KOPER — 7. AVGUSTA 1959 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO Vili. — ŠTEV. 31 izhaja vsak petek. — Izdaja Časopisno založniško podjetje »Primorski tisk« Koper. — Naslov uredništva in uprave-Koper Cankarjeva ulica 1, telefon 170 - Posamezni izvod 10 din. - Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo letno 1000 din ali 3.5 dolarja. — Bančni račun G02-70-1-181. — Rokopisov ne vračamo! IZKUŠNJE IN PREDLOGI Stopamo neposredno v obdobje konkretnega preizkusa novih tarifnih pravilnikov, v obdobje nadaljnjega dviganja produktivnosti dela glede na to, da je omogočena z nagrajevanjem po učinku stimulacija veliki večini neposrednih proizvajalcev in tudi delu administrativnega in strokovnega kadra v naših gospodarskih organizacijah. Podana analiza o vsebini novih tarifnih pravilnikov na nedavni skupni seji OK ZKS, OO SZDL in predsedstva OSS Koper ugotavlja precejšen napredek v novih odnosih nagrajevanja, istočasno s svojimi zaključki pa postavlja pred polno odgovornost vse politične in gospodarske forume v komunah in gospodarskih organizacijah glede doslednega izvajanja načel o nagrajevanju in nenehnem poglabljanju teh načel v praksi. Nagrajevanje po učinku pa bo med drugim stalno zahtevalo reševanje vrste tehničnih problemov (razvijanje organizacije proizvodnje, izboljševanje tehnoloških postopkov, študij in utrjevanje J?eh vrst norm in ckoidvv, razvijanje evidenčne službe itd.), kar nalaga organom delavskega samoupravljanja, zlasti pa tudi strokovnim kadrom, ki jim je naša družba zaupala konkretno organizacijo in vodstvo proizvodnje, posebno odgovornost. Novi tarifni pravilniki na področju občine Izola predvidevajo v bodoče preko 60 odstotkov dela po učinku. To je dokaj lep napredek v primerjavi s preteklim letom, ko je bilo vseh proizvodnih ur, obračunanih po učinku, komaj 30 odstotkov. Istočasno pa je to tudi ena najtežjih nalog delovnih kolektivov. Na vsakih 500 zaposlenih v gospodarskih organizacijah Izole pride 1 inženir in na vsakih 200 zaposlenih 1 tehnik. Večina tega kadra pa je na raznih iiodilnih mestih, laboratorijih itd., kjer se spričo specifičnosti dela ne morejo dovolj posvetiti organizacijskim problemom, kakor sta tehnologija dela in študij norm. Zato ni čudno, da je šlo na našem področju prav normiranje v svojem razvoju tako počasno pot, saj je na tisoč zaposlenih samo en normirec in še ta v večini primerov z nižjo strokovno izobrazbo. V nekaterih podjetjih opravljajo normiranje vodje oddelk ov. Tako normiranje ne more biti sistematično, ker so to operativno proizvodni kadri, ki imajo opravka z izvrševajijem določenega dnevnega plana in pa z nenehnimi objektivnimi in subjektivnimi problemi, kot je priprava in obdelava materiala, ne-ustaljenost delovne sile itd. Zato predstavlja 60-odstotno delo po učinku za sedaj še vedno verjetnostni odstotek dela po učinku pcsameznih podjetij, ki je nastal več ali manj s teoretično oceno v času izdelave novih tarifnih pravilnikov. To vemo tudi iz prakse v preteklem letu, ko smo o problemu norm razpravljali na zboru proizvajalcev, po političnih organizacijah ter organih delavskega samoupravljanja, da namreč brez dovolj usposobljenega kadra in uspešne stimulacije tega kadra odstotek del po učinku ne bo hitreje napredoval. V letu 195S je delalo po učinku: I. četrtletje 22°/o; II. četrtletje 26 °/o; III. četrtletje 2S % in IV. četrtletje 30 r,/o. V prvem polletju 1959 pa povprečno 35°/o. Prez dvoma pa je med osnovnimi problemi slaba organizacija dela, saj so podjetja vedno opravičevala nizek odstotek dela po učinku s pomanjkanjem dela, slabim materialom, slabo kvaliteto dela po normah, neurejeno evidenco, pomanjkanjem kadra itd. Zato bi morali organi delavskega samoupravljanja kadrovskim problemom strokovnih delavcev ki bi se ukvarjali z merjenjem in merili učinka, posvečati več pozornosti. Majhna računica kaže, da je v vseh gospodarskih organizacijah Izole povprečni efektivni delovni čas okrog šest ur. S 60-odstotnim delom po učinku bi se moral močilo povečati efektivni delovni čas in seveda tudi vrednost družbenega proizvoda. (Nadaljevanje na 2. strani) : .' ..si.-;:*? 4 '..Aii^ Podpredsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije dr. Jože Vilfan je v nedeljo dopoldne ob odkritju spominske plošče padlim partizanskim kurirjem na Slavniku med drugim dejal, da so bili kurirji živa podoba predanosti in zvestobe narodnoosvobodilni vojni Na Slavniku g nedeljo odkrili spominsko ploščo padlim kurirjem karaule P-2 — Svečanosti sta prisostvovala predsednik zunanjepolitičnega odbora Zvezne ljudske SKupšciue dr. Alto iičblcr m podpredsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije dr. Jože Vilfan za temeljito izkoriščanje pristanišča v kopru Samo letos je koprsko pristanišče imelo 36.500 ton prometa — Bogat tovor je pripeljalo oziroma odpeljalo 9 jugoslovanskih, 5 nemških, 4 italijanske, 4 japonske, 3 etiopske, 2 izraelski in po 1 grška ter honduraška ladja — Koprsko pristanišče razbremenjuje Reko in povečuje blagovno izmenjavo s prekomorskimi državami Na vabilo Odbora za pomorski promet pri republiški Trgovinski zbornici se je v torek v Kopru zbralo več kot 50 zastopnikov uvoznih, izvoznih in špediterskih podjetij Sloven je na posvetovanje glede proučevanja možnosti povečanja prometa preko koprskega pristanišča. Direktor podjetja Intertrans iz Ljubljane Igor Triler je v svojem referatu predvsem poudaril velik gospodarski pomen novozgrajenega koprskega pristanišča, saj so slovenska podjetja z njim dobila lepo možnost hitrega izvoza in uvoza blaga, po drugi strani pa je koprsko tovorno pristanišče razbremenilo reško. Znano je namreč, da imajo naša pristanišča v Severnem Jadranu vedno večji promet, tako domači, kot tranzitni. Zveze, ki jih lahko vzdržujemo z vsemi celinami preko morja, se namreč vedno bolj krepijo in zato narekujejo pospešeno gradnjo koprskega pristanišča ter da bi v Kopru vkrcavali in izkrca val i predvsem generalni tovor in začeli s siatematično preusmeritvijo pre-komorskega prometa zainteresiranih slovenskih podjetij od že itak preobremenjenega pristanišča na Reki na tovorno pristanišče v Kopru. Koprsko pristanišče ima tudi to prednost, da je razvoz tovora s tovornjaki v osrednja potrošniška središča hiter ter zaradi ugodnih prevoznih tarif zelo vabljiv. Nato je predsednik omenjenega odbora, direktor podjetja Pristanišča Koper, Danilo Petrinja, omenil, da je povprečen promet blaga na relacijah dolge plovbe na meter operativne jugoslovanske obale 800 ton, medtem ko je v Kopru dosegel že 1000 ton in lahko v koprskem novem in starem pristanišču pretovorimo najmanj 150.000 ton letno. Tako velik promet pa je narekoval, da so v Kopru pohiteli z gradnjo skla- (Nadaljevanje na 