pa tega dramskega besedila v naši knjižnici (še) nimajo.
N
Urška
\R.ATICe K a, j pomedi s.p.?
SO,mi pu-fi.
Ka,j pa, pomeri d.o.o.?. Dolžri okrog ir okrog.
pa, pomeri SOS? Sba,rkoboVa, obvesčeva,lra,' sL uzba,.
Ob poja,vu gra,-fibov se mi ra,Jpre j za,sba,vlja, vpra,ša,rje: gre z.a, ume briško d e Lo a,li z.a, ka,z.rivo de ja,r je?
Gobovo je, da, ob besedi gra,-fib pomislimo predvsem ra, neobzirno, rekuLburro čečka,rje, ki ga. Vidimo ra, skora,j vsa,kem zidu V mesta. Verda,r je za,me gra,-fib budi umebriško delo. Vca,sib so bo zelo izvirno ir pa,mebro ra,pisa,re misLi, Likovro sporočilo. Rešitev problemov v zvezi z granfibi vidim v posebej te j de ja,Vrosbi ra,mer je rib površira,h zidov. Ta,ko bi bili gra,-fibi 'ra, svojem mestu', pa, se boljši, umebrisko bolj dogra,ri bi bili, sa,j usbva,r ja,lcem re bi bilo breba, ba,ko hiteti (ve se, za,ka,j), ra, ba,k ra,cir bi se sprostiti ir ma,r j ča,sa, ra,merili sla,bi za,ba,vi.
O beate k pa, ima,m, da, o tem la,hko še reka,j ča,sa, sa,mo sa,rja,m. Morda, bodo imele to možnost ra,sledrje generacije mla,dih — če bo zamje ' gra,-f ibira,r je ' še a,kbua,lro.
Ardre
J
HIPIJI
V	začetku šestdesetih Let so mta,di preživ L ja,Li globoko mora,Lro krizo. Vietnamska, vo jra,, pretirana, cerzura,, podkupi jivost potitičrih ir s odrih oblasti so povzročite pra-vo uporriško gibanje. Prvič v zgodoviri rocka, se je zgodito, da, so gta,sbe riki ir pevci posta,Li gta,sriki uporrikov. Med rjimi je gotovo iz.stopa.la. Ja,ris Jopiir.
Hipi ji so biLi mi a,di Ljud je, večiroma, sredr jeg a, sl o ja,, ki so se uprLi družbi šestdesetih ir zaodrjih sedemdesetih Let. Boriti so se proti mrogim stVa,rem-ma,teria,Lizmu ir ornejerosti družbe, predvsem pa, so se boriti proti vojri. Njihov moto je bit: »Ma,ke Love rot uia,r«.
Ka,j so dela.lt? Odtočiti so se za, druga-čro živi je rje. Za,pustiti so svoje udobre mešča,rske domove ir usta,roviti komure. Te so bite pogosto ra, dežeLi, kjer so živeLi odma,krjeri od osta,Le družbe.
V	r jihovem živtjerjskem stela so bi Le gotovo poma,rjkt jivosti, med r jimi uživa,r je ma,mit, ki so jih orne jeva,ta, ir kore c korcev to giba,r je tudi pokorča,La,. Od preosta,Lih Ljudi se riso Ločiti sa,mo po rovi, svobodotjubri misetrosti, temveč tudi po s vo jem zura,rjem videzu. Obo ji, -fa,rt je ir dekteta, so imeti zet o dolge la.se ir pogosto rože y r jih. Nositi so h L a,če ra, 'zv ore a,Li dolga, krita, ir vča,sih hoditi bosih rog. Živeti so v sožitju z ra,ra,vo ir drugim Ljudem odkriva,Li, ka,ko preprosto je to.
Orga,rizira,Li so protestre shode proti vojra,m, na. j bol j so biti usmerjeri proti Vo jr i V Vietra,mu. Opoza,rja,ti so ra, to, da. je vs a. k a. vojra, brezupra, ir da, zto, v ka,terem je spočeta, rodi sa,mo rovo zto.
Kje so ti Ljud je da,re s? Njihova, g erera,ci ja, je da,re s ra, vseh voditrih potoža,jih. Ati so ra, voditra, mesta, res prišti sa,mo tisti, ki so se drža,Li usta,tjerih rorm, a,ti so hipi ji poza,biti ra, s vo ja, ra,četaT.
Ne vemo. Na, ra, s mta,dih pa, je, da, da,re s spre merimo svet. S pomrimo se erergije ir revotuciora,rrosti mta,dih iz šestdesetih Let ir ju oživimo v ras ča,s. Bodimo še botjši od rjih, ra,j rase ideje tudi v svetu odra,stih štejejo ir rase mre rje reka, j vet ja,.
Novira,rski krožek
o
...'Punk is not dead'... za nekatere Pa
'Na Golici'
Mladi smo, vsak drugačne bcurve - kob Listje v jeseni. Imamo svoje ideje in poglede na svet. Imeli so jih tudi odrasli. Ker pa se zgodovina se ponavlja, tudi mi mladi vzorce odraslih nevede posnemamo.
Naš mladostni genij pa uporno sprašuje:
»Ste že pozabili, kakšni ste bili vi v naših letih? K a j pa poskusi s cigareti, rock'n'roll, hlače na zvonec? Da, pozabili ste! Ne zamerite, če vas trud za oblikovan je naše kulture pospremimo z očitki, da nam samo težite in pozabljate na mladostniško razigranost, zatirate nase ideje, našo subkulturo, da ne zaupate y naše sposobnosti in talente, s katerimi izražamo svojo drugačnost, izvirnost. Zaradi strganih hlač, ponošene majice in abstraktne -frizure nočemo, da nas kdo ožigosa kot narkomane. Veste, na dobrih privatnih zabavah in javnih žarih ob plesu punka, rocka, rave-a, rapa, metal glasbe lahko sprostimo svoje negativne občutke, ki jih naberemo čez ves teden. To je glasba našega časa. Nasledn ji dan se tako lažje spravimo k učen ju, ustvarjanju glasbe, slikanju, kjer pa nastopi čas za 'klasično' družbeno Vlogo.«
Jana
Fiat Uno
Se jih pel je pet v renaultu H, pa jih ustavi mlad policist'- "Vozniško in prometno, prosim. Pa kako to, da Vas je pet y tem avtomobilu?" reče policist.
“Saj je za pet ljudi," odvrne voznik.
Pa gre mlad policist h starejšemu in mu reče:
"Tam
je pet v renaultu 4!
Stare jsi policist pa mu odgovori: “Samo bodi tiho, ker s va midva dva prišla s fiatom uno !"
Načrt za zdravo življenje dxjaka,
ki Lahko postane živ L jen js ki slog vsako jar, ki je pripravi jen prisLuhnibi svo je mu te Le su in živeti v sozvoč ju z naravo.
Vsak dan, v katerega se prebudiš, je Lep in dragocen, če Van j zakorakaš dobro razpoLožen in poLn novih moči. Zato g a začni s svežim sad jem in sadnimi sokovi, ki te bodo poživiti in ti dati poLeba za nov dan, da bo ta ustvarjaLne jši in potne jši enervi je. Prebava sad ja namreč zahteva na jman j energije od vseh vrst hrane, saj se sad je ne prebavi ja v želodcu, pač pa se razgradi in sprosti svoje hrantjive snovi sete v črevesju. PreobiLni zajtrki Lahko predstavi ja jo težak dan, sa j bo morato tei o Vso enervi jo, s katero si se prebudit, porabiti za prebavo. Nikakor pa za jbrka ne smeš izpustiti, ka jti raven stadkor ja v krvi je z jutra j na jnizja in če ČL ove k ničesar ne po je, je man j buden, pazi jiv, ima man j moči in se počasne je odziva. Takšen naj bo tvoj korak v nov dan, skozi dopotdne. Ko boš predvsem misetno aktiven, pa si privošči izdatno in potnovredno matico, ne Le nezdravih sendvičev.
Sicer pa sta sad je in zete n jaVa na jkorisbne jša hrana, ki jo Lahko uživamo, obenem pa tudi edina hrana, na katero je naše teto biotoško priLajojeno. Pri tem pa moramo upoštevati načeto o njunem pravitnem uživanju. Vedno ju moramo jesti pred obrokom, ker po njem Lahko povzročita prebavne težave. Sad je in zet enjaVa se namreč prebavita najhitreje, če pa ju uživamo po druji hrani, začneta -fermentirati in jniti, to pa je Lahko vzrok za stabo počutje. Po Leg te ja sadje in zet enjaVa vsebu jet a	vode, ki jo organizem potrebu je
zaradi hranjen ja in razbrupL jan ja. Ko torej načrtujemo svo j jeditnik, na j na krožniku prevtaduje predvsem rasttinska hrana, meso in drujo beLjakovinsko hrano pa je jmo kot dodatek v manjših kotičinah, sa j je potrebu jemo man j, poleg te ja pa je težje razjradtjiva in večje kotičine teto hudo obremen ju je jo.
Naš jeditnik naj bo vseeno pester, vsaka enostranska prehrana je namreč škodtjiva. Vendar ni pomembno Le to, ka j jemo, marveč tudi, kda j jemo in kako kombiniramo hrano. PraViLno kombinirana hrana se popotnoma razjradi, teto jo Vsrka in izkoristi, pa tudi prihrane k enerjije je več ji.
Strokovnjaki odsvetuje jo kombiniran je ojt jikovih hidratov in bet jakovin ter uživanje več koncentriranih (kemično predeLanih) jedi naenkrat.
Pravit je tore j cel kup, uspeh pa se skriva v tem, da znamo pristuhniti sebi. Naše teto je najboLj izpopotnjeno delo narave, močno, sposobno, priLajodt jivo, njejova prirojena intetijenca prese ja naše razumevan je. In kar je najpomembnejše, teto vse Le j teži k zdrav ju, zato si ja s kršenjem naravnih zakonov živ L jen ja ne smemo uničevati, ampak vzdrževati in poživt jati s hrano, ki je potna živ L jen ja. Ati ste vedeti, da beseda 'zet enjaVa' izvira iz beseda Vegetus', ki pomeni 'poln živtjenja'?!
Veronika
strart lo
ODNOS DO ŽIVLJENJA
Nekega, dne sem po elektronski posti pr e jela- sestrino sporočilo, da- je dobila- nekaj, kar enostavno moram prebrati. Besedilo kroži po internetu in ljudje ga pošil ja jo naprej pri jatel jem in bežnim z-nancem, saj skriva veliko modrost. Ko sem ga prebrala, sem sklenila, da ga mora prebrati čimveč ljudi, zato sem ga v šoli obesila na razredno oglasno desko. Ker pa je bilo zapisano v angleščini, ga je večina samo na hitro preletela. Zato sem se odločila, da ga prevedem, da ga bo tako Lahko čisto vsak prebral in izboljšal s v o je živi jen je in živi jenja drugih.
