List 88.
Kako se dajo večji prihodki na kmetii zadobiti ?
Gospodarju je na njegovem posestvo skerbno gledati in varovati, da De zabrede, ampak da izhaja; in je res, da po navadnem ravnanji se kar ne da veliko na stran djati, ampak še Bog če more kmetovavec pri toliki spremenljivosti letin, in pri tolikaujih in tolikošnih plačilih sebe in svojo družino pošteno preživiti in brez dolgov biti.
Ali bi se pa ne dala zemlja prisiliti, da bi nam pri ravno teh plačilih in stroških več dala, kakor nam po navadi daje, in toliko da bi ne le prav lahko izhajali, ampak tudi za svojo skerb še kaj spraviti iit.eli? V več krajih po svetu, na Nemškem, Holandskem, vBelgii, na Angležkem, ravno taka zemlja kakoršna naša, je po umnem in skerbnem ravnanji prisiljena še enkrat in še dvakrat toliko dati, kakor zdaj naša: zakaj bi mogoče ne bilo tudi našo zemljo h taki rodovitnosti in obilnosti pripraviti?
Mogoče je, pa hočemo to važno reč bolj razločiti.
Če želimo (kar je prav in potrebno) večje prihodke od svojega ravno tega posestva, ktero je zdaj, imeti, moramo skerbeti, da se bo a) na našem posestvu več pridelovalo od doslej; b) da se bodo stroški zmanjšali; c) da se na našem posestvu še kaki drugi dobički poiščejo, kteri niso dozdaj navadni bili; in dj da se tistega pridelka bolj primemo, ki več  dobička kaže.
1. Da se bo na našem posestvu več pridelovalo od doslej. To se zgodi a) če svoje polje, travnike vinograde prav dobro obdeljujemo, zemljo kar je moč, globoko orjemo, plevela trebimo, dobro gnojimo, da bo njiva pervega reda še enkrat in še dvakrat toliko dala kakor doslej. Dober gnoj pa je tisti, kteri ima v sebi za vso rastlinsko rast potrebni živež, razne soli in gaze, posebno dokaj gnjilca in amonjaka. Take dele ima človeška in živalska tcavnica, ki se ji dvakrat toliko vode primeša, ali se pa na ilovčno naštel v hlevu nabira in obrani, in taka ilovca z drugim gnojem pomeša. Pravi živel j rasti je dober gnoj; b) če se polje druzega in tretjega reda s pridnim delom, z napeljevanjem boljše persti, in z okopovanjem in pridnim oranjem in gnojenjem tako zboljša, da bo stopilo v versto pervega reda; in ravno tako vinogradi; c) če se slabe košeuine ali s potrebnimi grabni ali z drenažo ali z gnojem popravijo in poboljšajo , in pa če so v bregih, z m u r b n i m ali drugim sadnim drevjem nasade, da bodo senco in večjo vlago in tako boljši rast imele, in še dobiček sadja dajale.
(Konec sledi.)
List 89.
Kako se dajo večji prihodki na kmetii zadobiti ?
(Konec.)
2.  Stroški se bodo zmanjšali: a) če na dobro poboljšano njivo seme damo, ga bo veliko manj treba kakor na slabo; ker se bo zlo razrastlo, če bo enako vsejano; b) če se primemo se javnih mašin, ki niso drage, ki se lahko v shrambi kmetijske dražbe vidijo in priprostiše bolj ceno narede. Take sejavne mašine polagajo seme enakomerno in v verste, in se ga dober del prihrani, kakor skušnja uči; in imajo še druge prednosti, ki narede boljši rast in lepši žito; c) če se na vsako hudo zemljo le na brazdo seje in z valom p o vali, in seme dobro v zemljo vtisne, bo skorej vse seme kalilo in shajalo; dj če se skerbno le n ar boljši, ne pa slabo zerno za seme odloči; e) če se tako malo, kar je nar bolj mogoče, de-lovci najemajo, in le bolj domači potrebne dela na posestvu opravljajo, in kar danes ne morejo, jutri in pojutrišnjem dodelajo; f) češe nespametne pojedine ondi, kjer so še, opuste, in delovcom ne nezmeren, ampak le potreben, čeden in tečen živež daje, in ne vsako drugo uro, kakor je še v nekterih krajih navada, ampak dosti je do sitega trikrat na dan, kakor vidimo tudi varčne Lahe le trikrat na dan polento jesti, in potlej pridno delati.
3.  Na našem posestvu se tudi še kaki drugi dobički poiščejo, kteri so dozdaj zanemarjeni bili; a) več prostorov je, ki so dobri za sadno drevje, m ga ni,   daairavno  bi  lep  dobiček dalo;   6) murbno  drevje
354
in svilnegosence bo laške io francozke dežele obogatile; vsa ta reja terpi šest tednov, ki jo otroci io stari ljudje lahko opravijo, in da lep pridelek io dobiček povsod kjer murbe rasti hočejo; na Laškem se bolj zgiibe murb kakor tertja boje; c) v nekterih krajih bi hmelj rastel; d) čbele dajo lep dobiček, kjer paše dosti imajo in ljudje ž njimi prav ravnati znajo; škoda, da jih v več krajih čedalje bolj opuščajo12; e) v nekterih krajih je v zemlji premog, ali po močirjih šota, ki lep dobiček dajeta i. t d.
4. Ako se tistega pridelka bolj primemo, kteri več dobička obeta. Navada berž umori vse zboljšanje. Navado zapustiti, in pamet poslušati, in misliti učiti se, je začetek vsega zboljšanja. V nekterih krajih, postavimo, pri veličin mestih dajo vertnipridelki: špar-geljni, grah, fižol i. t. d. več dobička memo žita; ali pa živinoreja, posebno molznih krav, da več od prodaje klaje, ali pridelovanja žita, in je torej umno oodi na posestvu za poglavitno reč živinorejo imeti, in še polje raji s klajo pogostoma verstiti in molzne krave rediti, kakor pri stari navadi ostati.