3, strani) V nedeljo dopoldne je prihitelo na Slavnik, tik pod vrh istrskega Triglava, več sto prebivalcev koprskega okraja, med katerimi je bilo 70 preživelih primorskih kurirjev 'in mnogo bivših boraev NOV, ki so v letih 1941 do 1945 kot partizani prekrižarili Primorsko. Marsikateri izmed njih je bil že v soboto zvečer na Slavniku, kjer so kurirji nekdanjih relejnih TV postaj zakurili taborne ognje in obujali spomine na neustrašeno borbo z okupatorjem. V nedeljo zjutraj pa so se zbrali okrog Tumove koče. Le-ta je streljaj oddaljena od nekdanje karaule TV P-2. Med gosti, ki so prišli počastit spomin kurirjev, ki so med narodnoosvobodilno vojno ob vsakem času in ob vsakem vremenu neprestano križarili po vsej domovini in tkali najtrdnejše vezi med ljudstvom, so bili tudi predsednik zunanjepolitičnega odbora Zvezne ljudske skupščine dr. Aleš Bebler, podpredsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije dr. Jože Vilfan, sekretar okrajnega komiteja ZKS Koper Albert Jakopič-Kajtimir, predsednik okrajnega odbora Zveze borcev Tone Ukmar in številni predstav- niki političnih organizacij ter družbenih organizacij koprskega okraja. Zbrano množico je najprej pozdravil predsednik občinskega odbora ZB v Hrpeljah Franc Zrnec, nato pa je nekdanji komandir kurirske karaule TV P-2 Anton Dolgan-Branko obudil spomin na delo kurirskih postojank in med drugim poudaril, da so kurirji narodnoosvobodilne vojne z veliko požrtvovalnostjo in ob podpori ljudstva opravili izredno pomembne naloge. Dejal je, da-je kurirska postojanka TV P-2 od pomladi 1943 do osvoboditve odigrala v ustvarjanju trdnih vezi med partizani ter akti- visti na področju Slovenske in Hrvatske Istre, Trsta ter osrednje Slovenije takšno vlogo, ki narekuje, da njenim kurirjem postavimo trajen spomenik kot veliko priznanje za njihovo nesebično in zvesto delo v ljudski revoluciji. Po prisrčnem nagovoru tovariša Antona Dolgana-Branka je nekdanji komisar relejnih postaj v štabu NOV Slovenije Ludvik Kukovica govorrl zbrani množici o žrtvah, ki so jih imeli med narodnoosvobodilno vojno kurirji, potem pa je podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Jože Vilfan med drugim dejal: »Slavnik (Nadaljevanje na 3. strani) GRAFIKE IN RISBE S SOCIALNO TEMATIKO Piransko turistično društvo je v počastitev 40-letnice ustanovitve KPJ organiziralo s pomočjo Jakopičevega paviljona iz Ljubljane reprezentančno razstavo »Grafika in risbe s socialno tematiko«. Razstavo so odprli v soboto, 1. avgusta, v prostorih predsedstva okrožnega sodišča v Pi- MS. W r Na Slavniku se je v nedeljo zbralo več sto bivših primorskih partizanov in okrog 70 preživelih kurirjev, ki so odkrili na pročelju Tumove koče spominsko ploščo osmim padlim kurirjem partizanske karaule P-2 ranu. Otvoritve se je udeležilo precejšnje število domačih predstavnikov in tudi turistov, ki se mudijo v Piranu. Tovariš Gustav Guzej, sekretar občinskega komiteja ZKS, je v otvoritvenem nagovoru dejal, da razstavljene grafike in risbe predstavljajo umetniški odraz velikih socialnih pretresov v zgodovini našega naroda zadnjih 40 let. Zahvalil se je vodstvu Jakopičevega paviljona, da je kljub vablji-vejšim ponudbam od drugod priredilo to razstavo v Piranu; razumelo je namreč težnje turističnega društva, da organizira tako razstavo v Piranu prav v času največjega turističnega prometa, da tako