Jerrtj je danes upravitelj neke restavracije v Ameriki. Vedno je dobre vol je in z-a Vsakogar ima vedno pri jaz.no besedo. Ko ga kdo vpraša, kako se počuti, mu vsakokrat odgovori: »Če bi se počutil še bol je, bi imel dobre volje za dva.«
Ko je pred leti z-apustil delo v neki restavraciji in šel delat v drugo, je skupa j z. njim dalo odpoved veliko natakar jev, da so mu lahko sledili na drugo delovno mesto, fkazlog, z-aradi katerega so mu natakarji sledili, pa je njegovo vedenje. Jerrij je optimist in v vsakemu zna vz-buditi optimizem. Vsakič, ko ima kdo od z-aposlenih težave, mu Jerrij sto ji ob strani in mu pomaga videti pozitivno stran.
Ob opaz-ovan ju Je rr tj ja me je premagala radovednost, zob o sem nekega dne stopil k njemu in ga povprašal o tem. »Tega ne razumem,« sem rekel. »Nihče ne more ves čas gledati na življenje s svetle plati. Kako ti to uspe?«
Odgovoril je: »Vsako jutro, ko se zbudim, si rečem, da imam z-a ta dan dve možnosti na raz-polago. Lahko izberem, da bom dobre ali da bom slabe volje. Vedno izberem prvo možnost. Vsakokrat, ko se zgodi kaj slabega, se lahko odločim, ali želim biti žrtev ali se želim od te izkušnje nekaj naučiti. Vedno se odločim, da se bom od te izkušnje nekaj naučil. Vsakokrat, ko se kdo pride k meni potožit, lahko izberem, da bom sprejel njegovo tožbo, lahko pa izberem, da mu bom pokazal svetlo stran izkušn je. Vedno se odločim, da mu bom pokazal svetlo stran izkušnje. «
»Ampak,« sem mu nasprotoval, »ni vedno tako enostavno. «
»Da, je,« je rekel Jerrij. »V življenju se vse vrti okrog odločitev. Ko jo oklestiš, vsaka situaci ja ostane samo izbira. Na tebi je, kako se bos odzval na različne priložnosti v živi jen ju. Sam izbereš, koliko in kako lahko L jud je vplivajo na tvoje počutje. Sam se odločiš, ali boš dobre ali sto.be volje. Na tebi je, da se odločiš, kako boš živel s v o je živi je n je.«
Nekaj let pozneje sem slišal, da je Jerrij nehote storil nekaj, česar v gostinstvu ne smeš nikoli storiti'- nekega jutra je pustil vrata na zadnji strani svoje restavraci je odprta. Tri je oboroženi možje so ga tako prišli oropat, toda zaradi živčnosti se je, medtem ko je tipkal kombinacijo s e-fa, zmotil, zato so ga ropar ji v paniki ustrelili. Na srečo so J errtjja kmalu našli in ga hitro odpel jali v bolnišnico. Po osemna jstih urah dolgih operaci j in tednih intenzivne nege so ga, še vedno s koščki krogel v telesu, izpustili iz bolnišnice.
Jerryja, sem z.nova, videi, ka,kega, pot Leta. po nesreči. Ko sem ga. vpražša,L, ka,ko se počuti, je odgovorit: »Ce bi se počutit se bot je, bi imet dobre votje z.a, dva.. Ati želiš videti moje bra.z.gotine?« Odktonit sem, vender sem ga, V'pra.ša.l, ka,j se mu je ptetto po gl avvi med ropom.
»Na,jpre j sem pomistit, da, bi vseka,kor morajo z.a,kteniti z.a,dnja, vra,ta,,« je odgovorit. »Potem ko so me ustrelili in sem Le hot na, tlet, pa, sem se spomnit, da, ima,m dve možnosti: La,hko iz.be re m živtjenje in L a,hko iz.be re m smrt. Iz.br a,t sem živtjenje.«
VproJsa, L sem g a,, če g a, ni bito nič st ra,h, on pa, je na,da,Ljeva,L.
»Zdravniki so bili trusni. Ves ča,s so mi govoriti, da, bo vse v redu. Ko pa, so me pet ja, ti v opera,cijsko sobo in sem videt iz.ra,z.e na, obra,z.ih kirurgov in sester, sem se res prestraJsit. V njihovih očeh sem bra.1: Ta, ČL ove k je z. eno nogo že v grobu.' Vedet sem, da, mora,m neka,j storiti.«
»Ko.j si storit?« sem ga. vpraJsa,L.
»Ta,m je staota, gta,Vna, sestra, in me bomba,rdira,La, z. vpra,sa,nji,« je odgovorit. »Vpra,ša,La, me je, če sem na, ka,j a,tergičen. 'Ja,,' sem odgovorit. Zdra,vniki in sestre so preneha-ti z. detom, da, bi poča,ka,Li na, moj odgovor. GLoboko sem z.a,jet sa,po in reket- Na, krogLe!!' Med njihovim smehom pa, sem jim reket-' Ja,z. iz.biru.rn zivt jen je. Prosim, operira, jte me, kot da, sem živ, ne pa, mrtev. «
Jerruj je preživet, z.a,hva,tjujoč z.na.nju z.dra,Vnikov, a, tudi z:a,ra,di svoje neverjetne vot je. Na,uči L me je, da, ima.m vs a,k da,n možnost iz.br a,ti, a, ti bom svo je živ L jen je uživa, L a,Li ga, bom sovraJžit. Edina, stva,r, ki je resnično tvoja, in ki ti je nihče ne more vz.eti, je tvoj odnos do živtjenja,. Ce poskrbiš, da, je pra,vi, vse stv a,ri v živ t je n ju postarne jo vetiko preproste jše.
Mo jca,
LJUBITI DRUGEGA KOT SAMEGA SEBE
Sredi tedna, je začelo po šoti krožiti v abito na. seminar v sklopu akci je MLadi in aids, v organizaciji Zavoda za zdravstveno varstvo Nova Gorica. V petek, 3. decembra, smo se tako predstavniki Sko-fijske gimnazije Vipava pomešati z ostatimi di jaki novogoriške regi je in se zbrati na zanimivem seminar ju v kulturnem domu. Seminar so voditi strokovnjakinja in nekaj študentov, ki sodeluje jo s Frančiškanskim družinskim centrom iz L jubljane. Beseda pa je tekla o več različnih, a povezanih rečeh-
O AID S
je sindrom zmanjšane imunosti - kuga moderne dobe, ki ga povzroča virus HIV. Prenaša se s spolnimi odnosi, okuženimi iglami ..., zadnje čase pa (pre)pogosto tudi z matere na otroka.
Ko virus vstopi v telo, se aktivirajo naše obrambne celice, ki ga požrejo. Ta se v njih hitro razmnožuje in uničuje obrambne celice. Razširi se po vseh organih, na j pre j pa y jetrih, vranici in možganih ■ Obrambnih celic je vedno man j, pridruži jo pa se še druge bakteri je, ki skupa j z virusi oslabi jo naš imunski sistem.
Na svetu je 33,5 milijona ljudi okuženih, polovica teh je stara od 1 5 do 2M let. V Sloveniji je okuženih 85 ljudi, 2.0 jih je že umrlo. Do smrti okuženega navadno pride v manj kot desetih letih od okužbe. Ogromno bolnikov umre zaradi pljučnice ali meningitisa. Okuženi novorojeni otroci pa umre jo že pred sedmim letom starosti.
Naša naloga je, da se okuženih ljudi ne izogibamo - izolirati moramo namreč bolezen, ne pa bolnikov, za katere je situacija že sama po sebi dovolj huda.
SAMOSPOŠTOVANJE IN ODNOSI
Problem današnjega časa je odnos do sebe in sočloveka, ravno ta pa je tisti, ki človeka lahko zaščiti. Vsi odnosi so odvisni od odnosa do samega sebe, ravno v tem pa se skriva težava, saj se bojimo ljubiti sami sebe in se spoznati.
Vprašanje: Na kaj smo ponosne pri sebi? V kaj na nas bi se Lahko kdo zaLjubil? LTu smo Vsi udeleženci dobiLi Listke, na katere smo napisali svoje dobre Lastnosti in jih oddali. )
Samospoštovanje je človekova spretnost, sposobnost, da se zaveda, da je vreden, da neka j pomeni. Človek se mora ceniti in biti vesel, da sploh je. Jaz sem prvi človek, ki ljubi MENE.
Poba mladosti - doba iskanja:
Starševska sporočila, češ da z nami ne bo nič, nam delajo krivico. Od nas je odvisno, ali bomo dokazali, da se nam godi krivica ali se bomo s tem sprijaznili.
o
r ix fr t-V fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr ☆ fr fr fr fr fr
V te j dobi s mo posebno rantjivi in neprestano iščemo. Deismo stvari, ti jih deta,jo drugi, da, bi pripadati nekomu. Ko se skušajmo soočiti s svojo zunanjostjo, nismo z ničemer zadovoLjni. Kje na,j najdemo kaj pozitivnega? Zeto pomembno je, da se ne ustrašimo sami sebe. Narediti moramo neka j zase in se upreti zunanjemu oko L ju. Vsak dan se moramo vprašati, kaj smo Lepega narediti, doživeti, videti, na kaj smo Lahko ponosni v tem dnevu. Takšen odnos, kot ga bomo imeti do samega sebe, bomo namreč imeti tudi do drugih. Ce tore j cenimo sebe, cenimo tudi druge, hkrati pa jim priznavamo pravico, da tudi s ami cenijo sami sebe. V tem je tudi raztika med samospošbovanjem in egoizmom. Egoizem namreč pravi•	Jaz sem
dober, ti pa si stabši od mene. Jaz se Lahko cenim, ti pa sebe ne smeš.'
K je na, j dobimo energijo, da, bi se cenili?
Smo se kdaj vprašati, kako -fantastično je naše teto? Mi smo Lastniki s vo je ga teles a, zato moramo zanj odgovar jati. To pa dosežemo tako, da ga najpre j vztjubimo.
Kaj Vse smo sposobni čutiti, zaznati, mi pa se že z jutra j odtočimo, da bomo štabe Votje. Takrat nismo sposobni zaznavati stvari okrog nas. Vzemimo si pet minut časa, da na svoji poti V šoto od kri jemo ka j Lepega in Lepoto začutimo, ka jti občutki nam da jejo tisto, kar je vredno, da doživimo.
Se zavedamo svojih čustev?
Ne pri jet ni občutki so tiste in-f ormaci je, ki nam povedo, katera naša potreba ni bita zadovotjena. Takim občutkom se izogibamo, jih tiščimo v sebi, zatem pa se Lahko ceto -fizično štab o počutimo (gtavobot! ).
