Velenje Manj zaposlenih več brezposelnih Tudi v januarju se na področju zaposlovanja nadaljujejo negativna gibanja iz prejšnjega leta. Ne samo, da je bilo v januarju spet precej več brezposelnih — kar 1335, tudi število zaposlenih seje v enem mesecu precej zmanjšalo. Ce je bilo še zadnjega decembra zaposlenih 23.464 delavcev, jih je mesec kasneje samo še 22.991. Relativna brezposelnost se je v januarju povzpela že na 5,8 odstotkov. V strukturi brezposelnih pa je ves čas približno enak delež žensk, v janu- arju jih je iskalo delo preko zavoda 775. Preseneča pa število iskalcev prve zaposlitve, torej tistih, ki doslej še sploh niso bili zaposleni, teh je kar 382. Januarja se je od tistih, ki so na delo čakali na Zavodu za zaposlovanje zaposlilo 132 brezposelnih, na novo pa se jih je v istem mesecu prijavilo 156. Največ je med brezposelnimi delavcev brez poklica, v Velenju se število že približuje polovici vseh. (mkp) Novo vodstvo občinske organizacije zveze borcev V torek so se zbrali na svoji redni letni skupščini člani občinskega odbora zveze združenj borcev NOB Velenje. Ocenili so opravljeno delo ter govorili o svoji novi organiziranosti — več o tem bomo zapisali v prihodnji številki. Borci so na svoji skupščini razrešili dolžnosti svojega dolgoletnega predsednika Nestla Žganka — za to je zaradi starosti in zdravstvenih težav sam zaprosil. Za novega predsednika so izwolili dosedanjega podpredsednika Iva Jamni-karja. (mz) "Z.BA. CAMME- ZAKAJ - , ME ŽE-Uf. foSl-lt fcOHT KA'.'-' ■•- PRI*" WIW KOT ^(CSA ! Shranjujte račune Od prvega februarja dalje velja pri nas zakon, ki določa, da mora imeti kupec ob izhodu iz trgovine račun za kupljeno blago. V nasprotnem primeru mu je zagroženo 250 dinarjev kazni. Na ta nov zakon so trgovci že začeli opozarjati potrošnike. Ponekod prodajalke celo zaprosijo kupca, naj shrani račun, vsaj tako dolgo, da pride do doma. To seveda niti ni čudno, saj so predvidene za privatnike, pravne osebe, trgovce, ki ne bi izdali računa, kazni v višini od 45 do 450 tisoč dinarjev, odgovorna fizična oseba pa je lahko kaznovana s 4500 do 45 tisoč dinarji. Tokrat so kazni zares visoke in račune je vredno shranjevati. L. O. SNEŽNE RADOSTI PO CELIH TREH LETIH Prav toliko smo morali čakati, da je sneg pobelil deželo, pa ne le visokih hribov, temveč je tudi v dolini in v mestu dovolj snežne odeje za vse mogoče radosti, pa seveda za »seznanitev« s snegom, saj ga veliko malčkov sploh še ni videlo. Za kaj takega seveda pride prav vsak hribček, pa čeprav v središču mesta, (foto: b m) VELENJE Družbena prehrana. 23 februarja 1991 ob 20° Predprodaja vstopnic v Mladinski knjigi Na torkovem karnevalu v Mozirju se je trlo ljudi Pustu v slovo * In smo ga za leto dni pokopali Je pač tako, da ponavadi lepo in veselo hitro mine in tako je bilo tudi z letošnjimi tako ali drugače veselimi in zanimivimi pustnimi dnevi in nekajdnevnimi norčijami po Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. Za mnoge je bilo vse skupaj tudi precej utrudljivo, pa nič ne de, leto dni imajo časa za počitek, potem pa znova. Pust je prejšnjo sredo storil milo smrt in zopet smo prepuščeni nelepi vsakdanjosti. Za slovo pa še posnetki. Prah velenjskega pusta so stresli v Pako i nama Telefonski nakup v Nami! 853-500 NOVICE Javna razgrnitev variantnih rešitev ureditve mesta (mz) Na eni svojih sej so namenili člani velenjske vlade pozornost ureditvi centralnih predelov mesta Velenja. Soglašali so, da je osnova za izdelavo osnutka ureditvenega načrta projekt Nandeta Korpnika in Edija Vučine ob upoštevanju pripomb in pobud komisije, ostalih avtorjev in javne razprave. Ureditveni načrt naj bi izdelal Zavod za urbanizem, ki naj bi pritegnil k sodelovanju avtorja prej omenjenega projekta Nandeta Korpnika. Velenjski izvršni svet je določil 30-dnevno javno razgrnitev treh variantnih urbanistično programskih rešitev ureditve centralnih predelov mesta Velenja skupaj z mnenjem in predlogi strokovnega telesa. Na ta način želijo pridobiti pripombe in predloge občanov in organizacij. Variantne rešitve bodo javno razgrnjene v prostorih uprave za varstvo okolja — v stavbi sodišča na Prešernovi 1 v Velenju. Bo v območni organizaciji sindikatov Velenje tudi Šentjur? (mkp) Kot vse kaže se bo novi območni organiziranosti sindikata v Velenju pridružil tudi sindikat iz Šentjurja. Vse je odvisno od tega kaj so v začetku tega tedna o tem rekli tudi predsedniki sindikatov podjetij Šentjurske občine. Pogovor na to temo pa je bil v Velenju prejšnji teden, ob Šentjurčanih so se ga udeležili tudi predstavniki Celja, kakor naj bi po prvotni zamisli Šentjur organizacijsko sodil in predstavniki republiških svobodnih sindikatov. Šentjur se je odločil, da poišče možnost priključitve k drugi območni organizaciji zato, ker niso bili v fazi priprav na novo organiziranost izpolnjeni nekateri pogoji, ki so jih terjali Šentjurčani. Kdo bo predsednik območnega sveta sindikata Velenje? (mkp) Iniciativni odbor za ustanovitev Območnega sveta območne organizacije sindikatov Velenje je že evidentiral štiri možne kandidate za predsednika območnega sveta Velenje. Evidentirani možni kandidati za opravljanje te naloge so: FRANC KUMER iz Vekosa Velenje, VLADO RANClGAJ iz Gorenja Gospodinjskih aparatov, MIRA VIDEČNIK, sedaj predsednica velenjskih Svobodnih sindikatov in DRAGO ZGOJZNIK iz Glina Nazarje. Sivi panterji vabijo prizadete (k) Območna organizacija stranke sivih panterjev se je odločila, da bo pomagala žrtvam Hitlerjevega nasilja in pregona in drugim, ki so bili prizadeti med zadnjo vojno. Tako vabijo vse vojne ujetnike, ki so jih Nemci odpeljali v ujetniška taborišča, ali na prisilno delo, internirance, prisilno mobilizirane v nemško vojsko, izgnance iz Slovenije, prisilno izseljene v Šlezijo, pa tudi vojne ujetnike bivše nemške vojske, ki so jih ujeli zavezniki in so bivali v njihovih vojnih taboriščih ter druge prizadete, naj se javijo območni organizaciji Sivih panterjev — upokojencev. Ta stranka je namreč sredi januarja ustanovila posebno komisijo, ki bo poskušala storiti, kar je mogoče, da bi ti prizadeti dobili ustrezno odškodnino, ki jo mora plačati Nemčija. V stranki namreč opozarjajo, da Nemčija še ni poravnala svoje obveznosti do Slovenije in tudi do ostalih republik. Ker pa so zvezni organi zdaj postavili Nemčiji zahtevek za plačilo pravične odškodnine (za okoli 240 tisoč vojnih ujetnikov in 800 tisoč internirancev), se tudi bojijo, da urejanje tega ne bi zaobšlo Slovenije. Da bi morebitni nemški denar prišel v Beograd, ne pa med Slovence. Upokojenci za svoje pravice (k)Že sama udeležba na ustanovni seji Demokratične stranke upokojencev v Celju kaže, da upokojenci želijo pravo stranko, kjer bi se lahko borili za svoje pravice. Dvorana Narodnega doma je bila namreč v petek povsem polna. Tega pa ne kaže le udeležba, ampak tudi že število članov. Stranka nima nobene ideološke opredelitve, ampak se bo v prvi vrsti zavzemala na ohranitev in zboljšanje sedanjega gmotnega in socialnega položaja upokojencev. Ne bo tudi dovolila razvrednotenja njihovega minulega dela ter bo zahtevala dosledno izvajanje pokojninskega zakona. Uporabnikom KRS Velenje ObveSČamo vse uporabnike-kabelsko razdelilnega sistema Velenje, da lahko prijavijo morebitne okvare neposredno na telefonsko številko 854-229 ali 853-916 (ob delavnikih od 7. do 16 ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure). Ob nedeljah, praznikih in „!!!*'Z,ven «menjenega časa, pa pokličite aa telefonsko številko H50-Z73. Leta pravičnosti \ Emona ekspres i Še malo, pa ubogi slovenski volilci ne bodo vedeli pri čem so! Če bi bili zlona-merneži, bi vzeli v roke posamezne volilne programe vladajočih in nevladajočih strank, izbrskali predvolilne govore in nastope njihovih vodilnih mož in vse to primerjali s stvarnostjo, ki nas ta hip obdaja. Grem stavit, da bi si večina volilcev po vsem tem začela spraševati, kaj jim je bilo, da so glasovali tako in ne drugače. Mimogrede bi ugotovili, da je najmočnejša in najvplivnejša stranka na slovenskem tista, ki na volitvah sploh ni nastopala. Gre za znamenito Združenje lastnikov razlaščenega premoženja, ki ni staro niti pol leta, pa vendarle njegovi predstavniki iz dneva v dan dokazujejo svojo moč. Pravosodnemu ministru Pirna-tu pišejo zakone, če pa že to ne, ga prav lepo opozarjajo, kakšna bo njegova usoda, če »razlastitvena« zakonodaja ne bo v prid vsem ponižanim in razžaljenim, kar naj bi prispevalo k vzpostavitvi ustreznejše socialne strukture slovenskega prebivalstva. Po domače bi temu lahko rekli tudi drugače! Imeli bomo lastnike in nelastnike, se pravi bogataše in siromake in se človek sprašuje, kakšna bo tista razlika, ki naj bi nas v novi demokraciji ločila od prejšnjega marksističnega totalitarizma. Takrat smo tudi imeli nekaj bogatašev in še več revežev. Razlika bo v socialni strukturi, odgovarja prelagatelj zakona o denacionalizaciji minister Pir-nat. Ce sodimo po optimističnih napovedih nove oblasti, da bomo zaradi nujnega prestrukturiranja gospodarstva imeli, tudi dvesto tisoč nezaposlenih in če vemo, da je prav tolikšno število razlaščencev, ki iščejo pravico, potem zagotovo lahko govorimo o principu enakopravnosti slovenskega naroda. Račun pa se ne izzide v prid takšne socialne strukture, če k prvim prištejem še splošne siromake, ki so to v vsakem režimu, jim dodamo klošarje, delomrzne-že, alkoholike, rokerje, ma-milaše, ostarele pankerje in kulturnike. V tem smislu se predvidena socialna struktura hipoma podre v korist revežev, kar niti ni tako slabo. Še zlasti, če vendarle spoštujemo zgodovinska izročila, ki pričajo o tem, da je socialna pravičnost izmišljotina komunizma, kjer človek ni smel biti bogat, revežev pa tako in tako ni bilo. Zatorej tudi sedanji oblasti ne gre očitati, da bo poleg strankarske delitve Slovence razdelila še po kriteriju premoženja oziroma (ne)bogastva. Ker se ve, da je temeljno izhodišče vendarle delo in bomo to zapisali tudi v novo slovensko ustavo. Vse to pomeni, da boste v prihodnje imeli ustavno pravico biti bogat in ustavno pravico do dela. Če ne boste ne bogati in povrh vsega še dela ne boste imeli, bi vas lahko uvrstili v kategorijo začasnega prebivalstva v vmesnem obdobju, ki nikakor ne more predstavljati temelja nove socialne strukture v deželi. Ker bi to bilo krivično, saj se ve, da se revolucionarne prekucije ne počenjajo preko noči in nekdo pač mora nastradati. Naslednja socialna skupina v nastajanju je bivši delavski razred, včasih zlobno imenovan tudi Proletariat. Po definiciji gre za razred zase in po sebi, česar pa v novih učbenikih zagotovo ne boste našli, ker bi to bila demagogija. Z uveljavljanjem lastništva, z lastninjenjem, z uporabo novih menažerskih metod, logike kapitala in profita, z ukinitvijo samoupravljanja se namreč vračamo v lepe čase mezdnega dela in kapitalistične miselnosti. Zato bi pri tej socialni skupini lahko kvečjemu govorili o delujočem razredu, o tistih torej, ki na trgu prodajajo svojo delovno silo, če pa trga ni, jih prekvalificiramo v socialni razred podpiran-cev, nezaposlenih, čakajočih na delo v vmesnem času (kar se še najlepše sliši) in jim zaželimo več sreče prihodnjič. Zato me seveda zelo čudi, da smo zdaj dobili še delavsko stranko, ker je popolnoma jasno, da gre pri delavstvu za razred, ki izumira — pa če je to oblast hotela ali pa ne. Časi klasičnih razrednih bojev, delavskega gibanja, internacio-nale, zlobne delitve na izkoriščevalce in izkoriščene pa sodijo — vsaj kar zadeva sodobno Evropo — nekam na konec prejšnjega stoletja. Tudi štrajki in delavske demonstracije ne bodo več to, kar so bili, ker je kar precej tistih, ki se zavzemajo, da Slovenci v novo ustavo zapišemo, da so takšni protesti dovoljeni samo, če so moralni. Nemoralno pa je, da se po cestah sprehajajo razcapanci in pri tem še vzklikajo kakšne nemoralne parole v stilu — proletarci vseh dežel združimo se . . . Kot ste opazili enega od socialnih razredov slovenske družbe nisem omenil. To so upokojenci. Glede na splošna penzionistična gibanja je namreč popolnoma jasno, da gre za takoi-menovani mrtvi razred oziroma za socialno skupino v izumiranju. Za takšne je tudi klinično mrtvi pokojninski sklad več kot dovolj. Celjsko območje Se bodo uresničile želje Celjanov, da bi postali središče Slovenstva — da bi bil v Celju sedež Svetovnega slovenskega kongresa? To željo, ki so jo Celjani izrazili že nekajkrat, so ponovili tudi prejšnji teden, ko je bil v Celju ustanovni zbor podružnice Svetovnega slovenskega kongresa za celjsko območje. O tej pobudi Celjanov bodo seveda še razpravljali, če pa bodo uspeli, bo sedež centra v Spodnjem celjskem gradu. Ta pomemben zgodovinski objekt prav zdaj obnavljajo, odločitev, da bi bil center v Celju, pa bi gotovo pospešila tudi obnovitvena dela. Ustanovnega zbora v celjskem Narodnem domu se je r Bo Celje vendarle center Slovencev? udeležilo izredno veliko udeležencev iz občin celjskega območja, mednje pa je prišla tudi predsednica konference SSK za Slovenijo Spomenka Hribar. Prisotnim je spregovorila o programu in nalogah ter ciljnih konference: da ustvarimo občutek prijazne pripadnosti, spravo kot sožitje različnega, dosežemo mednarodno uveljavitev Slovenije, da bo tudi postala polnopravna članica organizacije združenih narodov. Na ustanovnem zboru podružnice SSK za celjsko območje so tudi naslovili posebno sporočilo slovenski javnosti. V njej so zapisali, da se zavzemajo za mir in sožitje različnega, dosežemo mednarodno uveljavitev Slovenije, da bo tudi postala polnopravna članica organizacije združenih narodov. Na ustanovnem zboru podružnice SSK za celjsko območje so tudi naslovili posebno sporočilo slovenski javnosti. V njej so zapisali, da se zavzemajo za mir in sožitje, za svet brez orožja. »Obsojamo barbarska in osvajalska početja kogarkoli, tudi nasilno reševanje mednarodnih in medčloveških problemov. Slovenija naj bo čimprej samostojna država pravičnosti, država enakih možnosti za vse ustvarjalne ljudi, država bogatega gospodarskega, kulturnega in duhovnega življenja, država, ki se bo povezovala s kulturnimi narodi vsega sveta.« Še posebno so v sporočilu opozorili, da je treba prehod v neodvisno slovensko državnost speljati tako, da ne bo nihče prikrajšan pri svojih pravicah in ne bodo storjene nove krivice. Slovenija naj bo prijazna država vsem, ki v njej živijo, prijazna vsem Slovencem, ki živijo po svetu, in gostoljubna za vse, ki jo obiščejo. Prvi svetovni slovenski kongres se bo pričel 27. junija v Ljubljani. Dva dni bodo udeleženci delali v našem glavnem mestu, tretji dan bodo obiskali zamejstvo, četrti dan pa se bodo preselili v Celje. (k) i—Savinjsko - šaleška naveza- Cestni udar Upali smo, a kaže, da je bil naš up zaman! Upali smo namreč, da bomo le kaj kmalu dočakali čas, ko bodo zasadili lopate za gradnjo avtoceste med A rjo vasjo in Vranskim ter s tem napovedali, da bomo nerazvito severovzhodno Slovenijo le povezali z velečastnim državnim centrom, pa kaže, da se nam je ta začetek del spet izmuznil iz rok. Stvar sicer ni dokazana niti potrjena, a govorice, ki pravijo, da so blizu resnice, pravijo, da je cestni denar šel za našo obrambo. Ko smo to želeli preveriti tudi pri ljudeh čisto pod vrhom, smo seveda dobili odgovor, da stvar ni ravno taka kot se govori, ampak da je stvar enotnega proračuna in potem deljenja denarja za tisto. za kar se najbolj potrebuje. To pa seveda s prepro- stimi besedami pomeni, da so ljudi, ki so verjeli, da gre dodatni bencinski dinar res le za ceste in za nič drugega, prinesli okoli. Tisto, kar so nekoč očitali na zvezni ravni, da se namreč denar kar nekam izgubi, se zdaj dogaja na našem pragu. Ne vem, kako se gledata ministra Kranjca — tisti, ki je zadolžen za ceste, in tisti, ki ima na vesti našo republiško mošnjo — ampak vsaj prvemu ne bi smelo biti vseeno, da so se njegova prizadevanja za bencinski dinar tako izjalovila. Na osnovi povečanega deleža za ceste je bilo namreč tudi za naše območje malo več upanja. Ne le za prvi konček avtoceste od Arje vasi proti Ljubljani — zdaj je vse bolj vprašljivo tudi popolno urejanje cest na območju Zgornje Savinjske doline in na ostalih območjih v občinah, kijih je prizadejala novemberske poplava. Tistih izginjenih 2, j milijarde dinarjev pa ne pomeni le tega, da nekaterih cestnih odsekov še kmalu ne bomo dobili, ampak tudi pomeni, da bo brez dela na tisoče cestnih delavcev. Ob tem bi bilo še kar prav, če res drži, da bi naj še! ta denar za našo obrambo. To bi namreč pomenilo, da bi se vsi taki, ki bodo ostali brez dela, prijavili na Janšev razpis za razne poklice, kijih potrebuje naša nova obrambna sila. Ob takih denarnih prevalih seveda nekateri tudi sprašujejo, kako bo delovala naša obramba, če bomo imeli slabe ceste; takim tezam ugovarjajo drugi, češ da je veliko bolje, da imamo slabe ceste, saj bomo s tem onemogočili morebitnega sovražnika. da ne bo mogel hitro napredovati po našem ozemlju. Kot sem že omenil, so to da naj bi šel cestni denar za obrambo, le govorice. V resnici nas lahko čaka še novo veliko presenečenje: da ta denar sploh ni šel za oborožitev, ampak je kratko malo izhlapel, pa bomo tako morali tudi denar za obrambo še vedno iskati. Ampak nima smisla ugibati. O tem, kam je še! denar, nas bodo gotovo obvestili. Saj pravijo, da smo odprta družba. Ne taka, kot je bila nekoč, ko so morali ljudje le ugibati, oblast pa je molčala. Danes nam ja vendarle vedno nalijejo čistega vina, mar ne! (frk) 21. februarja 1991 AKTUALNO naš čas stran 3. ESO — vsi delavci so prišli na pravno službo na sindikat Sporne odločbe za nadomestilo osebnega dohodka Kaj se dogaja v velenjski Elektrostrojni opremi? Delavci pravijo, da nič kaj obetavnega. Pa ne glede na to ali so med tistimi, ki še imajo delo ali pa že med tistimi, ki so doma, z novo odločbo v roki. Ta jim od 1. februarja letos nudi za čakanje nadomestilo osebnega dohodka, ne več v višini 80 ali 60 odstotkov, ampak samo še, VSEM ENAKO, .5500 DINARJEV BRUTTO. O tej vsoti in tej odločbi so največ vor pravnika na sporno odločbo pa je bil povsem jasen: v nobenem primeru takih odločb ne more izdajati komisija za delovna razmerja kot je to storila v ESO. Predlagal jim je, da na takšne odločbe podajo ugovor. Vsak posebaj, v zakonitem 15. dnevnem roku. Ker so sporne odločbe prejeli 7. februarja, zadnji dan za ugovor poteče jutri, 22. februarja. Ob teh odločbah pa je bilo v sredo slišati marsikaj Je pravilnik zmazek? Precej so delavci govorili o pravilniku, ki naj bi razreševal problem presežkov delavcev. Rečeno je bilo, med drugim, nič čudnega, da ga je sindikat v javni razpravi tolikokrat zavrnil, saj je bil in je še zdaj, hud zmazek z veliko sprenevedanja. Sicer pa je, kot je bilo čuti, tudi to vseeno, delavci odhajajo na čakanje po občutku (priljubljenosti), ne pravilniku. In doslej pri tem ni bil poklican k sodelovanju tudi sindikat. lavcev kot so v ESO poimenovali strategijo ostajanja in čakanja na delo doma, govorili tuidi na sindikalni pravni pomoči prejšnji teden, kamor so prišli po nasvet. Tokrat sta bila ob pravniku, ki je delavcem, ne samo ESO-vim, na voljo za pravne nasvete vsako sredo, prisotna tudi predsednica svobodnih sindikatov Velenje in družbeni pravobranilec samoupravljanja. Odgo- takega, o čemer vodilni v firmi molčijo ali pa zavijajo v tančico skrivnosti. Da dela ni in ga ne bo, sploh pa ne za vse! Program, so razlagali, ki bi v prihodnosti še lahko živel, pa še zanj bi moralo obstojati nekaj ugodnih okoliščin, bi prenesel 500 delavcev, nikakor pa ne 800! Zato pravijo, je tudi to >kolobarjenje< de- vsak recimo po mesec dni, golo sprenevedanje. Ni jih malo, ki so prepričani, da se bodo že kmalu iz delavcev na čakanju prelevili v trajen presežek. Ob tem, da so vedeli povedati, da bo ta teden doma še vsaj 50 delavcev, če ne še kakšen več. Prejšnji teden jih je bila sto-tinja plus devet. In zakaj ne bi verjeli? Ti isti delavci so bili pred letom in pol (ne šele lansko jesen) tisti, ki so opozarjali, da bo ESO brez razvojnih programov čez čas, če se stvari ne bodo lotili na pravem koncu in pravočasno, ESO brez prihodnosti. Pa sindikat? Kaj počne pri tem sindikat? Vse bolj se pogovarja sam s seboj, saj pravega sogovornika nima, ker ga kot takega vodilni v ESO očitno ne priznavajo. Vodstvo tega sindikata, ki v svojem poslanstvu ne vidi več nobenega smisla, razmišlja celo o odstopu. Nemočen miri le še tiste, ki so za štrajk, ker, pravijo v sindikatu, zdaj je delo še vsaj za petsto delavcev, za koliko bi ga bilo po njem? Žal je zelo res tisto, kar jim je povedal v sredo družbeni pravobranilec: prišli so časi, ko je na trgu tudi delovna sila, in ko je kadrovska politika postala stvar vodenja, ne upravljanja. In upanje, da bo na trgu rešitev za vsakega, je v teh časih iluzorno. Hudo je samo, da se na tem trgu preizkušaš prvi prav ti in še bolj hudo, ko spoznavaš, da tudi pregovori v teh časih niso več kar so bili. Še najbolj uporaben postaja — pomagaj si sam, ker ti nihče ne bo pomagal. Milena Krstič-PIaninc Pred driugo fazo študije — kako promet v mestu Velenje? Edino merilo naj bosta pešec in njegov korak Pred približno šestimi leti je Zavod za urbanizem Velenje v sodelovanju strokovnjakov iz Ljubljane pripravil raziskovalno nalogo o prometu v mestu Velenje. Naloga je začrtala določeno politiko urejamja prometa v mestu, bila pa je, žal, premalo predstavljena jjavnosti. Po drugi strani pa so biila nekatera spoznanja v njej presenetljiva za mnoge — v mestu naj bi se razvijal avtomobillski promet na račun ostalega. To je prineslo nekaj neugodnih posledic na katere danes občami pogosto opozarjajo, zato je čas za drugo fazo naloge, ki naj bi začrtala podrobnejšo razvojno politiko v prometu v predelu mesta Velenje. Naloge se bodo lotili na Zavodu za urbianizem, kjer pa poudarjajo, da zato, ker je potrebno v določenih spoznanjih stvari na novo ovrednotiti. Danes je precej novega, kar takrat še ni bilo znano ali dovolj argumentirano, kar je treba dograditi in dopolniti z novimi spoznanji. »Eno je pri tem urejanje prometa v samem mestu, drugo pa obravnava najbolj občutljivih predelov mesta kot so Šmartno, Kardeljev trg, Efenkova cesta, Šalek II in III, Gorica, Pesje, kjer so danes velike težave. Gre za območja, ki so istočasno mestna in primestna. To na eni strani. Na drugi strani imamo recimo Kidričevo in Partizansko cesto. Za Partizansko smo že leta '85 opravili določene raziskave. Na osnovi štetja prometa smo recimo ugotavljali, da bi ta ČRNE TOČKE »V Velenju je kar nekaj črnih točk. Recimo Staro Velenje. Precej govorimo o res potrebni revitalizaciji, vendar bi tokrat opozoril na stvar, ki smo jo ugotovili že ob izdelavi prve faze prometne študije. Da je bilo po analizi prometnih nezgod največ poškodovanih pešcev in to z najbolj žalostnim izidom na Foitovi. To pomeni, da se naravni tokovi pešca iz smeri mesta v Staro Velenje ne nahajajo v križiščih, ampak nekje na sredini Foitove. To je treba zadaj upoštevati. Ali pa drug primer: Tomšičeva—Jenkova. Nerazumljivo je, da se še danes, leta 1991 ni pristopilo k rešitvam, ki so bile že postavljene, pa čeprav ostaja v tem križišču dnevna nevarnost za vse, ki hodijo in vozijo tam mimo. KOLESARJI POVSOD! »Borni navedel nekaj praktičnih primerov. Recimo: na vo»žnjo kolesarjev po središču mesta je veliko pripomb. IPa je problem prav v tem, da je treba kolesarjem omiogočiti, da pridejo do šole, trgovine... od tam, od k(»der prihajajo. Odpraviti se jih ne da. Danes pa vozijo ppo peščevih površinah in ogrožajo pešce. Določene povvršine so celo take, da omogočajo velike hitrosti. Pa se jih dà s postavitvijo klopi, kandelabrov onemogočiiti, da ogrožajo druge. Najboljša bi bila verjetno rešittev, da se jim določi koridor po katerem je možno priiti tja kamor so namenjeni.