lahko pokaže tudi tujcem to naše veliko umetniško bogastvo. Razstava sicer ni prikazana v tako velikem obsegu kot v Ljubljani, ker tukajšnji manjši prostori tega ne dopuščajo, je pa zaradi ožje izbire še bolj žlahtna. Nato je podala kratko karakteristiko ter zgodovinski pregled razvoja slovenske grafike in risbe s socialno tematiko kustos Jakopičevega paviljona tovarišica Plevnikova. Razstava, ki je res dragocena zbirka del naših velikih mojstrov, bo odprta do 18. julija. J. V sredo popoldne so imeli štirje zunanji min stri zaključno konferenco v Ženevi, na kateri so se »sporazumeli, da se njihova gledišča v zvezi z dnevnim redom, ki je bil predložen razgovorom štirih zunanjih min'strov, ne morejo združiti.« Konferenca bo prekinjena za nedoločen čas in ponovni sestanek štirih zunanjih ministrov bo sklican sporazumno po d plomatski poti. Vsekakor je prekinitev ženevske konference v tesni zvezi z napovedanim obiskom Hruščeva v Washingtonu in z obiskom Eisenhowerja SZ, ki bo predvidoma konec tega leta. HRUŠCEV V WASHINGTON — EISENHOWER V MOSKVO Predsednik vlade Sovjetske zveze Nikita liruščev je sprejel povabilo predsednika ZDA Eisen-howerja, naj bi septembra obiskal Združene države Amerike, nato pa je Hruščev povabil tudi Eisenhowerja, da tudi on uradno obišče Sovjetsko zvezo. Kakor je znano, bo Eisenhower konec tega meseca odpotoval v Evropo in se bo sestal z nekaterimi voditelji vlad zahodnih držav. Z njimi bo razpravljal — kakor je dejal na KAIRO — Generalni sekretar Arabske lige Hasuna je izjavil, da se bo pred konferenco zunanjih ministrov arabskih dežel, ki se bo začela 1. septembra v Casablanoi, nekaj časa mudil v Tunlsu. Tam bo razpravljal o odpravi sedanjih nasprotij med Tunizijo in ZAR in 0 obnovitvi d plomatskih stikov med obema deželama. TUNIS — Generalna unija alžirskih delavcev je pozvala vse delavce in mednarodno javno mnenje, naj obsodijo umor Aisata Idira, generalnega sekretarja te organizacije, ki je umrl v francoskem zaporu. Unija zahteva ustanovitev mednarodne anketne komisije, ki naj razišče ta pr mer. PARIZ — Predsednik francoske repulike de Gaulle bo konec tega meseca odpotoval v Alžirijo. Poročajo, da je namen njegovega obiska vojaška inšpekcija. AMAN — Jordanski kralj Hu-sein je na tiskovni konferenc izjavil, da bo Jordan'ja v kratkem vzpostavila diplomatske stike z ZAR in tudi predlagal, naj bi obnovili diplomatske stike z Irakom. Huse n je obenem napovedal, da bi lahko prišlo do sestanka med njim .n Naserjem. Na vprašanje, ali bi se sestal tudi z iraškim ministrskim predsednikom Kase-mom, je izjavil, da je pripravljen iestati se z vsakim arabskim voditeljem. >če je to v korist arabskemu narodu«. MONROVIA — Te dni ?o se sešli na predhodni seji načelniki delegacij afriških neodv snih dežel, da bi se sporazumeli o dnevnem redu konference. Kot je znano, bodo obravnavali alžirsko vprašanje in namen francoske vlade, da preizkusi jedrsko orožje v Sahari. DUNAJ — Proizvodnja nafte v Avstriji je v prvi polov ci tega leta znašala milijon 230.000 ton ali za okoli 15 % manj kot v istem razdobju preteklega leta. Gospodarstveniki ugotavljajo, da proizvodnja že več let pada, nasprotno pa se veča proizvodnja zemeljskega plina, 'aj so ga letos načrpali v prvih Seat1 h mesecih 513 milijonov kubičnih metrov, to je za 37 »/o več kot v prvem polletju lani. BAGDAD — Vojaški guverner