Pomembni so tudi naši medsebojni odnosi. Prevečkrat jih uporabtjamo za to, da najprej mrcvarimo sebe, potem pa še vse okrog nas. Pomagajmo si s pesmijo, misti jo, duhovnost jo, vsak se mora vprašati, kdo je, ka j bo de tat, kam se bo usmerit. Na žatost nas ponavadi še Le botezen prišiti, da se vprašamo po smisla žlvtjenja. Od nas samih je odvisno, ka j se z nami doga ja. Na jveč jega pri jatet ja oziroma na jveč jega sovražnika najdemo prav v nas samih. Odtočitev je naša1.
Kje se mučimo ceniti sami sebe? Tega se učimo predvsem doma, od staršev. Ravno v tem je tudi odgovor na vprašanje zakaj pa danes toliko mtadostnikov beži v odvisnost. Na Lahek način bi radi postati to, kar si že ti jo biti in se tako izogniti poti, na kateri bi se soočiti z de jstvom, da nečesa ne zmore jo, pa bi se vseeno potruditi, da bi uspeti.
Zakaj pa potrebujemo odnos? Zakaj ne moremo živeti sami zase?
Človeško bitje brez odnosa umre. Tako je ustvarjeno. Želimo si biti ljubljeni, se spoznati, biti sprejeti, v drugem spoznati, kar smo mi sa.mi. To pa nam nudi te odnos.
Ko smo zatjubtjeni - »najtepše, kar se nam Lahko zgodi« - vidimo samo tisto, kar želimo videti, ker smo odprti samo za Lepo. Takrat smo na nek način zaste ptjeni, imamo zaupanje v trajnost našega odnosa. To svo jo vero pa moramo čuvati, da bomo dorasti našemu odnosu. Vetiko Ljudi ima občutek, da je odnos zakt jučen, ko dobi jo, kar so si želeli (na primer poroko). A odnos bo, če zan j ne skrbimo, propadet, izgubit bo smisel. Odnos se namreč vedno ati razvi ja ati pa umira. Osnova, na kateri odnos temelji, so vrednote: pogovor je temelj, na
katerem se gradi odnos. Kot otroci smo vedno z.nati povedati, kar smo hoteti, potem pa v nosem živLjenju nastopi obdobje, ko motcimo in morajo starši 'vteči besede iz. nas'. Na jveckrat smo - ker težko povemo, kar čutimo - ra je tiho.
Skupina nam je upriz.oriLa pripettjaj, ko je sin prišet iz. šote in prosit mamo z.a dva tisoč totarjev. Mati je želel a izvedeti Vse podrobnosti, zaka j rabi denar-, ko je izvedeta, da za kino, pa s kom gre v kino itd. Sinu se je zdeta preveč radovedna in v ničemer se ni strinjat z n jo. Ko ga je na koncu vprašata, kako se počuti, ji je povedat, da mu po eni strani ni všeč, ker ga tako privi ja, po drugi strani pa mu je všeč, ker se zanima zanj.
Zeto pomembno je, da v starših ne iščemo prijatetjev, starši so 'samo'
starši.
VRBO NOTE
V dragem delu so se ram predstavite rekatere šole ir ram poradite svoj izbor vredrob'-
*	Sredrja, tesarska, šota. Nova, Gorica/• Ljubezer, maberirstvo, družira, starost, s meh, spošbovar je, pri jatetjstvo;
*	s redr ja ekoromska šota Nova Gorica- L jubezer;
*	Tehriška gimrazija Nova Gorica'• uvetjavibev v družbi;
*	s redr ja gostirska šota Tolmin: ljube z.er;
*	Gimrazi ja Tolmin: pri jatetjstvo, partrerstvo, tjubezer;
*	S redr ja zdravsbvera šota Nova Gorica- spotrost;
*	Gimrazi ja Nov a Gorica' pri jatetjstvo.
Vsaka šota je zaigrata uporabo' porujerih vredrob ra dva račira (pravega ir rapačrega). Vsi pa smo se ra korcu vprašati, če ram je vredroba všeč ir kakšro cero smo zar jo pripravtjeri ptačati.
Posebe j se moramo ustaviti pri spolnosti kot vredroti. Spotrost v rajširšem obsega pomeri odro s do vsega, kar me obkroža. Tisti, ki riso doživeti Ljubezri, se je bo ji jo, moti jo jih že samo pogovori o spolnosti. Spotrost je oplemeniten je odnosa med dvema, spotrost brez odrosa pa te razvredrobi, zato se raš strah pred rjo še poveča. Odros med partrerjema mora biti popotr ir zadosber tudi brez spolnosti, ta je samo dodatek, dopotritev Ljubezri. Vetikokrat se sliši vprašar je,	kako L ah ko ugotovimo, komu Lahko podarimo	sv o je teto?
Najpreprostejši odgovor je v odrosu. Najprej moramo ceriti sami sebe, šele potem Lahko cerimo drage in v cetobi spre jemamo raš odros z n ji mi. Pred samo spolnostjo so pomembri pogovori, medsebojno spošbovar je in razumevarje, predvsem pa popotno zauparje ir predarost.
Sabina.
MO C
Pride zajček v gostilno:
"Ero pivo prosim !"
“Kaj bos s pivom, sok si raroči," se ogLasi Lisica.
“Imaš probleme ? Pridi ver, se bova zmerita. Kdor zmaga, pride ir si raroči ka j hoče !"
Gresta ver ir čez čas pride zajček ra pijačo ir si spet raroči- “Ero pivo prosim! “
Kaj boš s pivom, sok si raroči", se ogtasi votk.
“Imaš probleme !? Pridi ver, se bova zmenila. Kdor zmaga, pride ir si raroči ka j hoče !"
Pa spet pride za jec raza j. Za r jim pa pride medved ir vpraša- “Zajček, a še kogaV
ISKRIVA KRIŽANKA
Pripravila Vanja Trkman	KUPČEVA NJE Z DELNICA Ml	MAJHEN RAŽENJ	ELZA ZAVRČ	KRAJ V MEHIKI		STARA DENAR, ENOTA	HRV ŽENSKO IME (IVANA)	CISTERNA Z OLJEM	ANTON CAPUDER	
MAJHEN SADEŽ										
ZELEN PROSTOR - ZATOČIŠČE					Z IME SAMOGL V MASl.O					
ENA IZMED ŽITARIC			NANOSITE V						STAR SLOVAN	
ZAJC ERIKA			BISTVO TARLAČ EDVIN							
SLO. NOG Simun D- ŽA					NIZOZ SLIKAR ZAPORN- ICE					
	JEDRO BREZ 0 UČENOST					KOGOJ ALEŠ	ROBBIE TENT UGLED- ANA			
ZALA ČESEN			VRSTA SESALCA PAVČEK TONE						OSEBNI ZAIMEK	
NEPOMA- ZAN ČLOVEK										
URADNI SPIS				PLIN		VEC MUH NATIONAL TENNIS LEAGUE				
Is^		ALUMINIJ	NEŽNO (TUJKA) RIMSKA 6							
OTOK V INDONEZ OTOČJU					SEVERNI IGLASTI GOZD					
ALIČA (NAREČ.)					*$l(|^		ANTON AŠKERC			
O
SLOVENIJA V LETNICAH
Ob vsakem novem začetku si navadno z.adorno nek cLLj, načrt, z.a katerega si prizadevamo in se trudimo, da- bi g a uresničiti in izpet jati. Vedno poskušamo biti boljši in se učiti na Lastnih napakah in neuspehih. Na prehodu v' novo Leto si z. Lepimi že Ljami in prisrčnimi voščiti zažeLimo uspešnih začetkov, da bi Lahko ob koncu Leta z zadovoLjsbvom in nasmehom po^LedaLi na iztekajoče se Leto. Radi se spomin jamo pri jebnih in ra zveseL ju jočih trenutkov, tudi če so redki.
Letošnje novo Leto ni običa jno, je pomembna preLomnica y našem štet ju zgodovine. Dijak tretjega Letnika, Peter, je izbrat pomembne dogodke, preLomnice in trenutke y razvo ju in izobLikovan ju našega naroda iz časnika Det o. Zajeto je obdob je od Leta 7 220 do Leta 7 999.
7 220
7 267-7 270 7 278
7 369 7 928 7 936
7 969-7 983 7 978 7 993 7 57 5
7 550 7 573 7 589
7635 7 689
7 693-7 707
7 77 3 7 726 7 790 7 768 7 779 7 789
7788-7790 7 799
7 797-7 800
*	Ljubijana postane prvo sLovensko mesto
*	češki krat j Otokar II. osvoji Kran jsko, Koroško in Šta. jersko
*	nemški krat j RudoL-f premaga Otokarja; Stovenske dežeLe pade jo pod Habsburžane
*	Kranjska postane vojvodina rt nastane st iški rokopis
*	ceLjski gro-fje postane jo državni knezi
*	prvi Vat turških upadov
*	koroški kmečki upor
rt- v' Idriji odkrijejo živo srebro
*	vsesLovenski kmečki upor
rt prvo tiskano besediLo- »Le vkup, Le vkup, uboga. gma.jna ...« rt Primož. Trubar'- Abecednik in Katekizem - prva sLovenska knjiga
*	sLovensko-hrvaški kmečki upor, 'kronanje' Mati je Gubca
*	Jurij Da^lma-ttu: prevod Biblije
*	Adam Bohorič: Zimske urice - prva sLovenska sLovnica
*	drugi sLovenski kmečki upor
rt J. V. VaLvasor: sLaVa vojvodine Kranjske
rt V L ju bi jani delu je Akademija deLaVnih L jubLjančanov in
FiLharmoni ja
*	boLminski punt
rt prvi sLovenski necerkveni tisk - kmečka pratika
*	zavLada Marija Terezi ja
rt Marko PohLin'- Krajnska gramatika, Pisanice rt- uvedena spLošna šolska, obveznost
*	nemščina postane uradni jezik v habsburških dežeLah
rt A. T. Linhart: Zupanova Micka, Ta veseLi dan ati Matiček se ženi — prvi sLovenski dramski de Li
*	Juri j Vega’- Zbirka aLgoritmov
rt VaLenbin Vodnik izdaja časopis Ljubijanske novice
O,

strari: 18
1809
1809-
1830-
1896
1898
1869
1 890
1895
1 905 1 90?