« cesta po propustnosti zadoščala še za dvakrat večji promet, in da je rekonstrukcija potrebna zgolj zaradi varnosti. Rešitve na Kidričevi imajo spet povsem druge posledice,« pravi inž. gradbeništva Aleksander Kneževič z Zavoda, eden od nosilcev študije. Drugače v tej nalogi, za razliko od prve, naj bi bilo predvsem to, da bo v samem mestu povsem enakopravno zastopana obravnava javnega prometa, ki je danes povsem zanemarjen — recimo kolesarski in peš promet v povezavi z avtomobilskim prometom. »Že v osnovi je treba odpraviti določene predsodke. Pravica vsakega voznika avtomobila, da ima pravico dostopa z njim do vsakega objekta se kaže kot pravica na uničenje mesta. Edino merilo s katerim lahko rešujemo prometne zagate je pešec in njegov korak. Pešec je tista konstanta. Ali drugače povedano: lahko si je zamišljati mesto brez avtomobilov, ne pa brez pešcev,« pravi Kneževič. Študijo, ki bo uporabna, je mogoče izdelati s strokovnimi argumenti in znanstvenim pristopom ter interdisciplinarnim delom, kar pomeni, da pri izdelavi ne morejo sodelovati samo arhitekt, urbanist in gradbenik, ampak je to tudi področje, ki bo moralo odpreti možnosti sodelovanja tudi ekonomistom in sociologom. Milena Krstič-PIaninc Po fludru dol (in gor) Pa zapojmo eno v oštariji Že kot mlad mule sem rad prepeva! in guncal afne na odru in še kje drugje. V (starem) šolskem sistemu sem bil v to prenekaterikrat tudi prisiljen. Pa nisem bil pretirano hud, tudi tovaišica mi je bila še kar všeč in še zelo dobra in pridna je bila. Zlasti v kraju, kjer je vodila pevske zbore, pa dramsko skupino in še kaj, kar sodi v kulturo. Zato seveda nisem nastopal samo na »prisilnih« šolskih prireditvah. ampak tudi na krajevnih, iz čiste ljubezni seveda. Kar lepo je bilo, pred leti namreč, ko je bila polna dvorana in so nam lepo ploskali in smo bili srečni ter veseli. Vsi skupaj. Danes, malo sem že odrasel, s čimer ni rečeno, da mladih ljubiteljev kulture ni za mano, žal ni več tako. Še vedno se »mučimo« dneve in tedne na vajah, povsod nas »rabijo«, sami si kupujemo vse kar rabimo, ra-znašamo plakate, silimo šolarje, da nosijo vabila po hišah, dvorane pa so prazne. Morda pridejo mama, pa ata, pa kakšna teta, da vidijo kako odpiram svoje zijalo in spuščam nedoločene zvoke, morda nas gleda in posluša še kakšen od drugih sodelujočih, drugače pa živa žalost. Tako je bilo popoldne, zvečer je bila dvorana nabito polna in uživata v trdi erotiki. Krasno, sedaj razmišljamo, kdo in koliko se jih bo v pevskem zboru sleklo, kakšne spolne vra-tolomije sploh lahko zganjamo med petjem, pri igranju je to lažje, sploh pa razmišljamo, če ne bi poslej samo seksali in se nehali brezvezno zafrkavati »z ubranim petjem, lepo slovensko besedo« in podobnimi nekoristnimi neumnostmi. Pa vednarle ni vse tako črno. Po kulturni predsavi. smo se iz čistega veselja napotili v gostilno (še prej smo zbrali prostovoljne prispevke za dvorano, pa elektriko, pa za šopek, ki smo ga kar tako postavili na oder), zmetali smo na mizo, kar in kolikor smo pač še imeli in zapeli. Malo smo torej pili in malo peli, ljudi je bilo polno, prišli so tudi oni z erotike, in smo še kar naprej pili in peli, vsi skupaj. Bilo je krasno in še sleči se ni bilo treba. Torej na odru ne bom pel, se ne splača ; ni ljudi, ni denarja in še česa, v oštariji je pa vsega dovolj, pa še za kakšno rundo kdo Iprostovoljno) da. A ni krasno! J. Plesnik V Sloveniji smo dobili novo stranko Boljše življenje in medčloveški odnosi V soboto so pri Mlinarje-vem Janezu na Teharjih pri Celju ustanovili Delavsko stranko Slovenije, v katero naj bi se vključevali vsi, ki žive od svojega dela, ne glede na lastništvo sredstev s katerimi delajo, na narodnost ali svetovni nazor. Kot je v uvodu ustanovnega zbora dejal Vlado Rančigaj (sindikalni delavec iz Gorenja), stranke ne ustanavljajo zaradi želje po liderstvu, ampak v želji za uveljavljanje delavskih pravic. Prav Vlada Rančigaja so kasneje tudi izvolili za prvega predsednika te nove stranke. Delavska stranka se bo borila za socialno pravično državo ter sodobno in učinkovito gospodarstvo ter za pravico vseh zaposlenih, da sodelujejo pri odločanju o temeljnih vprašanjih svojega ekonomskega in socialnega razvoja. Zavzemala se bo za visoko zaposlenost, čeprav so poudarili, da se ob hudi gospodarski krizi zavedajo viškov zaposlenih. Zato od države pričakujejo podporo v obliki socialnih programov, ki bodo zagotovili takšno oskrbo vsem potrebnim. DSS je tudi za pluralizem lastnin, preprečiti pa je treba neupravičeno zasebno prisvajanje in nekritično podržavljanje sedanje družbene lastnine. Prav tako se bo zavzemala za to. da bo imel vsakdo streho nad glavo. Delavska stranka postavlja ekološko ravnovesje kot enega najpomembnejših ciljev našega družbenega in gospodarskega razvoja. Za čisto in zdravo okolje smo odgovorni vsi, še prav posebej pa vladne politike na vseh ravneh. Naš ekološki razvoj mora biti tak, da ne bo kvaril okolja za bodoče generacije; stranka si bo prizadevala za čimhitrejšo in dosledno odpravo že storjenih ekoloških škod ter za ustrezno zakonodajo na tem področju. V svoj program je DSS še zapisala, da si bo prizadevala za ustrezen položaj delavcev iz drugih republik in pokrajin, za njihovo uveljavljanje v javnem življenju pri nas, za reševanje njihovih stanovanjskih problemov, za uživanje kulturnih dobrin ter tudi za izobraževanje v materinem jeziku v skladu s potrebami in možnostmi. DSS si ne postavlja velikih idealov — želi biti stvarna in hoče rezultate, to je boljše življenje in dobre medčloveške odnose. Pripravljeni so sodelovati z drugimi političnimi strankami in gibanji, vse v dobro slovenskega naroda in vse slovenske družbe. (k) Jezno brnenje množic^ najstrašnejši hrup sveta- Halifax SKOZI TEDEN • SKOZI TEDEN -v'.; Boste podpisali Deklaracijo za mir? Deklaracijo za mir, ki Je bila že predstavljena javnosti in je skupni projekt vež strank, lahko v Velenju podpišete vsako dopoldne na sedežu Liberalno demokratske stranke, na Prešernovi 1, stavba sodišča, soba 50 in tako podprete zavzemanje za Slovenijo kot suvereno, miroljubno državo, ki aktivno prispeva k svetovnem miru, za Slovenijo brez vojske in vojaške industrije. Liberalno demokratska stranka Velenje podj^tfe1 Vepias Novi programi in holding »streha« Gotovinski krediti « , PRI ÌAto MAJHNEM PRBMOŽ.EIJJU , KOT /MAŠ TI se TI TA RTŽ. Ml TRE&A BAD DAVKARIJE! Gasilsko društvo Šmartno ob Paki Takšnih in drugačnih srečanj članov društva, klubov v teh dneh ne manjka. Treba je namreč oceniti opravljeno delo, se dogovoriti o novih nalogah ter aktivnosti za uresničitev slednjih začeti pravi čas. Člani gasilskega društva iz Smartnega ob Paki bodo to storili to soboto, 23. februarja, in sicer na rednem občnem zboru. Na njem pa ne bodo namenili pozornosti le že omenjenim osrednjim točkam dnevnega reda, ampak tudi volitvam novih nosilcev najodgovornejših nalog > društvu. Občni zbor bodo pripravili v svojih društvenih prostorih, začeli pa ga bodo ob 18. uri. prireditvah je srhljivo slab ■ V teku so prireditve ob šestem zaporednem mesecu kulture v mozirski občini. Okrog 25 se jih bo zvrstilo po različnih krajih, precej je gostovanj znanih ustvarjalcev od drugod, precej je tudi nastopov domačih ustvarjalcev in poustvarjalcev. Vedeti je treba, da je v mozirski občini deset več ali manj aktivnih prosvetnih društev, ki vključujejo veliko pevskih zborov, dramskih skupin in podobno. Vedeti je tudi treba, da vso to zahtevno in pomembno delo opravljajo ljubitelji in zanesenjaki, ki brezplačno žrtvujejo veliko ur in dnevov za vaje in nastope, brezplačno seveda. Morda so prav zato učinki njihovih naporov tako veliki in lepi. Manjka pa nek drug »učinek«. »Ostali« ljudje in so-krajani teh naporov ne cenijo, ali pa zelo malo. Kljub najrazličnejšim oblikam reklame in obveščanja je zlasti v manjših krajih obisk raznih predstav in nastopov vse slabši, pravzaprav zelo slab. Žal je tako in polnih dvoran ter ploskanja, ki je edino in najlepše plačilo'za nastopajoče, ni več. Nam mar res ni več do lepega in ubranega petja, do lepe slovenske besede? Ob tako pomembni stvari opravičilo v videorekorderjih, televiziji in drugem pač ni treba iskati; če nas ni sram se vsaj zamislimo. (jp) V dnevnem časopisju smo lahko prebrali, da je Ljubljanska banka sprejela vrsto ukrepov s katerimi bi ohranili devizno varčevanje oziroma preprečili nadaljnje dvigovanje prihrankov z deviznih računov. Mednje sodijo tudi krediti na osnovi prodaje konvertibilnih deviz. Ponudba le teh pa je od banke do banke različna. Na Ljubljanski banki Splošni banki Velenje odobravajo gotovinske kredite na osnovi prodaje konvertibilnih deviz, v višini 1:2 po 35 odstotni fiksni obrestni meri na šestmesečno odplačilno dobo. (mz) zena pn TOK Kmetijstvo Šoštanj Znanja in izkušenj ni nikoli dovolj, poudarjajo v aktivu kmečkih žena in deklet pri Erini temeljni organizaciji kooperantov Šoštanj. Zato ni naključje, da so v teh zimskih dneh, ko imajo članice vsaj malo časa tudi zase. pripravili zanimivo strokovno predavanje o zelenjavi In cvetju. V goste bodo ob tej priložnosti povabili znanega strokovnjaka za to področje Slavka Zgonca. Predavanje o rožah in zelenjavi bo jutri (v petek) v dvorani Šoštanjskega kulturnega doma, začeli pa ga bodo ob 9. uri. Nanj pa organizatorke ne vabijo le kmečkih deklet in žena, ampak vse, ki bi rade svoje znanje o temi še poglobile, (tap) Kako »dihajo« številne spremembe z našim gospodarstvom čivkajo že vrabci na strehi. Človek včasih ne ve ali te lovijo gospodarstvo ali je obratno. Eno je na dlani — iz te moke doslej še ni bilo dobrega kruha. Velenjski Veplas vsa ta dogajanja niso obšla, kljub temu pa se zaenkrat še dokaj uspešno upira slabemu kruhu. Kolikšen je pri tem delež izvoza, najbrž ni treba posebej poudarjati. Prav 50 odstoten izvoz na konvertibilni trg danes Veplasu zagotavlja določen priliv denarja za nemoten potek proizvodnje. Čeprav pa je ob tem vendarle treba povedati, da slednji ni bil takšen kot so ga v tem družbenem podjetju pričakovali. Zaradi precenjenega dinarja so namreč ostali brez okrog mili jona (sicer zasluženih) dinarjev. Zaposlenim to ni vzelo volje, kar konec koncev dokazujejo njihova vztrajanja pri še večji prodaji na tujem trgu, optimistično gledanje na uspešnost razvojnih usmeritev in od tod načrtovanih od 70 do 80 odstotkov izvoznih rezultatov ob koncu tega leta. Kateri Veplasov program je trenutno najuspešnejši, je težko oceniti. S skrhanjem odnosov na relaciji Republika Slovenija—JLA program vojaških čelad ni več nosilen, pa naj so bila vlaganja v razvoj izdelka še tolikšna. Precej večje uspehe beleži program armiranega poliestra, kjer je že danes 70 odstotkov proizvodnje namenjene tujemu partnerju. Zlasti obetajoč v naslednjih letih je program fizioterapije, vsaj po poglobitvi sodelovanja s švedskim in nemškim partnerjem sodeč. Jambor za jadralno desko je že nekaj let povsem izvozen proizvod, kljub manjšim težavam s francoskim kupcem ostaja to tudi v prihodnje. Optimistično oceno pa opravičuje njegovo mesto v evropskem, če ne že svetovnem vrhu med tovrstnimi izdelki. Program gumbov je med vsemi Veplasovimi programi, vsaj kar se financ tiče, trenutno še najbolj problematičen. Njegov trg je namreč domač, finačni tokovi na njem pa so se skoraj povsem ustavili. Naročila so, zmogljivosti pol- no zasedene, le denarja za opravljeno delo od nikoder. »Mi si v naslednjih letih veliko obetamo predvsem od novih programov, na katerih bomo zaposlili svoje tehnološke viške. Uresničitev enega je tik pred durmi, in sicer v mešanem podjetju z italijanskim partnerjem. Že v tem mesecu naj bi registrirali namreč novo podjetje za proizvodnjo sanitarne opreme. Del te naj bi stekla v zelo kratkem času, preostala pa v drugi polovici tega leta,« je povedal direktor družbenega podjetja Veplas Franc Vedenik. S tem presenečenj Veplasa še ni konec. Za lažje opravljanje izvozno-uvoznih poslov je namreč to družbeno podjetje ustanovilo v Nemčiji skupaj z ameriškim partnerjem novo podjetje. Njegova dejavnost je zaenkrat bolj komercialne narave, pri oblikovanju slednjega niso odmislili tudi določene proizvodnje v njem. Nadaljnja sprememba je povezana z lani ustanovljenim mešanim podjetjem v Slovenjskih Konjicah. Z začetkom sezone za ja- dralne deske se odpirajo v njegovih proizvodnih halah še namreč možnosti za izdelovanje povsem lastnega izdelka za trg, drugi del proizvodnih zmogljivosti pa naj bi v sodelovanju z nemškim partnerjem zapolnili izdelki bioplastike za prehrambeno industrijo. Ultra lahka letala — vprašanje časa in razmer, bi lahko dejali, kajti zadeva zaradi političnih zdrah pri nas v tem času nekoliko miruje. Razmišljanja o nadaljni poti Veplasa med najuspešnejše gospodarstvenike pri nas so ob omenjenih izvoznih poslih in novih programih povezana tudi z novo organizacijo. Namreč, dosedanji profitni centri in štabne službe, ki opravljajo servisno dejavnost zanj, naj bi že do letošnjega poletja imeli streho holdinga, kar pomeni, da bodo lahko vse službe dokazale svojo vrednost samostojno na trgu. Za napovedano oblikovanje delniške družbe sedaj v Veplasu iščejo le še ponudbe za izdelavo zahtevnega projekta. Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje Skupen razvoj trga in izdelkov Pred petimi leti so začeli v Nazarjah pospešeno posodabljati in povečevati proizvodnjo, osvajati proizvodnjo novih oziroma posodobljenih malih gospodinjskih aparatov, vse več izdelkov pa so, zahvaljujoč visoki kakovosti, pošiljali na . najzahtevnejše tuje trge. V lanskem jubilejnem letu, ko je preteklo 20 let od ustanovitve tovarne, so v Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje zaključili s prvimi tremi fazami naložb v posodabljanje in širjenje proizvodnih zmogljivosti ter uvajanje novih malih gospodinjskih aparatov oziroma novih generacij le-teh. Za omenjene naložbe so porabili okrog 25 milijonov nemških mark. Hkrati z zadnjo novostjo, sekljalnikom, so lani poslali na trg nove generacije nekaterih njihovih izdelkov. Pri tem velja omeniti zlasti še električni ročni mešalnik in rezalnik, začeli pa so še s proizvodnjo elektromotorjev, ki jih veliko pošiljajo tudi v Nemčijo. V dveh desetletjih so v Gore-njevi tovarni v Nazarjah izdelali že več kot 17 milijonov malih gospodinjskih aparaiov, od tega blizu 6 milijonov električnih ročnih mešalnikov ter po okrog 3,5 milijone stenskih tehtnic in kavnih mlinčkov itd. V Nazarjah poudarjajo, da že- lijo na enak način tudi v prihodnje širiti proizvodnjo obstoječih in uvajati izdelavo novih generacij malih gospodinjskih aparatov, zlasti tistih, ki so namenjeni za mehansko obdelavo hrane. V Nazarjah pričakujejo, da bodo sodelovanje z nemškim Bosch-Siemensom v prihodnje še okrepili in razširili, da bi tako zagotovili tovarni še zanesljivejši prihodnji razvoj. Pričakujejo, da bo poslej še bolj prišla do izraza ena od njihovih prednosti — ob visoki tehnološki ravni proizvodnje in visoki kakovosti izdelkov tudi velika fleksibilnost proizvodnje. V Nazarjah so namreč sposobni v kratkem času spremeniti asorti-man ali pa povečati proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov. (ek) BI p j§r| tr'' »OPTr- jI F à ^HiP * Ena zadnjih novosti Gorenja mali gospodinjski aparati Nazarje — sekljalnik. Veliko jih je namenjenih za tuje kupce VIZ Velenje Kljub odhodu še vedno prostorska stiska Reševanje presežkov delovne sile na Rudniku lignita Velenje z odpravninami naj bi po nekaterih informacijah sodeč povzročilo kar precejšnjo zmedo v velenjskem šolskem prostoru. Z odhodom okrog 260 učencev bi v jeseni naj postala celo ena šola v mestu odveč. So govorice točne ali ne? Redno spremljanje podatkov o številu učencev omenjenih govoric ne potrjuje. »Ob pregledu zadnjih podatkov, prejšnji petek, je od 1. septembra do omenjenega dne v klopeh osnovnih šol naše ob- ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 11.2. do 17. 2. 1991 so bile na posameznih merilnih postajah v občini izmenjene naslednje povprečne 24-urne koncentracije SOj in maximalne l/2-urne koncentracije SO2 v zraku: AM P II. 2 12. 2. 13.2. 14.2. 15. 2. 16. 2. 17. 2. 1 0,03 0,03 0,03 0,06 0,06 0,04 0,05 Šoštanj 0,06 0,06 0,05 ' 0.20 0.17 0,11 0,12 1 0.00 0,03 0,04 0,12 0,14 0,09 0,11 Topolšica i 0,00 0,07 0,06 0,55 0,84 0,19 0,36 1 0.02 0,06 0,05 0,14 0,08 0,15 0,04 V. vrh 2 0,05 0.21 0.31 0,82 0,27 0,79 0,19 i 0,03 0,03 0,02 0,08 0,15 0,05 0,13 Zavodnje 2 0,06 0,13 0,03 0.30 0,69 0,21 0,78 1 0,01 0,02 0,01 0,02 0,02 0,04 0,03 Velenje 2 0,03 0,04 0,03 0.05 0,05 0,19 0.05 1 0,02 0,02 0,01 0,02 0,04 0,03 0,07 Graška g. 2 0,04 0,03 0,02 0,05 0,31 0,20 0.33 1) povprečna 24-urna koncentracija SO. v zraku (mg/m5) 2) max I/2-urna koncentracija SO.- v zraku v dnevu (mg/m1) Polurna koncentracija 0,75 mg SO:/m1 zraka je bila prekoračena: 15. 2. Topolšica od 12.30-13.00 16. 2. Veliki vrh od 11.30-12.00 ODSEK ZA VARSTVO OKOLJA čine le 51 otrok manj. Le zato, ker to število ne vpliva na organizacijske spremembe na posameznih šolah, kajšele kaj drugega. Kajti ti učenci niso iz iste starostne skupine, istega razreda, ne iz iste šole,« poudarja v. d. direktorja velenjskega Viza Dušan Dolinar. Podrobnejši pregled »odhod-nikov« kaže, da je zapustilo šolske klopi največ učencev osnovne šole Mihe Pintarja Toleda (23) — bili pa so to učenci od 2. do 8. razreda, 10 otrok je danes vključenih v vzgojno-izobraže-valni proces na OŠ Antona Aškerca, 9 na OŠ Šalek, 6 učencev je zapustilo OŠ bratov Mra-vljakov, prav toliko OŠ Biba Ro-eck Šoštanj, 2 učenca sta odšla iz OŠ Veljka Vlahoviča Velenje. Nadvse zanimiv in tudi pomisleka vreden pa je podatek o prilivu šestih novih učencev na OS Karla Destovnika Kajuha Šoštanj. Kako iz trte zvite so govorice o eni prazni šoli v novem šolskem letu na velenjskem Vizu, podkrepljujejo tudi z drugimi dejstvi. Črpajo jih iz razpoložljivih podatkov ob pripravi življenja in dela v šolskem letu 1991/92. Po slednjih bo za sabo zaprla vrata osnovne šole 650 osmošolcev, njen prag pa bo prvič prestopilo okrog 800 otrok. Povedano nekoliko drugače — kar 150 otrok več ho v jeseni napolnilo šolske klopi, kar je ob ponujeni razmestitvi glede na šolske okoliše šest novih oddelkov. Torej, tudi ob upoštevanju vseh dosedanjih odseli-tev so najbrž ocene o vsaj treh, štirih novih oddelkih povsem na mestu. Pisanje o zmedi v šolskem prostoru je tokrat, po besedah sogovornika, odveč, nikakor pa ne besedica, dve o organiziranosti pouka na velenjskih šolah oziroma o pedagoški ravni na njih, o tisti, ki so jo na osnovnih šolah v naši občini povsod že imeli. Eno-izmenski pouk za učence tako na razredni kot na predmetni stopnji in ob tem bogate možnosti za izvajanje izvenšolskih dejavnosti bodo vsekakor še dolgo le predmet razprav in nič drugega. Kajti ob želeni organizaciji pouka bi namreč rabili v mestu Velenje še eno novo šolo s 26 oddelki. Danes namreč obiskuje pouk v dveh izmenah 1400 učencev v 52 oddelkih. Z oznako idealna šola se gotovo še lep čas ne bodo mogle hvaliti OŠ bratov Mravlja-kov, Gustava .Žiliha, Mihe Pintarja Toleda, kjer poteka pouk v dveh izmenah v 12 oddelkih, z dvema manj se lahko »pohvalijo« na OŠ Veljka Vlahoviča, šest oddelkov pa nima svojega prostora na OS Antona Aškerca. Da ob tem niti ne omenjamo oddelkov podaljšanega bivanja, ki ne »živijo« na niti eni šoli več. »Če vemo, da vsemu navkljub postopoma uveljavljajo v nekaterih kolektivih Šaleške doline evropski delovni čas, da nimamo denarja za varstvo vozačev, je govorjenje o eni šoli odveč vseprej kot v prid nadaljnjemu razvoju osnovnega šolstva v velenjski občini. Za doseganje pravega pedagoškega standarda bomo tako gotovo potrebovali veliko strokovnega dela, pa tudi denarja,« je sklenil pogovor Dušan Dolinar. -tap- 21. februarja 1991 AKTUALNO naš čas stran 5 Nekaj sprememb o osnutku stanovanjskega zakona je! Po sprejemu bomo vsi — ali lastniki ali najemniki Eden od vladnih zakonov, ki naj bi bistveno posegel v dosedanji način urejanja stanovanjskih razmerij, in ki je v javnosti že ob samem nastajanju vzbudil veliko zanimanja, kritik in pohval, je stanovanjski zakon. Ni ga, ki o tem ne bi vedel nič. Na to temo so se že na samem začetku, ob tezah zakona, mnoge javne razprave, med pismi bralcev smo lahko ves čas, enkrat bolj, drugič manj intenzivno brali mnenja. Javno tribuno na to temo so v začetku decembra preteklega leta pripravili tudi v Velenju. Nič čudnega, da je bilo zanjo zanimanja orgomno, saj je v Velenju večina stanovanj družbenih, od 7304, jih je samo 84 v etažni lastnini. Solidarnostni sklad je lastnik približno desetine stanovanj (770), druga so v lasti velenjskih podjetij, daleč največ v posesti delovnih organizacij bivšega REK-a, kjer prednjači Rudnik lignita Velenje. Precej stanovanj pa ima tudi Gorenje, za Velenje je značilno še nekaj — razmeroma mlad stanovanjski sklad, saj je več kot 90 odstotkov stanovanj starih do 30 let, nad 100 let pa je starih približno 3 odstotke stanovanj. Kritike in hvale na teze pa so skozi nastajanje osnutka zakona prinesle nekatere spremembe. Pogodbeni najemniki naj bi v treh mesecih po sprejetju zakona postali vsi, ki bodisi nimamo svojih stanovanj, ali pa smo v sedanjih družbenih stanovanjih imetniki stanovanjske pravice. Ti, ki smo imetniki te pravice bomtni zamisli zakonodajalca bi lilahko lastnik stanovanja najenmniku razveljavil pogodbo tudi, , če za to s strani najemnika ni bbilo razlogov (kršitve v pogoddbi opisanih primerov). ločal nin! • ] Kdo bo do-višiiino najem- Lastniki sltlužbenih in trž nih stanovannj bodo lahko ki te pravice bodo imeli na razpolago dve možnosti — odkup stanovanja, o-katerem bodo lahko razmišljali dve leti po sprejemu zakona in ki ga bo moč odkupiti s 30-odstotnim popustom, ali pa bodo z lastnikom stanovanja sklenili najemno pogodbo. • • • Kdo so ali bodo lastniki stanovanj? Lastniki družbenih stanovanj naj bi bila podjetja, občine in republika. Občina tudi lastnica dosedanjih solidarnostnih stanovanj, lastniki stanovanj, zgrajenih namensko za upokojence, pa SPIZ. Ta skupnost je tudi edina, ki dosedanjim imetnikom stanovanjske pravice ne bo obvezna podajati stanovanj, razen če bo lahko o tem, ali stanovanje kupi ali sklene najemno pogodbo, razmišljal dve leti. Kakšni bodo pogoji odkupa o tem osnutek ne govori, o tem bo odločala skupščina. Vladni predlog je milejši — 10 ali 15 odstotkov v dveh mesecih, ostalo v dvajsetih letih. Je pa pri tem omejitev, ki je v tezah ni bilo — kupci stanovanja ne bodo mogli prodati ali kako drugače odtujiti prej, predno ne bo plačana celotna kupnina-. Slovenska skupščina naj bi stanovanjski zakon sprejela v šestih mesecih, in po sprejemu bo stanovanjska pravica le še stvar preteklosti. Vsi bomo postali ali lastniki stanovanj ali najemniki. M. KRSTIČ-PLANINCj Ljubno ob Savinji posodilo denar Koncernu Gorenje mori Glede razdeljevanja pomoči po poplavah v Zgornji Savinjski dolini je bilo veliko napisanega in povedanega, o tem se je govorilo in se še bo, seveda tudi podtikanj ne manjka. Res je, da na krajevnih skupnosti nimajo preglednice o pomoči, ki So jo posamezniki, organizacije in drugi dajali neposredno najbolj prizadetim, imajo pa seveda zelo točne podatke o prispeli in razdeljeni pomoči preko krajevne skupnosti, tudi s sredstvi, ki jih dobivajo za sanacijo posledic želijo ravnati kar najbolj gospodarno. Zato jih seveda motijo govorice iti tudi netočno pisanje v Novi dobi. Predsednik odbora za sa- nacijo posledic poplav Štefan Matjaž je o tem dejal: »Decembra je krajevna skupnost ljubno posodila 2.000.000 dinarjev Koncernu Gorenje in ne Procesni opremi. Za posojeni denar smo sklenili ustrezno pogodbo s klavzulo na odpoklic in 54 — odstotno obrestno mero in zavarovanjem posojenega denarja z bianco menico. Denar, ki je bil posojen Koncernu Gorenje, ni bil namenjen poplavljeni»! družinam, ampak za gradnjo mostov in brvi. Za te objekte še ni pripravljena vsa dokumentacija, poleg tega pa tudi vremenske razmere trenutno gradenj ne omogočajo. Zato bi v primera, če bi pu- stili denar ležati skoraj neo-brestovan na žiro računu, ravnali kot slabi gospodarji. Kolikor vem posojajo denar tudi druge krajevne skupnosti in ga plemenitijo. Del posojenega denarja smo že rabili in že sredi januarja je Koncem vrnil 700.000 dinarjev, ostalo pa bo, ko bo to zahtevala krajevna skupnost. Naj povem, da smo konec januarja prejeli še drugo nakazilo za gradnjo mostov in* brvi in smo februarja 2.000.000 dinarjev posodili tudi Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje in tudi z njo sklenili ustrezno po- JP Razvojno raziskovalni projekt »Slovenski dom« V svetu si prizadevajo, da bi z integracijo funkcij za nadzor in upravljanje doma oziroma z njegovo avtomatizacijo, s pomočno javnega telefonskega omrežja, omogočili bolj prijetno in produktivnejše življenje ter racionalizirali porabo. V svetu nastajajo trije pomembnejši sistemi za nadzor in upravljanje doma, integrirani hišni sistemi, in sicer evropski, ameriški in japonski, ki pa se med seboj bistveno ne razlikujejo. Nedavno tega so bili sprejeti prvi standardi za evropski koncept integriranega hišnega sistema. Slovenski odgovor na tovrstne težnje v svetu uresničujemo v okviru razvojno raziskovalnega projekta »Slovenski dom«. Koordinator projekta je podjetje Gorenje Raziskave in razvoj, med izvajalci sta tudi Institut Jožef Stefan in Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo, med uporabniki pa Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Elektronika in Ggorenje Notranja oprema itd. Po zatrdilu Bora Jerabeka, vodja projekta »Slovenski dom«, na tem področju ne zaostajamo za drugimi, ki razvijajo integrirane hišne sisteme. Na letošnji Domotehnici '91 v Kölnu je predstavljen prvi model »Slovenskega doma«, pravzaprav osnovne funkcije integriranega hišnega sistema, ki omogočajo nadzor in upravljanje doma na daljavo s pomočjo javnega telefonskega omrežja. Model integriranega hišnega sistema, poimenovali so ga Gorenje-Iskra, med uporabniki so namreč tudi Iskra Terminali, opravlja naslednje funkcije: nadzor in nastavljanje aktivnih — pasivnih stanj aparatov in naprav v hiši, nadzor varnostnih razmer v hiši s pomočjo senzorjev, audio nadzor v hiši ter običajni telekomunikacijski promet. S pomočjo centralne upravljalne enote, ki jo predstavlja telefonska centrala Selecom 2/6 Iskra Terminali, je mogoče v sistem vključiti štiri gospodinjske aparate in s pomočjo priključenih senzorjev nadzirati štiri različna varno- stna stanja v hiši. Na centralno upravljalno enoto so s pomočjo vmesnikov priključeni gospodinjski aparati Gorenja, ki jih želi uporabnik upravljati na daljavo ter senzorji, tipala, za iztok vode, zaznavanje premikov v prostoru ter za kontrolo varnostnega stanja v hiši oziroma domu. Sistem je mogoče sprogramirati tako, da preko javnega telefonskega omrežja s pomočjo izbrane kode upravljamo aparate oziroma nadzorujemo varnostno stanje doma, in to tako, da sistem pokliče določeno telefonsko številko v programiranem zaporedju v primeru, če pride do vloma, izliva vode, nenadnega dviga temperature v zamrzovalniku itd. Sistem omogoča, med drugim, tudi prisluškovanje v hiši oziroma v stanovanju; uporabnik pokliče domačo telefonsko številko in z uporabo posebne kode sliši, če se v prostoru kaj dogaja. Seveda pa je mogoče integrirani hišni sistem Gorenje uporabljati tudi za običajno telefoniranje. (vš) Centralna čistilna naprava Šaleške doline Rezultati opravičujejo prizadevanja Pisali smo že o tem, da je izgradnja centralne čistilne naprave Šaleška dolina rezultat večje ekološke osveščenosti v naši občini. Njenega pomena pa se, po mnenju nekaterih, občani ne zadevamo dovolj. Kaj dosti menda ne znamo ceniti tudi tega, da je v minulem srednjeročnem obdobju bila prav naša občina edina v Sloveniji tako uspešna v prizadevanjih, za čistejše vode. Čeprav niti prva etapa prve faze izgradnje objekta ni končana, dosedanji rezultati prečiščenih okrog milijon 400 tisoč kubičnih metrov odpadnih voda povsem upra-vičujejo vložena sredstva. Reka Paka je od dneva poskusnega obratovanja dalje (od srede septembra lani) tako povsem razbremenjena mehanskih delcev. Vanjo se izteka od 40 do 60 odstotkov biološko prečiščenih odplak, stabilizacija blata je popolna, možnosti za njeno uvrstitev v višji kakovostni razred pa vsemu navkljub še neizpolnjene. Ostaja namreč še vedno nerešeno vprašanje odpadnih voda. Tuša, ki onesnažuje našo reko toliko kot vsi prebivalci velenjske občine. Pričakovanih rezultatov čiščenja pa zaenkrat ne daje tudi predelava mulja za uporabo v splošne namene. Razlog so odpadne vode iz Gorenja, v katerih so, po opravljeni analizi, večje količine težkih kovin, ki jih čistilna naprava v tej fazi izgradnje ni sposobna prečistiti do že-Ijenih parametrov. Prva faza centralne čistilne naprave vseh, ki si prizadevajo za dosego boljših rezultatov pri čiščenju voda, najbrž ni končni cilj. To naj bi bila namreč izgradnja druge faze z biološko stopnjo in z njo povezano celovito čiščenje komunalne odpadne vode. Glede na razmere v našem gospodarstvu je iluzorno pričakovati, da bomo lahko ekološko osveščenost vsaj na tem področju »gnali« naprej. Prevelikemu finančnemu zalogaju pri nadaljevanju izgradnje najbrž v naslednjih nekaj letih ne bomo kos. »Pred kakršnimkoli nadaljevanjem moramo odpraviti še dolg iz preteklega leta,« poudarja vodja centralne čistilne naprave Stefan Pražnikar. »Še vedno smo namreč delavci brez potrebnih osnovnih pogojev za delo, brez elektro in strojnih delavnic, garderob, nujnih pisarniških prostorov in prostorov za laboratorijsko dejavnost. Poleg upravne zgradbe pa smo dolžni letos zadostiti tudi pogoju za pridobitev lokacije — ureditev okolice objekta.