Iraka je prepovedal delovanje odborov za obrambo republike«, k- so jih ustanovili po lanskoletnih dogodkih v Mosulu. WASHINGTON — Humbert Humphrey, član ameriškega senata, je predložil poročilo kongresnega ožjega odbora o razširjenosti raka na svetu, za katerim umre .Lino okrog 2 milijona ljudi. Predlaga! Je. naj bi Vzhod in Zahod začela skupen boj proti tej bolezni. PARIZ — Pet sodnikov kasacij-âketra sodišča pariške oblast je protestiralo zaradi na'lja policijskih oblasti nad aretiranimi Al- 1 rej v Franciji. PRAGA — Češkoslovaška bo poslala Eliop'.ji na osnovi novega trgovinskega sporazuma med CSR In Etiopijo opremo za bolnišnico v Ha raju. MOSKVA — Ameriško razstavo v mo'kvi. ki jo je pred dnevi od-•>rl poripresednik ZDA Nixon, obi-i'.'e dnevno do 50.000 ljudi. VIENTIAN — Laoška vlada je pi'n'.a generalnemu sekretarju OZ M Hnmmarskjoldu poslanico v k Mer' opozarja m resnost položaja v Laosu. Kakor pravi.io po- 0 '->š"en krogi, opozarja po-la-n m na to. da so z o'ikr t'm uporom 1 1 Patet Laosa kršeni spora- o ntegraci.ii sklenjeni v decembru 1957 med Patet Laom in 1 .o"!:o vlado. zadnji tiskovni konferenci — o vrsti vprašanj, ki niso v nikakršni zvezi s sovjetsko-ameriškimi odnosi. Predsednik ZDA meni, da ne bo imel razgovor s Hrušče-vom obeležja pogajanj, ker bo to le drobec naporov za izboljšanje odnosov med ZDA in SZ. NIXON O IvOEKSISTENCI Ob zaključku desetdnevnega obiska v Sovjetski zvezi je podpredsednik ZDA Richard Nixon dejal med drugim tudi, »da je negativna takšna koncepcija, po kateri bi koeksistenca pomenila, da mora biti svet razdeljen na dva sovražna bloka, ki naj bi bila ločena z zidom mržnje in strahu«. Predlagal je, naj bi ustvarili takšne odnose na svetu, da bodo ljudje sami izbrali sistem, kakršnega si žele. Priporočal je odstranitev mej med državami in mirno tekmovanje za osvojitev vesolja. SPET DISKRIMINACIJA Učiteljska sekcija koroške sindikalne organizacije pripravlja predlog, na osnovi katerega naj bi deželne šolske oblasti v Celovcu odpravile posebne doklade tistim učiteljem, ki poučujejo na dvojezičnih šolah na Koroškem. Ta predlog pa je v popolnem nasprotju s šolsko uredbo o dvojezičnem šolstvu — izdana je bila 3. oktobra 1945 — in zahteva izplačevanje posebnega dodatka učiteljem, ki poučujejo na dvo-jezičn h šolah zato, ker je njihovo delo zelo naporno. Kolikor bi ta prečllog usvojili, bodo učitelji na dvojezičnih šolah finančno dokaj prizadeti, razen tega pa bi pospešili padec štev.la učiteljišč-nikov, ki so sedaj pripravljeni doseči priznanje za poučevanje na šolah z dvojezičnim poukom. PROSLAVA OB 7. OBLETNICI DRŽAVNEGA UDARA Po končani vojni paradi v Ale-ksandriji, posvečeni sedmi obletnici državnega udara v Kairu in izgonu kralja Faruka iz Egipta, je govoril tudi predsednik Naser. Večji del govora je posvetil odnosom z Izraelom z ozirom na tezo bivšega komandanta izraelske vojske, češ da mora Izrael ponovno zasesti Sinaj in vzhodno obalo Sueškega prekopa, če ZAR ne bo dovolila izraelskim ladjam pluti skozi prekop. Naser je dejal, da bo ZAR odgovorila na napad z napadom in da je armada ZAR zdaj močnejša kakor kdajkoli prej. (Nadaljevanje s 1. strani) Da bi. se upravni organi podjetij in celotni kolektivi bolje in bolj sistematično seznanili s svojimi gospodarskimi uspehi, bi bilo nujno čimprej, vsaj po večjih podjetjih, ustanoviti posebne oddelke