1 91 9 1 91 7 1918
1 920 1929
1935 1938 1 991
1993
1995
1 997 1956
1959
1960 1963 1969 1 970 1 972 1975
1 976 1980
1989 1 988
*	Kopitar: Slovnica slovenskega jezika - prva z.nansbvena slovnica
1813	* Napote o rove Itirske province
1 839	* iz.ha ja at manah Krajnska čbelica
*	France Prešeren'- Poez-ije
*	program Zedinjena Slovenija
*	Slovenska matica
*	klerikalci so ustanovili Katoliško politično društvo
*	J. E. Krek ustanovi posojilnico
*	hud potres v Ljubljani
*	prva slovenska gimnaz.ija - Šentvid
*	splošna volilna pravica
*	1. svetovna v o jna - soška -fronta
*	majniška de klaracija
*	Slovenija je od 29. 10. do 20. 12. samostojna
*	republika SHS -> kraljevina SHS
*	Narodna galeri ja in gledališče v L jubl jani in Mariboru
*	po plebiscitu Koroška pripade Avstriji
*	prvič na 01, Leon Štukelj osvoji zlato v mnogoboju
*	ustanovi jena organiz.aci ja TIGR
*- Plečnik z-ačne graditi NUK v L jubljani
*	v Ljubi jani ustanovi jena SAZU
*- 2. svetovna vojna -> Slovenija raz.deljena na tri dele
*	27. 9. ustanovljena OF
*	Primorska priključena Sloveni ji
*	dan Prešernove smrti razvglašen z:a kulturni praz.nik *■ 5. 5. y Ajdovščini ustanovljena slovenska vlada
*	ustanovi jena Federativna L judska Re publika Jugoslavi ja, Slovenija ena od šestih republik
*	prva slovenska ustava
*	ustanovi jena RTV L ju bi jana
*	časopis Delo
-k prvič smučarski poleti y Planici •* letališče &rnik
*	na 01 Miro Cerar osvoji z.lato
*	na svet. košarkarskem prvenstvu v Ljubi jani z.maga Jugoslavi ja
*	odprejo avtocesto Posto jna - Vrhnika *■ ustanovi jena univerz.a v Mariboru
■* odprt Klinični center y L jubljani
*	podpisan osimski sporazvum med Italijo in Sloveni jo
*	močan potres na Tolminskem
k- umre J. E3. Tito, državni poglavar Jugoslavi je pretekla štiri desetlet ja
-Kr na 01 v Sarajevu Solkanec Jure Franko svoji srebro v veleslalomu Kr na 01 v Caglarijju osvoji Sloveni ja tri kolajne
o
o
-	7:- • v /v - J	jr tv v'v tV ☆ ☆
1989
1990
1991
1992
1993
1999
1995
1996
1997
1998
1999
*	Ma.be ja- svet postane svetovna- prvakinja- v slalomu
*	spremembe ustave, nova sLovenska himna - ZdravLjica
*	parlamentarne volitve, z.maga DEMOS; predsedniške volitve, zmaga M. Kučan
*	Slovenski komunisti zapustijo kongres v Beogradu ~ž razpad SFR.J
*	na plebiscitu 88,2* volivcev za samostojno Slovenijo *• 25. 6. razglašena samostojnost Slovenije
*	25. 10. z.<^dn ji vojak JLA zapusti Sloveni jo
*	mednarodno priznana samostojnost države
*	Sloveni ja postane polnopravna clanica OZN
*	na 01 v Barceloni dve bronasti medalji
*	Sanka Sloveni je uvede tolar kot denarno enoto
*	parlamentarne volitve, zrnata LDS; predsedniške volitve, zmaga M. Kučan
*	Sloveni ja postane clanica mednarodnih organizaci j
*	Smelt Olimpija osvoji Evropski pokal v košarki
*	na 01 V' Lilehamerju tri bronaste medalje
*	tolar postane konvertibilen
*	Sloveni ja postane polnopravna članica CEFTA
*	papež Janez Pavel II na tridnevne m obisku
*	pridružena članica EU
rt parlamentarne volitve, zmaga LDS; rt na 01 v Atlanti dve srebrni medal ji
*	nov slovenski nadškof - dr. Franc Fkode
rt Sloveni ja nestalna članica Varnostnega sveta OZN rt PrimožPeberka zmagovalec svetovnega pokala v smučarskih skokih in poletih
*	hud potres y Posočju
*	predsedniške volitve, zmaga M. Kučan
*	popoln sončni mrk v Prekmurju
*	prvič ameriški predsednik Bill Clinton obišče sloveni jo
■* beatifikacija A. M. Slomška, papež ponovno obišče slovenijo rt- alpinist T. Humar prepleza južno steno Daulaghirija v Himalaji rt- v 101. letu starosti umre Leon Čtukelj rt- slovenski nogometaši se uvrstijo na EU
o
Slovenci - na rod alpinistov
K je je sboveri ja,? Ce gl eda,mo gl e de ra, nogometne rezubba,be, je v Evropi, ra,ba,rčre je presbopiba, je r jero me jo. Na,ši vrLi koša,rka,r ji že da, L j ča,sa, doba, j uspešro "galć jo" evropski pa,rkeb. Sboverski poLibiki pa, si vzbra,jro obuva, jo cev L je z.a, pob do evropske skuprosbi. Večkra,b so si cev L je že obubi ir se poda,Li ra,r jo, verda,r so se jim ra,vro ra, me ji ra,zbrga,Li. Mora,Li so se vrribi ir si ra,debi rove. Po vsa,kem reuspeLem poskusu pa, so za,goba,vbja,bi, da, že vejo, kje je ra,pa,ka, ra, čevbjih ir da, jo bodo remudoma, odpra,vibi. Ne! Sl overijo, rikobi re bo prišba, v Evropo. Ostala, bo, kjer je. Tudi Evropa, re bo prišba. do ra,s. Sa,mi si jo bomo mora,Li usbva,ribi buka,j. No ja,, re uspeva, ra,m vse ba,ko zelo hibro. Nič za,bo, sa,j smo verda,r ma,jhri. svebovre vebesibe se hVa,Lijo, da, ra,s La,hko pospra,vijo z. mez-ircem. Ne vem. Neka,beri se ob vsem bem joče jo, drugih bo re za,rima,, breb ji pa, so ba,ki, ki ra,s z vsemi šbirimi vbečejo med svebovre vebika,re.
Kje je sboveri ja,? Sl overi ja, je pod gora,mi ir sicer pod zel o Lepimi g ora,mi. Sboverci smo ra,rje ra,vez.a,ri že od z.da,vra,j. Na,vez.a,rosb Slovercev ra, gore ka,že budi bo, da, ima,mo V' svojem drža,vrem grbu ra,šo ra,jvišjo goro, TrigLa,v. Med drugim ve L ja, orne ribi, da, je PLa,rirska, zvez. a, Sboveri je orga,riza,cija,, ki ima, od vseh sboverskih orga,riza,cij ra,jveč čba,rov. Pra,v dosežki ra, področju gorrišbva, posba,vb ja, jo Sboveri jo v s a,m svebovri vrh. L a,hko rečemo, da, je budi Sboveri ja, era, od ve Lesih, ra,ba,rčre je, da, re bo prišbo do pomobe, era, od hima,La, jskih ve Lesih. Mrogi misbijo, da, je sa,mo Huma,r, ra-ša, ra,jrove jša, a,Lpirisbičra, zvezda,, pbeza,bec svebovre ga, sbovesa,. Poza,bLjiVi smo. Poza,bbja,mo ra, uspehe Ne jca, Za,pbobrika,, Toma, Oesra,, Vikija, Orošbja, ir še drugih. Brez izkušerj beh Ljudi ir še mrogih drugih, Huma,r ir mba,jša, gerera,cija, sboverskih pLezabcev re bi uspeha,. Mroge mba,de phezabce so krjižra, deba, Za,pbobrika,, Cesra, ir Grošbja, ra-Vdušiba, za, pbe za,r je.
Sboverci ra,spboh re zra,mo ceribi bega,, ka,r ima,mo. Svojih pbeza,bcev re cerimo dovoL j, čeprajv se s kora, j ra, vsa,kem osvo jerem vrhu sbika, jo s sboversko za,sba,vo. Ce bi povprečrega, Sboverca, vpra,ša,Li, kobiko sboverskih pbeza,bcev pozra,, bi odgovorih: Tomaiž. Huma,r, Tomo Ceser, Viki Groše L j, reka,beri sba,rejši pa, bi mogoče orne ribi še Ne jca, Za,pbobrika,. Vsi bi pbeza,bci so mo js bri besede, za,bo so zebo zra,ri. Za, osba,be pa, bi mora,Li poskrbebi medi ji. Vrhurskih pbeza,bcev je še ve Liko, ra, primer sba,re p e beba,k-Sra,uf, Va,r ja, FurLa,r, Ja,rez Jeglič, Ma,rja,r KovaJč, Gregor Kresba,r ... Za,Losbro je budi bo, da, rabše pbezoXce predsba,vbja, s sbika,mi ir -filmi Hrva,b, Stipe Božič. Sboverci nimamo a,mbicij, da, bi o si/ojih dosežkih govoribi po vsem svebu. Prej ra,m mora,jo drugi poveda,bi, da, ima,mo med sa,bo hero je, pobe m jih še Le z a,čremo "sba,vibi" pri ra,s.
Huma,r je prej kob ra, ra,sbovrico Deba, prišeb ra, ra,sbovrico Cbimbirg m^g^zi^a,, vodibrega, ča,sopisa, ra, področju a,Lpirizma,, ir ra, ra,sbovrico -fra^rcoske a,Lpirisbičre revije, Morba,gres ma,ga,zir. Za,bo bi bibo pra,v, da, reka,j prosbora, v Iskra,h ra,merimo budi rjemu.
St>Y&fi M
KDO JE HUMAR ?
Tomaž. Humar je tridesetletni Kamničan. Rodil se je 18. 2. 1969 v Ljubljani. Izhaja Iz verne družine. Njegov oče je bil čevljar, mama fa trgovka. Kot otrok je bil Izredno živahen -fant, vedno se je moralo kaj dodajati okrog nje ga. Nihče v družini se fre j ni ukvarjal s fležanjem. Po f oklicu je elektronik frojektant, veliko časa sl je služil kruh z višinskimi deli. Je f oroče n In oče dveh otrok, triletnega Toni ja In sedemletne Urške. S flezan jem se ukvar ja od leta 1992>. Kot mnogi drugi vrhunski alflnlstl, je tudi Humar gorski reševalec. Svoje f le žalske Izkušn je fa dell mladim f le žalce m kot alflnlstlčnl Inštruktor.
HUMARJEVI USPEHI
Leta 1999 sta s Stanetom Debelakom - Srau-fom frvlč fonovlla jafonsko smer na 6986 m Visok Ganesh In ji dodala slovensko Inačico.
Maja leta 1 995 je Humar tri dni vztrajal na 1500 m fod Anafurno I v tako Imenovanem območju smrti In se nato fonočl sam vzfel na vrh. Tako je osvojll še zadnji osemtlsočak, ki je manjkal slovenskemu alflnlzmu.
Leta 1996 je z Vanjo Furlanov v alfskem slogu f re f ležal frvenstveno smer severozahodne stene 68Z8 m visokega Arna Dablama. Arna Dablam je sveta gora šerf. Ta gora je dotle j zavrnila že štlrlna j st odfrav. Za svo j fodvlg sta fre jela zlati cefln, 'Violet d'or", najfrestlžne j še alflnlstlčno frlznanje na svetu. Ta fodvlg Ima V' svetovni alflnlstlčnl javnosti s kora j enak fomen, kot južna stena Dhaulaglr ja.