« Od kod denar za omenjeno dokončanje prve faze, investitor — Vekos Velenje, ne ve. Prispevek, ki ga za te namene plačujejo občani, komajda zadošča za pokrivanje stroškov obratovanja, saj je del tega namenjenega še za priključitev kanalizacijskih poti. Kolektor Šaleške doline je bil sicer pred leti zgrajen, posamezna kanalizacijska omrežja pa nanj priklapljajo šele sedaj. Tako naj bi letos priključili desni breg Šoštanja z Metlečami in Pohrastni-kom, v zaključni fazi je priključitev Pesja. Leta 92 naj bi najprej na kolektor, nato pa na centralno čistilno napravo priključili še kanalizacijske poti, preostalih naselij naše občine. SDSS n SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Občinski odbor SDSS Velenje prireja JAVNO TRIBUNO o »socialni in zdravstveni politiki« slovenske vlade. Če vas zanima socialni program vlade, participacija v zdravstvu in otroški dodatek, pridite na JAVNO TRIBUNO, ki bo v petek, 22. februarja, ob 17. url v dvorani skupščine občine Velenje. Razlagala bosta in se z vami pogovarjala prof. Katja BOH in dr. Bogdan MENIH. Vabljeni vsi občani, ki so jim mar eksistenčna vprašanja. MM Marcator ■ Zgomlesavinjska kmetijska zadruga Mozirja MERCATOR-ZKZ MOZIRJE, DE TRGOVINA IN GOSTINSTVO vam nudi v svojih poslovnih enotah: — VELEPRODAJA SP. REČICA — TRGOVINA K PC LJUBIJA — BLAGOVNICA LJUBNO — ŽELEZNINA GORNJI GRAD — vse vrste oken — strešna okna — podstrešne stopnice — gradben les — mizarski les po starih proizvodnih cenah od proizvajalca GLIN NAZARJE — nove cene so višje do 25 %. NUDIMO VAM MOŽNOST NAKUPA: — pri takojšnjem plačilu 10% popust — z naročilom preko Stanovanjske zadruge brez plačila prometnega davka — na kredit Kupce črnih in pocinkanih cevi obveščamo, da imamo od 1. 2. 1991 dalje na zalogi v veleprodaji in maloprodaji v Spodnji Rečici — črne in pocinkane šivne cevi od 3/8 do 2" in črne šivne cevi od 3/8 do 2" v drugi klasi — komercialni odpad KUPCI. IZKORISTITE UGODNOST POCENI NAKUPA! MERCATOR-ZKZ MOZIRJE DE TRGOVINA ŠTUDENTSKI KOTIČEK Drage Šalečanke, dragi Šalečani, spoštovani akademci, nekdanji študentje, bivši člani ŠŠK-ja, starši, trenutno garajoči študentje in bruci! V soboto, 23. februarja, ob 20. uri v REK — Družbeni prehrani se bo odvijal GALA AKADEMSKI PLES, ki ga že vrsto let zapored organizira Šaleški študentski klub. Za prijetno razpoloženje bo skrbel ansambel ŠIK, čaka pa Vas tudi okusna večerja. Vabljeni! Predprodaja vstopnic za študente bo v Ljubljani in v Mariboru ter v Placu. Vsi ostali pa si lahko priskrbite vstopnice v Mladinski knjigi. Cena vstopnic za študente, ki imajo študentske izkaznice ŠŠK-ja, bodo 50 din, brez izkaznice pa 100 din. Seveda v ceno še ni vključena večerja. V Zasebna trgovina »PRIMA« Partizanska 65 Velenje (Pesje) Tel.: 063/857-319 MATURANTKE POZOR!!! Na zalogi imamo stretch In pliš v različnih barvnih odtenkih, vse uvoz iz ZRN! Za obisk se priporoča PRIMA! Hiß MOJCA ZUPANČIČ Vrečarjeva I, Žalec Tel.: 063/857-379 ZA VAS SMO PRIPRAVILI LEPO IZBIRO: — ženskih uvoženih poročnih oblek, ki jih lahko kupile ali le izposodite — modnih dodatkov in - MATURANTSKIH ■ OBLEK Pridite, seznanite se tudi z našo komisijsko prodajo! VABILO Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji prireja posvetovanje GOZD IN VARSTVO OKOLJA V SLOVENIJI, ki bo v soboto, 9. marca 1991 ob 10. uri v veliki dvorani Skupščine občine Vič-Rudnik v LJUBLJANI. Poleg priznanih slovenskih strokovnjakov bosta na posvetovanju sodelovala tudi naš rojak prof. dr. Mlinšek ter inž. mag. Kolar iz Šoštanja. V diskusiji podana mnenja in predlogi bodo posredovani vladnim forumom, Skupščini SR in slovenski javnosti. S tem bodo udeleženci posveta prispevali k ustreznejšemu načinu nadaljnjega varovanja slovenskih gozdov. Šaleško ekološko društvo bo organiziralo skupen prevoz. Zato vas vabimo, da se udeležite tega posvetovanja. Prijave sprejemamo vsak ponedeljek od 18. do 19. ure v prostorih društva na Šaleški 2 d ali po telefonu 858-605! Prav bi bilo, da bi ravno mi iz Šaleške doline s čim večjo udeležbo opozorili na propadanje naših gozdov zaradi pridobivanja energije za celo Slovenijo in prepotrebno podporo slovenske javnosti za izgradnjo čistilnih naprav v TEŠ. Mi v Šaleški dolini dobro vemo, kako propada gozd, za površnega opazovalca skoraj neopazno; za tistega, ki ga pozna, pa zvtrajno in grozeče. Vse redkejši postaja, dokler ne umre njegovo zadnje drevo. Zato je dolžnost vsakega, da se bori za naše gozdove, kajti gozd potrebujemo, kot potrebujemo zrak in vodo. Zato si gozda ne more popolnoma lastiti nihče, ne posameznik, ne država, kot si ne more lastiti reke ali morja ali neba. Gozd pripada ljudem. Toda gozd izumira po vsem svetu: ob Amaconki, v Afriki, pod Himalajo, v Sibirji, v Evropi, pa tudi pri nas v Sloveniji à 4 2 0 o o Ob umirajočem gozdu umira tudi človek, njegovo zaupanje samega sebe, njegov občutek varnosti, sreče, zadovoljstva i upanje v človekovo prihodnost. Rdcionolle^ d.o.o. SLOVENJ GRADEC OB CELJSKI CESTI ZELO UGODNO ZA GRADITELJE POPUST DO 50 % OD 18. do 28. II. 1991 — furnirana vrata SUMO, nemška izvedba, I. ki. 50 % popusta — furnirana vrata SUMO JUS, I. kl.,'nav. in rustika — okna IZOLIR — polkna-rolo omarice, I, ki. — furnirane obloge PAMO, hrast-jesen, 2000 x 80-120 x 11, I. ki. — furnirane oblogi PAMO, razni fur., 2500 x 80— 120 x 11,1. ki. — garažna in vhodna vrata — velika izbira, I. ki. — parket, bukov, za lepljenje, 240 x 54—12,1. ki. 185,00 1 m2 — ostrešja po naročilu POSEBNA PONUDBA: FURNIRANA VRATA, BOR, RUSTIKA - S PODBOJI, NEMŠKA IZVEDBA, I. ki. 30% popusta Cene so brez prometnega davka, plačilo z gotovino ali na naročilnico Stanov, zadruge — plačilo v 8 dneh. Dostava pri nakupu za 30.000 din je do 120 km. Količine so omejene, zato pohitite. Odprto od 8. do 17. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Vse informacije pò tel. (0602) 41-160 ali 41-118, faks (0602) 41-063 DO 20 % popusta 20 % popusta 40 % popusta 20 % popusta 10 % popusta 10% popusta Vljudno vabljeni na predavanje TISOČLETNO KRALJESTVO Predaval bo pastor Rafael Bauer. Nedelja, 24. februarja ob 18 uri v Krščanski adventistični cerkvi, Cesta talcev 17 (zraven Ve-plasa), Velenje. Vstop prost. SI PAK, p. o. Koroška 61 63320 VELENJE (5ipaßT) SISTEMI PAKIRANJA Na podlagi 51. člena STATUTA in 4. člena PRAVILNIKA O DELOVNIH RAZMERJIH družbenega podjetja SIPAK, delavski svet družbenega podjetja SIPAK daje RAZPIS ZA DELAVCE S POSEBNIMI POOBLASTILI 1. 2. 3. 4. 5. DIREKTORJA TORJA DIREKTORJA DIREKTORJA DIREKTORJA DIREKTORJA TORJA POGOJI: POD TOČKO I) POD TOC KO 2) - POD TOČKO 3) POD TOČKO 4) - POD TOČKO 5) - RAZVOJNO-TEHNlCNEGA SEK- PROIZVODNEGA SEKTORJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA EKONOMSKEGA SEKTORJA KADROVSKO-SPLOŠNEGA SEK- da ima najmanj višješolsko izobrazbo tehnične smeri 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih znanje enega svetovnega jezika da ima najmanj višješolsko izobrazbo tehnične smeri 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih znanje enega svetovnega jezika da ima najmanj višješolsko izobrazbo ekonomske smeri 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih znanje enega svetovnega jezika da ima najmanj višješolsko izobrazbo ekonomske smeri 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih znanje enega svetovnega jezika da ima najmanj višješolsko izobrazbo družboslovne smeri 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih znanje enega svetovnega jezika Kandidati bodo sprejeti v delovno razmerje za nedoločen čas. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev zbira kadrovska služba podjetja SIPAK v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: DRUŽBENO PODJETJE SIPAK, KOROŠKA 61, VELENJE. V Topolšici, v novozgrajenem poslovno stanovanjskem objektu prodajamo lokal velikosti 48 m!, zgrajen do četrte gradbene faze pod ugodnimi pogoji. Cena 724.980,00 din. Plačilni pogoji 50 % ob podpisu pogodbe. Ostalo kredit na 5 let. Informacije: CIP »Vegrad« Velenje, Prešernova 9 a Telefon 063 853-743 in 063 856-712 int. 44 zavod za urbanizem velenje p o. 63320 Velenje Trg mladosti 2 Razpisna komisija Na podlagi sklepa Zbora delavcev razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA DO Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visoko izobrazbo praviloma tehnične, ekonomske ali druge d žboslovne smeri in 5 let delovnih izkušenj. — da je s svojim delom pokazal sposobnost vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa Kandidat se za razpisana dela in naloge imenuje za dobo 4 let. Informacije o dejavnosti in razvojnem programu delovne organizacije dobijo kandidati v splošni službi. Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo na ZAVOD ZA URBANIZEM VELENJE, 63320 VELENJE, Trg mladosti 2, z oznako »Razpisna komisija«. Rok za vložitev prijav je 15 dni po objavi razpisa. • O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje 30 dni po sklepu o imenovanju. 21. februarja 1991 KULTURA naš čas stran 7 v Se pomnimo... V petek 22. 2. 1991 bo minilo 47 let od takrat, ko je slovenski kulturni ustvarjalni svet izgubil pesnika Karla Destovnika-Kaju-ha. Kajuhova pesem je bila iskren odsev njegovega globoko zakori-njenega socialnega čuta, življenja, doslednosti in politične zrelosti, predvsem pa vere v človeka, ki se je boril za boljše odnose med ljudmi, za boljši in humanejši jutri. Minilo je več desetletij od takrat, ko so se slovenski kulturni ustvarjalci v. odnosu do okupatorja sicer obdali s kulturnim molkom, vendar so poleg organiziranega širjenja osvobodilne misli — vsak zase in na svojem umetniškem področju tako v literaturi, slikarstvu, v glasbi prelivali svoje in svojega ljudstva trpljenje in uporni duh v umetniška dela. Tako so nastala in ostala dragocena pričevanja in edinstveni dokumenti velikih dni in tako slovenska ki^ltura med vojno kljub najhujšemu nasilju, ni umrla. Nasprotno, postala je silna notranja moč osvobodilnega gibanja. Kulturni delavci so sodelovali v uporu dejavno in zavestno, z velikim zgledom, ne da bi spraševali za ceno žrtev, tudi največjih. Delovali so v ilegali, zaporih, v izgnanstvu in taboriščih, kot aktivisti OF v okupiranih mestih, kot borci v partizanskih enotah. V brigadah partizanske vojske in kasneje na osvobojenem ozemlju so bili pobudniki in organizatorji kulturnega življenja, a tudi sami so ustvarjali z velikim poletom, ki ga je navdihoval boj za svobodo. Tako so delovali v kulturniških skupinah, pisali so, slikali, komponirali, pesnikovali . . . Zato razmišljamo od kot izvira ta neizmerna moč Kajuhove besede, ki je bodrila zatiranega človeka, ki je hrabrila trpeče v ječah, pregnanstvu, tolažila matere padlih in vlivala pogum. Njegova pesem je bila iskren odsev njegovega življenja, življenja mnogih ljudi. Rad sem prebiral njegove pesmi, se jih učil in recitiral. To so v svojem kulturno umetniškem poslanstvu delali tudi drugi, predvsem pa organizirane kulturno umetniške skupine. Mislim, da Karla Destovnika-Kajuha, ne moremo pozabiti, njegova dela so bogata kulturna dediščina, sestavni del narodne zgodovine, pravi zaklad, ki je vreden, da se iz njega učimo, se vanj zares poglobimo. Zato sem zapisal le nekaj besed, besed v spomin na takratni čas in Karla Destovnika Kajuha. V vodstvu stranke SDP Velenje pa smo sklenili, da v Kajuhov spomin organiziramo koncert Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane in recitatorjev iz Velenja v spomin na dan pred točno 47 leti, ko je padel Kajuh. Koncert bo v petek, 22. 2. 1991 ob 19* uri v Glasbeni šoli Velenje. Zato vsem, ki vam Kajuh in lepo zapeta pesem pomenijo kulturno bogatitev in drag spomin — pridite. Pesem Kajuha naj še nadalje živi, kot opozorilo in svarilo, da se takšni hudi in krvavi časi ne smejo več ponoviti. Hkrati pa naj bo ta pesem sedanjemu in vsem bodočim rodovom kot spodbuda svobodoljub-nosti, prizadevanja za trajen mir in za prijateljstvo med vsemi narodi sveta. Kajuh je dejal : MED LJUDI BOM ŠEL »Dol z vojno, nasiljem, krivico! za mir bom govoril, ljubezen, svobodo. KARL-DRAGO SEME član vodstva STRANKE DEMOKRATIČNE PRENOVE VELENJE Tanja Petrej (oboa) izbrana v svetovni orkester glasbene mladine Še neobjavljena anekdota, verz, iskrica Ob obletnici Kajuhove smrti — 22. februarja Učenka velenjske glasbene šole Tanja Petrej (oboa) iz razreda prof. Stojana Dokuzova«od leta 1985 dalje stalna prvonagrajenka na slovenskih in jugoslovanskih tekmovanjih učencev in študentov glasbe, je bila na podlagi posnetkov in svojih dosedanjih uspehov (mednarodni koncerti glasbenih talentov v Trstu, Celovcu, Ljubljani, Velenju; Ohridsko poletje, posnetki na RTV . ..) izbrana v svetovni orkester (Jeunesse Musicales World Orchestra), ki ga bo letos vodil Finski dirigent Okku Kamu. Prvič letos se bo orkester 14. julija zbral v Arvi-ki (Švedska), naštudiral zahteven simfonični program (Sallinen, Mozart, Beethoven, Musorgski, Debussy, Alvin. Penderecki) in v prvi polovici avgusta koncertiral v Stockholmu, Kopenhagenu, Rostocku, Varšavi, Vilniusu. Rigi, Tallinu in Tampereu. Drugi del letošnjega programa bo od 27. decembra 1991 do 10. januarja 1992 v Berlinu vodil belgijski dirigent Ronald Zollman. V tem delu bodo naštudirali simfonična dela Prokofjeva, Tala, Bernsteina in Mahlerja ter koncertirali v Berlinu in drugih mestih. Orkester bo sodeloval tudi na otvoritvi in zaključku olimpijskih iger v Barceloni. Treba je vedeti, da sta v sicer 100-članskem orkestru lahko samo dve (oziroma tri) oboi. Zato je izbor Tanje Petrej toliko vrednejši. Pa še to: doslej sta v ta orkester bila izbrana samo dva Slovenca — Irena Grafenauer (flavta) in Darko Gorenc (tolkala). Tanja Petrej z mentorjem Stojanom Dokuzovim in pianistom Antonom Acmanom. Na Paškem Kozjaku Nasproti Zdravstvenega doma v Šoštanju je bil na takrat še neregulirani reki Paki zelo popularen >Malijev< jez, kjer se je poleti kopala večina Šoštanjčanov, še zlasti študentske mladine, med njimi tudi mlad študent in pesnik Karel Destovnik-Kajuh. Od jezu se je odvajala posebna struga, ki je tekla pod Ka-juhovim domom in poganjala kolesa >Matijevega< mlina in ,.age (kjer stoji danes Kajuhov spomenik). Pri sedanji bencinski črpalki pa se je struga spet spojila s Pako. Kot nekoliko let mlajši otročaji smo radi prisedli tej napredni mladini, in vlekli na ušesa kaj so se pogovarjali študenti. V letih pred vojno, ko je Nemčija priključila Avstrijo, so se radi pogovarjali tudi o politiki. V času vojne so Nemci uvedli tudi tako zvani Eintopfgericht ali po naše enolončnico — seveda brez mesa. Tako je bil enkrat na teden tako imenovani brezmesni dan. No in to nemško zamisel je Kajuh komentiral takole. Rekel je: Am Abend wenn der Reichsfürer spricht, Eintopfgericht, Eintopfgericht, ein Nudelgericht. Seveda so se tej Kajuhovi domislici vsi prisrčno nasmejali — saj je bila kmalu resnična. Pri obujanju spominov na mlada leta me je nanjo spomnil D. Tičer. Viktor Kojc z muzeja Velenje Zgodilo se je . . 21. februarja Leta 1880 Tega leta je; Slovenski Gospodar poročal v daljšem poročilu iz Velenja o dvveh dogodkih, ki so obeležili dogajanje v Velenju v mesecu febrruarju: »Imeli smo tukaj tombolo s plesom na korist ubogih, pridnih učencev tuikajšnje trirazredne ljudske šole. Dohodka je bilo okoli 70 fl. Srčna bodi tedaj zahvala vsem gospodom, ki so velikodušno k takemu uspehu pripomogli, posebej pa naj bo hvaležno omejen veselični komite (odbor) obstoječi iz g. Ivana Gola, kr. š. načelnika, g. Miha Tischler trgovca in g. Thalmayer profesure kandidata radi truda in prizadevanja, ki so ga pri tej veselici imeli. Bog jim vse tisočkrat povrni, našim slov. ljudskim šolam pa daj obilo g. J. Golu enakih šolskih očetov! Poročati mi je zraven tega pa še drugo žalostno novico, ki je našo šolo zadela: črne osepnice so se okoli in okoli Velenja pokazale ; več jih je že na njih umrlo. Vsled tega smo morali 5. t.m. šolo zapreti. Hudi mraz to bolezen toliko nevarnejšo dela, ker se bolnik prelahko prehladi in potem je po njem. Kmetje pravijo, daje mraz letos tudi mnogo pri trti in sadnem drevju škodoval, da ni upanja na dobro letino. Bog pomagaj!« Šolska kronika Velenje nam res poroča, da je bila šola v Velenju zaprta tega leta od 18. 03. do 31. 03. zaradi koz, zanimivo pa je, da kronika molči o žrtvah te bolezni, čeprav je v nekaterih drugih primerih kronist zvesto beležil tudi takšne neljube dogodke. Leta 1958 Tega leta je v Večeru izšla na četrti strani kratka vestička, ki pa je dandanes, ko je »zeleno gibanje« državno priznano, seveda prav zanimiva: »Pri podjetju »Gradbenik« v Šoštanju razmišljajo o možnosti, da bi iz lurgi prahu, ki nastaja pri šoštanjski termocentrali, z lepljenjem izdelovali razne gradbene elemente, ki bi nadome-stovali les, zidake itd. V podjetju pripravljajo elaborat, ki ga bodo predložili pristojnim organom. Za proizvodnjo teh gradbenih elementov bi morali zgraditi v Šoštanju manjši obrat. Stal bi okrog 60 milijonov dinarjev, zaposlil pa bi kakih 40 ljudi. O podrobnostih je sedaj še težko govoriti..Znano pa je, da pri nas doslej še mnogo premalo izkoriščamo razne možnosti za izdelavo gradbenih elementov ter se še vedno preveč osla-njamo le na težko glino.« Kako je zgodiba o FE zidakih potekala dalje je tako znano, da verjetno ni potrebno te zgodbe obnavljati. Ostaja pa nesporno dejstvo, da so možnosti, ki jih nudi premog mnogo raz-novrstnejše, Icoir pa zgolj pridobivanje elektrike. Še danes se gotovo marsikomu kolca zaradi neuresničenih narčtov pri gradnji E K K, ki pa bi predstavljal tako ekološko, kot gospodarsko povsem drugačno investicijo, kot pa je bila izdelava FE zidakov. Ravne 71 — Pečnikova hiša — čebelarski razstavni prostor Razgibani svet so naše Ravne. V teh dneh griče tam še vedno mehko pokrivajo puhaste zaplate snega. Na enem teh gričev je tudi Pečovniko-va hiša. Že od daleč pa rumeno mežika v svet ulnjak z več kot sto panji pridnih čebelic. Le kje bi lahko drugje poiskal Pečovnikovega Franceta kot pri čebelah. Tudi v zimskem času. Pridne delavke je potrebno hraniti in v panjih odstraniti vse neprijetnosti skrbno urejenega doma. France je uprl vame modre oči. Med poznanci pogovor sam od sebe steče. Veš, rad bi . . . Veš . . . Vedel sem, da ima nekaj za bregom. Iz njegove drobne roke se je izvil lonček medu in čestitka. Rad bi, rad ... V teh zimskih dneh, ko gre navadno vse po zlu, saj ni zi- ma vedno smrt, rad počenjam še kaj drugega. Čelo človeka srednjih let se je rahlo nagubalo. Pa poglej, če hočeš. Tole. .. Trije zajetni zvezki pesmi so se prismejali na svet. Tudi to je moje življenje. Rad imam te pesmi! Zdaj, ko je zunaj beli mir, pa pišem. Razmišljajoči molk. Rad bi ... Vedel sem, kaj naj . . . Za začetek, za naše nemirno in novo leto, samo tale kolednica. In že sva jo skupno pazljivo prebirala. Same želje, želje, polne medu, rumenega medu! Ne, ostalih ti še ne izročim. Malo jih bomo še pogla-dil... Francijeve modre oči se nasmejijo in postajajo modro nebo. V tem trenutku se oblak umakne, in glej ga po-redneža, že razveseljuje belo ravan in hrib. _ France, vsem želiva srečo, mir in zdravje! Napišiva tvojo kolednico! Njegovo čelo se je zjasnilo, njegove oči so se ozrle proti čebelnjaku in misli so same od sebe stekle na papir. F. Pečovnik Čebele so se umirile Čebele so se umirile v zimsko gručo so se stisnile. A čebelar, njihov komandant, mora na straži budno stat'. Vsega orodja in literatura, vsega tega je ob zimskem času inventura. Da pokazalo ti bo ali je tvoje delo vredno b'lo. Pa je 'zguba al' dobiček si misli kdo, saj to je le moj konjiček. Saj čebele me le spodbujajo, da v prostem času lenarim ne. V zimskem času, ko čebele mirujejo, čebelarji mi ztyorujemo. _ ( Tehtamo in premišljujemo, modrujemo, kako bi bolje b 'lo. Da letina bi b'la bogata, za trud poplačana,' in še bogato z medom sladkana. Vse to nam dano bo, če človek do narave dosleden bo. Nad nami narava se huduje, saj jo človek sam spodbuja. Otežuje jo z vsem mogočim s strupi, plini, m še z.ataini. , t s Če res predrlo v višavi je že ozonski plašč, se vprašamo, kaj bo čez čas. A čebelar je jeklen, in trdoživ, če oskubi ga tudi do kosti, bo vedno mislil na še boljše dni. Zdaj leto staro je že za nami, in že v novo stopamo korajžni. Si roke stiskamo in dneve boj- še voščimo! Da bil korak nam bi vsak lahak, sodi težki meda, čebelarji zdravja polni, vedri! Franci je zlezel v še druge misli, hitro odnesel tri, zvezke in dejal: »To pa še bova, kajne!« Bele Ravne so mi mahale v slovo. Vis ■ . ~ - .