Listek.
187
učene strani o grmskem  »programu in poročilu« jako rezko oceno,   a dejali smo jo »ad acta«,  ker take stvari ne sodijo v leposloven list.
Knjižnica za mladino. Izdaja »zaveza slovenskih učiteljskih dtuštev«. Urednik A. Gabršček. Izhaja zadnji dan vsakega meseca v trdo vezanih snopičih, obsežnih povprečno po 6 pol. — Snopič I. — V Gorici, 31. jan. 1895. Cena 20 kr. Cena naročnikom za 12 snop. 1 gld. 80 kr. — Obseg I. snop.: »Dva brata. Povest za dečke od 12—15 let, nagradena po prof. Ant. Bezenšku. Na podlagi italijanskega izvirnika spisal Dušan Mladinski. Str. 1 —80. — Milosrčna Zorana. Povest za deklice 10 12 let. Nemški spisal Franc Frisch, z dovoljenjem gospoda pisatelja in založarne njegovih spisov prosto poslovenil Janko Leban, nadučitelj v Begunjah nad Cerknico.« — O teh dveh nedavno izšlih povestih je narasla že kar cela literatura, tako obširne ocene so prinesli nekateri listi (»Učit. Tovariš«, »Slovenec«.) A videti je, da se končna sodba še ni izrekla ; nadejati se nam je še duplik in replik. Nas bode skrb, da postrežemo svojim čitateljem z objektivno in samostojno kritiko.
Slovensko-nemškega slovarja VVolfovega je izšel sedemnajsti sešitek (str. 385 —464),  obsezajoč besede od   »razglasja«  pa do   »sedmice«.
Poročilo o delovanji in stanji podpiral ne zaloge slovenskih vseučilišč n i k o v v Gradci za akademično leto [893./4 Založil in objavil ta čas ni odbor. V Gradci 1894. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohorja v Cel ovc i. — Pregled računov od vinotoka meseca 1893 do vinotoka 1894 nam kaže, da znaša omenjene podpiralne zaloge glavnica skupaj 8450 gld., da je imela dohodkov v tem času 1847 gld. 58 kr., troškov pa 1178 gld. 40 kr., in da ji je ostalo gotovine razpoložuine 669 gld. 18 kr. — Nje predsednik in blagajnik je dr. Gregorij Krek,  c.  kr   vseučiliščni  profesor in akademik.
Miklošičev prevod Mickjevičevega krimskega soneta: »Domovina«. Prof. dr. V. Jagič nam je poslal z Dunaja s prijaznim pismom v blagovoljno porabo Miklošičev prevod Mickjevičeve »Domovine«, ki ga je našel med drugimi popirji »svojega nepo-zabljivega učitelja.« Kakor nam poroča g. prof. Jagič, je pisan prevod z Miklošiča samega, toda še mladeniško roko; na dveh, treh mestih da so napisani s svinčnikom popravki, a g. profesor Jagič jih je dodal v prepisu pod zvezdico; mi smo jih dali natisniti pod številkami, a na strani in s kurzivnimi črkami. Gospod prof. dr. Jagič pa naj nam dovoli, da ga na tem mestu še jedenkrat prav toplo zahvalimo na poslanem dragocenem nam prispevku.
Prevod in opazke Miklošičeve slovejo od besede do besede tako-le:
»Domovina. Iz krimskih  sonetov Mickjeviča poslovenil Fr. Miklošič.
Po suhi plavam zdaj   ravnici oceana, Voz trava krije,  voz  ko ladja brodi; Po šumnih senožetih mnogi cvetov rodi Obdajejo erdeče otoke burjana.
Že mraz prihaja,  ni ga pota ni kurgaua,
Pogledam  v nebo,  zvezda naj  me vodi ;
Tam okno1 se blišči,  tam  se danica  rodi,                                 J  megla
Tu Dnjestr, tam je lampa Akermana.
t
Postojmo!   Vse je tiho!  piščijo žerjavi,
Ki jih sokola ne uzerla bi zenica;
In slišim, kjer se ziblje le metulj na travi,
i88
Listek.
In kjer se je pod kačo šibnila travica; V tišini  taki želja me goreča davi, Glas vslišati iz Litve.  —  Pojd'mo. ni ga klica.
Burjan je trava,  ki po gosto na južno-ruskih stepih  rase.    Kur gani
% Pesnik    so mali hribi, ki jih je velika množina v južni Rusiji.    Pevec,3 z Litve   doma
potuje (1825) po ruskih stepih: serce bi se mu vpokojilo, če bi le glas uslišal
3 Zeli         iz mile domovine. Odisej si vošči3 le dim viditi,   ki iz jegove   dežele k višku
puhti. Odyss. I.  57.«
Najnovejša ogersko-slovenska pesem. O literarnem gibanju ogerskih Slovencev ne slišimo nikoli nič, zato nas tem bolj zanima vsaka malenkost, ki prihaja od naših bratov v drugi državni polovici. Kakor je znano, je bil izvoljen ogerski minister Vlašič zopet poslancem ogerskih Slovencev. Ta gospod je izvestno prvi Slovenec (rojen v Zali), ki je postal minister, ako odštejemo »magistra« Gregorja, Krpanovega neprijatelja o katerem pa itak še ni dognano, ali je bil tudi rodu slovenskega. Za volilno agitacijo je dal Vlašič natisniti slovenske lepake z oklicem v vezani besedi in s tem-le naslovom: »Bog poživi Wlassicsa«.
Srečna slovenska muza ! Celo ogerski ministri se te domislijo o volitvah. Da pa naši čitatelji dobodo pojem in ukus o Vlašičevi muzi in nje pohlinski ritmiki iu tehniki, naprosili smo stavca, da nam je ponatisnil za »listek« s pristnega Vlašičevega lepaka i., 2. in 9. kitico. Evo jih!
t.
Cujle ljudi z-birači, Notu čemo spe vati, Wlassicsu! Sretna bila   mu majka, Koja ga je rodila, Rodila. Sretan  danak,  kad se zabere, Neprijatelje nam potere, Bog poživi  Wlassicsa, Zateri  nam  Mavera, Mayera !
Wlassics Gyula naš je sin,
V   Egerszegu rodjeiii,
Rodjeni; Poslov  naših  včinitelj
V   teškoči pomozitelj
Navieke! Tko se k Nvemu vu  teče Pomoč pri Nyem zanajde, Bog poživi  Wlassicsa Zateri nam  Mavera.
Mayera !
Bog poživi  kotara I našega   Wlassicsa Na dalje! Koj  nas uavek obrani Vteškoči za nas gledi
Nave*ke. Jednoglasno skriknite, Za blegata zberite, Prijatelja Naroda Domorodca Našega
Wlassicsa!!!
Obči zbor »Muzejskega društva«  dne 20. meseca   svečana t. 1.   Pred zborovanjem je predaval   arhivar   Koblar o najžalostnejših časih   naše   zgodovine, t. j.   o  dobi