Se Istega leta je sam freflezal Z500 m visoko severozahodno steno Sobane. Na to 6808 m visoko goro fre j ni stofll še nihče.
Leta 1991 je Humar frvlč vodil odfravo v Himalajo - "Pomurl-Nuftse 97". Z alflnlstom Janezom Jegličem In Mehičanom Carlosom Carsollonom je freflezal frvenstveno smer severozahodne stene 611 9 m visoke Lobuche Fa st. Te j skuflnl se je frldružil še Marjan Kovač In skufaj so se fovzfell na 1165 m visok Pomurl. Pomurl je bil za Humarja In Jegliča le akllmatlzacljska frlfraVa za vz.fon na 7792 m visok Nufse. Po fetlh dneh flezan ja fo deviški steni Nufseja sta frlsfela na vrh. Na žalost je Jegliča sunek vetra odflhnll v f ref ad.
Covek bi tedaj frlčakoval, da je Humar utrujen fo takem hitrem temfu odfrav. Vendar bi se motil. Ze jeseni 1998 se je sfet odfravll flezat. Tokrat ne v Himalajo, amfak v ZDA, natančne je v Kall-fornljo, v ostenje Sl Cafltana. Kot frvl Svrofejec je freflezal eno tehnično najtež-jlh flezalnlh smeri na svetu, Recent Wall. O tem Tomaževem fodvlgu je Hrvat Stipe Božič posnet -film.
To so le nekateri Humar jevl najvldne jšl usfehl. V svo jem refertoar ju Ima več kot 500 flezalnlh smeri, petdeset jih je frvenstvenlh, mnoge so še brez fonovltve.
•fr -ir lit

DHAULAGHIRI7999
Najrove jši ir rajodmevre jši Humar jev podvig je gotovo južra ste ra Daulaghir ja. Ta ste ra Dhaulaghir ja je pred Humarjevim podvigom veL jata	za alpirističri podvig tret joga
tisočletja. Mrogim se je Humarjevo početje zdelo roro predvsem z-ato, ker je stero želel preplezati ir jo je tudi preplezal sam, y alpskem slogu. Na j omerim se to, da si po re uspe sre m poskusu Južrotirolca Messrer ja leta 197? ri upal rihče približati steri, da bi jo premagal. Mogoče Vas zarima, kako je Humar ju sploh prišlo ra misel, da bi premagal to stero. Za tedrik Družira je izjavil, da ga gora pokliče : »Tomaaaž, pridi...!!! Klic pre prosto začutim. Na Dhaulaghiri me je poklical pozro, šele korec aprila. V alpirističrem smislu je bil to rajsrečre jši ir ra jgr ozre jši tre rute k hkrati. D imerzije st ere so tako velike, da se ra r jih počutiš kot muha ra steklu.« (prim. Družira, 98 n 99H) božič, str. 28;
dnevnik Plezanja
♦	poredeljek, 25. oktober
Okoli poldreva se je Tomaž, skupaj s Stipetom Božičem, ki ga je spremljal do vzrož.ja st ere, odpravil ra pot. Načrtoval je, da bo poroči ob polri Luri poskušal preplezati prvih 1600 m. Ta odsek stere je tudi ra jre varre jši.	Zaradi
pretoplega vre me ra so se slapovi v steri stalili. Prav to je Humar ju povzročalo ra začetku hude težave. Plezati je moral po skalah, re pa po lederih slapovih, kot je prvotro račrtoVal.
♦	torek, ZG. oktober Humar je prvih 1 600 m uspešro preplezal. Moral se je skriti v zavet je, ker so se z gore valili plazovi kamer ja ir serakov. Upal
o
ir ir ir tr ir 7-T ir ix ir ir ir ir ir ir ir ir
je, da se bo pojoči ohladilo in da, bo lahko v\a,da,Ljeva,L s pl ezanjem. Po leg vsega, pa, je ogromen plaz dobesedno zdrobil poledenel slap, po kaberem je Humar nameravaL nadaljevabi pob. Na, ugodne jše razmere je čakaL celih 7 2 ur. Tudi noč ni prinesla, pričakovane ohladibve. V noči na, sredo je vseeno poskusil nadaljevabi pob po manjšem slapu. Vrnil se je, sa,j ga, je s slapu voda, dobesedno odplaknila.
♦	sreda,, 27. okbober
Tornai je spremenil ribe m plez.a,n ja,, bore j je plezal podnevi. Plezal je po skali, ne pa, po ledenih slapovih, kob je načrboval. Težko si je predsbavljabi plezanje s bežkimi planinskimi čevlji, pobreboval pa, bi šporbne copabe. Nahrbbnik je zaradi izredne bežaVnosbi plezanja, pusbil pod samo sbopnjo, ki jo je načrboval preplezali bisbega dne, pon j je prišel kasneje. sbopnja je visoka, okoli 350 m, bu se zojčne za,snezeno osrčje sbene, s ka,bere so se na, Huma,rja, sprožali pla,zovi. Okrog šesbih zvečer se je odločil, da, bo vpeb v led poča,ka,l na, prihod lune in na,bo na,da,ljeva,l s pleza,njem. Okrog desebih je posi j a, la, luna,, na, ža,losb pa, so se na,n j za,čeli sproža,bi pla,zoVi ka,men ja, in kosi ledu. Cez neka,j ča,sa, je pob na,da,ljeva,l in si na,bo na, višini 6100 m posba,Vil biVa,k.
♦	čebrbek, 28. okbobra.
Med oprarvi li okrog biva,ka, je Toma,ža, za,del večji kos s era,ka,. Okoli desebe ure mu je uspelo pripleza,bi na, snežišče v osrednjem delu sbene. Na,bo se je povzpel na, višino 6300 m in si v led skopa,l luknjo, v ka,beri je prebiVovkira,l noč.
♦	pebek, 29. okbober
Po doka,j mirni noči je zjubra,j za,pusbi snežv\o ja,mo. V na,črbu je imel pribi 6900 m visoko, dosegel je višino 6700 m. Tu si je izkopa,l biva,k. Toma,z je nekoliko izgubil orienbcocijo v sbeni, in sicer za,ra,di sta,rih -fobogra,-fij, ki jih je upora,blja,l. Neka,j ča,sa, ga, je iz ba,znega, ba,bora, s pomočjo beleskopa, usmerja,l sbipe Božič. Poleg bega, so bile ra,zmere y sbeni še vedno sLo.be. Sneg se je udira,l, led se je ba,lil, ska,la,, po ka,beri je na,mera,va,l pleza,bi na,slednji da,n, je bila, videbi mokra,
♦	soboba,, 30. okbober
Huma,r je ba, da,n pripleza,l na, Višino 7200 m in si bu posba,vil biva,k. Tokra,b na, pobi ni na,letel na, posebne bežajve. Bolj za,skrbljujoča, je bila, sbena, na,d njim. Pred večerom je odšel pogleda-b sbeno. V ba,bor je ja,vil, da, je izredno krušljiva,, skora,j neprehodna,. Znalšel se je v pa,sbi. Pobi na/za,j ni bilo. Mora,l se je odločibi za, pleza,nje po izredno slabi ska,li a,li pa, za, nevarno prečenje sbene v desno do Japonskega grebena.
♦	nedelja, 37 okbober
Tomaž, se je odločil za dramabično prečen je sbene do Japonskega grebena. Okrog šbirinajsbih je prišla novica iz baznega babora, da je Humar dosegel greben, s bem je bila južna steno. Dhaulghirija osvojena. Prečenje je bilo dolgo približno 7 km, vodilo pa je prek nevarnih, sbrmih snežišč in snežnih žlebov'. Na Japonskem grebenu si je posbavil bivak. Naslednji dan je bil na vrsbi napad na vrh.

♦	pojede Lje le, 1. november
Towa.ž se je že ob prvem svitu odpravil proti vrhu. Na,predova,l je hitro. Poškodba, stebra, (poškodova-l si ga. je, ko ga, je Va,rj za,deL kos sera,ka,) ri bita, ta,ko redoLžra,, s a, j mu je ta, de L roge počrreL. PoLeg poškodbe roge so ga, pestile bole čire v hrbte rici. Proti jutru je pritisriL mr a, z, ka,r je bilo reva,rro Tea, rjegove prste ra, roga,h. Vrha, ri dosegel ta, da,r. Sledil je še er biVa,k ra, 1&00 m, brez. šotora,. Towa.ž je bil trdro odločer, da, bo ra,sledrji da,r prema,ga,l 350 m viširske ra,zLike ir dosegel vrh.
♦	torek, Z. rovember
Noč, preživeta, v srežri lukrji, ga, je zelo izmučila,. Sredi roči je celo sporočil v ba,zo, da, se y snežne w biva,ku duši. Verda,r ri bilo rič resrega,, ko je re koliko odprl spa,Lro vrečo, je la,zje za,diha,l. Na, Ja,porskem grebenu je piha,L moča,r veter tibeta,rec, tudi tempera,tura, se je zelo zriza,la,. Postarvi jer je bil pred dejstvo; a,li sestop a,li še ero roč preživeti v srezrem biva,ku ra, &000 m ra,dmorske višire, brez. šotora,. Odločil se je za, sestop. Na, viširi 1&00 m je ra,šel šotore češke odpra,ve, ki so bili za, silo opremljeri z ra,jrujrejšimi potre bščira,mi.
♦	s reda,, Z. rovember
Huma,r se je poča,si spustil ra, viširo 5600 m, do ta,ko imeroVa,rega, ta,bora, 1. Tu sta, ga, spre jela, Cere Jerčič ir Tomo Drolc. Skupa, j so poča,ka,li ra, helikopter, ki jih je ra,sledr ji da,r pripelja,l v ba,zri ta,bor.
OCENE VZPONA
Huma,r je dosegel -fa,rta,stičer cilj. To je potrdil tudi Južrotirolec Messner. Za,drje dri je prišla, rovica, iz Fra,rcije, da, je Huma,r porovro romirira,r za, zla,ti cepir, 'Violet P or".
Vrh ri bil pomember, pomebro je bilo živijerje. Tomoùza, mora,mo ceriti tudi za,to, ker se je pod vrhom obrril. Mrogi tega, riso ra,redili ir za, vedro osta,li ra, gori.
Huma,r v steri ri bil s a,m. Z r jim je diha,l cel svet. V težkih trerutkih so mu po ra,dijski zvezi predVa,ja,li Adija, Smola,rja,. Na,jbolj pa, so mu poma,ga,le spodbude, ki so jih ljudje s celega, sveta, pošilja,li v ba,zri ta,bor po elektrorski pošti ir so mu jih potem brogli po ra,djiski zvezi. Tega, rika,kor ne moremo primerja,ti z ra.z.weru.wc, izpred petra,jst leti, ko štirira,jst dri riso vedeli, a,li se je
Tehrika, pa, ne bi powa.ga.La. rič, če ne bi bil Huma,r odličro kordicijsko ir st rokovro podkova,r. Njegova, na. jbol jša, la,strost je izredra, sposobnost korcertra,cije. Le ta,ko se la,hko osredotoči ra, plezo^rje.
odpra,va, srečno vrrila, doliro.