— * p STISKARNA NATAŠE TAJNIK Nataša Tajnik je članica Društva Šaleških likovnikov, grafične tehnike se je izučila v delavnici Arpada Šalamo-na. Njeno prvo razstavo grafik bomo otvorili v PETEK ob 20.30. PRISRČNO VABLJEr **** 31 8. stran naò čas NAŠI KRAJI IN LJUDJE 21. februarja 1991 KS Edvarda Kardelja Krajevna skupnost Stara vas 1 T T 11* i t% Razprava o predlaganih urbanističnih posegih dovoz na Kardeljev trg? V krajevni skupnosti Edvarda Kardelja se še vedno otepajo z velikimi težavami. Te spremljajo stanovalce vse od preselitve v ta velenjski predel. Čeprav je bila ta stanovanjska soseska menda skrbno načrtovana, grajena po sodobnih arhitektonskih zamislih, je tu pomanjkljivosti toliko, da jih je težko našteti, še težje pa odpraviti. Zato ta stanovanjska soseska, ki sodi v sam center Velenja, še sploh komunalno ni prevzeta, pa čeprav mi je že skoraj enajst let, kar so se tu naselili prvi stanovalci. Ob vsem tem tudi ni čudno, da se težave iz dneva v dan poglabljajo. Se vedno ni razrešeno vprašanje odvodnjavanja Kardeljevega trga, ki je ob deževju prekrit z jezerci, ki jih je težko prebroditi. Za razrešitev teh pomanjkljivosti so v preteklem obdobju namenili stanovalci precejšen del svojega krajevnega samoprispevka, a je bilo vse skupaj bolj »kaplja v morje«. Skušali so se »spopasti« tudi z velikimi cvetličnimi nasadi pod katerimi ni ustrezne dre-naže in izolacije. Pa so prvi izračuni pokazali, da bi za to potrebovali triletni samoprispevek ... — preveč, mnogo preveč za že močno naveličane krajane, ki se jim rado očita, da jim je bilo vse dano, ko so se naselili tu, da živijo v urejeni soseski. Žal pa to za krajevno skupnost Edvarda Kardelja niti približno ne velja. Na zadnjem sestanku sveta krajevne skupnosti, nanj so povabili tudi predstavnike občinske vlade in inšpektorje, pa so največ govorili o ureditvi prometa. Lastniki lokalov so se namreč znašli v silno zapletenem po- ložaju. Res je sicer, da so bili lokali tu prvotno zasnovani tako, da bi imeli skladišča v kletnih prostorih, do katerih bi bili urejeni dovozi, a projekti niso bili tako uresničeni. Večina lokalov leži v pritličjih stanovanjskih stolpnic, edini dostop do njih pa je mogoč preko Kardeljevega trga, ki pa ni grajen za promet. Most med Kardeljevim trgom in Stantetovo se je menda posedel kar za 20 cm. Tkao so ocenili krajani na seji sveta krajevne skupnosti. O tem so obvestili med drugim tudi požarno varnostno inšpektorico, saj v tem primeru (če je posedanje res tolikšno) pod tem mostom gasilsko vozilo z raztezalno lestvijo ne more peljati. Inšpektorica pa je praktična ženska. Gasilce je pozvala, da preizkusijo, če še lahko vozijo pod omenjenim mostom. Rezultat pričakujemo. Dosedanja vodstva te krajevne skupnosti o tem, da bi lastnikom lokalov vseeno dovolili občasne dovoze, niti razpravljati niso hotela, saj je navsezadnje težko sprejeti odgovornost ob ocenah, da ploščad nima zadostne nosilnosti. Lastnikom lokalov pa potem ni preostalo drugega kot da so postali kršitelji. Tovore so pogosto vozili tudi preko zelenic, pač tam, kjer se je dalo. Sedanje vodstvo bi rado naredilo red in zavzeli so se, da bi občasne dovoze dovolili. Lastniki lokalov, ki jih bodo koristili pa naj bi morebitno potrebno sanacijo sofinancirali. Predstavniki občinske skupščine so vodstvu krajevne skupnosti obljubili potrebno strokovno pomoč, proučili pa bodo tudi možnost, da bi področje krajevne skupnosti Edvarda Kardelja vendarle komunalno prevzeli. M. Zakošek V Domu krajanov Stara vas je bila zadnji četrtek javna razprava o osnutkih treh načrtov, in sicer zazidalnega načrta industrijska (obrtna) cona, zazidalnega načrta kompleksa ob železniški progi in ureditvenega načrta Jezero. Javne razprave so se udeležili člana občinskega izvršnega sveta Emil Štrbenk in Igor Meh, predstavniki občinskega upravnega organa in projektanti. Predstavniki Krajevne skupnosti Stara vas so uvodoma opozorili na nekatera vprašanja oz. dileme v zvezi z vplivom oziroma ne vplivom krajanov in njihovih organov na oblikovanje in sprejem zazidalnih oziroma ureditvenih načrtov. Menili so tudi, da je treba pri načrtovanju celovito obravnavati posamezno območje, da bi bile odločitve kar najboljše. Posebej pa so poudarili, da je treba z zemljišči načrtovati kar najbolj skrbno. Ob obravnavi osnutka zazidalnega načrta industrijska (obrtna) cona Stara vas je bilo predlagano, da je treba za tovrstno pozidavo najprej izkoristiti vse druge možnosti v mestu (Trebuša, Selo, industrijska cona Gorenje), saj je območje, ki je predvideno za pozidavo, zadnje kmetijsko območje v mestu. Dogovoriti se bo treba o namembnosti predlagane cone in o etapno-sti izgradnje, pri čemer naj bi najprej pozidali zemljišča, ki so last SLP. O namembnosti se bodo predstavniki krajevne občine, občinskega izvršnega sveta in zavoda za urbanizem dogovorili na sestanku, ki bo v prihodnjih dneh. Osnutek zazidalnega načrta kompleksa ob železniški progi rešuje enega od problemov, s katerim se srečujejo krajani Stare vasi. Preusmerjen bi bil promet, ki se zdaj odvija po Koroški cesti, seveda pa bi bilo treba istočasno rešiti še vprašanje parkiranja tovornjakov s priklopniki ob Cesti Simona Blatnika (Di-nos, Interevropa, Era). Ob obravnavi osnutka ureditvenega načrta Jezero pa so krajani Stare vasi poudarili, da je treba načrte za razvoj turizma ob velenjskem jezeru upoštevati tudi pri določanju vsebine pozidave med Cesto Simona Blatnika in Koroško cesto. Preučiti pa je treba vprašanje primernosti skladišča plina sredi njiv ob Cesti Simona Blatnika. (rp) Turistično društvo Šoštanj Novi obrazi, nove zamisli, še boljše delo Kaj naj bi bil turizem in kaj naj bi pomenil za našo občino menda vemo. Tudi kar nekaj načrtov s to, na papirjih prednostno gospodarsko panogo pri nas, je bilo izdelanih. Od vsega pa so bolj ali manj ostale le črke na papirju. Odgovorov, zakaj je tako in ne drugače, bi našli veliko. Nobeden med njimi pa ne bi bil nič drugačen od ugotovitev iz prejšnjih let. Preteči bo moralo najbrž še precej besed do konkretnih akcij, da bomo lahko čez leta govorili o turizmu v pravem pomenu besede. Izjeme seveda potrjujejo pravila. In med te je kar nekaj časa sodilo turistično društvo Šoštanj. Čeprav so njegovi člani na nedavnem občnem zboru ugotavljali, da so v sedmih letih »vztrajanja« pri začrtanih smernicah (toliko časa so namreč delovali v izvršnem odboru sko- raj eni in isti ljudje) kar precej naredili, bo počasi treba prepustiti krmilo mlajšim ljudem, novim obrazom z novimi idejami. Kajti teh jim je zmanjkalo, iz izkušenj pa dobro vedo, kako hitro se ljudje naveličajo enih in istih prireditev, organiziranih na enak način in z enako vsebino. Mera samozadovoljstva pri pestrejšem življenju v kraju bodisi na kulturnem ali družabnem področju je lahko dokaj polna, so med drugim ugotavljali. Naša prednostna naloga — urejen in čist kraj — pa ni v celoti uspela. Sodeč po nekaterih tradicionalnih prireditvah, ki so jih krajani že vzeli za svoje, premiki na bolje so. Niso pa takšni kot so hoteli ali želeli. Razlog? »Ni nam uspelo privabiti v društvo več dela-voljnih krajanov. Enostavno niso si vzeli časa,« odgovarjajo. Krajevna skupnost Lokovica Težko do pridobitev Ob vprašanju, kaj je novega v krajevni skupnosti, bi gotovo marsikdo od krajanov Lokovice zatrdil: stare želje, potrebe in hkrati težave gredo naprej. Ob teh se porajajo nove, za katere pa ne vemo, kako jim bomo kos. Vsi dosedanji uspehi jim sicer vlivajo malo samozavesti, voljo in pripravljenost narediti za razvoj svojega kraja še kaj več, pa so dokazali ob koncu preteklega leta, ko so se na referendumu odločali o podaljšanju samoprispevka še za pet let. Drugače kot so se, se pravzprav odločiti niso mogli. Izgradnja vodovoda Križnik—Penk v dolžini 1200 m je potreba, katere uresničevanje se bodo morali lotiti že v tem letu. Veljala jih bo okrog 400 tisoč dinarjev, zdrava pitna voda pa bo zaenkrat pritekla v 16 gospodinjstvih. Tudi dokončna ureditev kanalizacijskih poti je več kot nujna zadeva. Čeprav so asfaltno prevleko dobili že v prejšnjih letih marsikateri odseki krajevnih cest, jih čaka na ureditev še kar nekaj. Vzdrževanje doma krajanov, gasilskega doma, skrb za društva v kraju ter seveda nove potrebe pa so naloge, ki so jih zapisali krajani Lokovice ob koncu referendumskega programa. Viktor Glavnik, predsednik sveta krajevne skupnosti, na bodoči razvoj kraja vsemu navkljub ne glede s preveč optimističnimi očmi. »Ljudje so voljni delati, ob izglasova-nem samoprispevku pripravljeni primakniti še kakšen dinar iz žepa, naša suknja pa bo brez družbene pomoči prekratka. S slednjo imamo v zadnjih letih slabe izkušnje. Solidarnosti mesto—vas ni, razmere v gospodarstvu vse prej kot spodbudne, naše zmožnosti pa vse manjše.« tap Medobčinska organizacija slušno prizadetih Novo : slušni pripomoček za naglušne Decembra lani je bila na Zvezi društev slušno prizadetih Slovenije predstavitev elektrodinamičnega vložka, ki bo omogočal uporabnikom slušnega aparata boljše komuniciranje pri telefoniranju. Nov proizvod, ki je odslej na našem tržišču, je bil izdelan s sodelovanjem inovatorja Rajka Kerna in Iskro-Terminali. Vložek SL 6 MT lahko vgradimo v družino telefonskih aparatov ET^ 80 in v vse starejše tipe aparatov. .Namestitev je enostavna, in preprosta, saj omenjeni vložek samo zamenjamo z že vgrajenim vložkom in tako izboljšamo slušnost pogovora. Vse, ki uporabljajo slušne aparate ob tej priložnosti obveščamo, da lahko omenjene vložke kupijo v pisarni medobčinske organizacije slušno prizadetih na Cesti bratov Mravljakov 1 v Velenju. Na področju občin Velenje in Mozirje gluhi premorejo le eno samo prevajalko za znakovni jezik, kar je daleč premalo za potrebe gluhih, da bi se lahko bolje sporazumevali. To je tudi razlog, da so se pri medobčinski organizaciji slušno prizadetih odločili za 80-urni tečaj gestovnega govora. O tem prepotrebnem tečaju nam je tajnica medobčinske organizacije Darinka Meh povedala: »Temeljna ovira slušno prizadetih se kaže v govorno socialni komunikaciji. Gluhi zaradi okvare sluha ne slišijo niti sogovornika, niti lastnega glasovnega izražanja. Mnogi med njimi nikoli ne zmorejo za slišeče večinsko okolje prepoznavne verbalne ekspresije. Gluhi so v svoji medsebojni komunikaciji razvili svoj specifični komunikacijski model, vizualni jezik, znakovni ali gesto- vni jezik. Znakovni jezik je med gluhimi dogovorjen sistem znakov — gest za posamezni pojem, ki podpira nacionalni glasovni jezik, vključujoč po potrebi enoročno in dvoročno abecedo. Gluhi se v svoji vsakdanji socialni komunikaciji poslužujejo tolmačev, prevajalcev v znakovni jezik. Tolmači za gluhe so ljudje zdravega sluha, ki obvladujejo znakovni jezik gluhih in poznajo pro- Nov vložek enostavno zamenjamo s telefonskim vložkom blematiko komuniciranja invalidov govora in sluha. Spe-cifika komunikacije gluhih je mnogo bolj občutljiva in zapletena kot jo lahko ob tej priložnosti opišemo. Gluhota je lahko ovira pri uveljavljanju temeljnih človeških in državljanskih pravic in mnogokrat je tolmač edina oseba, ki lahko gluhim pomaga.« Tečaj bodo izvedli v dveh delih. Prvi bo v času od marca so junija, drugi pa od septembra do decembra. Tečaj bo vodila prevajalka D. Berločnik iz Celja po programu sekcije tolmačev pri ZDSP Slovenije. Vse, ki bi želeli pridobiti znanje gestovnega govora, medobčinska organizacija slušno prizadetih vabi, da se zglasite v društveni pisarni na Cesti bratov Mravljakov 1, ali pokličite po telefonu 858-179 vsak ponedeljek od 7. do 10. ure, v sredo od 15. do 18. in v petek od 10. do 13. ure. B. M. In kako nameravajo zapolniti vrzeli v tem letu? K večjim uspehom naj bi, po mnenju šoštanjskih turističnih delavcev prinesle ideje predvsem novih članov. Na že omenjeni programskovolilni konferenci se sicer niso opredelili do konkretnih nalog, kajti to naj bi bila naloga novega izvršilnega odbora z no- vim predsednikom na čelu (Teodorjem Gorograncem). Bolj konkretni so bili pri obljubah, da se tradicionalnim prireditvam v kraju ne bodo izneverili ter pri vztrajanju — narediti kraj lepši in zanimivejši za vse: za tiste, ki v njem živijo in tudi morebitne obiskovalce. -tp- KS Šmartno Velenje Dvocevno ogrevanje, odvodnjavanje.,, Na delnih zborih po soseskah (teh je šest), so v krajevni skupnosti Šmartno — Velenje izvolili člane skupščine in sveta. 18-člansko skupščino bo vodil Franc Savinek, 9-članski svet pa Jože Srebotnik. Sprejeli so tudi okvirni plan za letos. V njem je izgradnja dvocevnega ogrevanja, ureditev odvodnjavanja in preplastitev Efenkove ceste, postavitev razsvetljave, kjer je še ni, ureditev igrišča pri šoli Veljka Vlahoviča in ureditev prometne problematike. V krajevni skupnosti pa že izdajajo potrdila o sofinanciranju CATV in sicer ob ponedeljkih in sredah od 18. do 19. ure. Zdravko Golob SV — VALENTIN V NAMI - Letos smo pri nas praznovali Valentinov dan precej bolj svečano kot pretekla leta. Na dan zaljubljencev, 14. februarja, prvi »spomladin«, na dan, ko se ptički ženijo, so se najbolj pripravili vrtnarji, ker je sv. Valentin njihov zaščitnik. Malokdo je pričakoval takšen obisk mladih in starejših pri stojnici s cvetličnimi aranžmaji in lončnicami v velenjski Nami, kot je bil v četrtek. Vrtnarstvo Vekos, ki je stojnico bogato založilo, se je res izkazalo. (bm) NASVETI ZA LJUBITELJE CVETJA Kvalitetno seme — — dober pridelek V teh zimskih dneh, ko nam vreme ne dopušča dela v vrtu. imamo čas, da se pripravimo na poznejša spomladanska opravila. Eden osnovnih pogojev za naše zadovoljstvo na vrtu je tudi nabava kvalitetnega semena. Danes nam bo nekaj napotkov o nakupu in izbiri semena dal naš stalni sodelavec Stane Vanovšek. »V trgovinah in specializiranih prodajalnah nam je na izbiro kar bogata paleta različnega semena, ki se razlikuje tako po sortah, načinu pakiranja, kvaliteti in proizvajalcu. Pred nakupom si mora vrtičkar izdelati setveni načrt. Ta je zelo priporočljiv, saj s tem dosežemo, da bomo imeli vrt skozi vse leto zaseden, nabavili bomo zadostno količino semen takrat, ko jih še dobimo, končno pa si s tem že vnaprej določimo želje-no količino pridelka, ki ga potrebujemo za svojo družino. Mnogokrat slišim pripombe vrtičkarjev, da je seme slabo kalilo, da je staro, ali da je od tega ali onega proizvajalca slabo. Veliko nezadovoljstva se bomo rešili, če bomo ob nakupu nekoliko pozorni. Namreč, na zadnji strani semenske vrečice so osnovni podatki o semenu. Eden ključnih podatkov je kalji-vost semena in leto pridelave. Vedeti moramo, da seme, ki ima slabo kaljivost, to je pod 80 odstotkov, ni prav sveže in ima poleg slabe kaljivosti tudi slabo ka-lilno energijo. Tako se kaj rado zgodi, da iz ene vrečke praktično nič ne skali. Priporočam vam, da si vzamete nekaj časa in si preberete te osnovne podatke o semenu, seveda pred nakupom. Kolikor je seme slabo kalji-vo ali starejše, toliko več ga morate kupiti. Seme ima tudi svojo življenjsko dobo, ali kot temu strokovno rečemo »trajanje semenske vrednosti«, oziroma kaljivost, ki s starostjo pada. Tako imajo recimo solate dobro kaljivost do dve leti, korenčnice od enega do dveh let, kumarice ohranijo kaljivost do 8 let, najbolje pa kalijo iz triletnega semena. Seveda vsako seme z leti izgublja to vrednost in to moramo pri nakupu upoštevati. Embalaža ni samo reklamna poteza proizvajalca. Zahodni svet že dolgo uporablja aluminijaste vrečke, ki so neprodušno zaprte. V takšnih pogojih seme dalj časa obdrži dobre lastnosti. Zato vam tudi sam priporočam nakup semena v »alu« vrečkah. Sortni izbor je dokaj dober, vsak vrtičkar pa že tako ima izdelan svoj železni repertoar. Vendar poi-skusite še kaj novega, nepoznanega. Mogoče je to še boljše. Prav gotovo so to semena izrednih kvalitet in so na vrečki označena s »F 1 Hybrid«. To je seme, ki ga sicer običajno uporabljajo proizvodni obrati, saj daje veliko večje pridelke, sortna čistost pa je zagotovljena. Seveda so ta semena običajno do desetkrat dražja od navadnih semen, zato jih je v semenskih vrečkah tudi manj pakiranih. Naj vam ob koncu zaželim srečno roko pri nakupu in še bolj uspešno pri setvi. Naj vas tudi povabim v Ve-kosove cvetličarne, ki imajo na zalogi semenske vrečke dobre kvalitete, v njih pa je predvsem seme iz Italije in Nizozemske. Pa na biokole-dar ne pozabite.« Radioamaterji so se spet izkazali Delo radioamaterjev ni samo ljubiteljsko, je še kako pomembno in potrebno za našo družbo. Ničkolikokrat so prav radioamaterji prvi vzpostavili radijsko zvezo in sporočili preko nje pomemben podatek ali vest. Mnogokrat so s svojo takojšnjo pomočjo in mobilnostjo rešili človeško življenje. Še in še bi lahko naštevali humana dejanja, ki so jih opravili prizadevni radioamaterji. Tako kot piri mnogih drugih naravnih nesreečah so se radioamaterji izkazalili tudi pri novembrski vodni ujnmi. Znano je, da je voda uničila alili poškodovala ceste, električne vvode, telefonijo in drugo v Zgornjji Savinjski dolini, radioamaterji pa so prvi vzpostavili brezžično zvezo. Kot smo razbrali iz glasilla CQ YU 3, je bila v občini Mozirje vodna ujma v takšni razsežnosti, da je prerasla tehnične možnosti občinskega centra za zveze, zato je bila pove- zava z radioamaterji več kot nujna. Člani kluba so nato dneve in noči delali kot operaterji v tem centru, prav tako pa tudi v štabih CZ na Ljubnem, v Lučah in Pod-volovljeku. Preko radioamaterskih UKV zvez so posredovali nešteto nadvse pomembnih sporočil, center za zveze pa je bil vse dni uspešno povezan z republiškim štabom v Ljubljani. Upravni odbor kluba je v svoji analizi ugotovil, da je v raznih akcijah sodelovalo trideset operaterjev, nekateri od njih so dali svoje postaje in drugo nujno opremo na razpolago ekipam na terenu. Poleg drugih aktivnosti radioamaterjev od blizu in daleč so v novembrski ujmi sodelovali tudi člani radiokluba Hinko Košir iz Velenja. Najbolj sta se izkazala Bernarda Zemljak in Dušan Per-nač. B.M. Razglasitev naravnih znamenitosti Po enoletnem usklajevanju je zdaj pripravljen osnutek odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti v občini Velenje. S tem odlokom, ki ga bodo dorekli delegati občinske skupščine naj bi zavarovali naravne danosti. Naravni spomeniki so posamezni objekti, skupine objektov ali manjše površine žive in nežive narave, ki se odlikujejo s posebno znanstveno, kulturno ali estetsko zanimivimi oblikami, vsebino in dimenzijami, z lego, redkostjo ali pa predstavljajo vzorčne primere. S tem, ko bomo razglasili naravne znamenitosti, bodo imetnike z odlokom zavezali, kako naj ravnajo s tem naravnim bogastvom. Dobili bodo pravico do brezplačnih napotkov o ravnanju z dediščino. Strokovnjake pa bodo morali obvestiti o vsaki spremembi na naravnem spomeniku, vse posege bodo lahko opravili le po njihovih napotkih. In kaj naj bi sodilo po mnenju strokovnjakov med naravne znamenitosti občine Velenje?- To so 'soteske Ljubije, Hudega potoka, Pekel, Velu-nja peč, Leltonjev slap, slapovi v Ljubijskem grabnu, Ar-nejcev slap,, Mornova zijal ka, Rotovnikova jama, jama v Skorniških pečeh, Zaloška ponorna jama, Votlina pri Hudem potoku, Vranja peč in pa nekatere rastline: trili-stna valdštaijnija, Vodnikova smreka, Rakunov bor, Pred-nikova lipa,, Mornova lipa, Ocepkov dren, Napočki hrast, roščarjev rdleči bor, Nagorivčnikova lipa, Vodnikova lipa ter park Guitenbihl v Ravnah pri Šoštanju. (mz) MODA Žive barve Dragi bralci, vse delamo za vas! In ker slutimo, da bi vas kdaj pa kdaj utegnilo zanimati tudi kaj z modnega področja, pa imate za modne časopise morda premalo cvenka, smo se odločili, da bomo po njih namesto vas brskali mi in vam od številke do številke skušali najti tudi kakšen praktičen nasvet, recimo kako bi se dalo iz starega narediti novejše, kako iz dolgočasnega živahnejše in vam povedali kaj se z modo dogaja v svetu. Za prvič bi vam radi prav to! Konec januarja je bil Pariz spet, kljub zalivski vojni in gospodarski krizi, Pariz. V zadnjem tednu januarja je živel z visoko modo, ki očitno ne bo izumrla. Res tokat v Parizu ni bilo toliko bogatih obiskovalk, zlasti arabskih princes in ameriških bogatašinj, ki so za obleko z nazivom visoka moda pripravljene odšteti od 16 pa do 40 tisoč dolarjev, a shov je vseeno bil. Visoka moda je paradni konj francoske tekstilne industrije, ki pomeni tako prestiž kot reklamo in sla- vne stranke. In modeli, ki so jih konec januarja prikazali na številnih modnih revijah v Parizu, kamor so prišli novinarji, predstavniki velikih modnih hiš itd., bodo navdih števinim skromnejšim različicam povsod po svetu. Tisti, ki so tam bili pa pravijo in pišejo, da revolucionarnih novosti v Parizu tokrat ni bilo. Prevladovala so ultra kratka krila, svež veter pa so prinesli vzorci in bare. Veliko je bilo močne rumene, oranžne, rožnate, Pierre Cardin je ustvarjal v zamolkli barvi dima, sivke in kombinaciji modre in sive. Na poletnih oblekah pa so vzorci kar migetali, bilo jih je vseh vrst — pike, cvetni motivi, slike znanih impresionistov ... Pravi zmagovalec letošnjih revij visoke mode pa je bil, kot pišejo časopisi Claude Montana, ki je za sezono pomlad poletje uporabil umirjene tone svežih marelic, srebrnosivo, barvo šampanjca in nežno vijoličasto. KUHARSKI NASVE Pehtranovi struklji Potrebujete vlečeno testo, za nadev pa četrtino litra smetane, sladkor, maslo, 2 jajci, 2 žlici drobno zrezanega pehtrana. Priprava nadeva: med smetano vmešajte rumenjake in sneg beljakov, nato pa še pehtran. Razvlečite testo in ga premažite z razstopljenim maslom, potrosite z drobtinami in namažite z nadevom. Zvijte, položite v prtič, ki ste ga prej potrosili z moko, zavežite z vrvico in dajte kuhat v slan krop. Vre naj pol ure. Kuhanega vzemite iz vode, odstranite vrvico in prt, štrukelj razrežite in zabelite z drobtinami, ki ste jih precvrli v maslu. Zraven vam priporočamo smetanovo solato. Potrebujete glavo ledenke ali kakšne druge solate. Očistite jo in jo razrežite. Zabelite jo z dvema žlicama kisle smetane, ki ste jo pogreli in zalili z malo kisa. Solato še poso-lite, premešajte in takoj postrezite. Vse bodo nadoknadili Komaj so luči na Vodnikovi zagorele in komaj so vsi lo opazili, nekateri že spet nergajo. Najbolj sitni vedo celo povedati, da so nekaj časa zato. da nadomestijo zamujeno, gorele kar cele dneve. • •• Prepoznal se je Glej ga zlomka, tole pisanje čistih resnic v optometru vse večkrat pade na plodna tla. Pred štirinajstimi dnevi je nekdo v njej celo prepoznal samega sebe. To je samokritika, da ne verjameš! Video — to je ta pravo Na vso srečo bodo vse prireditve in dogodki odslej in poslej, ki se bodo zgodile v Zgornji Savinjski dolini zanamcem čudovito ohranjene — in to na filmu in še v barvah povrh. Video snemalcev kar mrgoli in snemajo, da je kaj. Od daleč in od blizu, z vseh zornih kotov in sploh še kako drugače. Zelo vztrajni so in tako se ti zgodi, ubogemu revežu seveda, ki bi rad napraviI vsaj kak normalen in kolikor toliko dober posnetek, da ga sploh ne moreš. Kakšnih pet snemalcev se namreč zgrne nad govornika, nastopajočega in ga snema en face, ti pa slikaš njihove hrbte. Bog ne daj, da bi kdo ob tem karkoli pomislil, ali sploh mislil. (Do)pust Res se mozirski pustnjaki na pustne prireditve pripravljajo temeljito in dalj časa, pa vseeno si morajo nekateri kakšen teden dni do pusta vzeti dopust, da vse postorijo. Dopust je skoraj potreben tudi v celem tednu prireditev, za prenekaterega pa pride prav tudi do(po)pust. Bo ostalo kaj za poletje? Brezposleni po novih stopnicah Najbolj se nove naložbe velenjskega Zavoda za zaposlovanje veselijo brezposelni. Že kmalu bodo lahko svoje knjižice nosili na Zavod potrjevati po novih, sodobnih, moderno speljanih stopnicah in pri drugem vhodu. P. S.: Oprostite. To sploh ni res. Ob zaključku rubrike smo šele zvedeli, da stopnice niso zanje, ker bo okenček že pri vhodu. ZAHODNI TANK - Zvedeli smo, da so velenjskemu tanku menda šteti dnevi. Pa menda ne zato, ker so se nekateri ves čas ubadali z vprašanjem kam ima usmerjeno cev, ampak ker pač ne sodi več v naše mirno okolje. Tisti, ki so ZA tank pa pravijo, da kar naj ostane, ker ni vzhodne, ampak zahodne izdelave. GRAFITI - Tudi v našem mestu je vse več umetnikov, ki svojo ustvarjalnost vse bolj sproščajo na stenah različnih objektov. Danes utrinek s kopališča. Nič pa ne bi velenjskim umetnikom manjkalo, če bi pri tem uporabili kaj fantazije. 10. stran naščas SPORT. OBJAVE 21. februarja 1991 Rokomet V soboto veliki derbi s Pivovarno Laško Velenjski rokometni ekipi sta s pomladanskim delom tekmovanja v zahodnih 2. zveznih ligah pričeli z zamudo, je pa zato v teh dneh toliko bolj pestro in naporno. Fantje so v 2. kolu gostovali v Kutini in premagali domačo Moslavino s 24:23 (13:11). Bili so sicer vso srečanje boljši nasprotnik, nespretnost v zadnjih trenutkih srečanja pa bi jih skoraj veljala točke. S tekmami so nadaljevali v tem tednu, ko so se v sredo (sinoči) v Rdeči dvorani v zaostali tekmi srečali s Kolinsko Slovanom, drugi slovenski derbi pa bo na vrsti prav tako v Velenju že v soboto, ko bo njihov nasprotnik Pivovarna Laško. Seveda to niso le slovenski derbiji, ampak derbiji ekip z vrha lestvice. Tekma se bo v soboto pričela ob 19. uri. Igralke Velenja so v minulem tednu dvakrat izgubile. Najprej doma v zaostalem srečanju z MTČ-jem iz Čakovca z 21:24 (13:13), zatem pa v soboto v Zagrebu proti Trešnjevki s 16:20 (7:7). V sredo (včeraj) bi morale doma igrati z ekipo VIS iz Varaždina, vendar so gostje izstopile iz lige, zato pa so Velenjčanke v Rdeči dvorani odigrale polfinalno tekmo pokala Slovenije z Belinko Olimpijo. V soboto bodo gostovale v Ajdovščini pri Mlinotestu. Velenje :MTČ 21:24 VELENJE:MTČ ČAKOVEC 21:24 (13:13) Velenje: Lakič, Misaljevič 5, Draganovič. Zidar 6, Katič 2, Oder 2, Fale I, Hudej 3, Petek,'Delič 2, Memič, Hrast. TREŠNJEVKA:VELENJE 20:16 (7:7) Velenje: Lakič, Misaljevič 6, Zidar 7, Katič, Oder 1, Fale, Hudej 4, Delič, Memič, Petek, Hrast. MOSLAVINA:SRK VELENJE 23:24 (11:13) ŠRK Velenje: Stropnik, Čater 2, Krejan 3, Terglav, Plaskan 4, Po-žun, Rozman 2, Vrečar, Voglar 8, Šerbec 4, Ramšak 1, Vajdl. Odbojka - občinska liga za ženske Športna zveza Slovenije bo na osnovni šoli Karla Destovnika-Kajuha pripravila občinsko ligo za ženske. Pričela se bo 4. marca ob 16. uri, prijave pa na sedežu športne zveze na Foitovi 2 sprejemajo do 26. februarja in sicer do sestanka vodij ekip, ki bo istega dne ob 18. uri na športni zvezi. BRIVNICE IN ČESALNICE p. o. TITOVO VELENJE Cankarjeva 1, Velenje Delavski svet podjetja Brivnice in česalnice Velenje objavlja JAVNI RAZPIS za imenovanje DIREKTORJA DRUŽBENEGA PODJETJA Kandidati morajo poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da ima višjo strokovno izobrazbo pravne ali ekonomske smeri — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih in vodstvenih delih — da ima sposobnost za delo z ljudmi, za organiziranje, vodenje in usklajevanje delovnega procesa — da predloži razvojne usmeritve podjetja. Direktor se imenuje za dobo 4 let. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati v roku 15 dni od objave razpisa na naslov: Brivnice in česalnice, p o. Velenje, Cankarjeva 1, z oznako »Za razpisno komisijo«. O sklepu v zvezi z razpisom bodo udeleženci razpisa obveščeni v 8 dneh po njegovem sprejetju. surovina Delovna organizacija za zbiranje in predelavo odpadkov p.o. Velenje SUROVINA, poslovna enota Velenje obvešča vse zbiralce koristnih odpadkov (odpadno železo, litine, vse vrste barvnih kovin in papir), da bomo pričeli odkup v ponedeljek, 25. februarja, v prostorih sedeža poslovne enote, na Cesti talcev 45. Odkup bomo vršili vsak dan od 7. do 19. ure in vsako soboto od 7. do 14. ure. Informacije po telefonu: 063/855-744 ali 853-127. Za odkup se priporočamo! Atletske novice Zmagovalci četrtič zapored Letošnje prvenstvo Slovenije v krosu se je odvijalo v pravih zimskih razmerah. Organizator AD Slovenska Bistrica je speljal progo po zahtevnem terenu. Še dodatna ovira je bil mrzel veter. Udeležba je bila zaradi zgodnjega termina nekoliko okrnjena, pa kljub temu ekipna zmaga velenjske ekipe pred Mariborom ne zgubi na pomenu. Na tekmovalcih, ':; so prišli iz intenzivnih priprav ob morju, se je poznala utrujenost, nekateri pa nikakor niso mogli prilagoditi teka zimskim razmeram. Med njimi je tudi Steblovnikova, ki je po dolgem času doživela poraz od mariborske tekmovalke. Prepričljive zmage so v svojih kategorijah dosegli Hrapie, Mrazova in Bizja-kova, drugi mesti Cesarjeva in Steblovnikova, četrta mesta pa Braier, Diedovičeva in Petkova. Za ekipo štejejo rezultati do 15. mesta, zato naštejmo še ostale, ki so dosegli pomembne točke: Melila Rant, Branko Krajnc, Mirko Ivšek, Slava Poznič, Robi Kusierbajn, Fadil Muzaferovič, Robi Kožar, Igor Fenko, Nataša Raner, Petra Smerc, Dušan Roš, Blaž Barbone, Vlasta Pražnikar, Jana Pugelj, Barbara Arnie B. Š. Celje :Elektra 103:90 (44:47) Znova usodne minute po odmoru ELEKTRA: Sevšek, Mrzel 4, Leskovšek 3, Pečovnik 1, Pašič 5, Dumbuyu X, Lipnik 9, Pipan 35, Brešar, Plešej, Tomic 25. V 17. kolu 1. SKL je ekipa Elektre gostovala v Celju. Gostje so tekmo pričeli zelo dobro, bili v vodstvu večji del prvega polčasa in ga tudi dobili za tri točke. Za igro v prvem delu velja posebej pohvaliti Tomica in Lipnika, saj je bila to njuna najboljša igra v tem prvenstvu, pa seveda Pipana, ki je znova dobro zadeval. 