C sferan: zs
cZU
— ......T-Ar -rA_ — A
: ' . • ; . ’. . ■ Ì
Na s S love ree je lahko sram, da Humarja ris mo spre jeli doma z. več jim ravdušer jem. Zaslužil si je vsa j tak spre jem kot sloverska rokometna reprez.ertarca po tekmi v kijevul
ALI VESTE
♦	da je bil rahrbtrik, ki ga je Humar rosil skora j ves čas plez-ar ja, težak okoli 30 kg;
♦	da Humar v stero poleg plezalre opreme vedro vz-ame čeveljček sira Tomija, sliko s v o je družire ir križ. ra verižici-,
♦	da se bo Tomaž, od seda j rapre j ukvarjal z. ribolovom (gotovo je samo šala);
♦	da je bila Humar jeva str ar ra irterretu daleč ra j bol j obiskara strar. V dveh dreh jo je obiskalo več kot mili jor ir pol ljudi s celega sveta.
Luka
6REMO NA EURO Z000
Slovenska nogometa reprezentanca se je prvič v svoji zgodovini uvrstila na evropsko prvenstvo, ki bo potekalo od 10. juni ja, do Z. julija Z000 v Belgiji in na, Nizozemskem. Fantastično. Enkratno. Neponovljivo. To je de jsbvo, ki nam g a, nihče več ne more odvzeti. Na,si nogometaši so končno postali ponos naroda. Uvrstitev reprezentance na, evropsko prvenstvi in nastop NK Maribor v Ligi prvakov sta postavita Sl oveni jo tudi na nogometni zemL jovid sveta. Če so nam dragi očitati, da smo Slovenci samo za individualne športne panoge, so to jesen spoznali, da se lahko povzpnemo visoko tudi v kolektivnih športih, še po sebe j v nogometu. Naši -fantje so pokazali in dokazali Evropi in celemu svetu, da se tudi na sončni strani Alp igra odličen nogomet. Toda potrebno se je truditi, delati imeti znanje, voljo, kanček sreče in seveda zveste navijače. Slovenija je z uvrstitvijo na nogometno prvenstvo stare celine dokazala, da vse to ima. Nogometaši so tudi dobra promoči ja naše države in Evropa nas bo tako poznala tudi po nogometu.
In kako je sloveni ja sploh prišla do evropskega prvenstva? Vsekakor z veliko napori, toda več kot zasluženo. Prelomni trenutek se je zgodil 3. julija 1998 med svetovnim prvenstvom v Franciji. Takrat je vodstvo Nogometne zveze Slovenije za novega selektorja izbrane vrste določilo srečka Katanca. Poleg Braneta Oblaka, Danila Popivode, Marka Elsner ja in danes Zlatka Zahoviča, je Srečko Katanec eden najboljših slovenskih nogometašev/ vseh časov. Ognjeni krst novega selektor ja se je z.godil 6. septembra 1998, ko je slovenska reprezentanca gostovala v Atenah. Naši so tako j pokazali s Vo j pravi obraz in z zadetkoma Zlatka Zahoviča iztržili neodločen rezultat 2:2. Prišel je dokaj nesrečen poraz proti Norveški v Ljubljani z 1:2, strelec za naše je bil ponovno Zahovič. Že čez štiri dni pa so želeno-beli dočakali prvo zmago. V Ljudskem vrtu je z golom Udoviča padla Latvija. Četrta tekma je Slovenijo čakala v Tbilisiju. Čeprav so bili naši boljši se je tekma končala z 1:1. V polno je zadel Knavs. Kljub dobrim igram in rezultatom, selektor Katanec ni bil zadovoljen. Hotel je zmagovati, tudi za ceno poraza, splačalo se je! Zeleno-beli so dosegli štiri zaporedne zmage in prišli pred vrata raja. V juniju so v gosteh premagali tako Latvijce (Z:l ), kot Albance (1-0). Vse tri gole je za Sloveni jo zabil ZZ Top (Zlatko Zahovič). Avgustu, so naši pometli še z Albanci z Z:0. Gola sta dosegla Zahovič in Osterc. Odločilna tekma za drugo mesto pa je bila proti Gruziji. Slovenija je z zadetkoma Ačimoviča in Zahoviča zmagala, toda na te j tekmi je bil zaradi protestiranja izključen selektor Katanec. Prišla sta še dva nesrečna poraza proti Norveški (0:H) in proti Grči ji (0:3), ki pa na srečo nista več odločala o ničemer. Sloveni ja je v skupini zasedla drugo mesto in se je za nastop na evropskem prvenstvu pomerila z Ukrajino. Reprezentanca z vzhoda je bila velik -favorit, toda Slovenci so še enkrat dokazali, da lahko tudi David včasih premaga Gol jata. Na prvi tekmi v L jubljani je četa srečka Katanca igrala izvrstno in si z iz jemnima goloma Zahoviča in Ačimoviča priborila majhno prednost pred povratno tekmo v

Kijevu. 7 7. november 1999 pa bo z.a, vedno z. zlatimi črkami vpisan v slovensko zgodovino. Zeleno-beli so si z. golom Mirana Pavlina priborili tako željen nastop na evropskem prvenstvu. Ukrajino so nadigrali v vseh pogledih, čeprav so naši -fantje v ukrajinski prestolnici igrali po snegu z. belo žogo. Neverjetno, ampak resnično. Sloveni ja je daleč na jveč je presenečen je kvalifikacij in na jman jša država, ki je kadarkoli igrala na evropskem prvenstvu. Jasno je, da smo največji 'outsiderji' med reprez-enbancami Nizozozemske, Belgije, Španije, Franci je, Nemči je, Itali je, Anglije, Češke, Jugoslavije, Portugalske, Romuni je, Norveške, Švedske, Danske in Turčije, toda sposobni smo pripraviti še eno presenečen je. O tem ni nobenega dvoma! Po drugi strani pa sploh ni pomembno kateri si na prvenstvu, pomembne jše se je tja uvrstiti. In to je našim uspelo!
Evropsko prvenstvo pa lahko predstavimo tudi na malo drugačnih načinov. V prvi vrsti je to na je lit ne jše evropsko nogometno tekmovanje v najbolj priljubljeni športni igri na zemel jski obli. To je praktično svetovno prvenstvo brez. Branili je in Argentine. Ce ste ljubitelj opere je to kot nastop v Sydney Opera House ali pa v pariški Opera de la Basbille. EP lahko primer jamo tudi z nastopom y finalu lige NBA, ali po teniško, v finalu londonskega VVimbledona. Ce ste filmski gledalec, boste nastop na EP-ju, razume L kot nominaci jo za Oskarje. L jubiteljem glasbe je evropsko prvenstvo primeri jivo nastopu skupine The Beatles y šestdesetih letih. Sodelovanje na EP-ju je z.a gledališke igralce kot glavna vloga v Shakespearovem Hamletu. Navsez.adnje pa je nogometno prvenstvo Stare celine festival vseh narodov in zbliževanje vseh evropskih kultur.
Peter
r-
t\ a-T *m’ 7"’ 7T Vf 7 -I 7-
strarv zò
OLivnpljsIci bazesir
Dumitn K*£ Lcl
/i
IA
«QfCttM'c* ALAMI 60 T6LOMÒ5X7
rvc
EKSKURZIJA V 6RCIJ0 - ENKRATNO
DOŽIVETJE!
☆

■fr Jr
V torek, Z. rovembra, smo se dijaki drugega Letrika že. ravsezgodaj odpraviti ra dolgo pob proti Orci ji. Čakata ras je raporra vožr ja vzdotž. cetega itatijarskega škorrja do Barija, kamor smo prispeti sete zvečer. Vkrcati smo se ra L ad jo, ra kateri so večiro poputacije potrikov predstavt jati prašiči, purari, ovce ir mi - SOV-jevci. Pa verdar jo bodo rekaberi ohrariti v re pozabre m romartičrem spomiru.
1	1 ' 7$3i	
I §a|H	Hi
Ufi	
K	m B ..	
	Ka y
Nastedrji dar smo spet preživeti večiroma ra avtobusu. Ustaviti smo se v Ioariri ir Meteori, kjer smo si ogtedati t.i. samosbare v zraku. Abrakcija ogteda smo bite (za spremembo) purce, ki smo za ogled samostarov morate obteči krita. V večerrih urah smo prispeti do Katambake. Tam so re kateri rasi vrti -farbje poskrbeti za rekotiko grerak priokus ekskurzije, ki pa je bit še dolgo vzrok marsikaterega smeha. Tudi purce smo prišLe ra svoj račur, sa j smo ugotovite, da grški -farb je sploh niso štabi.
V četrtek smo po ovirkih, v primerjavi s katerimi so Rebrrice mata matica, mimo Det-fov (Pitije ra žatost ri bito ra spregted) pripotovati v večro mesto At ere. Ogled artičrih zaktadov - v petek -ras je popotroma prevzet, tako da smo mato pozabiti ra razočararje
rad mestom samim. V večerrih urah smo šti v PLako, k jer smo se ogreti (posebro pa še raši profesorici) ob prisbri grški gLasbi.
Po raporri roči (kot Vse ostate) je stedita vožy\ja prekKorirbskega prekopa do Epidavrosa ir ogled zrame ritega gl edatišča. Tam smo uprizoriti reka j grških det - pesmi, tragedi je, komedi jo, seveda pa smo se morati tudi prepričati, ati se padec kovarca ra kamer res s Liši v zadr jo vrsto.
Sledil je ogled Miker ter stasbro "sel-f-made" tosilo. Preročiti smo v Sparti, k jer smo si raste dr je jutro ogtedati arh e otoški muze j, rato pa se spet
O
podali na pob. Kljub dežju si je nekaj dl(V)jakov privoščilo nočno kopanje - z očali, ki so bita kas/te je verjetno pri jeben obed kakšnemu morskemu psu.
Vkrcan je na Ladjo je biLo pravo preverjan je živčne vzdržljivosti, a Vse se je srečno izteklo. Nad to Ladjo nismo imeli pripomb, višek ponudbe pa je bila pizzeri ja", ki je dostavi jala tudi na "dom". Nekateri so močno občutili guncan je pod nogami, a pomagali so jim sami "vrhunski sbrokovnjaki" na področju medicine, tako da so si kmalu opomogli.
Priplutje v Benetke je nekatere zelo osrečilo, saj je napovedovalo skorajšnji prihod domov, večini pa se je, ob misli na razhod po tolikih skupnih bojih" v Grči ji, razpoložen je iz minute v minuto slabšalo.
Po kratkem ogledu Benetk se je ta usodni trenutek vedno bolj približeval in na Vrbo jbi so že privrele prve solzice slovesa. Na j bol j Vztrajni smo jih poskušali utopiti pri Marjanci, a de jsbva, da nas je naslednje jutro čakala šola, tudi tam nismo mogli spremeniti.
■m - y
O
O»------N
Urška
Pr SMA MIKLAVŽU
Med opravijanjem sLužbe poklicnega -firbca sem naletela na nekatera, se v\eodposLa,v\a pisma sv. Miklavžu. K a j mislite, da mu pišejo rasi dijaki?? (Vsaka podobnost imen z resničnimi avtor ji je zgolj naki jučna.)

Zi jo, nono MiktaVŽ!
Ker sem bil letos priden, mi lahko prineseš še ka j drugega po Leg palice. Psa nisem vlekel za rep, mami nisem zamenjal sladkorja s sol jo in očetu nisem skril ključev od avta. No, sem ti rekel, da sem bil priden. Za v ponedel jek se tore j zmeniva, da mi prineseš-eno pišbolco, sabljo in petarde, dosti čokolade in sladkorne pene. Vse mi pusti pod oknom ob treh ponoči. Ne pozabi pa še na barvni spre j, da bom lahko psa prebarval, peno, da bom sestro namaz-al, laserček, da bom v pro-fesorico svetil in palico za ta stare'. Zmenjeno?
Tvoj oboževalec Marko
Dragi Miklavž.!
Ker sam veš, da nikoli ne zahtevam veliko, mi letos, prosim, prinesi malo man i. Prinesi mi, no ja, pripel ji: en velik bazen, dvojne sanke (ene za rezervo), enega velikega medvedka, kapo, rokavice, motor (lahko tudi vespo), en avto (zadovoljna bom že z Audi TT), helikopter (veš kako, pot do šole je dolgo. ...), nov daljnogled, pet modrih kemikov, novo belilo, dobro radirko, slastno čokolado.
V redu, Miklavž, to je vse. Iz leta v leto postajam skromne jša, kajne?
Tvoja najljubša obdarovanka Ana
Dragi Miklavža
Ce si res Miklavž, potem pa itak veš, ka j si želim.
P S'- Pa se m te !
Urška
Živ jo Miklavž)
Jaz imam veliko žel ja, a kaj ko so vse neuresničl jive !
Šolski pesimist
Dragi sv/. Miklavža,
mojih žel ja je veliko. Ikada imam, ko mi kdo zapo je pesmico, za kakšen praznik ali pa kar tako. Mo ja strast v prostem času so puzli. Na jr a je jem agrume in Gavrilovič jetrno pašteto. Želim si, da bi lahko videla, ka j se dogo. jo. v gledališču za odrom in da bi Lahko enkrat dirigirala orkestru, (kada bi tudi povečala s^ojo knjižnico in potovala po svetu. Mobilni bele-fon bi tudi prišel prav

(čeprav obstajajo določene omejitve ...). Dve na jbo L j hecni že L ji pa sta '• iti \/ kino in gLedati kakšen dober -film in pojesti vetiiikkooo kremšnito.
Lepo te pozdravtjam in obtjubtjam, da bom pridna.
Barbara
Kdo bi si mistiL, kaj? Ge ste biti pridni in ste pravočasno pisati našemu dobrotniku, potem Vaši peharji (ati kar ste mu pač nastaviti) niso ostati prazni. Mene pa res z.anima, kotiko leskovih šib so morati park L ji urezati za no.se radožive dijake, da o profesor jih niti ne govorimo!!
Katarina
DVAJSET 9JS0V
V ognja 'mam že Le z. ja dosò', ker hočem štor ostat ir zato kar dvajset šusov j'st 'mam naenkrat. Vendar moti se, kdor misLi, da težko mi g re, me vsak cvek vesel'ga de La ir mi Last'n je.
Prvega s' m j'st pr' matematiku dobiu, sam zato, ker s'm ra Lotu čist use zgubil, drugega pa Starko mi je kar tako zabil, ker pred raukom sem v parku er špireL skadiL.
Jo j mere, jo jmere, je jhata ja...
Se argLarca v kratkem kriLcu prou čist -fajr mi z.di ir ko smrekco mi žabi je, se mi v -fr is sme ji.
Sor ja upa, da v Ital'ji vedro bom doma ir za jez.ik črrosra jcrih vsak rad gl avo da.
Mi Mate jka vsako uro s cVeki že grozi, ko umetrost ram predava, vsak že trdro spi.
Za vse ne ume, brevis, Lunge se Lohk svet podre, spita j, Hodak, pust' ocere, erkrat bomo že.
Jo jmere, jo jmere, je jhata ja...
Oe po žuru s Lab sem, mi Bo jarca že teži, sam ra svo jo postio misi'm, šus me re skrbi. Zupet pravi, »Kdo se javi?« pa juraka ri,
»veri, vidi, vici,« praviš, a re znaš za tri.
Js't učim Vas za žiuLere, da aste zraLi žvet, vi pa pLorkate ir hoc te prou/ rič mar j od pet.
Draga Suzi, tuo ji -f art je zna jo potrpet, s parčka jo, se nočjo javit, status jim je svet.
Jo j me ne, jo jmere, je jhata ja...
Pakti, zveze in pogodbe, dragi raš Gospod, so nam znane ir prestare, mira od nikod.
Kaj ra j, KraL j, zato storimo, da bi svet obstaL, če pro-fesorjem grozimo, nam potem je žal.

r ☆ ☆
Morate pa se zavedat', parke L j ri L oh k vsak, samo tisti, ki razora ja, pravi je di(v) jak. Ja, to žaiostra je štor ja, tak di jaški Laj-f, da re bomo več težiti, sbisr mo ra žLaj-fl
Jojmere, jojmere, jejhataja...
dijaki Le trika
Višja matematika Pro-fesor matematike pr ire se ra za j popravi je re šolske ratove. Zmaju je z citavo rad porazrim rezuttatom ir reče di jakom-'Ker ste se tako maio učiti za zadrjo šotsko raboto, Vas bo 75% ime to popraVri izpit!"
Pa se optasi Jarezek- "'Ne bo držato, totiko ras sploh ri v razred a!"'
PROFESORSKI MIX - &OPIKO
REF. :
Pozimi pada sneg, poLeb' so ve Like suše, od nekdo- j davnu že zmankaVajo kakuši.
Taku je bLu in bo, na istem smo pLanebi, čeprov se včasih zdi, da v drugačnem sveti.
/
\
Ljeti ...)
Pred davnimi da- časi, n am štor ja- govori, v/ šolo smo hodiLi tud' mi pro-fesor ji.
Če ke j nam je s-fa-Liio, če ke j nam ni bLu prov, smo gl ave do L skLoniLi in jez.ni šLi domov.
kam sem te da,L?
Sem zate ceto ja-z. noč garal ...
&rez-tebe jaz sem, kot da- sem gol, brez. tebe ja-z. g rem Lohk' kar domov.
REF.
Poz. i mi pada- sneg, poLeb' so veUke suše, od nekdo- j davnu že zmankaVajo kakuši. Paku je bLu in bo, no- istem smo planeti, čeprov se včasih zdi, do- v drugačnem sveti.
(MeLodija: I. Mlakar: Pred več kob dvejsto
Včeraj mi, danes vi,
svet se ka-r naprej okrog vrti.
Mal' bet lahku vprašanje
inu ke j mi poma-ge j,
ma- se j te g a, V kn jigi sploh ne j,
in cel razred tu vej,
da, mene včere j ne j bLu.
REF-
Pozimi j o, d a, sneg, polet ' so ve Like suše, od nekdo, j davnu že zmankaVajo kakuši.
Paku je bLu in bo, no- istem smo planeti, če/arov se včasih zdi, do- v drugačnem sveti.
(melodija,: O sole mio)
Kje si moj pLonk,
(Melodija.: Mala terasa,)
Je šola z.ame bi a, mora-vse do odmora,, ko sem videi jo in se odprlo je nebo, ko pogledal sem v te oči.
Na konc hodnika s Va odšla, daleč od vsega hudega, pozabila, da med na ju dva se vrinila kmalu bo angleščina.
REF:
Pozimi pada sneg, polet' so ve Like suše, od ne ko'e j do-Vnu že zmankaVajo kakuši.
T'o, ku je bLu in bo, no, istem smo planeti, če prov se včasih zdi, do, v drugačnem
(Melodi ja,: I. Mlakar: Še en jaz. vira mi de j
...)
Se eno možnost mi dej, pr e j ku cv jek s tega rata, de j no ke j še pove j, projesorca mo ja zlata, jaz sem čisto že -fre j.
sveti.
sterart 36
eožrČNA fotoreportaža
1. o- Letnik
Z. b ieUik
o
O
sfran: 37
> fr fr fr fr ☆ fr fr fr fr fr fr
3. Letnik
Z. a, letnik
Za seveda, skupke Jaslice v šolski veži:


AL jodz.
O^.—y--N
HOROSKOP
OVEN/OVCA
Planeti Vam bodo močno ponaga jali y našle dn jem tednu, to v a, s bo neverjebno zbadalo v kopita
L jubezen: Venera, v a, s bo v tritonu z zvezdo repatico pošteno zavedla,, tako da boste svojega Ljubega/ljubo zmedeno iskali. Ampak saj veste-tudi slepa ovc... kokoš (sčasoma) zrno najde.
8IK/KRAVA
Ce Vam kdo pomata z rdečo zastavo pred gobcem ga pustite pri miru, kajti Mars se je zarotil proti Vašim sovražnikom.
L jubezen'- v asa bikovska milina in sveži von j bosta cel januar privabljala številne snubce, a vi boste gledali le za enim oziroma za eno.
Zdrav je- vsakodnevna telovadba bo odpravila narašča joč podbradek.
OVOJČBK/OVOJČICA
Biagodejni vpliv Lune Vas bo spremljal ves januar in Vam mešal glavo ravno zdaj, ko ste se malce umirili. V šoli Vam gre kijub temu zadnje čase odlično, predvsem po zaslugi Vaše dvo jne narave, sa j se pro-fesor jem kažete v na ji epši luči, šele za njihovim hrbtom odvrže te jančjo kožo.
Zdrav je: rahlo Vas trže jo sklepi; kmalu bo sneg.
Penar: suša!
RA K/ RAKOVICA
Merkur, zasidran v mlakuži vas sicer ne bo ščitil pred nevarnimi vplivi pro-fesor jev, rojenih v mesecih M-IL-M-0 (latinščina, Z. le to), a Vaše zdravje bo cvetelo. Sodite pozorni na zgodovino, ka jti obetajo se težki časi.