2e nekajkrat doslej je bil začetek drugega polčasa usoden za Elektro. Tudi tokrat so domačini naredili 8:0 in povedli za pet točk, Šoštanjčani so sicer kmalu uredili vrste, vendar preobrata v njihovo korist ni bilo, poleg tega pa je moral že \ 6. minuti nadaljevanja zaradi petih napak iz igre Lipnik. Sodnika Lindič in Plut (Lj) sta sodila odlično. V soboto ob 18.30 bo ekipa Elektre igrala doma z drugouvrščenim moštvom Heliosa iz Domžal. B. I. Judo - Potočnik republiški prvak V soboto je bilo v Mariboru republiško prvenstvo po pasovih. Iz velenjskega kluba so nastopili Franjo Potočnik, Andrej Meža in Peter Sev-nik. Izkazal se je Potočnik s prvim mestom (nad 70 kg), Meža pa je kljub poškodbi osvojil tretje mesto (do 70 kg). Franjo Urbane Šah - Vertačnik najboljši V soboto je bilo v Celju mladinsko republiško prvenstvo za slepe in slabovidne. Med sedmimi udeleženci je zmagal Viki Vertačnik. y. V. Karate - tečaji tudi v Skalah Zaradi velikega zanimanja bo sekcija Šoštanj začetniške tečaje pripravila tudi v Skalah. Treningi bodo dvakrat tedensko v telovadnici v Skalah, vpisovali pa bodo 25,, 26., 27. in 28. februarja od 17. do 18. ure. POJASNILO Zaradi preobilice drugega gradiva je, žal. zmanjkalo prostora za vse športne vesti. Opravičujemo se dopisnikom in braleem, priredili, dopolnili in objavili jih bomo v prihodnji številki. Uredništvo Plavanje - šesti v republiki Od petka do nedelje je bilo v Trbovljah republiško pionirsko prvenstvo, na katerem je nastopilo devet velenjskih plavalcev. Bili so dokaj uspešni, z nekaj smole pa so osvajali večinoma neljuba četrta mesta. Špela Bukovec je bila tretja na 200 m delfin in četrta na 400 mešano, četrti sta bili tudi štafeti, dobro so piavali še Jure Sopar. Rok Tajnikar in Romana Podpečan, ekipno pa je bilo Velenje med 14 klubi šesto. Smučarski skoki Na 60-metrski skakalnici v Moste-cu je bilo državno prvenstvo za mlajše mladince. B. Rednjak je osvojil četrto, Lukič 12., še pionirja Kaligaro in Kolenc pa 14. in 15. Republiško prvenstvo za pionirje do 13 let je bilo na 40-metrski skakalnici v Velenju. Kadliček je bil 3., D, Jerele 4.. Miklavžina S.. K. Jerele in Ograjenšek pa 13. in 14. V petek zvečer je bila na 50-metrski skakalnici zanimiva nočna tekma, na kateri so nastopile mešane ekipe. Najboljša jc bila prva velenjska ekipa ( Pogorelčnik, B. Rednjak, Kaligaro). Posebna zanimivost je bil nastop veteranov kjer je slavil Naveršnik iz Mi-slinje. Gledalci so se greli ob tabornem ognju, posebnost pa je bila pečenje klobas. Skakalni delavci so prisluhnili željam gledalcev in bodo podobne prireditve še organizirali. V kratkem bo tekma veteranov, bivših članov velenjskega kluba. F. Z. BITING d.o.o., Podjetje za računalniški in kemijski inženiring Trg mladosti 6, pp 11, 63320 Velenje Tel.: 855-763, 853-542 RAZPISUJE prosto delovno mesto »serviser računalniške opreme« Od kandidatov pričakujemo: — srednješolsko izobrazbo elektro smeri — starost do 27 let — vozniški izpit »B« kategorije — zaželjene izkušnje s področja osebnih računalnikov Nudimo: — soliden osebni dohodek — možnost dodatnega zaslužka — dinamično in zanimivo delo — delo za nedoločen čas. Prijave pošljite na naš naslov ali nas pokličite po telefonu. ti / V . ; ||nama Namin kotiček TA teden^avas V tekstilnem diskontu: — srajce polo samo 109,70 din — ženske mikice bombaž, uvoz 212,10 din — moške srajce bombaž, uvoz Na oddelku posode: — deske za gospodinjstvo Na športnem oddelku: — smučarske vezi Marker — UGODEN NAKUP KOLES — Mini košarka (primerna za v stanovanje) Na oddelku metraže: pliš v modnih barvah od 207,30 din dalje 20% popust od 544.00 din dalje 322,50 din m samo 309,20 din Na otroškem oddelku: — velika izbira otroških trenirk v živahnih barvah Na ženskem oddelku: — lepi, modni bodyi z dolgimi rokavi, Lisce iz Sevnice — balonarji Jedinstvo po ugodnih cenah Na moškem oddelku: — moške srajce flanela s kapuco le 254,90 din Izberete lahko tudi ekskluzivno moško kolekcijo Gallus iz Mure! V samopostrežni prodajalni Preskrba na Koroški cesti: — keksi Lada 18,90 din — sardine v olju 13,00 din — kompot marelica 21,90 din — kompot višnja 17,50 din Le še do sobote, 23. februarja lahko kupite 10% ceneje posteljno perilo, odeje, brisače, prte, zavese, leseno galanterijo in bio posodo. Izkoristite ugodnosti gospodinjskega tedna! Možnost nakupa tudi na kredit brez pologa! miro £ DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE: Zdravniki: Četrtek, 21. februarja — dopoldan dr. Zupančič, popoldan dr. Rus, nočni dr. Rus in dr. Lazar Petek, 22. februarja — dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Jonko in dr. Pirtovšek Soboto, 23. februarja in nedeljo, 24. februarja — dnevni dr. Zupančič, nočni dr. Zupančič in dr. Mijin Ponedeljek, 25. februarja — dopoldan dr. Renko, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Kočevar in dr. Vidovič Zobozdravnica: V nedeljo, 14. februarja — dr. Età Rogan, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU: Od 22. februarja do 1. mar- tj M* KOZMETIČNI SALON IRIS Cesta 1/8, Velenje Telefon: 063/856-837 6. marca VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE SALONA IRIS na RADIU VELENJE Obiščite salon IRIS, še je čas, da sodelujete v velikem nagradnem žrebanju tudi vi! V počastitev DNEVA ŽENA bomo med našimi strankami izžrebali nekatere in jih bogato nagradili! ca — Ivo Zagožen, dipl. veter., Jerihova 38, tel. 858-704. NA VETERINARSKI POSTAJI V MOZIRJU: Do 24. februarja — Marjan Lešnik, dipl. veter., Ljubno, tel.: 831-219. Od 25. februarja do 3. marca — Ciril Kralj, dipl. veter., Ljubno, tel.: 84Ì-410. GIBANJE PREBIVALSTVA Občina Velenje Poroke: Ervin Ovčar, roj. 1966, Škale št. 127 in Slobodanka Stojnic, roj. 1966, Škale št. 127, Safet Hodžič, roj. 1966, Velenje, Šercerjeva c. št. 11 in Jasmina Smajič, roj. 1972. Gornji Moranjci št. 37. Smrti: Frančišek Lomšek, roj. 1898, Gaberke št. 308, Ed- vard Vršnak, roj. 1930, Sp. Kraše št. 31, Maks Plimon, roj. 1921, Čemeče št. 67, Rudolf Kavtičnik, roj. 1943, Zavodnje št. 48, Pavla Lubej, roj. 1909, Prebold št. 30, Jožefa Plavše, roj. 1911, Harko-va 2, Mozirje, Janez Cegale, roj. 1901, Krnica št. 43, Frančišek Menih, roj. 1916, Loko-vica št. 42, Stanislav Dvorjak, roj. 1934, Topolšica št. 83, Marija Lesjak, roj. 1903, Velenje, Kidričeva c. št. 17. NAJBOLJŠI OGLAS OGLAS V NAŠ CAS >1 .) ,ii. i ut 21. februarja 1991 MNENJA, NOVICE nad čas stran 11 »Obrtnik nasilno v stanovanje« (tretjič) Očitno mi je g. Čas moj sedanji sosed hotel že na samem začetku dati vedeti, kakšni bodo najini sosedski odnosi. Prav on je bil tisti, ki mi je prvi posredoval informacijo, kje se nahaja prazno stanovanje in zanjo zahteval 500 DEM. Informacije sem bil seveda vesel, saj je stanovanje resnično v neposredni bližini mojega lokala. Ker tolikšne vsote v konvertabilni valuti nisem imel pri sebi, sem zanjo zaprosil prijatelja, ki je bil trenutno navzoč. Preden sem se vselil v stanovanje, sem g. Časa natančno seznanil o moji nameri. Ta pa mi je dejal, daje kot prvi sosed najbolj odgovoren, če tega dejanja ne prijavi. Po kratkem pogovoru sem mu obljubil, v roku 24 ur izplačati 2000 DEM, seveda, če bo o tem molčal. In kaj potem? Že drugi dan mi je namesto pozdrava postavil vprašanje: »Ali misliš plačati 2000 DEM?« Odgovor je bil kratek, ne! Na žalost je 24 ur minilo in g. Čas je ostal praznih rok, ker do izplačila prej omenjenega zneska ni prišlo. Prav zato ima navedba v njegovem članku, ki glasi: Peta resnica: Vse se mi gnusi! Kozlal bom! SVOJ POMEN. Dejstvo je, da je g. Čas kot zaveden prenovitelj resno prejel svoje naloge — čuvanja stanovanja, toda hotel je družbeno stvar privatizirati po kratkem postopku. Kot sosed, ki mi je do dobrih sosedskih odnosov mu svetujem, da si za 500 DEM, ki jih je dobil za prvo informacijo, priskrbi pomirjevalna sredstva proti »kozla-nju«. Kar se tiče dlruge resnice sosedovega mišljenjja pa povem. Moje osebno mnemje glede g. policajev oz. po njegovem miličnikov je, da so miličniki vsekakor premalo plačani z;a opravljanje svojih del in nalcog. Očitno bi po mnenju g. Časa morali miličniki poleg svojih družbenih dolžnosti opravljati tudi delo sodnikov. G. Času se zastavlja vprašanje, kaj bi po njegovem počeli sodniki? Pod četrto resnico pa bi rad izvedel, za koga se je sporno stanovanje ves čas pazilo s pomočjo g. Časa seveda, ob toliko čakajočih delavcih Gorenja in upravičencev do solidarnostnih stanovanj. Rudolf Smrečnik Če raznposluževanje< ventilov obvladati vsak odjemalec. Ta je šele dobra. Že mogoče, da bi jih moral, pa še kaj drugega tudi, samo da potem vaše dežurne ali urgentne službe ne potrebujemo. Ko dokazujeta, da se ni dalo priti prej kot v eni uri, za primer navajata, da bi lahko dežurni celo z vključenim avtomobilom v nizki startni preži čakal na poziv, pa do Skazovih ne bi prišel prej kot v 5. minutah? Verjameva, ker to pri vas tudi pri visokem startu ne bi bilo možno. Da ste počasni, dokazuje gospod Skaza, ki so ga klicali v službo kasneje kot vas, pa je prišel prej. Dosti prej! Brez tega, da je pri telefonu čakal, da raznese radiator. Tisto kar pišete v drugem delu, je pa takooo takoo? Naju popolnoma nič ne briga, kako ste organizirani, čeprav ste ob tem primeru pokazali, da kaj prida vse skupaj ne more biti, če se na nujno intervencijo ne morete spraviti prej kot v eni uri. Naju kot potrošnika zanima predvsem kakšna bo kakovost storitev, za katero v ceni plačujemo, ne glede na to, jo bomo kdaj potrebovali ali ne. In če ste že pisali potrošniku, pisali pa ste javnosti, torej njemu, potem drugič, ko boste to spet počeli, za božjo voljo pišite slovensko, da vas narod razume. In čisto na koncu: pa ne, da je za to, ker je Skazovim razneslo radiator in vas ni bilo celo uro, kriv kar podpredsednik vlade osebno, ker ne more dojeti, da lahko radiator tudi raznese? Milena Krstič-Planinc Bogdan Mugerle Pobuda za ugotavljanje odgovornosti V zadnji številki Našega časa iz neznanih razlogov ni bila objavljena pobuda, ki sem jo zborom Skupščine občine posredoval na zadnjem zasedanju. Uredništvo Našega časa naprošam, da jo objavi v četrtkovi izdaji, dne 21. 2. 1991. Skupščini občine Velenje dajem pobudo za ugotovitev odgovornosti v zvezi s sprejemom decembrske Odredhe o določitvi cen oskrbe s toplotno energijo, v kalkulaciji katere je bila namenoma izločena zakonsko predpisana revalorizacija amortizacije in s tem zavestno povzročena gospodarska škoda. Skupščini občini Velenje predlagam, da zadolži Izvršni svet za takojšnjo sanacijo nastale škode in da v bodoče pri formiranju cenovne politike obravnava področje komunalne energetike enakovredno z ostalimi komunalnimi dejavnostmi individualne rabe. Poslanec zbora združenega dela Miran Gmajner, str. inž. PRIPIS UREDNIŠTVA: Če še kdo meni, da je njegova izjava, ki je ostala v očeh novinarja neopazna in v beležki neza-beležena, tako pomembna, da bi bilo škoda, da o njej javnost ne ve, naj nam jo pošlje! G. Korunu dobronamerno : Oprostite, malo več spoštovanja pa le! Brez dvoma se je predvolilni boj že začel, kar jasno kaže pisanje g. Koruna v prejšnji številki Našega časa. No, človek bi pričakoval, da se vsaj v tej fazi soočajo argumenti namesto podtikanj, laži in sprenevedanj. Zato najprej nekaj o tem. Mnenja o demilitarizaciji kot pojmu, projektu in postopku so lahko seveda zelo različna in tu bi bilo odveč pripisovati komur koli pravovernost ali pravilnost. V »Mnenju Slovenske demokratične zveze o predlogih za demilitarizacijo Slovenije« pa moti predvsem nekaj drugega. Če je to mnenje neke stranke, potem je to res nekaj bornega in prav nič vsebinskega. Človek dobi vtis, kot da se je G. Korun lotil ocenjevanja političnih subjektov, ki načelno podpirajo projekt demilitarizacije na prazgodovinski način in s prehitevanjem ter po sredini poti. Če zanemarimo, da stranke, ki stojijo za tem projektom, aktivno ali simbolično, imenuje kar politične skupine, kar jasno kaže, da tistim, ki se predstavljajo za demokrate, še ni jasno, da je čas nestrankarskega pluralizma davno minil in, da je brez potrebe sprenevedanje, da ne gre pri vprašanju demilitarizacije za izrazit političen problem, ki ga želimo v LDS tudi politično predstaviti in če je le mogoče tudi uresničiti. Jasno je, da je pri ocenjevanju strank nekoliko milejši od Mladih krščanskih demokratov in Zelenih, saj jih veže popkovina trhlega Demosa. V trhlo drevo pa ni dobro preveč močno brcati, kajti lahko se pojavi kak inšpektor... Za prenovitelje sem prepričan, da še zdaleč niso obnemogli in tu se z g. Korunom menda strinjava. Naj ga pa le spomnim, da Liberalni demokrati še zdaleč nismo neka »obrobna skupina, ki pa ima v Sloveniji sorazmerno velik političen vpliv«. Da povem naravnost, g. Korun, to je laž in sprenevedanje par excellence, ki se ga ne bi sramovali niti največji totalitaristi realsocializma in njihovi bolestni dvorni aparatčiki. LDS je v parlamentu druga najbolj številčno zastopana stranka, ki ima ravno toliko vpliva, kolikor so ji ga zaupali volilci na lanskih volitvah. Če že komu, potem bi ravno SDZ-ju pripadala ta oznaka, saj je znotraj Demosa po številčnosti (razen ob-skurnih obrtniških liberalcev) dobila najmanj zaupanja volil- cev, v vladi in drugod pa ima enormno velik vpliv in ključne položaje v takoimenovanih državotvornih ministrstvih. Tako je Korunova ugotovitev lahko le stvar njegove domišljije in bolestne ambicioznosti. O tem, da v LDS nismo niti s prstom mignili glede plebiscita, da bi plebiscit uspel, je odveč govoriti, saj so stvari zelo jasne. Tistemu, ki niso, pa samo podatek, da smo v velenjskem delu Liberal-no-demokratske stranke bili ini-ciatorji skupne izjave o konsenzu političnih strank pred plebiscitom, ki je bila objavljena na prvi strani lokalnega tednika (Naš čas, 20. 12. 1990). O tem. kdo prihaja iz obrobja je stvar zgodovinarjev in 1'uturi-stov, tako, da bi bilo vtikovanje v njihov posel nesramna rabota, ki lahko sproži za današnji čas nebistvene polemike. Najbrž je čas za druge stvari. Za stvari, ki bodo in že oblikujejo slovensko državo, če hočete slovenski narod, na površju te iste zgodovine. Za stvari, ki bodo dale razcvet, ohranile dostojanstvo in sposobnost konkuriranja. Če nekdo meni, da je v tem kontekstu eden bistvenih momentov močan državni aparat, vključno z nacionalno vojsko, je to mnenje, ki ga je še kako potrebno upoštevati in z vso resnostjo obravnavati. Ko smo v Liberalno-demokratski stranki na svojem kongresu sprejemali programske dokumente na temo nacionalne varnosti, je prevladalo mišljenje, da je projekt demilitarizacije dologoročen projekt, ki pa ga je nujno treba zastaviti v fragmentih že danes. Popolno naključje, najbrž tudi določeno zaupanje v mirovno opcijo liderjev strank, združenih v demilitarizacijski deklaraciji, pa je, da pri projektu sodelujejo tudi tako različne stranke, kot so LDS, SDP, Zeleni, M KD in celo Nova družbena gibanja, ki so izrazit nasprotnik velikih nacionalnih projektov. To kaže na predvsem simbolno raven, humanistično paradigmo reševanja načelnih političnih sporov. Na pripravljenost, da z dialogom tazrešujemo vprašanja, ki bi nas v trenutkih nerazsodnosti lahko pripeljala v nasilno, s pozicije oblasti in fizične moči reševanja morda povsem nedolžnih in dobronamernih konfrontacij. Zato, ker menimo v LDS, da se moramo predvsem naučiti poleg obrekovanja še strpnsoti, vse to sodelovanje. Poleg tega pa nam je Evropa lahko nevarna še kje drugje kot na vojaškem področju. Tam seveda, ko bo treba pokazati računi-co, če nas bo pripravjena sprejeti medse. Teh računic pa ni in ni, čeprav je Demos pred volitvami obljubljal, da bo v zelo kratkem času storil še kaj več. Tako, da bi malo samokritike ob takih pisari-jah, ki že tako imajo predvsem namen negativno žigosati druge, ne bi, tudi .g. Korunu, prav nič škodilo p. s. Ce pa nihilizem pomeni nezaupanje do države, ki ne zaupa svojim državljanom; nezaupanje do namenov človeka, ki nima državne funkcije pa vseeno razlaga tujim novinarjem poteze države v naslednjih mesecih, potem z vso gotovostjo lahko zatrdim, da sem nihilist. Dragan Martinšek Liberalno-demokratska stranka Velenje Odprto pismo republiškemu sanitarnemu inšpektorju in... (drugič) Oglašam se na članek »ODPRTO PISMO REPUBLIŠKEMU SANITARNEMU INŠPEKTORJU IN REPUBLIŠKI SANITARNI INŠPEKTORICI PRIM. DR. JELKI MACAROL-HITI« avtorja Staneta Lipnika iz Škal 130, objavljen 07. 02. 1991 v NAŠEM ČASU. Problematiko, o kateri gospod Lipnik piše, poznam in zato vam pošiljam naslednji prispevek s prošnjo, da ga objavite v našem — vašem časopisu. S tem prispevkom želim javnosti dati možnost, da spozna tudi drugo stran. (Obenem vas informiram, da je glavna rep. sanit. inšpektorka dr. Metka Macarol-HITI in ne dr. Jelka Macarol-HITI. Pismo gospoda Lipnika je sestavljeno iz vrste vprašanj, trditev o nestrokovnosti organizacij kot so ZAVOD ZA ZDRAVSTVE- NO VARSTVO MARIBOR, TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ in REPUBLIŠKI SANITARNI INŠPEKTORAT, napačnih opisov in prikazov izvajanja del in poslovanja v TEŠ. Zato želim bralcem NAŠEGA ČASA seznaniti z naslednjimi dejstvi: Gospod Lipnik je bil vrsto let aktivni član kolektiva TEŠ, in je od leta 1988 v zasluženem pokoju. V TEŠ je opravljal pomembne strokovne naloge, bil je do leta 1978 namestnik tehničnega vodje, do upokojitve pa vodja Elektro službe. Obe nalogi sta v samem vrhu tehnične hierarhije v TEŠ, in omogočata dober pregled nad odločitvami o tekoči in razvojni problematiki, zahtevata pa razen potrebne strokovne izobrazbe podrobno poznavanje proizvodnega procesa, delovne dokumentacije in delovnih dolžnosti večine zaposlenih v TEŠ. Največji del odločitev o razvoju in izgradnji TEŠ je bil sprejet pred letom 1975. žal so te odločitve pripeljale do sedanjih ekoloških problemov v Šaleški dolini. Odločitve so sprejemali tedanji vodilni ljudje v energetiki, med njimi tudi gospod Lipnik. Generacija, ki je sedaj v vodstvu TEŠ je v teh časih še »glancala« šolske klopi, danes pa mora reševati podedovane probleme. Ena od posledic takratnih odločitev je bila tudi ta da so v TEŠ nameščeni transformatorji, polnjeni z askareli (delovno strokovno področje gospoda Lipnika). V omenjenemu pismu g. Lipnik razlaga, kako bi sežig zdravil izvajali za to nepoučeni in nepripravljeni kotlovski strojniki. Prepričan sem, da gospod Lipnik še ni pozabil načina izvajanja del, ki jih je potrebno opraviti na napravah in za naprave TEŠ. Kot nekdanji aktivni član kolektiva in vodja elektro službe, bi moral vedeti, da vsa dela in posegi na napravah in okoli naprav, ki niso predpisana z obratovalnimi navodili, v TEŠ potekajo na osnovi in v okviru »DELOVNIH PROGRAMOV«. Obratovalno osebje je v TEŠ zadolženo predvsem za opravljanje del, ki so definirana z obratovalnimi navodili, in ne za posebna vzdrževalna in ostala dela, kot to izzveni iz prispevka gospoda Lipnika. Vsa dela izven obratovalnih navodil morajo biti programirana z delovnimi programi, ki vsebujejo vrsto potrebnih del, obseg del, izvajalce del, varnostne mere in nosilce varnostnih mer, roke, v katerih se dela morajo opraviti in tudi, če je potrebno, poseben strokovni nadzor nad izvajanjem posameznih del. Prav takšna organizacija dela, dobro usposobljeni kadri in vključevanje vseh potrebnih strokovnih nivojev (po potrebi tudi zunanje strokovne institucije) zagotavljajo TEŠ-u dobre delovne rezultate. Sporni sežig zdravil nikakor ne bi bil organiziran drugače kot z maksimalnim strokovnim nadzorom. Razen tega gospod Lipnik dobro ve, da so kotlovski in turbinski strojniki edini člani obratovalnih ekip, ki so vezani na prostor komande bloka in ga, razen v izjemnih primerih, ne smejo zapuščati. Trditev gospoda Lipnika, da bi pogonsko osebje brez strokovnega nadzora sežigalo poplavljena zdravila, je neresnična. Zato ne verjamem, daje ta del članka gospod Lipnik pisal s korektnim odnosom do svoje bivše firme. V nadaljevanju članka avtor zelo poenostavljeno razpravlja o kurišču kotlov in navaja netočen podatek, da se temperature gibljejo med 1200 in 150° C. Točni podatki so, da se temperature gibljejo v kotlu bi. 5 med 1150 in 350° C. Za kurišče kotla se smatra prvih 42 metrov \. ine, ne pa celotna višina kotla 90 m. V tem delu kurišča so tudi prisotne temperature nad 1000° C. Žal razprava, ki bi pojasnila dejanska dogajanja pri izgorevanju različnih snovi v kurišču kotla, presega obseg in namen tega članka. Nadaljnji netočen podatek je, da v takšnemu kurišču dnevno zgori 5000 t premoga. Točen podatek je, da npr. na bloku 5 inštalirane kapacitete 335 MW pri minimalni obtežbi in povprečni kvaliteti premoga zgori 4300 t, pri maksimalni proizvodnji pa zgori 9650 t premoga dnevno. Naslednji netočen podatek je, da je bila količina zdravil 5 t. Točen podatek je, da je bila količina zdravil okoli 2 t. Pri tem je všteta tudi embalaža,, ki je bila delno steklena, delno papirnata oziroma plastična. Gospod Lipnik se pred oblikovanjem članka ni pozanimal o vsebini strokovnega mnenja o sežigu zdravil in pogojih, pod katerimi je mogoče zdravila sežgati na način, ki za okolje ni škodljiv, kar bi mu omogočilo oblikovati celovito predstavo o predlaganemu postopku. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor je predpisal, da se v eni uri lahko zažge 30 —50 kg zdravil, odvisno od obtežbe kotla. Med zdravili ni bilo mamil, kužnih in radioaktivnih snovi. Iz prej opisanih dejstev je razvidno, da avtor članka gospod Lipnik uporablja netočne podatke, kar se mu kot strokovnjaku, čeprav v pokoju, ne sme spregledati. Osebno sem prepričan, da napačne podatke ne uporablja slučajno, ker jih je v omenjenem članku več. Premislek o motivih za takšen način pisanja gospoda Lipnika o TEŠ prepuščam cenjenim bralcem. Javna sredstva obveščanja, kot je dobro znano, imajo velik vpliv na oblikovanje javnega mnenja in v končni fazi na različne odločitve občanov, njihovih predstavnikov v organih upravljanja, včasih pa tudi na izvedbo strokovnih nalog na različnih področjih. Zato je potrebno, da vsi, ki se odločijo posredovati svoje mnenje s pomočjo sredstev javnega obveščanja, to storijo maksimalno odgovorno in objektivno, ker v nasprotnem promeru zavajajo javnost. Z obžalovanjem ugotavljam, da tega principa gospod Lipnik v svojem članku ni zasledoval. V članku deli slabo argumentirane ali z napačnimi podatki argumentirane klofute TEŠ, Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor, in republiški sanitarni inšpektorici. Članek gospoda Lipnika ter-minsko sovpada z njegovo izvolitvijo za predsednika »ODBORA ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA« SO Velenje. Z ozirom na način, kako je opisano problematiko oblikoval, tj. poskusil argumentirati z netočnimi podatki mu ODREKAM moralno pravico na položaj predsednika »Odbora za varstvo okolja in urejanje prostora. Z ozirom na to, da ni preverjal podatkov, ki jih je uporabil za javno objavo, kar je strokovno nedopustno in strokovnjaka nevredno, mu ODREKAM tudi strokovno pravico na položaj predsednika »Odbora za varstvo okolja in urejanje prostora«. Pričakujem da bo gospod Lipnik storil moralno dejanje in ponudil svoj odstop in pri njem tudi vztrajal. V Šaleški dolini imamo na srečo dovolj mladih, visoko izobraženih ljudi ustreznih strokovnih profilov za ta položaj, ki so sposobni strokovno objektivno voditi ta odbor in s tem prispevati kvalitetnemu in hitrejšemu razreševanju ekoloških problemov v Šaleški dolini. Marijan Jedovnicky, dipl. ing. Kako dolgo še? O nadvse neurejeni prometni varnosti in prometnem režimu v naši občini čivkajo že vrabci na strehi. Pobude, zahteve gredo mimo odgovornih, celo nesreče niso kaj prida zalegle. Križišče Šmarške in Gregorčičeve ceste, s 40 cm visoko Skar-pico na eni in 1,20 m globoko na Gregorčičevo cesto na drugi je poglavje zase, da posebej ne omenjamo cestne razsvetljave na tem križišču. Človek se nehote vpraša, čigav »izdelek« je to in kdo bo zanj odgovarjal. V naši družini se po nesreči žene in mame to vedno bolj in bolj sprašujemo. Zakaj gre? 17. januarja letos se je namreč odpravila na sestanek v prostore krajevne skupnosti Šmartno. Pri vračanju domov pa je okrog 19. ure obležala na cesti nezavestna, z zlomom obeh zapestij in poškodbami na obrazu. Kako in zakaj je do nesreče prišlo, ne ve. Še sreča ob vsem tem, da se najdejo tako dobri ljudje kot je Tilčka Grobel-nik, medicinska sestra ZD Velenje, ki jo je našla in ji nudila prvo pomoč. Običajno je v takih zadevah kriv človek, na pomanjkljivosti, ki so najpogosteje vzrok nesrečam, pa najraje pozabimo. Če se ne bo čutil nihče odgovornega, za nesrečo, potem smo vsi v naši družini lahko samo veseli, da je ostala pri življenju, pa čeprav je sedaj invalid. i Ivo Naelič 12. stran naš čas MNENJA 21. februarja 1991 Avtocesta bolj kot kdajkoli! Ob vedno bolj zatrpanih cestah, dolgotrajnih zastojih, mukotrpni vožnji in stalno preteči nevarnosti se sprašujemo, kakšna je ta pot, pot, ki nas vodi v Evropo. Bo to ozka dvopasovnica, polna kamenja in zemlje, bo to trojanski klanec poln tovornjakov natovorjenih z živino, ali pa bo to moderna avtocesta, speljana skozi slovensko cestno omrežje; od regije do regije. Skratka avtocestni slovenski križ, po katerem se nam v naši stranki že kar dolgo sanja in o katerem izgradnji v našem koncu prav nič ne vemo. Prav tako nam niso prav nič jasne opredelitve velenjske skupščine in njenega vodstva do tega vprašanja, ker se te problematike v Velenju formalno nihče konceptualno in v sodelovanju z ostalimi sosednjimi občinami NE LOTEVA. Če je sramota že to, da nam bivši socialistični časi niso zapustili vsaj urejenih cest, pa se danes zopet sprašujemo, če bo zamujena še ena priložnost, ki nam jo nudi lepa Slovenija v evropskem prostoru in njena prometna danost. Z rastjo števila osebnih vozil in ob pričakovani odprtosti Slovenije bolj v srednjeevropski prostor bodo postali prometni problemi, povezani z varnostjo in učinkovitostjo (turizem, poslovnost, tranzitnost) še večji, vse dokler ne bo postalo vse skupaj neznosno, Slovenija kot taka pa nezanimiva dežela. Danes, ko se odločamo o novih smereh razvoja, si tega ni moč zamisliti brez sodobnih poti in kvalitetno opremljenih pogojev ter finančnih sredstev za ustvaritev teh pogojev. Predvsem bi morali zagotoviti osnovne vire financiranja, kot ga dajejo v razvitih evropskih državah (bencinski dinar, takse pri registriranju motornih vozil, cestnine, domača in predvsem tuja posojila). Vedeti je treba, da ta denar ni izgubljen, temveč se vrača večkratno in celo zelo hitro v obliki gospodarskega razvoja, razvoja turizma, trgovine in ostalih dejavnosti, sama izgradnja pa bo poživila gradbeno industrijo, za katero ugotavljamo, da je že dalj časa v precejšnji krizi. Odločitev mora pasti že v tem planskem obdobju. Zagotoviti bi bilo potrebno javna sredstva v višini 5% republiškega proračuna v naslednjih petih letih, sicer se zna zgoditi, da se bo problem še naprej odlagal in se bomo prevažali po starem. Zato predlagamo velenjski skupščini, da izreče podporo tej pobudi, obenem pa izrazi pripravljenost, da se problematika čimprej udejani na konkretnih projektih in v republiških planskih dokumentih. Od Izvršnega sveta pa pričakujemo, da se bo aktivno vključil v konkretno dogovarjanje okrog tras, saj se pojavljajo v javnosti različne kombinacije. Lahko bi se namreč zgodilo, da bo Velenje precej oddaljeno od najbližjega avtocestnega kraka, s tem pa bi se še bolj oddaljili od želenih ciljev in predvolilnih napovedi političnih strank, da se Velenje aktivneje usmeri v svojih prizadevanjih po sodelovanju znotraj Slovenije in zunaj nje. Dragan Martinšek, za Liberalno-demokratsko stranko VELENJE Finančna pomoč Avstrije za čistilne __'W naprave TES Z veseljem pišem to, kar je dne 2. 