L jubezen'- Skorpi jon/ka Vas bo zasledoval/a s svojimi zal jubljenimi pogledi, ki pa jih boste spregledali zaradi bul jen ja v zvezke.
O
stsrarv to
Denar: Kupite pod nujno srečko za spomlad canski 3x31 Ne boste zadeli, a vredno je poskusiti.
LEV/L6V INJA
Bo jeviti Mars v s ožit ju ali simbiozi s H e-fa jstom bo dokazal, kako se znate v resnici postaviti zase. Oje n j bo kar bruhal iz Vas. L jubezen’-plašni bik/kraVa Vam zeli izpovedati ljubezen, a v Vaši navzočnosti izgubi dar mukanja. Denar. V naslednjem letu Vas čaka bogata denarna in je kci ja- JACKPOT! ! ! ! ! ! ! ! !
D eVICA/DEVICNIK
Krotite malce svoje napade besa, četudi Vam Veliki in Mali voz prišepetujeta jezne besede [ A mor jeve puščice boste čutili le v obliki išijasa, kajti zadnje čase niste prav nič ljubezensko razpoloženi. Denar. 17.7. - dan vam bo polepšalo nenadno nakazilo na bančni knjižici v vrednosti H.500.000,00 sit, na žalost pa Vas bodo obvestili, da je bila pomota, še preden vam bo uspelo karkoli kupiti. Zal ...
TEH TNICA /TEH TALEC
Zdrav je: v petek prihodn ji teden boste padli z ziba jočeta se stola pri uri ^eo^ra-fije. Nastala bo ne pri jetna modrica na zadn ji plati. (Nasvet- pretehta jte Vašo L jubezen do ziban ja).
Ljubezen•' oblačno z občasnimi padavinami.
Denar: občasni dohodki z oblačnimi obrestmi.
ŠKOfZPl JO N/9K0P.PI JONKA
Zelo veseli boste, ko boste mislili da ste s svojim šarmom in lepoto prepričali devico/devičnika na zmenek. V resnici pa se je le-ta ustrašil/a Vašega bojevite^a konca (zadnje$a). Zdravje: Zastrupili se boste. Denar: 3.1 Z. vas bo po »častenju« pijač Pri Marjanci pozdravil bankrot. Živelo novo leto!!
STRčLSC/STReLKA
V torek se boste n a hodniku za,l e teti v osebo, ki Va,m bo spremenila, živ L jen je (Via- boi jše, na slabše - kdo ve?).
Lju.bez.en'• ker ste pona,Va,di vi v službi Afrodite in pošilja,te puščice okoli, jih seveda, v svo jem za,dku ne čutite.
Denar: do poroke se bo vse 'porihta,lo' (star ljudski pregovor).
VaJš planet Saturn va,m bo pripravil ne prijetno presenečen je-, ra,vno ko boste pona,vlja,U besede ljubezni, boste videli Ljub-o/-ega v na,ročju drugega. Seveda, boste pobesneli (priporoča,mo perse n - z dra,v ju neškodljivo). Zdra,Vje: rogobol.
Denar: Zaslužili boste ogromno dena,rja,, a, g a, boste; kot vedno, takoj za,-frčka,li.
RieA/Ri&rc
Hodivši v šolo, boste zadeli drevo. Jupiter va,m bo v korpora,cija,h z mesečevimi Lanami poda,ril veliko lepih (ne)poza,bnih trenutkov po novoletnih pra,znikih. Ljubezen: ra,zdvojeni ste med posta,Vn-im/-o ra,kom/ra,kovico in pohlevn-im/-o levom/levinjo.
Zdra,vje: križ, jetika,, ledvice, putika,, revma,, reza,lica,, slabšanje vida,, naglušnost; sive n je las, senilnost, skleroza,, mašenje žil, srčni in-fa,rkti, pogoste pljučnice, preba,vne motnje, 'švohotnost', izpa,da,nje zob, migrene, ..., venda,r ste La,hko srečni, ka, iti izognili se boste
KO ZORO <j/KO ZA
O
sferan: iz
D06aJA se:
•	da, sL dijakinje ŠGV med odmorom požvižpa,va,jo metodi jo J oea, Cocker ja, v upa,/] ju, da, se di ja, ki zopet re bodo mogli upreti ba,kbom rjelove z./\a,me ribe pesmi.
P S'- Joe Cocker: Y ou ca,r tea-ve ijour ha,b or
•	da, ubogo- profesorica, v zra,meribem brebjem Lebriku pri geografiji rima, koga- vpra,ša,bi, sa, j se dija,ki a,Li zet o Lepo opra,vičijo a,ti se boi j erosba,Vro, ka,r z.ma,r jka, jo.
•	da, fa,za,r s a,m sto ji pred pra,zrim ra,sprobrikovim golom ir dobi ' čisto' inogometni ža-rgon) poda,jo. Pri tem neugna-ni podmta,de k šolske ekipe žogo z.greši sa-mo za, ka,ke poL metra,, za,bo požrbvoVa,Lro poskuša, gol za,debi ka,r z. La,sbro gla,vo. (Ni ka,j, šolo- je potrà, nogometnih ba,Lerbov!).
•	da, so ubogi di ja, ki so ra, SSV ka,zroVa,ri z.a, čisto Vsa,ko ma,Lerkosb. Pri tem pa, profesorji v breb jem Lebriku vzb ra,jro uričujejo šolski inventar (beri: sboL), re da, bi jim sploh kdo ka, j reke L. Ne, cebo več, krivi so seveda- nedolžni di ja-fci ...
•	, da, je gospod ra-Vno-telj z.o-dnje ča,se ba,ko preobremerjer, da, se je cebo briti pozabit. Revež - sa,j si venda-r zasluži ka,j dopusta,! (Po možnosti proti korcu kor-fererce, ko so šolske iz fizike prav zares odveč!).
•	..., da, se dijakirja ra, šolskem plesu odpravi ra, VVC, pri tem pa,, revica,, v prostoru, poLrem ogledat, pade v rezavesb. (Poštedu ra,se se prav zares ne more izogribi!)
•	..., da, profesor matematike potrte dijake vpraša,'. »V čem je problem?« Oh, profesor, ko bi vi vedeti ...
•	..., da, se v poredetjek po vsedijaškem plesu rekaberi dijaki (beri'- večira) sploh ne s pomrijo (ati pa, se roče jo spomribi?), ka, j so ra, plesu početi.
•	..., da, dijak vesbro izmoti AngeL Gospodov, ra, korcu, ko pa, vsi čakajo ra, Slavo, dijak reče' »sem pa, mislil, da, veste, da, je kore c!«
•	..., da, so ra, ŠSV prepovedari mobiteli, ker Lahko dijaki za, kticarje uporabtja jo telefonsko govorilnico. No, ra, ras račun Tele kom ne bo ve Liko zastužit, sa,j govoritrica tako a,ti tako ne delo- ...
•	..., da, se di jaki 5GV z.adn je čase močno čudi jo. Po z.adn ji korfererci razredrik zahteva opravičito za, dve mirubi zamude.
Ps: Ko,j pa,, če je gnečo, no, WC~ju? Kdo no,j podpiše opra,vičiLo, školjko,?
• ..., do, se 'domski' ob prija,zni ponudbi sošolke, do, mu odstopi pot sendviča,, zno, jde in reče: » Mo, prinesi ta,ko ra, jši y petek, t o,kro,t nima,mo nič mesne go,!«
do, se urni dijo,k iz: prye klopi trudi skokoma, potegniti vrvico od pLa,tna, (ki go, ro-bimo zo, gro,-fosfcop, o.p.), pri tem po, njegov pristanek ni ra,vno nežen, na,sprotno, čutiti je celo ma,ja,n je temei jev. N jegov sošolec, ki vrvico L a,hko povLeče z. usti, Le skomigne z. ra,meni in reče- »Ah, go, bo že Vinko dobil!«
Učite L ji ca, vpra,ša,- "Na,š te jte neka, j poLimerov !” učenci po,: "PVC, poLia,midkLorid, poliester..."
No,to po, spet učite L jica, Vpra,ša,-”Ko,teri so pa, na,jneva,rne jši ?”
Učenci- “policisti!“
Fe-feron po ma,dža,rsko-* Je de š-pe če -se re š-pe če
a,vto.
OkVa,ra,
V a,vtu so se peLja,Li kemik, elefctričo,r in proa,ra,mer. Pa, se jim pokvari £tefctričo,r je predlo,go,l no,j mu zo-menjo,jo motor. Kemiku se je z-deLo, da,
je treba, zo,menja,ti sklopko. Ra,cuna,Lniča,r pa, je rekel:
'tZa,prite vsa, okno,, pojdite yen, potem pojdite spet noter in odprite okna,.
Rumena, reka,
Jomezefc vpraJsa, učiteljico med poukom zeml je piša,, če La,hko gre no, stromišče.
Učitel jico, po, mu z.a,sta,vi še eno vpra,ša,nje‘-"Ati veš, k je je Rumena, reka, ?"
Jo-nezek neka,j čo,so, premišLuje, na,to pa, obupa,no izusti: "Pod mo jim stolom...”
s trs. d H
ISKRE SO USTVARJALI
Uredniški odbor Luka, &oLba,r Mo j ca, Mih e L j A L ja/z. PLesniča,r Poiona, Puc
Mentorica,
Pro-f. Ta,bja,na, Božič
Lektor
Pro-f. Boja,na, Piženb Kompa,ra,
Pro-f. Ta,bja,na, Božic.
Na,sLoVna, stra,n in ra,cuna,Lniško obiikoVa,nje
Mojca, Mihe L j iv1 Al ja,ž.PLesniča,r
Prispevki
pow\ev\ Pučka,, 1 .a, Lebv\ik Veronika, Rupnik, 1 .b Lebnik Andre j Černigoj, Z. a, Lebnik Urška, Ma,kovec, Z.a, Lebnik Luka, BoLba,r, 3.Lebnik Ja,na, Huv\a,r, 3. Lebnik Peber Ma,ra,ž, 3.Lebnik Mo jca, Mihe L j, 3. Lebnik ALja,žPLesnica,r, 3.Lebnik PoLona, Puc, 3.Lebnik Ka,ba,rina, Sbra,nca,r, 3.Lebnik Va,nja,Trkvna,n, 3.Lebnik Sa,bina, Er^aVer, 4.Lebnik dija,ki ^.Lebnika, pro-f e sor ji
Tisk
Pa,pirna,	ga,La,nberi ja, S bo ja,n Širok s.p., A jdovščina.
Na,kia,da,
350 izvodov
VipaiVa,, ja,nua,r VÙOO
rj sfcrari *tS ^j)
-it it v: it ir it it it it it it it \t it it it it it it it it it it it it it it it it it it it
ISKRE
Iskre : glasilo Škofijske gi
inv.št:K /
17210
^ftkOi#ili!ito
Semen šče Vipava
7"2 1 O