2. 1991 oddajal radio v Avstriji in nato še televizija, da so sklenili Korošci preko naše meje, da nam bodo prispevali k akciji nabave čistilnih naprav na termoelektrarni Šoštanj. Izjava deželnega glavarja dr. Haiderja, da nam bodo prispevali k enemu bloku 1/4 milijarde šilingov, je vse pohvale vredna, saj se kljub nenehnemu naprezanju, da bi od naše vlade izvedeli, kolikšen znesek nam je namenjen, ne dobimo tega od nikoder. Ampak, Avstrijci so glede ekologije bolj hitri, zato naše zavlačevanje nikakor ne bo priporočljivo, morali bomo tudi mi hitro ukrepati, kar mislim, da bo tudi zahteva Avstrijcev. Za ta prispevek se bo ustanovil med obema deželama konzorcij pri Drauconseiis — ÖDK (to so avstrijske dravske elektrarne). Odločili pa so se najbrž zato, ker so imeli tudi oni iz naše elektrarne onesnažen zrak do stopnje alarma v nekaterih krajih: Podjuna, Labodska dolina . . .. Kjer njihovemu turizmu, kakor tudi skrb za zdrave ljudi in prehrano, umiranju gozdov to ne odgovarja, so se velikodušno odločili, da nas podprejo pri gradnji čistilnih naprav na enem bloku, to se ve, na katerem. Peti blok, z največjo kapaciteto, najvišjim dimnikom je največji onesnaževalec daleč naokoli, tudi preko avstrijske meje in na katerem še do danes ni bilo narejenega prav ničesar, tudi ne zmanjšanje SO; z aditivno metodo ne. Zato pa toliko trpijo gozdovi, ljudje, zemlja v okolici in ker je to v okolici, se ne brigajo odgovorni za sanacijo na tem bloku. Saj je v Velenju čist zrak. Zato se prav lepo zahvaljujem Avstrijcem, da nas bodo z njihovo pomočjo rešili tega propada. Pred kratkim sem poslušala ZELENO URO na naši televiziji, v kateri je g. Novak Peter razlagal, da se bodo delale čistilne naprave za Trbovlje, Ljubljano in Velenje doma. Proti takemu spodrsljaju sem vedno bila in ne bi O gradnji skakalnice v Velenju Bom res samo jaz žrtveno jagnje? Želim, da v vašem časopisu osvetlite dogodke, ki so bili odločilni pri gradnji zelo razvpite skakalnice v Velenju. Gradnja omenjene skakalnice se je pričela 1987 in to zelo pospešeno, pa vse do leta 1988, ko je bila zelo slavnostna ostvoritev le-te. Vso to vam pišem zato, ker sem bil pod pritiskom vodilnih oseb v DO RLV v tem smislu, ker sem moral kot skladiščnik v glavnem skladišču DO RLV pravočasno skrbeti za pripravo materiala kovinske konstrukcije že omenjene skakalnice. Nadalje moram še povedati, da vse to ni bilo moje področje in tudi ni bilo opisano v opisu del in dolžnosti mojega področja oz. delovnega mesta kot skladiščnike črne metalurgije. Zaradi te situci-je in tudi zaradi posebnih interesov vodilnih ljudi v omejeni organizaciji mi je disciplinska komisija izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja v tej DO, čeprav za to niso bili podani zadostni razlogi za takšen strog ukrep. Kakšne mračne sile so bile prisotne pri gradnji skakalnice, sem izvedel preko organov odkrivanja, ki so stvar raziskovali, ko so mi pokazali specifikacijo materiala, ki so se nanašale na določena stroškovna mesta DO RLV, ki so financirala izgradnjo skakalnice. Ob tem sem upravičeno podvomil v pravilnost poslovanja določenih vodilnih oseb. Zakaj? Že leta 1990 meseca januarja je preiskovalni sodnik temeljnega sodišča v Celju odredil, da Zavod za izvedenska mnenja v Zagrebu poda strokovno analizo o količini porabljenega materiala za izgradnjo skakalnice. Vsa dokumentacija za skakalnico ni bila poslana na omenjeni insitut in zaradi tega še dose-daj niso uspeli izdelati ustrezne ekspertize. Vse to pa ni slučaj, ker, kakor sem že dejal, se za vsem tem skrivajo čudne igre. Obstajajo namreč dokumenti, ki imajo posebne označbe za skakalnico in ki sploh niso v spisku na omenjenem zavodu v Zagrebu. O tem sem se tudi sam osebno prepričal na tem zavodu. Strokovnjaki v Zagrebu so zato začudeni. Kako je mogla biti skakalnica zgrajena brez vsakih materialnih in finančnih izračunov? Ne bi želel naštevati imena nadrejenih, ki so pritiskali name, da sem material za skakalnico smučarskega kluba pravočasno pripravljal. Nazadnje pa sem bil od istih oseb deležen zelo črnih kritik, češ, da tega sploh ne bi smel počenjati in tako sem pač ostal grešni kozel ali bolje rečeno žrtveno jagnje. Napisal sem vašemu uredništvu stvari, ki so vredna seznanjanja delovnih ljudi in občanov; vodilnim in odgovornim v DO RLV pa v premislek, da bodo tudi oni nosili posledice odgovornosti, katerim se sedaj spretno izmikajo. Adolf Pirtovšek Skorno 17 Deklaracija za mir rada igrala poskusnega kunca. Da se bohotijo čistilne naprave na nekem bloku, efekta pa nimajo takega, kot bi to moralo biti, je zapravljanje denarja in zavajanje javnosti. Čistilne naprave, ki jih nameščajo v Avstriji (pravkar so namestili eno tako v Wolfsbergu) pa so take, da zmanjšujejo prah, SOj, NO in NO; ter ozon. Kurijo z premogom in redno merijo v okolici z mrežo merilnih postaj vse zgoraj naštete imisije. V merilni centrali elektrarne so vsi podatki zbrani, poleg ostalih še meteorološki podatki, temperatura, smer vetra in hitrost vetra in sončni žarki zajeti. Ko so vsi podatki zbrani, so dodani še imisjon-ski podatki elektrarne in datum. Vse to gre nadalje v merilno postajo za zrak za spodnjo Avstrijo. Tako je stalna kontrola elektrarne in zračne dobrine v okolici preko uradnih organov zajamčena. Ne želim si delovanja elektrarne z 10%, saj je to katastrofalno. Želim pa, da bi sedaj zares zmagale ZDRAVE SILE in da ne bi »šp rali« tu, da bi kaj denarja ostalo še za orožje, ki ga v Sloveniji pra\ nič ne potrebujemo. Istočasno se obračam na vse predstavnike .prizadetega ljudstva, ki imajo ali v Velenju ali na republiki oblast ali nas zastopajo, da ne pristanejo na domačo opremo, ki je še nikoli nismo izdelovali, ampak se držimo pregovora: »Najdražje je najceneje«. V tem primeru, ko gre za obstoj ljudi, zdravja in narave, ne smemo vzeti vsega, kar nam priporočajo politiki ali neizvežbani strokovnjaki. Prav tako naj bi naši predstavniki pohiteli z nabavo teh čistilnih naprav, poiskali še dodatno ali kredite ali domačo zmogljivost, da ne bi precizni Avstrijci nazadnje še to pomoč ukinili zaradi našega mešetarje-n ja. Marinka Obu Mladinski prostori Težko je delovati v politiki brez vpliva nanjo. DEMOKRATIČNI FORUM SLOVENIJE-VÉLENJE NI politična stranka in ni sodeloval na volitvah pred letom dni. Prav to je vzrok, da nimamo svojega delegata v občinski skupščini. Svoje predloge poskušamo plasirati preko delegatov STRANKE DEMOKRATIČNE PRENOVE v DPZ občinske skupščine. Predsednik IZVRŠNEGA SVETA je na preteklem zasedanju skupščine pojasnil, da ne bo javno polemiziral v časopisih. Seveda bi bilo to povsem razumljivo, če bi se delegati zavedali, da jim mesto v skupščini ni bilo od boga dano in da so še vedno delegati, ki naj bi zastopali interese volilcev in se z njimi seveda posvetovali. Več glav več ve! V primeru, da bi ta relacija delovala, bi se vsa sporna vprašanja prenašala v skupščino posredno preko delegatov. Ve se komu je odgovoren IS in do kratkih stikov ne bi prihajalo. Enopartijski sistem je zgodovina in upamo, da se ne bo ponavljala z nenačelnimi koalicijami, ki sjo zgolj zamenjava starega z istimi napakami in posledicami. Želimo si sistem, ki bo omogočal razvoj na vseh področjih življenja. Naš osnovni poudarek je na mladih, ki se slej ko prej obrnejo proti tistim, ki jim ničesar ne ponudijo in jih celo ovirajo. Strinjamo se z LIBERALNO-DEMOKRATSKO STRANKO VELENJA, ki zahteva, da se uredijo možnosti za dodelitev ali izgradnjo prostorov za mladinski turizem. Dodajamo le še zahtevo, da je potrebno mladim zagotoviti tudi osnovne pogoje za druženje — PROSTOR, ki smo ga že v preteklosti imenovali MLADINSKI KLUB. Upamo, da se bo predlog LDS Velenje obravnaval na skupščini in želimo, da se obravnave mladinskih prostorov delegati lotijo na celovit način. Vodstvo DEMOKRATIČNEGA FORUMA Slovenije — Velenje Zapis Boruta Koruna v Našem času pod naslovom Mnenje Slovenske demokratične zveze o predlogih za demilitarizacijo Slovenije je razumeti kot pamflet (sramotilni spis) o pozitivnih prizadevanjih strank, ki so pripravile DEKLARACIJO ZA MIR. Da bi se bolje razumeli je potrebno ponoviti vsebino DEKLARACIJE ZA MIR. Le-ta glasi: Zavzemamo se za: Slovenijo kot suvereno, miroljubno državo, ki aktivno prispeva k svetovnemu miru, za Slovenijo brez vojske in vojaške industrije. Mirovni člen v novi slovenski ustavi, ki naj se glasi: »Republika Slovenija je demilitarizirana država. Prehodno obdobje, ki je potrebno za demilitarizacijo, se uredi z ustavnim zakonom.« Prehodno obdobje do popolne demilitarizacije, v katerem bodo za varnost meja republike Slovenije skrbele enote policije in obstoječe enote teritorialne obrambe. Zamrznitev vseh napotitev vojaških obveznikov iz Slovenije na služenje vojaškega roka v JLA kot sestavni del uresničevanja plebiscitne odločitve. Zaustavitev nadaljnjega oboroževanja v Sloveniji in Jugoslaviji. Začetek pogajanj s federacijo o odhodu enot in ustanov JLA iz Slovenije. Izdelavo mirovne opcije za razrešitev jugoslovanske krize. Vpeljavo vrednot kulture in nenasilja v sistem vzgoje in izobraževanja, ter ustanovitev institucij miru, ki bodo preučevale in ustvarile nov varnostni sistem na temeljih socialne, ekonomske in duhovne svobode in varnosti in na dobrih mednarodnih odnosih. V Sloveniji naj bodo osamosvajanje, demilitarizacija' in mirovna varnostna politika trije vzporedni procesi. Bralci se gotovo spominjamo naštetih volilnih programov strank. Veliko lepega smo zapisali in veliko obljubljali. Poleg demokracije in svobode smo govorili o nalogah, ki jih moramo izvesti, o problemih in zmotah, ki jih moramo odpraviti, o rešitvah za boljše blagostanje in za lepšo prihodnost. Volilci smo se po svoji volji in po svoji presoji odločali in po volilni konstrukciji dobili sestave občinskih in republiške vlade. Volilci smo pričakovali postopno uresničevanje obljub. Pričakovali smo, da bomo v boju mnenj in različnih predlogov strank dobivali boljše predloge, programe in akcije. Borut Korun v svojem zapisu sledi neštetim vzgledom razpihovanja strankarske strasti in ozmerja eno in drugo stranko brez usmeritev, kako delati, da bi nam bilo boljše. Še več. Kakor papiga se je obregnil v »večnega krivca« komuniste in partizane, ki da smo krivi za vse slabo, a vendar praznujemo in slavimo. Res je. Nikoli ne bomo in nikoli ne smemo in ne moremo sprejeti vsega, kar grdega nekater-niki mečejo na naš boj, na veliko dela in težke napore pri obnovi domovine in ustvarjanju blagostanja. Naša Stranka demokratične prenove ni več Komunistična partija. Program smo spremenili, vendar je skrb za človeka, za delavca za zaščito pravic in za napredek ostalo naše vodilo. Naše vrste so zapustili nekateri, ki so bili v zmoti in mnogi, ki so opešali, mnogi bivši člani ZK pa so postali funkcionarji strank in organov na nasprotni strani. Mi smo spremenili metode dela. Za vse pa bi tudi danes moralo veljati načelo, ki ga nismo preje in mnogi tudi v novih strankah upoštevali, da se pameten uči na napakah drugih, bedak pa na svojih. Kaj hočemo? Proces traja in zgodovina se ponavlja. V spisu Boruta Koruna je zapisan pomislek o zahtevi, da bi NOV omenili v ustavi. Nihče nima pravice spreminjati dejstev in pretvarjati zgodovine. Z vso pravico in resnice in v imenu partizanov ter aktivnosti OF in NOV zahtevamo, da je v ustavi zapisana vloga NOV — edine organizacije, ki je naš in druge narode v Jugoslaviji osvobodila. In dalje. Le čemu je g. Borutu potrebno nasprotovati Deklaraciji za mir in hkrati biti proti demilitarizaciji. Res je pravica vsakega, da pove svoje mnenje in se opredeli do družbenega ali narodnega problema. Vsi, prav vsi Slovenci smo pred velikimi odločitvami. Vsi bi morali delati za svobodno državo Slovenijo, hkrati pa moramo smoterno gospodariti in ustaviti voz nazadovanja in drvenje v negotovost in bedo. Veliko hudega trka na vrata, zato nas mora skrb za prihodnost družiti. Posamezniki pa so sicer vedno stali ob strani in veliko besedičili. Še to . Deklaracijo za mir je sprejelo več strank. Prav to, da bi ta važen dokument sprejelo in podpisalo čim več ljudi. Stranke bodo organizirale podpisovanje. Naša Stranka demokratične prenove vabi člane in druge občane, da pridejo podpisat Deklaracijo na sedež stranke (v stavbi sodišča —- I. nadstropje) v Velenju vsak dan od 7. do 15. ure. Predsedstvo SDP Velenje in klub veteranov Odgovor g. Gošniku Pripravljena sem bila na napad republiške inšpektorice, na vašega pa prav gotovo ne, čeprav bi glede na vaše nekdanje prepire z g. Šavorjevo najbrž to morala pričakovati. Takrat sem mislila, da je škoda, ker se prepirate, namesto da bi složno zasledovali skupne cilje. Enako mislim danes. V članku sem mislila na zeleno gibanje na vse zeleno misleče l judi ne samo na stranko zelenih Slovenije, ker prav gotovo vsi tisti, ki smo bili na protestnih shodih, nismo v tej stranki. Jaz sem n. pr. v celjski zeleni pobudi, ki zgledno sodeluje z celjskimi zelenimi po nadstrankarskem principu. Moja (ne)informiranost bazira na časopisu DELO, radiu in TV ter na tuji strokovni literaturi (Chemical Engineering, Labor und Praxis, . . .), ki mi je dostopna na delovnem mestu in končno na opazovanju šoštanjskega zraka in okolja. ODMEV Očitate mi, da vas nisem poiskala preden sem napisala članek. Hotela sem vas poklicati na pomoč v dneh, ko smo v zraku vohali poleg SOj, ki ga dobro poznamo, tudi različne kemikalije, ki so dražile oči. Žal nisem našla ne vas ne g. Rezmana v imeniku. Isti dan sem v Delu brala trdna zagotovila, da sežiga zdravil ne boste dovolili. Takrat sem se zavedela, da lahko brezvesten po- sameznik izvaja sežig mimo zakona, mimo vodstva TEŠ. Ali so zdravila tehtali ob prevzemu v TEŠ in ob vračanju? Dvomim. Koliko jih je zgorelo, ne bomo nikoli vedeli. Na to nemoč sem mislila v članku in tudi na nemoč pred birokracijo. Tu sem s strokovnimi argumenti poskusila ustaviti republiško inšpektorico in s tem pomagati našemu skupnemu boju proti zastrupljanju okolja. O čistilni napravi za TEŠ pa sem dejansko zasledila samo informacijo po radiu in v Delu, da je ne bo, ker ni denarja in v istih medijih ni bilo nobenih drugačnih informacij do vašega pojasnila. Kdo je torej kriv za neinior-miranost? O vaši rezervni rešitvi problema, če denarja ne bo, da se TEŠ ustavi oz. zmanjša proizvodnjo, pa mislim da je samomorilska in prav nič evropska. Nikjer v razviti Evropi, ki naj nam bi bila za zgled, niso emisije zmanjševali z ustavitvami objektov, ki so imeli moderno opremo in na trgu iskan proizvod, ampak so jim dogradili čistilne naprave, če je bilo to racionalno in izvedljivo. Prav za termoelektrarne imamo veliko primerov. Cilj večine zeleno mislečih ljudi ni povratek v kameno dobo, ampak graditev okolju prijazne in z njim vsklaje-ne civilizacije. Škoda, da so vsi strokovni argumenti iz mojega članka v vašem prispevku zaslužili samo en pohvalen stavek. Na štiri kritične stavke o grozeči paralizi, nemoči, krizi in ... pa ste napisali cel roman poln žaljivih besed. Res škoda. Maja Domkiewicz-Vouk, diplom, ing. kem. teh. Šoštanj, Tekavčeva 14, 21. februarja 1991 TV PROGRAM naè čas stran 13 ČETRTEK I PETEK I SOBOTA 21. FEBRUARJA ■ 22. FEBRUARJA I 23. FEBRUARJA NEDELJA IPONEDELJEKl TOREK 24. FEBRUARJA I 25. FEBRUARJA I 26. FEBRUARJA TV SI 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 HTV SLOVENIJA 1 ■TV SLOVENIJA 1 8.50 9.00 9.25 9.55 10.30 i 0.50 11.20 12.05 14.50 15.00 15.20 15.50 17.00 17.05 18.40 19.00 19.30 20.05 21.10 22.10 22.35 23.50 Video strani Grizli Adams, 39. del ameriške nanizanke Šolska TV: Da ne bi bolelo; Sladkorčki Ravnotežja: Vodenje Muzzy, angleščina za najmlajše. 20.. zadnji del Mostovi Zakon v Los Angelesu, 38. del ameriške nanizanke Video strani Video strani Mizzy, angleščina za najmlajše, 20., zadnji del Mostovi Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Šolska TV, ponovitev ZBIS: Pohorski steklar Risanka Tv dnevnik 1 Simenon, tv nanizanka, 5/13 Tednik Tv dnevnik 3 Sova: Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka, 25/28, Lovejoy, angleška nanizanka, 5/10 Video strani ?V SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče. 20.30 Zdaj pa po slovensko: Pogovor o pogovoru, izobraževalna oddaja, 2/10. 20.50 Plesni nokturno. W. A. Mozart — V. Dedovič: Madrigal. 21.00 Večerni gost: Mitja Mer&ol. 21.45 Retrospektiva Komedija na slovenskem odru. A. Hieng: Izgubljeni sin. 23.40 Yutel, eksperimentalni program. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Jelenko, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored, (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 14.55 Hrvatski pisci na tv ekranu. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Jelenko, nanizanka za (otroke. 17.10 Užitek, poljudnoznanstvena nanizanka. 17.40 Hrvatska danes. 118.25 Risanka. 18.45 Kulturà vsakodnewnice. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 Kvizkotekai. 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Poročila \v angleščini. 22.45 Glasbena scena. !23.45 Poročila SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 10.10 Bingo. ponovitev. 10.35 Dinamit na zeleni svili, film. 12.20 Kolo sreče. 13.00 TV-borza. 14.00 Sosedje, serija, Bolnišnica Ghostbusters 15.35 Teleshop. 15.50 Kadeče pištole. 16.45 Make up ini pištole. 17.40 Poročila. 17.50 Mr Bellvedere. 18.15 Bingo, igra. 18.45 Dobier večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče . 20.00 Resnični čudeži. 21.00 Inspektor Clouseau, komedija, 1978 (Peter iSellers). 22.45 Poročila. 23.00 Grozljijivi Mr. X, grozljivka, 1961 (Vincent Pricice). 0.25 Tenis. Filadelfia, Bruselj. RTL PLUS 12.00 Cena je vrcočaT 12.35 Oddelek M. 13.00 Dirtv Dancing. 13.20 Santa Barbara. 14.05 Spiringfieldova zgodba. 14.50 Divja roža. 115.35 Poročila. 15.50 Buck James 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev 18.45 Poročila. 19.15 21, Jump Street 20.15 Sij, zabavna igra. 21.55 Poročila. 22.05 Voznik (Driver), akcijskk 1978 (Ryan O' Neal, Bruce Dem). 23.50 Smodnik in svinec, vestem, 1959 (G. Ford). 8.50 9.00 10.10 11.10 15.20 15.30 17.00 17.05 18.10 18.25 18.55 19.30 19.59 20.20 21.15 22.10 22.30 0.30 Video strani Klub Klobuk, kontaktna oddaja Simenon, tv nanizanka, 5/13 Video strani Video strani Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Tednik, ponovitev Zgodbe o Poluhcu: Poluhec nese očetu kosilo, lutkovna igrica, 2/12 Pasja pripoved ali kako je bilo ... češka nanizanka, 3/6 Risanka Tv dnevnik Zrcalo tedna Škandali, angleška dokumentarna serija, 1/4 Zakon v Los Angelesu, 41., zadnji del ameriške nanizanke Tv dnevnik 3 Sova: Dragi John, ameriška nanizanka, 1/19, Voajer, angleški film Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Maribor: Tele M. 19.00 Videomeh. ponovitev. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Hugo Wolf, dokumentarna oddaja. 21.15 Slavnostni koncert Marjane Lipovšek ob 130-letnici rojstva Huga Wolfa. 22.15 Oči kritike 22.55 Yutel, eksperimentalni program. 23.55 Satelitski programi, poskusni prenosi. HTV I 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Dom, sladki dom. oddaja za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 14.45 E. Wolf-Ferarri: Mali trg. 16.10 Video strani 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Dom, sladki dom, oddaja za otroke. 17.10 Iz vaše lektire: Slavko Mihaljič. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Risanka. 18.45 Polna'hiša, humoristična nanizanka. 19.15 Snježko Bijelič, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Celovečerni film. 21.35 Duoptija, talk show. 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Poročila v angleščini. 22.45 Ekran brez okvira. 0.15 Poročila. SATELITSKA TV SAT I nišnica.____ 10.35 Kadeče Bol- 9.50 Teleshop 10.10 Bingo. adeče pištole. 11.25 Pravi cu- 6.00 Dobroiutro. 8.35 Sosedje, ____________ piš _ __ deži. 12.20 Kolo sreče 13.00 TV-borza. 14.00 Sosedje. Bolnišnica, Glava, glavica. 15.35 Teleshop. 15.50 Paradiž. 16.45 T J. Hooker. 17.40 Poročila. 17.50 Mr. Belvedere. 18.15 Bingo, igra. 18.45 Dober večer, Nemčija. T9.15 Kolo sreče. 20.00 Hardball (Richard Ryson). 21.00 Frenkov klub. 21.55 Poročila. 22.05 Vrata raja, ameriški, 1980 (Kris Kristofferson, John Hurts). RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 9.30 Povabilo na ples. baletni 1957 (Gene Kelly). 11.00 Tvegano! 11.30 Šov. 12.00 Cena ie vrnra 19 .IR OHHolnL- KA linn nirt,, ■ ■ .wu ^JUV. ■ L.UU UCIIU JU vroča. 12.35 Oddelek M 13.00 Dirtv Dancing. 13.20 Santa Barbara. 14.05 Springfieldova zgodba. 14.50 Divja roža. 15.35 Poročila 15.50 Houston Knights. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Moški za sest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila 19.20 Nazaj v preteklost. 20.15 Airwolf. 21.00 Loterija. 21.10 Pridi gorila agentski, 1967 (Ken Clark). 22.40 Poročila. 22.50 Tutti Frutti. 23.55 Screen-test, seksi komedija, 1985 (Michael A. Bloom). 1.20 Umreti za domovino, ameriški. 1979 (Ned Beatty). 3.40 Screentest, ponovitev. 6.00 Sky News 6.30 Newsline. 7.00 Za otroke 8.30 Eurobics. 9.00 Tenis 11.00 Bob 12.00 Odbojka. 13.00 Atletika. 13.30 Tenis, Stuttgart Classic 18.30 Novice. 19.00 Konjeništvo 20.00 Tenis. Stuttgart 22.00 Moto šport. 22.30 Nogomet 0.00 Novice 0.30 Biatlon. Lahti. 1.30 Atletika Stockholm SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.30 Financial Times. 9.00 Novice. 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni danes 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.45 Time Warp 20.00 Ljubezeni Martje Ivers, ameriški. 1946 (Lizbeth Scott). 22.00 Novice. 22.15 Morski grebeni, ljubezenski, 1953 (Robert Wagner). 6.00 Sky News. 6.30 Newsline. 7.00 Za otroke. 8.30 Eurobics. 9.00 Tenis 11.00 Velika kolesa. 11.30 Eurobics 12.00 Sankanje. 13.30 Tenis. Stuttgart Classic. 19.00 Sport. 19.30 Tenis 22.30 Wrestlinq. 0.00 Novice 0.30 Dviganje uteži. 1.00 Moto šport 1.30 Tenis, Stuttgart. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.30 Turistični magazin. 9.00 Novice. 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni danes. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Novice. 20.00 Max Headroom. 20.30 Intervju. 22.00 Novice 22.15 Oplove novice. 22.20 Spin. 23.20 Koncert. PRO 7 6.10 Ljubezen, laži. Rascal. Hiša na Eaton Place, Enaka pravica, Vicki, Har-ryjeve sodbe. 11,15 Colt za vse primere. 12.00 Takrat v Hollywoodu, film. 14.40 Rascal, Dick, Flipper, Waltonovi. 16.55 Vicki. 17.20 Na zdravje 18.00 Petrocelli, serija. 18.50 Dick. 19.20 Colt za vse primere. 20.15 Ob osmih v posteljo, komedija, 1964 (Peter Alexander). 21.55 Hawai 05. 22.50 Divji anaeli. akcijski, 1966 (Peter Fonda). PRO 7 5.55 Ljubezen, laži, Rascal, Waltonovi, Shiloh ranč, Petrocelli, Vicki, Na zdravje, Colt za vse primere. 11.40 Začelo se je v operni hiši, glasbeni, 1947 (Betty Grable). 13.25^ Shiloh ranč Rascal Dick, Flipper. 15.55 Perry Mason. 16.55 Vicki. 17.20 Barney Miller 18.00 Sestre 18.50 Dick 19.20 Colt za vse primere. 20.15 Saturn City, fantastični, 1979 (Farrah Fawcett, Kirk Douglas). 21.45 Ceste San Francisca 22.40 Anzio, italijanski, 1968 (Robert Mitchum). 0.40 M.A.S.H. TELE 5 TELE 5 T3.30 Flash Gordon, Chack, Divje življenje. 15.30 Wihdcat. 15.30 Igra z ognjem. 16.30 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkcii, Cool McCool. Rakuni, Popaj. 18.;35 Flash Gordon. 19.00 Smrkci. 19..20 Poročila 20.00 Mesto, dežela, rek;a. 20.30 Hop ali top. 21.00 Holokavst, serija. 21.50 Poročila. 22.00 Zgodba o Jamesu Deanu, ameriški, 1987 (:Stephen McHattie, Amv Irvina). 13.30 Flash Gordon, Barkleyi. 14.3U Obzornik. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.30 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Cool McCool, Rakuni, Smrkci. 18.25 Galaxy Rangers, H. Finn. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.30 Hop ali tor^ 21.00 Ringje prost. 21.50 Poročila. 22.00 Smrt čaka na Devil's Hitlu, italijanski, 1988 (Anthony Per-kins, Tony Musante). 8.15 Video strani 8.25 Muzzy, angleščina za najmlajše, 9/20 8.40 Angleščina, 1. lekcija 9.00 Radovedni Taček: Ples 9.20 ZBIS: pohorski steklar 9.40 Čebelica Maja: Hudobna družina, risana serija 10.05 Novinarske zgodbe: Prodajalec časopisov, češka nanizanka 10.15 Poluhec nese očetu kosilu, lutkovna igrica, 2/12 10.30 Alf, ameriška nanizanka, 16/39 10.55 Zgodbe iz školjke 12.00 Slovenska kuhinja z ansamblom bratov Avsenik, 8/10 12.15 Večerni gost: Mitja Meršol 13.00 Oči kritike 14.30 Video strani 14.50 Video strani 15.00 Fluid: The Dubliners, ponovitev 1. dela koncerta 15.50 Žarišče, ponovitev 16.20 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Senca na zemlji, angleški film 18.15 Risanka 18.30 Zdaj pa po slovensko: Pogovor o pogovoru, ponovitev izobraževalne oddaje, 2/10 18.50 Že veste? 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Urip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Ona + On 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Sova: Zlata dekleta, 25., zadnji del ameriške nanizanke, Lovejoy, angleška nanizanka, 6/10, Četrtkov otrok, ameriški film TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi ali šport. 19.00 Mati in sin, avstralska humoristična serija. 13/14. 19.30 Tv dnevnik 21.30/21.40 Filmske uspešnice. Brez zlobe, ameriški film. 23.25/23.35 DP v plavanju posnetek iz Ljubljane. 23.55/0.05 Yutel, eksperimentalni program. HTV 1 8.15 Poročila. 8.20 Tv koledar. 8.30 Vesela sobota, spored za otroke. 10.00 Izbor iz šolskega sporeda (do 11.25). 11.30 Danes skupaj 12.00 Film za mlade. 13.40 Mixe »M«. 14.25 Sedmi čut. 14.35 Oddaja narodne glasbe in običajev. 15.05 Submarina, film B. Marjanoviča 15.20 Tv film 15.35 Nafta, poljudnoznanstvena nanizanka. 16.25 Poročila. 16.30 Tv akcija. 18.00 Berači in sinovi, dramska nanizanka. 18.55 Rakuni, risana nanizanka 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Intervju tedna. 20.15 Gliterdome, ameriški film. 21.55 Tv dnevnik 22.15 Poročila v angleščini. 20.-20 Izseljena Hrvatska. 23.05 Športna sobota. 0.00 Poročila. SATELITSKA TV SAT f 7.30 Dobro jutro. 8.30 Od srca k srcu. 9.30 Gospodarski forum. 10.05 Fan-kov klub. 11.00 Paradiž. 11.50 T J . Hooker. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel. 14.00 Muzikalni kmet, operetni film 1951 (Paul Hörbiger). 15.45 Družina Addams. 16.15 Zapp. 16.40 Neon Rider. 17.35 Dobitek na Sat 1. 17.40 Poročila. 17.50 Mr. Belvedere. 18.15 Bingo, igra. 18.45 Poročila. 18.50 Quadriga. 19.30 Očarljiva Jeannie. 20.00 Konjski gobec, angleški film, 1958 (Alee Guinness). 21.40 Poročila. 22.00 Halo Berlin. 22.30 Alien Naton, serija. 23.25 Prekletstvo črnega rubina, kriminalka, 1965 (Peter Carsten). 1.05 Rajska vrata, film, pon. RTL PLUS 7.35 Striček Bill. 8.00 Za otroke. 9.30 Klack. 10.00 Rimske počitnice, Jet-sonsi, Herkules. 11.15 Marvel Spider-man, Hulk. 12.35 He-man. 13.00 Super Mario bratje, serija. 13.25 Želvice, risana serija. 14.20 Kot mačke in psi. 14.45 Lassie. 15.10 Daktari. 16.05 Angel se vrača. 16.55 Cena je vroča 17.45 Bunte. 18.10 Novo v kinu. 18.45 Poročila 19.00 Nogomet. 20.15 Rdeči kozaki pustolovski 1959 (Lex Barker). 22.00 Dall-As 23.00 Daj no, sleči svoj »dirndl«, seksi komedija, 1973 (Elizabeth Volkmann). 0.30 Sexy Foli-es. 1.05 Kariera skozi vse postelje 1983 (Pisa Zadora). 2.40 Daj no, sleci.. . komedija. 4.00 Playgirl, nemški film, 1965 (Eva Renzi). 5.25Flash Gordon). EHH 7.00 Za otroke. 8.00 Fun Factory. 10.00 Smučanje, Biatlon, ženske, moški, Finska, Tenis Stuttgart, Hitrostno drsanje atletika. 18.30 Hitrostno drsanje. 0.30 Biatlon. 1.30 Tenis, polfinale. SUPER CHANNEL 7.00 Mix. 15.00 Tarzanovo maščevanje, 1938. 17.00 Video moda. 17.30 Max Headroom. 18.00 Ultra šport 19.50 Vreme. 20.00 Najboljše iz oddaje Blue Night. 21.00 Živlienie z očetom, 1947 (Irene Dunne). TELE 5 5.30 P. O. P. 6.30 Dobro jutro, Bino nonstop risanke. 11.00 Mesto, dežela reka. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 13.00 Smrkci, Kometi. 14.30 P O P. 15.30 Port. 16.35 Cinematika. 17.30 Vsi pridemo v nebesa, francoski, 1977 (Claude Brasseur). 19.20 Poročila 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela reka. 20.30 Hop ali top. 21.00 Orožje zakona. 22.00 Ruby Gentry, ameriški 1952 (Jennifer Jones). 23.25 Transilvanija 6—5000, ameriški, 1985 ' 8.20 Video strani 8.30 Otroška matineja Živ žav 9.20 Pasja pripoved ali kako je bilo ... ponovitev češke nanizanke, 3/6 9.50 Cary Grant — Praznovanje, ameriški dokumentarni film 10.40 Mati in sin, ponovitev avstralske humoristične serije, 13/14 11.10 Domači ansambli: Ansambel Rž 11.40 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja 13.10 Titanic, ponovitev 14.40 J. Galsworthy: Saga o Forsy-tih, angleška nadaljevanka, 6/26 15.30 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Margaret Bourke White, ameriški film 18.35 Mali koncert: Kristijan Štuhec 18.50 Risanka 19.00 Tv mernik 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Božo Šprajc: Pripovedke iz medenega cvetličnjaka, 5., zadnji del tv nadaljevanke 21.40 Zdravo 23.00 Tv dnevnik 3 23.25 Sova: Sper ti?, 13., zadnji del ameriške nanizanke, Lovejoy, angleška nanizanka, 7/10 TV SLOVENIJA 2 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Drugačne zvezde, potopisna reportaža, (3/6). 20.30 Naj tu ostane pragozd, dokumentarna oddaja. 21.10 Stari vrh nad Škofjo Loko: Smučarski pokal Loka — pionirji. 21.30 Bohinj: Teki, reportaža. 21.50 DP v plavanju, posnetek iz Ljubljane. 22.20 Športni pregled. 22.50 Yutel, eksperimentalni program. HTV 1 9.30 Horizonti, kronika v madžarščini. 9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar. 10.00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke. 12.00 Sadovi zemlje, oddaja za kmetovalce. 13.00 Poročila. 13.05 Daktari, filmska nanizanka. 13.55 Družinski magazin. 14.25 Sestanek brez dnevnega reda. 17.05 Veni, vidi: Zagreb. 17.10 Beg iz trdnjave Bravo, ameriški film. 18.45 Mali leteči medvedi. risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 SA 204-272, drama. 21.00 Les Innocents, francoski film. 22.35 Tv dnevnik. 22.55 Poročila v angleščini. 23.00 Športni pregled. 23.30 Glasbena oddaja. 0.30 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 8.05 Zapp. 8.30 Neon Rider. 9.30 Očarljiva Jeannie. 10.00 Za potrošnike. 10.30 Cas gora. 11.05 Konjski gobec, film. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel. 14.05 Novo v videotekah. 14.30 Hokej ali film, 17.10 Krokar, fantastični, 1963 bec, film. 12.45 Bingo. 13, :onjski g .10 Hotf el. (Vincent Priče). 18.45 Poročila. 18.50 govor. 23.15 Valentina. 23.45 Jean-Paul Marats, angleški, 1966 (Clifford Rose). RTL PLUS 6.00 Wauzi, Jetsonsi, Yogi, Scooby Doo. 8.00 Za otroke. 9.30 Ali Baba, risani. 10.40 Super Mario bratje. 11.00 Tednik. 12.05 Klasika. 12.35 Nenavadne zgodbe. 13.00 Moj oče vesoljec. Munsterji, Ultraman. 14.20 Glasbena komedija, 1954 (Herta Staal). 16.10 Trije fantje, pustolovski, 1959 (Georg Thomalla), 17.50 Glasbena revija. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni magazin. 20.15 Vožnja groze, pustolovski, 1978 (Peter Gilmore). 21.50 Spiegel TV. 22.25 Prime Time. 22.45 Dr. Westphall, serija. 23.40 Kanal 4. 0.50 Cona somraka. 1.15 Hitchcock prikazuje. EUROSPORT 8.00 Za otroke. 9.00 7.00 Religija. ______ Svetovni šport. 10.00 Nedeljski šport' Biatlon, Tenis, Ski Flying, Hitrostno drsanje, Tenis, Biatlon. 18.30 Moto Ifort. 19.30 Atletika. 20.30 Biatlon 21-30 Nogometni dokumentarec 23.30 Ski Flying. 23.00 Hitrostno drsanje. 23.30 Tenis, Stuttgart PRO 7 6.50 Peyton Place. 7.35 Kraljestvo divjih živali. 8.20 Marco Polo, Nikiaas, Scarlet, Veverička, Sindbad, Dick, Bill Cosby. 11.15 Patrolni čoln. 12.10 D. Crockett, risani. 13.00 Kraljestvo divjih živali. 13.50 Perry Mason, film, pon. 15.30 Carpool, ameriški, 1983 (Harvey Korman). 17.10 Riptide. 18.10 Šindba-dovo sedmo potovanje, pustolovski, 1958 (Kerwin Mathews). 19.45 Bill Cosby. 20.15 Peggy Sue se bo poročila, ameriški, 1986 fKathleen Turner, Nicolas Cage). 22.05 Ceste San Francisca. 23.05 Poštar zvoni zmerom dva7 krat, kriminalka, 1980 (Jack Nicholson, Jessica Lange). 1.25 Nedotakljivi TELE 5 5.20 Šport. 6.30 Dobro jutro, Bino, risanke. 11.00 Rubv Gentry, film. 12.25 Kritični magazin. l3.00 Tednik. 13.15 Normal. 13.45 She-ra. Saber Rider Smrkci, Cool McCool, H. Finn. 15.40 Zgodba o Jamesu Deanu, ameriški, 1987. 17.25 Scena D. 18.10 Divje življenje. 19.05 Poročila. 19.15 Kritični magazin. 19.45 Bagdad Cafe serija. 20.15 Prosim, smejte se. 21.10 Moški v rdečem suknjjču francoski, 1969 (Jacques Brei). 22.45 Nočna patrulja. 23.40 Norišnica, seriia (Joe Flaherty). 0.05 Ring je prost. 8.50 Video strani 9.00 Alica v deželi risb, oddaja za otroke TV Sarajevo (6/8) 9.15 Čiv, čiv, še dolgo bom živ, 2. del 9.25 Slovenski ljudski plesi — folklorna skupina Emona 9.55 Utrip 10.10 Zrcalo tedna 10.25 Tv mernik 10.40 Video strani 15.20 Video strani 15.30 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Zdravo, ponovitev 18.30 Spored za otroke — Radovedni Taček: Rak 18.45 Alf, ameriška nanizanka, 18/38 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Želimir Žilnik: Črno in belo, drama TV Novi Sad 21.10 Osmi dan 22.00 Tv dnevnik 3 22.20 400 let slovenske glasbe, 8. oddaja 22.50 Sova: Avtostopar, ameriška nanizanka, 9/16, Lovejoy, angleška nanizanka, 8/10 8.50 9.00 10.00 10.30 11.25 11.50 12.10 12.55 14.25 14.35 15.00 15.30 17.00 17.05 18.05 19.00 19.30 20.05 21.00 21.10 22.10 22.35 23.50 Video strani Zgodbe iz školjke, 9. oddaja Rab, izobraževalna oddaja Zemljepisne posebnosti, 2/14 Angleščina, 3. lekcija Sedma steza Osmi dan Video strani Video strani Angleščina, 3. lekcija, ponovitev Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Šolska TV, ponovitev Spored za otroke in mlade — Novinarske zgodbe: Športno poročilo, češka nanizanka Risanka Tv dnevnik 2 P. Gibbs: Včerajšnje sanje, angleška nadaljevanka, 1/7 Novosti založb: Odprta knjiga Jazz festival v Montreuxu, 2. oddaja Tv dnevnik 3 Sova: To ni služba za ženske, 6., zadnji del angleške nanizanke, Lovejoy, angleška nanizanka, 9/10 Video strani TV SLOVENIJA 2 ■ TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi V Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zelena ura. znanstvena oddaja. 21.00 Sedma steza, športna oddaja 21.20 Rezervirano za šanson: Catherine Sauvage, 2. oddaja. 21.45 Satelitski programi, poskusni prenosi. 22.30 Yutel, eksperimentalni program. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Čas za bajko, oddaja za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored: Super Channel. 15.30 Dvoboj dveh čarovnic, dokumentarna oddaja. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.30 Hrvatska danes. 18.15 Čas za bajko, oddaja za otroke. 18.45 Neusklajeni prometni orkester, dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Boljše življenje, humoristična nanizanka. 20.50 Sedem dni v svetu, zunanjepolitična oddaja. 21.20 Tv dnevnik. 21.40 Poročila v angleščini. 21.45 Kinoteka Hollywooda: Adamovo rebro. 23.15 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobroiutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.35 Krokar fantastični. 12.20 Kolo sreče. 13.00 TV-borza. 14.00 Sosedje, nadaljevanje avstralske družinske serije. 14.25 Bolnišnica, Beetlejuice. 15.35 Teleshop 15.50 Daniel Boone. 16.45 Cagney in Lacey. 17.40 Poročila. 17.50 Mr. Belvedere. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Sin z otoka! (Richard Chamberlain). 21.00 Pozdrav in poljub, nemški do- movinski film, 1957 (Bert Forteil) 22.45 Poročila. 23.00 Magazin. 23.45 Grammy Awards, posnetek. 1.00 J. P. Marats, pon. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 9.40 V krempljih izsiljevalca, kriminalka, 1939 (Edward G. Robinson). 11.00 Tvegano! 11.30 Zabava. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Oddelek M. 13.00 Tožnik, serija. 13.20 Santa Barbara. 14.05 Springfieldova zgodba. 14.50 Divja roža. 15.50 Galak-tika. 16.40 Tvegano? 17.10 Cena je vroča. 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.20 A-te-am. 20.15 Mini Playback Show. 21.15 Debeli v Mehiki, komedija, 1971 (Bud Spender, Jack Palače). 22.55 Kulturni magazin. 23.40 Priložnost za ljubezen. 0.15 Magazin za moške. EUROSPORT 6.00 Sky News. 6.30 Newline. 7.00 Za otroke 8.30 Eurobics. 9.00 Biatlon 10.00 Atletika. 11.00 Dviganje uteži 12.00 Biljard. 14.00 Mountain Bike! 14.30 Tenis. 16.30 Nogometni dokumentarec. 17.30 Ski Flying. 18.00 Velika kolesa. 19.00 Hokej. 20.00 Ameriška košarka. 21.00 Boks. 22.00 Hitrostno drsanje. 23.00 Vaterpolo, Perth 0.00 Novice. 0.30 Biljard. PRO 7 8.10 Ljubezen, lazi, Rascal, Flipper Sindbad, Scarlet, Shiloh ranč, Sestre Vicki, Barney Miller. 11.20 Colt za vse primere. 12.05 Sindbadovo sedmo potovanje, film. 13.30 Shiloh ranč 14735 Rascal- 15.00-Dick. 15.35 Flipper 16.00 Richmond Hill. 16.50 Družinske vezi. 17.15 Murphy Brown. 18.00 Harry O. 18.55 Dick 18.20 Colt za vse primere. 20.15 Smrtni žarki iz vesolia fantastični, 1962 J ' (Mike Burnes). 21.35 Pustolovščina v Alžiru, pustolovski, 1952 (Van Heflin). 23.10 FBI. 0.10 Ceste San Francisca 1.00 Morilski sindikat, kriminalka TELE 5 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 She-Ra, Saber Rider, Alvin. 14.40 Prosim smejte se. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.30 Poročila. 16.35 Bim barn, bino: Smrkci Cóol McCool, Rakuni, Popaj. 18.30 Flash Gordon Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto dežela, reka. 20.30 Hop ali top. 21.00 Nočna patrulja. 21.50 Poročila. 22.00 Policist iz Las Vegasa, ameriški, 1985 (Nick Surovy). 23.35 Transilvanija 6-5000, ameriški 1985 (Jeff Goldbfum). 1.00 Bliskovito 88 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio 2 Koper. 19.00 Naša pesem 90, 12. oddaja. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Danes v skupščini. 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer: Povečava. 22.35 Yutel, eksperimentalni program. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Mali svet. 10.00 Šolski spored (od 11.55). 12.00 Poročila 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored: Super Chanell. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Pinel. 17.30 Hrvatska danes. 18.15 Mali svet. 18.45 Preteklost v sedanjosti. 19.15 Graščiči, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Dogovor ali razhod, kontaktna oddaja. 22.00 Žrebanje lota. 22.10 Deset zapovedi, filmska nanizanka. 23.05 Tv dnevnik. 23.25 Poročila v angleščini. 23.30 Kinoklub Evropa: Tristo milj do neba, poljsko-danski film. 01.05 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobroiutro. 8.35 Sosedje Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Bingo. 10.35 Pozdravi in poliubL domovinski sreče. 13.00 TV-borza. 12.20 Kolo 14.00 Sosedie Bolnišnica, Policijska akademija. 15.35 Teleshop. 15.50 Bo-nanza. 17.40 Poročila. 17:50 Mr Belvedere. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče 20.00 MacGyver. 21.00 Osvojitev (: opic, fantastični, 1972 (Floddy McDo-wall). 22.30 Poročila. 22.45 Spieqel TV. 23.15 Hokej. 0.15 MacGyver, pon 21.00 RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 9.25 Ponarejevalec nemški, 1951 (Paul Klinger). 11.00 Tvegano! 11.30 Zabava. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Oddelek M. 13.00 Holmes in Yoyo 13.20 Santa Barbara 14.05 Springfieldova zgodba 14.50 Divja roža. 15.35 Poročila. 15.50 Buck Rogers. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider. 20.15 Ko si pri meni, nemški 1970 (Roy Black, Lex Barkerl. 21.55 Explosiv. 22.45 Zakon v L A. 23.40 Poročila. 23.50 Dr. Jekyll in Mr. Hyde, grozljivka, 1941 (Spencer Tracy). H'I-MHJ.H, 6.00 Sky News 6.30 Newsline. 7.00 Za otroke. 8.30 Eurobics. 9.00 Hokej 10.00 Hitrostno drsanje 10.30 Moto šport. 11.30 Eurobics. 12.00 Biljard 14.00 Golf. 15.00 Tenis. 16.30 Prosto P!.eSänJ4 ,7-30 Smučarski poleti 15-00 Španski goli. 18.30 Novice. 19.00 Atletika. 20.00 Trail Biking 21.00 Wrestling. 22.00 Smučanje,prosti stil. 22.30 Smučanje, Furano Ž3.00 Vaterpolo, Perth 0.00 Novice 0.30 Biljard. PRO 7 6.25 Ljubezen, laži, Rascal, Flipper, Shiloh ranč, Harry O, Družinske vezi Murphy Brown. 11.30 Colt za vse primere. 12.20 Smrtni žarki, fantastični. 13.35 Shiloh ranč. 14.40 Rascal, Dick Flipper. 16.00 Tarzan. 16.55 Družinske vezi. 17.25 Alice. 18.05 Diamonds 18.55 Prašiček Dick. 19.25 Colt za vse primere. 20.15 Moj prijatelj, robot, akcijski, 1976 (Ernest Borgnine). 21.35 Kabaret. 22.30 Catherine, francoski 1975 (Jane Birkin, Patrick Dewaere) 0.00 Kobra, prevzemite. 1.00 FBI TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino, risanke. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Deželni magazin. 13.00 Mesto, dežela reka. 13.30 Flash-Gordon, Barkleyi Alvin. 17.40 Bluffersi, prvi del risanke 18.10 Popaj, Flash Gordon, Smrkci 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.30 Hop ali top 21.00 Prosim, smejte se. 21.50 Poročila. 22.00 Ubijanje v akciii, ameriški 1986 (Michael Speero). SUPER CHANNEL 7.00 Dayberak. 8.30 Ruska enajstica 9.10 Mix. 17.00 Japonski poslovni danes. 13.30 Mix. 16.00 Hotlline 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 20.00 Ultra šport: Deskanje. 22.00 Novice 22.15 Ultra šport. SREDA 27. FEBRUARJA TV SLOVENIJA 1 8.50 g.oo 9.50 11.20 12.10 15.20 15.30 17.00 17.05 17.50 19.00 19.30 20.05 21.55 23.05 0.45 Video strani Živ žav Božo Šprajc: Pripovedke iz medenega cvetličnjaka, 5., zadnji del tv nadaljevanke P. Gibbs: Včerajšnje sanje, angleška nadaljevanka, 1/7 Video strani Video strani Siva, ponovitev Tv dnevnik 1 Naj tu ostane pragozd, dokumentarna oddaja Spored za otroke in mlade: Klub Klobuk, kontaktna oddaja Risanka Tv dnevnik 2 Film tedna: Taxi blues, sovjetski film Tv dnevnik 3 Sova: Alf, ameriška nanizanka, 20/38 Lovejoy, 10., zadnji del angelške nanizanke, Veliki fotografi, 5., zadnji del italijanske dokumentarne serije Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 18.30 Alpe Jadran 19.00 Tv Slovenija 2 — Studio Maribor. Poslovna borza. Tv ruleta. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Danes v skupščini. 20.30 P. I. Čajkovski: Hrestač, balet Rudolfa Nurejeva. 22.05 Mednarodno delavsko gibanje: Razpotja, dokumentarna oddaja. 3/8. 23.20 Svet poroča. 0.05 Yutel. eksperimentalni program. HTV 1 9.20 Poročila 9.25 Tv koledar. 9.35 Vrnitev ladje Antilopa, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.35) 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. Super Chanell. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar, 17.00 Polis Issa: Stela helenske demokracije 17.30 Hrvatska danes. 18.15 Vrnitev ladje Antilopa, nanizanka za otroke. 18.40 Risanka. 18.45 Usode. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Filmski večer: Upanje in trpljenje — junaki preteklega časa, japonski film. 21.50 Tv dnevnik. 22.10 Poročila v angleščini. 22.15 Znanstveni forum. 23.45 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Bingo 10.35 Osvojitev planeta opic, fantastični. 12.20 Kolo sreče. 13.00 TV-borza. 14.00 Sosedje, Bolnišnica, Veter. 15.35 Teleshop. 15.50 Nori Divji zahod. 16.45 Pod kalofornijskim soncem. 17.40 Poročila. 17.50 Mr. Belvedere. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Booker. 21.00 Pirati z Misisipija vestern, 1963 I Hansjörg Felmy). 22.45 Poročila. 23.00 Petek, trinajstega. 23.50 Zgodovina filma. 0.05 Booker RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 9.45 Konec tedna v Las Vegasu, komedija, 1984 (Barry Hockey) 11.00 Tvegano! 11.30 Zabava. 12.Ü0 Cena je vroča. 12.35 Oddelek M. 13.00 Hartovi. 13.20 Santa Barbara. 14.05 Springfieldova zgodba 14.50 Divja roža. 15.35 Poročila. 15.50 Cips. 16.40 Tvegano! 17.05 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila 19.15 Narodna glasba. 20.15 Gottsc-halk. 21.15 Model in vohljač. 22.10 Stern TV. 22.45 Poročila 23.00 Kinjite cii: Model in vohljač njitf akcijski, 1989 (Charles Bronson) 0.40 EM 6.00 Sky News 7.00 Za otroke 8.30 Eurobics, Velika kolesa, Atletika 12.00 Biljard 14.00 Golf 15.00 Vaterpolo. 16.00 Smučanje. 16.30 Košarka. 17.30 Cirkus.. 18.00 Dviganje uteži. 18.30 Novice. 19.00 Svetovni šport. 20.00 Odbojka, ženske. 21.00 Boks. 22.00 Smučanje prosti stil. 22.30 Tenis, Cikago. 0.00 Novice. 0.30 Biljard. PRO 7 6.25 Ljubezen, laži, Rascal, Flipper. Tarzan, Shiloh ranč, Diamondsi, Družinske vezi. 11.00 Alice. 11.30 Colt za vse primere. 12.15 Moj prijatelj, robot, film 13.25 Shiloh ranč. 14.30 Rascal. Dick. 15.30 Flipper. 15.55 Hiša na Eaton Place. 16.45 Družinske vezi. 17.15 Harrvjeve sodbe. 18.00 Enaka pravica. 18.50 Dick. 19.20 Colt za vse primere. 20.15 Vojak Benjamin, komedija. 1980 (Goldie Hawn). 22.10 Maškerada. 23.00 Podgane v Secret Serviceu, kriminalka, 1967 (Richard Johnson! TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Flash Gordon, Barkleyi, Alvin. 14.45 Prosim smejte se. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.30 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Cool McCool, Bluf-fersi. Popaj. 18.35 Flash Gordon. Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka 20.30 the late, satira, ostilnica Pojei bog; onald Ellen). 23.30 Orožje za Rieh, 1988 __________ kona. 0.35 Bliskovito 88. 1.00 Cinema-tika. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.30 Helo, Austria. 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni danes. 16.00 Hotline. 17.00 On the air 18.30 Blue Night. 19.45 Time Warp. 20.00 Reportaže 20.30 Azija sedaj. 21.00 Ruska enajstica. 21.30 Financial Times. 22.00 Novice. Prireditve « OD VAN GOGHA DO ANE FRANK Jutri, 22. februarja, ob 19.00 uri, bo v domu kulture v Šoštanju zanimivo predavanje Marjana Marinška z diapozitivi. Pripovedoval bo o tem, kaj vse je doživel in spoznal na poti po Belgiji in Nizozemski. Spoznali boste Amsterdam, Rotterdam, Van Goghovo razstavo, hišo Ane Frank, Rijksmuseum, materinske dneve v Belgiji in Ho-landiji, Gasparijevo razstavo pri naših izseljencih, mline na veter, Zeeland — deželo iztrgano morju, flamske kmetije, hiše . . . Enako predavanje bo v soboto, 23. februarja, ob 19. uri, v domu kulture Šmartno ob Paki. LUTKE ZA NAŠE NAJMLAJŠE V soboto, 23. februarja, bodo naše najmlajše spet obiskale lutke. Tokrat bodo to lutkarji iz Kamnice pri Mariboru, ki bodo s sabo pripeljali prikupno lutkovno zgodbico o JANKU IN METKI. Pravljica pripoveduje o obeh junakih, ki v gozdu sledita va- bljivemu povabilu golobčka in konjenika — medenjaka. Tako prideta do čarobne hišice iz sladkorja in medlem, ko se sladkata z dobrotami ju preseneti sama čarovnica . . . Predstave bodo ob 10. in 16. uri v domu kulture Velenje — mala dvorana. Ob 12. uri pa bodo lutke obiskale še otroke v Šmartnem ob Paki. Predstava je za lutkovni abonma in izven. Cena vstopnice bo 30 din SARMICA V VELENJU V torek, 26. februarja in v sredo, 27. februarja, bo v Velenju gostovalo »Gledališče u gostima« iz Zagreba z njihovo zadnjo komedijo Sar-mica. Vsi, ki ste gledali že njihovo Juhico, te predstave res ne smete zamuditi, saj je Sarmica praktično njeno nadaljevanje. Obeta se nam torej spet večer smeha in dobre volje. Igrajo: Dokica Milakovič, Richard Simonelli in Mirja-na Pičiljan. Predstavo je režiral Relja Bašič. V torek, ob 19.30 bo predstava za gledališki abonma I (beli) in izven, v sredo, ob 19.30 pa bo predstava za gledališki abonma II (zeleni) in izven. Vstopnice bodo po 150 din. Popusti! NOVE RAZSEŽNOSTI V PROSTORU IN RISBI KIPARJA ERIKA LOVKA V galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje bo jutri, 22. februarja, ob 19. uri, otvoritev razstave Skulptur in risb akademskega kiparja ERIKA LOVKA. V glasbenem programu ob otvoritvi bosta nastopila Majda Šva-gan — mezzosopran in Robert Mracsek — klavir. Kamnite skulpture prestopajo meje konvencionalne in realistične skulpture, avtor jim daje nove razsežnosti, k sodelovanju pa vabi tudi gledalce. Vsaka skulp-tura odpira možnost novih načinov in možnosti oblikovanja in kontakta. Imenovana dela pa spremljajo ali pa dopolnjujejo še risbe, ki niso zaprte v dvodimenzionalno-sti in skladno nastopajo z izborom skulptur. Vsi ljubitelji umetnosti vabljeni na otvoritev! Glasbeni kotiček Radia Velenje pripravlja D. J. Robb) Bratuša HI!!! Kako ste kaj preživeli Valentinov dan? To je bilo cel kup rož in poljubčkov, kajne? No tisti, ki niste prišli na vrsto potrpite do naslednjega leta. Sicer pa je največ zanimanja v preteklem tednu bila deležna druga velika plošča skupine MILLI VANILLI, tokrat s pravim naslovom THE REAL MILLI VANILLI. Tudi ime albuma je k temu primerno, saj se imenuje The Moment Of Truth. Skupino THE REAL MILLI VANILLI sestavljajo naslednji člani: Ray Horton, Gina Mohammed, Brad Howell in John Davis. ... YO ... M.C.HAMMER začenja evropsko turnejo in če prej ne ga boste lahko meseca aprila videli v Miinchnu ... YO. .. V Nemčiji je izšla zanimiva plošča pevca BERNIA PAULA, ki je dalnjega leta 1981 prepeval veliko uspešnico Oh No No. Tokrat se pesem imenuje You for me and me for you ... YO ... Pred samim koncem pa vam naj omenim še dve novi plošči iz angleškega področja in sicer je prva zopet priredba projekta BOMB ALU RINA-Ba-by Sittin Boogie in nova mala plošča KYLIE MINOGUE-What do I have to do ... YO . . . Toliko za danes, še vedno ostajam na vezi preko tel. številke 855-191 (od 17-19 ure) Vas lepo pozdravlja Robby The Real Milli Vanilli: Gina Mohammed, Brad Howell, Ray Horton, John Davis (fl s ili (D C »Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Foita 10. »NAŠ CAS« je bil ustanovljen I. maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-PIaninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450, telefaks: (063) 851-990. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 15,00 din, mesečna naročnina 76,50 din, trimesečna naročnina 165,00 din, polletna naročnina 331,00 din, trimesečna naročnina za tujino 283,00 din Žiro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČZP Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. 22. FEBRUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila: 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Slovenija: 16.10 Ekologi imajo besedo; 16 20 Za konec tedna; 16.30 Oddaja o kulturi; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo; 20.00 Lahko noč. NEDELJA, 24. FEBRUARJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih zastavili pred 14 dnevi, takoj za tem pa sprejemali takšna vaša vprašanja, na katera sami ne uspete dobiti odgovorov); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 25. FEBRUARJA: 15 00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli: 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Najboljše, najnovejše; 19.00 Na svidenje. SREDA, 27. FEBRUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi (naš gost bo predsednik skupščine občine Mozirje Andrej Presečnik); 18.00 Kakšen promet bomo imeli v središču Velenja; 19.00 Na svidenje. M M N o 1 1 1 1 1 1 1 OBČINA VELENJE REDNI KINO VELENJE Četrtek, 21. 2. ob 18. in 20. uri ZRELO IV. DEL — ameriška grozljivka. V gl. vi. : Loraine Garry Petek, 22. 2. ob 18. uri Sobota in nedelja, 23., 24. 2. ob 18. in 20. uri PIŠTOLE BREZ KONTROLE - ameriška komedija. V gl. vi.: Gene Hackman, Dan Aykroy. Ponedeljek, 25. 2. NI PREDSTAV! Torek, 26. 2. ob 18. uri ZARADI DOLŽINE FILMA (160 minut) SAMO ENA PREDSTAVA! AMADEUS ameriški, drama. Zgodba o Mozartovem življenju. Sreda, 27. 2. ob 18. in 20. uri NAPOVEDUJEMO PRF.MIERO FILMA ROCKY V. s Sylve sterje Stallonejem v gl. vlogi. Za film se še dogovarjajo in zato ta datum ni 100% točen. Kino vam svetuje, da spremljate tekoče napovedi filmskega sporeda. NOČNI KINO V REDNEM KINU Petek, 22. 2. ob 20. uri Sobota in nedelja, 23., 24. 2. ob 22. uri OBSEDENOST — ameriški, erotski. V gl. vi.: Constance Money FILMSKO GLEDALIŠČE V DOMU KULTURE Ponedeljek, 25. 2. ob 20. uri AMADEUS — ameriški, drama. V gl. vi.: Tom Hanks, Murray Abraham Režija: Miloš Forman Film o življenju velikega skladatelja Mozarta. Dolžina filma je 160 minut. Slabša kopija! VELIK FILM O VELIKEM ČLOVEKU PONOVNO V NAŠEM KINEMATOGRAFU! Leta 85 dobitnik osmih nagrad OSCAR (za režijo, film, gl. vlogo, masko, ton . ..) KINO DOM KULTURE Nedelja, 24. 2. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA PRIHAJAJO SMRKCI - ameriška risanka. KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 24. 2. ob 18. uri ŽRELO IV: DEL ameriška grozljivka. Ponedeljek, 25. 2. ob 18. uri PIŠTOLE BREZ KONTROLE - ameriški komedija. V gl. vi.: Gene Hackman, Dan Aykroy KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 22. 2. ob 20. uri PIŠTOLE BREZ KONTROLE - amer. komedija. Občina Mozirje KINO »DOM« MOZIRJE 21. 2. - KROKODIL DUNDEE, 2. del, ameriška pustolovska komedija 23. in 24. 2. — GREMLINI, 2. del, ameriški znanstveno fantastični 28. 2. - TURNER & HOOCH, ameriška komedija KINO »JELKA« NAZARJE 23. in 24. 2. LJUDJE IZVEN ZEMLJE, ameriški spektakl 27. 2. - SERVIS ZA MOŠKE, ameriški zabavni KINO LJUBNO 23. in 24. 2. - DEBY OSVAJA DALLAS, ameriška trda erotika Svetina razstavlja v Fontani Znani slikar Jože Svetina te dni razstavlja slikarska dela v novem lokalu — bistroju Fontana v Dobrni. Njegovi zanimivi akvareli in risbe predstavljajo našo uničujočo naravo. Gre za njegova novejša dela, v tem času pa Jože Svetina v svojem ustvarjalnem nemiru že pripravlja nova dela za naslednjo razstavo. 21. februarja 1991 NAŠ OBVEŠČEVALEC ! stran 15 jnwlùtyfa*L Tel. št.: 853 451 _855 450. MLAD INŽENIR RUDARSTVA najame garsonjero ali sobo, s kopalnico, v Velenju. © 063-857-271. IIIŠO H 3 prodam. Božič, Kavče 77, Velenje. ENOSOBNO STANOVNJE, v Šmartnem ob Paki 84, zamenjam za isto ali večje v Velenju. Ana Planine, Šmartno ob Paki 84. MAMICE POZOR! Prodam zibko z jogijem in baldahinom, prenosno torbo in ležalnik za dojenčka, kombiniran voziček, stol trip-trap. © 852-820. STANOVANJE, 37 m', v Standardu, menjam za večje. © 852-820. MOTOKULTIVATOR, s prikolico, prodam. Informacije © 858-745. JUGO GVX Amerika, star 8 mesecev. rdeče barve, s katalizatorjem, turbopolnilec prodam ali menjam za P 126 z doplačilom. © 063-882-319. MLAD ZAPOSLEN FANT išče sobo v Velenju ali okolici. Možna pomoč pri delu. © 852-001. BELO POROČNO OBLEKO št. 42-44 prodam. © 857-802. P 126 PGL, letnik 1990, prodam. © 850-717. TRAKTOR 35 FERGUSON prodam. Cena po dogovoru. Ogled popoldne. Vinko Navodnik, Florjan 210, Šoštanj. ZASTAVO 101, starejši letnik za rezervne dele, v voznem stanju za 800 DEM in otroško posteljico z jogijem prodam. ® 882-817, po 19. uri. NAHRBTNIK za nošenje otroka prodam. © 884-108. INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ SINGER, dobro ohranjen, ugodno prodam. © 853-321, interna 765. POSLOVNI PROSTOR oddam v najem, primeren za predstavništvo ali mirno obrt v privatni hiši. Možno partnerstvo. © 858-793. KRAVO po prvi telitvi, s teletom ali brez in telico simentalko, šest mesecev breja, prodam. © 882-856. OTROŠKI VOZIČEK, zelo ohranjen in malo rabljen, prodam po ugodni ceni. © 855-696. KOPALNICO, rabljeno, poceni prodam. © 853-078, Šmarška 6/a. GOLF, letnik 1980, reg. do 4/1991 prodam. Cena po dogovoru. © 882-499, dopoldan. SEDEŽNO GARNltURO (kotno), dobro ohranjeno in UNO 60 Š, letnik 1987 ugodno prodam. © 850-564. JUGO 55, letnik 1988 - oktober, prevoženih 20.000 km, prodam. © 856-598. ZAHVALA Mirno in tiho, kot je živel, nas je tik pred 93. rojstnim dnem zapustil oče, dedi, pradedi in pra-pradedi Franc Lomšek roj. 18. 2. 1898 Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in sočustvovanja ter za podarjeno cvetje. Prav posebno smo hvaležni sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih tako nesebično in požrtvovalno priskočili na pomoč. Velika zahvala gre članom Prost. gas. društva Gaberke za častno stražo ob pokojnikovem mrtvaškem odru, za prevoz na lafeti in opravljeni pogrebni ceremonial. Zahvaljujemo se vsem štirim govorcem za ganljive poslovilne besede, duhovniku za opravljjen obred. Društvu upokojencev Šoštanj, zdravnikom šoštanjskega zdravstvenega doma pa za lajšanje zadnjih dni življenja. Še enktrat: Prav lepa hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste pogrešali in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. V imenu žalujoče družine: sin Maks JUGO KORAL 55, letnik 7/89, in 36 nr lamelnega parketa, prodam. © 850-168. ZIMSKE GUME 175/13 s platišči (4 komade) in zadnji desni blatnik za Lado 1300 caravan, prodam. Čas, Jenkova 17. © dopoldan 854-881, popoldan 858-015. DVA ČRNA USNJENA DVOSEDA in ekskluzivno francosko posteljo prodam. © 858-480, Kavče 26/'e. ZAZID1JIVO PARCELO do 1000 m2 na sončni legi v bližini Velenja prodam. © 856-712 interna 47 od 7,—15. ure. BARVNI TELEVIZOR 856 (Or biter Gorenje) s teletekstom, star štiri leta prodam. © 857-593. IZVAJAM POPRAVILA in MONTAŽO vodovodno sanitarnih armatur (pipe in podobno). Se priporočam. © 855-805, popodan. MARIJA ŠPEGEL z Mute obvešča, da prodaja nesnice različnih starosti. ® 0602-61202. Kemična čistilnica POLAK Koroška 44, Velenje obvešča cenjene stranke o spremembi delovnega časa. Čistilnica je odprta ponedeljek, sredo in petek od 7. do 17. ure, ob torkih in četrtkih pa od 7. do 15. ure. Se priporoča za obisk! ZASTAVO 101, letnik 1977, obnovljen, reg. do 6/91 prodam. Cena po dogovoru, delno možno na kredit. © 851-616 po 20. uri. PUJSKE stare 10 tednov prodam. © 063-856-571, Vinska gora. V mesecu marcu, bom odprl ČEBELARSKO TRGOVINO, zato sprejemam vosek za predelavo sterilno hladno valjanih satnic. © 882-772. BREJO TELICO, prodam. © 884-152. JUGO 55, prodam. © 857-335, po 17. uri. ŠIVILJO, vajeno samostojnega krojenja ali modelarko, pogodbeno zaposlim ... © 882-100. PRALNI STROJ Gorenje, malo rabljen, in štedilnik (kombiniran) Gorenje po ugodni ceni prodam. © 855-550. DVA TELETA, stara 10 tednov, prodam. © 857-219. RAČUNALNIK SCHNEIDER CPC 464 z vgrajenih kasetnikom, zeleni monitor, dve igralni palici, kasete s programi in igrami z literaturo. © 855-805 popoldan. V VELENJU, na dobri lokaciji, prodam poslovni prostor v tretji gradbeni fazi (30 m2) za 1800 DEM m2 in gradbeno parcelo na Gorici za 25.000 DEM. © 856-906, od 19. ure dalje. MOTOR za Jugo 55 in Z 750 prodam. © 851-094. POSLOVNE PROSTORE oziroma stanovanje o'ddam v najem. © 851-094. KUHINJSKI PULT MARLES dol. 160 cm, tip orhideja — rumena in tri barske stole prodam. © 856-614, popoldan. SERVIS industrijskih gospodinjskih šivalnih strojev vršim hitro, kakovostno po konkurenčni ceni. Vodočnik, Efenkova 61 (dijaški dom). © 851-493. Delovni čas: ponedeljek, četrtek, petek od 16.-19. ure. HONORARNO ZAPOSLITEV v strežbi ob sobotah in nedeljah, dobi simpatično dekle. © 856-756. MLADINSKI SERVIS »BORZA DELA« Tel/fax 063/854-831 Prešernova 1 63320 Velenje ŠTUDENTI, DIJAKI MLADINSKI SERVIS — vam svetuje, pomaga pri iskanju honorarnih zaposlitev. — Pričakujemo vse več ponudb za opravljanje priložnostnih del. ~ Zagotavljamo vam hitra izplačila honorarjev po opravljenem delu. PODJETJA, OBRTNIKI MLADINSKI SERVIS — vam nudi pomoč pri iskanju zanesljivih študentov in dijakov za vse vrste honorarnih del — Študenti, dijaki so usposobljeni in pripravljeni opravljati intelektualna. raziskovalna dela, dela, ki zahtevajo predizobraz-bo; poučevanje — instrukcije; težka, lažja fizična dela. ZA BOLJŠI EKONOMSKI POLOŽAJ ŠTUDENTOV IN DIJAKOV! INFORMACIJO V PRAVE ROKE! SPOMINU POKOJNIH se namesto z vencem ali cvetjem oddolžimo s SOŽALNICO in prispevkom za boj proti raku. Sožalnice dobite na vsaki pošti in v ljubljanski Nami, prispevek pa je vračunan v ceni. , ZAHVALA ob boleči in prerani izgubi Angele Friškovec iz Škal ko smo ostali brez mame, babice, prababice in tašče nam je olajšalo bolečino spoznanje, da v najtežjih trenutkih nismo bili sami. Beseda hvala je premalo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrazili številna ustna in pisna sožalja. Posebej se zahvaljujemo predstavnikom REK DO APS Velenje, DO Gorenje-Servis, Sodišča Velenje, ter pevskemu zboru za odpete žalostinke. Prisrčna hvala tudi govorniku Dolfetu Lipni- ku za izrečene besede slovesa, ter g. Hrastniku za lepo opravljen cerkveni obred. i Žalujoči: sin Franci, hčerki Marija in Luba z družinami, zet Franci, vnuki Alma, Branka, Suzana, Robert, Uroš, Kristina ter pravnuki Hermina, Polona in Nejc. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija in starega atija Staneta Podvinška iz Gaberk 26. 10. 1931.-12. 2. 1991 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in vsem dobrim ljudem, ki so nam v najtežjih trenutkih tako nesebično pomagali, darovali cvetje in sveče, izrekli ^ožalje, ter ga v tako velikem številu pospremili na njegov zadnji dom. 'Hvala vsem govornikom za ganljive poslovilne besede, častni straži RLV in rudarski godbi. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: žena Sabina, hčerka Duška s Tonetom in Rokom, sin Bruno z Milico Kako hi spet rad bil med vami zdaj ko nič več me ne boli, vam srca žalostna tolažil, a črna prst me dol tišči. (Meža A.) ZAHVALA Za vedno je utihnilo plemenito srce in vesela harmonika, ljubega sina, moža, očeta in brata Rudija Kavtičnika roj. 8. 1. 1943-14. 2. 1991 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih. Iskrena zahvala zdravniškemu osebju za lajšanje bolečin, posebno g. Hedviki Potočnik, GG Šoštanj, pevcem, govornikom, duhovniku za opravljen obred in krajanom Zavodenj. Žalujoči: mama Štefka, žena Slavka, hčerke Alenka z Janezom, Bernarda in Polonca, ter sestra Gelca Truplo tvoje zemlja krije v hladnem grobu mirno spiš srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga solza lije iz oči, dom ja prazen in otožen, ker tebe več med nami ni... ZAHVALA V četrtek, 7. februarja 1991, nas je globoko prizadela vest, da našega dragega brata in strica ni več med nami Viktorja Slemenška po domače Ružmanovega Vika iz Belih vod 51 Še S£ celijo rane, od mamine smrti pred štirimi meseci, tvoja smrt pa jih je ponovno ranila. Za nesebično pomoč se zahvaljujemo družinama Pistotnik in Hudobreznik. Zahvala velja tudi g. župniku, govornikoma, godbeniku za zaigrano Tišino, pevcem iz Šoštanja, še posebej pa pogrebcem. Žalujoči : sestre Fanika, Marica, Terezija, Ivica in brat Miha z družinami Neorganiziranost na vseh ravneh Zeleni Velenja za Pesje S skupno izjavo nad onesnaževalce V soboto so Zeleni Velenja pripravili v Pesju zeleno popoldne na katerem so spregovorili o aktualnih problemih, ki pestijo, na ekološkem področju, to krajevno skupnost. Na tem srečanju so predstavili tudi pridobivanje in pripravo »BIO« hrane ter to predavanje podkrepili še z degustaci-jo, prikazali so znani ekološki video film Obisk in seveda predstavili svoj program in svoje cilje. Krajani Pesja so Zelenim Velenja nanizali svoje težave, ki so povezane predvsem s hrupom, prahom in poškodbami na hišah, z močno podcenjeno prodajno vrednostjo hiš in parcel zaradi teh ekoloških zagat, opozorili pa so tudi na nekatere druge manjše probleme. Na osnovi tega pogovora je bila sprejeta skupna izjava krajanov Pesja in Zelenih Velenja v kateri je zapisano, da je Pesje šolski primer neustrezne in škodljive izrabe prostora. Posledice se kažejo predvsem v obliki škodljivih vplivov na zdravje prebivalstva in v uničenju mnogih naravnih in kulturnih vrednosti kraja. Zeleni si bodo skupaj s krajani prizadevali, da se deponiji premoga in pepela uredita tako, da ne bosta več ogrožali zdravja ljudi in da RLV pošteno izplača vse odškodnine za škodo, ki je posledica njegovega delovanja. Podana je bila tudi pobuda, da se ponovno opravi analiza vzrokov pokanja nekaterih hiš, da ta sredstva zagotovi Skupščina občine in da se na osnovi te analize opravijo individualne tožbe. Zeleni bodo v Skupščini občine Velenje sprožili tudi zahtevo po konceptualni spremembi prostorskih in planskih dokumentov, tako da bo zagotovljena celovita obravnava posameznih področij. Zbranim je na vprašanja Šola v naravi Na Paškem Kozjaku je prav lepo odgovarjal tudi podpredsednik republiške skupščine Vane Gošnik, ki jih je med drugim opozoril na kasnitev pri izgradnji čistilnih naprav v šoštanjskih termoelektrarnah in zatrdil, da bodo Zeleni vztrajali pri zahtevi po zmanjšanju onesnaženosti zraka. Spregovoril je tudi o no- vem zakonu o varstvu okolja, ki naj bi bil v kratkem predstavljen tudi v skupščinskih klopeh in ki bo celoviteje obravnaval problematiko našega okolja ter odločno zavezal onesnaževalce, da spremenijo svoje delovanje, tako da bomo obremenitev tega spravili v še razumne meje. (bz) *' * - - , - - - - - v-Zgornje Savinjski turizem Po treh suhih zimah je letos narava bolj radodarna s snegom in učenci 5. razredov osnovne šole Mihe Pintarja-Toleda v Velenju so teden dni preživeli v šoli v naravi. Že po dobri stari navadi-so tudi letos izbrali Planinski dom na Paškem Kozjaku, ki je tako ponovno postal kar drugi dom smučanja željne mladeži. Šola v naravi — vprašanje, ki ga šole rešujejo po svojih možnostih in iznajdljivostih, starši pa — le kdo ne bi dal otroku, če le more! Šola v naravi za otroke pa pomeni dosti več in predvsem — pravo šolo za življenje. Mnogi se prvič za teden dni ločijo od družine. To je pravo doživetje. Prisluhnimo učencem 5. b razreda. Pot na Kozjak je Jaka Napotnik takole opisal: »11.2. 1991 smo se zbrali pred šolo, da odidemo na Paški Kozjak. Tovariš Samo je smuči in po-tovalke spravil v kombi in jih s tovarišico odpeljal na Paški Kozjak. Mi smo se vkrcali v avtobus. Odpeljali smo se do vasi Paka. Tam smo se izkrcali in krenili peš proti Kozjaku. Zraven nas je bil tovariš Vidali. Pot je bila kar naporna. Sebastjan je malo zaostajal. Med potjo smo se usta- vljali. Na srečo smo srečali policijski avto. Notri smo vkrcali Sebastiana, ker ni mogel več naprej. Mi smo morali kreniti dalje. Zdaj je šlo malo bolj hitro. Kmalu smo zagledali kočo, čeprav je bila megla. Vsi smo vzklikali. Ko smo prišli v kočo, je bil Sebastjan že notri. Dobili smo topel čaj. Pot je bila zelo lepa. Večkrat bi rad prišel gor.« In v koči se začenja pravo življenje. Vendar so vsi bili v mislih na bližnjem smučišču in že kar prvo popoldne, po počitku, so odšli smučat. Urška Spindler: »Najprej smo si obuli čevlje in smuči, nato pa se postavili v vrsto. In smo se malo smučali, da sta tovariša ugotovila, kdo že zna in kdo še ne. Nato smo poteptali hrib in smo ponovili plug in plu-žne zavoje. Naš tovariš je Samo Gorišek. V skupini nas je sedem in je prav lepo. Prvi dan smo vsi zelo drobno preživeli. Tukaj je prav lepo.« Nekaj posebnega je prva noč Trimarji Kavč VZEL MU JE RADIO in za Jureta je bila več kot razburljiva. Prisluhnimo: »Šli smo v posteljo ob pol desetih, toda nismo še bili zaspani. Pogovarjali smo se eno uro in bili smo večkrat kregani. Tomaž je delal red v sobi. Potem smo slišali dekleta iz sosednje sobe. Sebastjan je povedal tovarišici. Potem smo zaspali. Spali smo do štirih zjutraj. Sebastjan je zavpil, da prižgemo luč. Emir, Grega in Tomaž so igrali poker. Tomaž je nekaj iskal z mojo baterijo, toda tovariš Davorin je stopil v sobo in jo vzel. Tomaž in Grega sta bila rahlo tepena. Potem smo se hihitali. Govorili smo si šale. Jaka je moral bruhati. Zataknila se mu je zadrga in je bruhal na tla. Spali smo do pol sedmih. Sebastjan je povedal, da sem govoril v spanju. Imamo se super. Smo v sobi 12. Tovariša sta super in seveda tudi tovarišica.« Da je v šoli v naravi res super, jim verjamemo. Hinko Jerčič Za turistični razvoj Zgornje Savinjske doline bi morale biti temelj alternativne oblike turizma, ki ne obremenjujejo okolja. To so seveda planinstvo, alpinizem, teki na smučeh, jamarstvo in drugo. To so spoznali tudi pri podjetju EPSI, ki trenutno še ima sedež v Trbovljah, kaj kmalu pa se bo preselilo v Nazarje. Podjetje se ukvarja še z ekologijo in fotografijo in je doslej za dolino že veliko naredilo, če omenimo samo čudovito monografijo. Najprej so se lotili organizacijskih dejavnosti na področju turizma, ustanavljajo pa že agencije. Osnovni motiv za prihod v Zgornjo Savinjsko dolino so njene neizkoriščene lepote, seveda pa je motivov še več. Na Epsiju so že zdavnaj spoznali, daje v dolini nekaj narobe, saj se turizem niti slučajno ne razvija kot bi se lahko in moral. »Osnovni vzrok je nezmožnost večine občinskih politik v zadnjem obdobju, da bi se opredelile do turizma, njegove vrste in razvoja. Bistveno je, da občinska politika določi smer, na podlagi katere bi se pripravili ureditveni načrti ter planski in prostorski izvedbeni akti, ki so osnova za vse dejavnosti v dolini. Investitorju prav nič ne pomaga lepa narava, če ve, da je kup možnosti, pa ne more dobiti lokacijskega dovoljenja. Dolina mora vedeti kaj želi od turizma dobiti, zato pa mora ustvariti po- Ekološko osveščeni ljudje in seveda proizvajalci energetsko varčnih in ekološko neoporečnih izdelkov, kot so recimo toplotne črpalke in solarni sistemi, so se lahko prijeli za glavo, ko so sredi januarja brali nov zvezni zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa izdelkov in storitev. Nov zvezni zakon namreč razveljavlja prejšnjega, po katerem so bili izdelki, ki koristijo energijo okolja in varčujejo primarno energijo, oproščeni prometnega davka. V 74. členu nov zvezni zakon uvaja za te izdelke 13-odsto-tni in 20-odstotni prometni davek. Na to avtomatično sledi še 13,5 % dodatnega posebnega republiškega davka, kar pomeni 26,5 % in 33,5 % obdavčitev cen teh izdelkov. To je v mladem podjetju Gorenje Toplotne črpalke izzvalo pravo začudenje. Tem prej, ker obvladujejo proiz- goje,« pravi direktor Epsija Matevž Lenarčič. Ovir in slabosti je seveda še več. Manjka paket zakonskih sprememb, ki bi stimulirale turizem, predvsem domačine, ki v turizmu morajo videti kruh. Slabe so inšpekcijske službe, zato prihaja do različnih malverzacij in občina še od tistega kar je nima nič, menijo na Epsiju. Slaba in neorganizirana je propaganda, brez nje pa seveda ni ničesar. Kljub določenim uspehom je bistvo neuspeha neorganiziranost na vseh ravneh. Posamezne in nepovezane kakovostne zadeve ne omogočajo večjih dosežkov. Matevž Lenarčič ob tem dodaja: »Bistveno je, da takoj ustanovimo firmo s pooblastili, da uresniči program turizma, tega pa mora sprejeti izvršni svet, brez povezovanja vseh dejavnosti ni in ne bo šlo. Drugo je ureditev in formacijskega centra v Mozirju izključno za turistične informacije in brez prodaje zmogljivosti; v tem primeru spet trt bi bilo nič. Ustanovitelj naj bo turistična zveza, financiranje po proračunsko, kot je povsod drugod.« Seveda je ostalih nujnih nalog in načrtov še veliko. To so prostorski izvedbeni akti, natečaj za celostno podobo, dopolnitev propagandnega gradiva, film za prestavitev vse doline, predstavitev na sejmih, spremljanje turističnih tokov in še bi lahko naštevali. jp vodnjo energetsko varčnih in ekološko neoporečnih izdelkov s približno 40 modeli toplotnih črpalk, ki so bile po prejšnjem zakonu oproščene tovrstnega davka. Za tako nerazumno potezo zakonodajalca nimajo, po besedah njegovega direktorja Franca Sa-cerja, nobene ustrezne razlage. Ne morejo razumeti, da je zakon uvrstil toplotne črpalke med klasične grelce vode, saj to zanikajo vsi izračuni in primerjave tako glede energetske gospodarnosti kot ekološke čistoče. Dušanka Založnik P. S. Kot smo zvedeli pred zaključkom redakcije pa naj bi republiška skupščina na pobudo njenega podpredsednika Vaneta Gošnika, še v tem mesecu razveljavila ta del zakona, ki obdavčuje toplotne črpalke. Tako bo, upamo, ta problem odpravljen. GLASBENA ŠOLA »FRAN KORUN-KOŽELJ-SKI« prireja v soboto, 23. februarja, v koncertni dvorani Glasbene šole Velenje ob 19.30 uri KONCERT violinista Andreasa Reiner-ja (Avstrija) in pianista Acija Bertonclja (Ljubljana) Na sporedu bodo skladbe Mozarta, Schumanns, Brahmsa, Beethovena, Kreislerja, Saint-Saensa, Paganinija. KONCERTNA MATINEJA ZA MLADINO BO OB 10.30 uri. MILIČNIKI SO ZAPISALI MILIČNIKI SO ZAPISALI IZ RIBIŠKE KOČE ODNESEL VEČ STEKLENIC V noči na 12. februarje nekdo vlomil v kočo ribiške družine ob velenjskem jezeru. Odnesel je več steklenic alkoholnih pijač in nekaj menjalnega drobiža. ZAPELJAL PROTI MILIČNIKU Malo pred.polnočjo-, 15. februarja letos so mozirski miličniki ustavljali neznanega voznika osebnega avtomobila. Ta pa ni ustavil ampak zapeljal proti miličniku, tako daje moral ta odskočiti. Miličniki so mu že na sledi. VLOM V VIKEND Petnajstega februarja je Milan K. opazil, da mu je nekdo vlomil v vikend ob velenjskem jezeru. Odnesel mu je več oblačil ter naredil kar precej škode na vratih. OGOLJUFALA PRIJATELJICO Marija J. M. in Jožefa M. (obe iz Velenja) sta že dolgo prijateljici, ki sta si tako zaupali, da sta si izmenjali tudi ključe Sankanje, zdaj šahiranje Po treh zelenih zimah so Trimarji iz Kavč končno le izvedli tradicionalno sankanje za staro in mladp. Okoli 70 krajanov od cicibanov do starejših se je v nedeljo zbralo na Tra-tnikovem hribu. Zadovoljstvo je bilo videti kako so se kot za šalo spuščali po hribu navzdol. Vsi so si zaželeli, da se prihodnje leto spet srečajo. V nedeljo, 24. februarja, pa bodo kavški Trimarji v domu krajanov organizirali prvenstvo v šahu. Ekipe ali posamezniki naj se prijavijo Ludviku Hojanu, Kavče 43. Pričetek tekmovanja bo ob 9. uri, organizatorji pa pričakujejo veliko igralcev in gledalcev. (bm) stanovanj. Pred nekaj leti pa naj bi Marija nagovorila Jožefo, ki je imela na banki za 100 tisoč nemških mark prihrankov, da naj jih varneje naloži v Avstriji. Z njeno pomočjo je Jožefa to tudi storila. Marija je seveda poznala vse podrobnosti, tudi geslo pod katerim je bil naložen denar. Osumljena je, da je kar nekajkrat iz Jožefinega stanovanja vzela ključ tresorja in dvignila njen denar. S tem naj bi jo oškodovala za 240 tisoč šilingov. Mi se imamo radi, radi, radi, radi; zadi bolj, ko spredi! (če ste firbčni, nikar ne glejte na prejšnjo stran) Davki proti energetskim varčevalcem in čistemu okolju Anton A. je prišel 10. februarja do stanovanja Vinka B. Ko mu je ta odprl, je odrinil vrata, vstopil in vzel z mize radio kot povračilo za dolg, ki naj bi mu ga Vinko ne bi poravnal. ZANESLO JO JE Voznica osebnega avtomobila, devetintridesetletna Martina Oštir je peljala 12. februarja malo pred 7. uro zjutraj po Celjski cesti v Velenju. V bližini Postaje milice je dohitela neznanega voznika, ki je zaviral. Zato je zapeljala na desni vozni pas. Očitno pa je bila njena hitrost glede na vozne razmere prehitra, zaneslo jo je in trčila je v obcestni drog. Na srečo se je le lažje telesno poškodovala.