za študij proizvodnje ter produktivnosti dela. Redka so podjetja, kjer imaš redno na razpolago primerne analize in sistematični pregled oziroma evidenco produktivnosti dela, Največkrat se podjetja zadovoljujejo s finančnimi pokazatelji realizacije proizvodnje, ne da bi bila proučena struktura te finančne realizacije. Na primer: delež plač v lastni ceni, poraba osnovnih surovin in pomožnega materiala, efekt dela, odstotek odpadkov in tako dalje. Zato ni naključje, da izveš o produktivnosti in o dohodkih večinoma šele po zaključku letne bilance. Prav tista podjetja v občini Izola, ki imajo organizacijo svojih proizvodnih procesov slabo urejeno, so zelo težko izdelovala tarifne pravilnike, ki bi. vsebovali rentabilnejšo ekonomsko računico kot do sedaj. Z organizacijo oddelkov za študij proizvodnje in produktivnosti dela in njihovimi analizami bi imeli vsi organi in organizacije i> podjetjih mnogo lažje stališče pri mobilizaciji delovnih kolektivov za večjo produktivnost dela. Poseben problem pri proučevanju tehničnega in organizacijskega napredka proizvodnje predstavlja individualno in kolektivno izpopolnjevanje strokovnega znanja kadrov. Pri. nas je še zelo slabo razvita oblika strokovnih krožkov, kjer bi si posamezni od-delkovodje in tehnični kadri izmenjevali izkušnje, osvajali nove znanstvene in tehnične izsledke itd. V najnaprednejših industrijskih deželah so taki strokovni debatni krožki zelo pogosta oblika in so močan činitelj za na-predovanje proizvodnje in tehnike v posameznih podjetjih. To bi bilo še posebno velikega pomena za mlajše strokovne kadre, ki prihajajo iz šol, saj jim današnji sistem strokovnega šolstva nudi bore malo znanja predvsem s področja organizacije dela. Pri nadaljnjem razvijanju nagrajevanja po učinku nas čaka še mnogo dela. Predvsem t' uveljavljanju meril po učinku tistih kadrov, od katerih je odvisen čim boljši in nemoten proces proizvodnje. Vrsta naših strokovnih kadrov je v prostem času zaposlena z raznimi honorarnimi deli in drugimi priložnostnimi zaslužki. Zal je večji del kadra tudi z novimi tarifnimi pravilniki izven nagrajevanja po učinku. Vključujoč zlasti: strokovne kadre, bi moral biti tarifni pravilnik tako stimulativen, da bi se le-tem študij in skrb za uspeh proizvodnje v zaslužku še posebej odražala. To bi spodbujalo interes za odgovornost, ki jo ima ta kader pred družbo, in osnovno skrb za uspešni razvoj podjetja, v katerem dela. O teh in podobnih problemih vloge in aktivnosti strokovnega kadra nameravamo na področju Izole organizirati v jeseni vrsto posvetovanj s strokovnim kadrom, da bi mu utrdili njegovo mesto v uveljavljanju novega sistema nagrajevanja po učinku. To pa je toliko bolj važno, ker se ii obdobju izdelave tarifnih pravilnikov strokovni kadri niso dovolj vključili v akcijo ne samo s teoretičnim delom, temveč s tehnično aktivnim delom. Zc same razprave o novih delovnih mestih in o novih principih nagrajevanja bi. namreč morale pomeniti takojšen pristop k študiju o možnostih izboljšanja organizacije dela in boljših tehnoloških procesov proizvodnje, tako da bi s sprejetjem tarifnega pravilnika hitreje dvigali produktivnost. Tega pa v prvem mesecu no-%iega nagrajevanja ni bilo opazili. Bilo bi nesmiselno trditi, da je za majhno proizvodnjo po normah in za nizko produktivnost vedno kriv naš de!a?;ec. On želi proizvajati več in bolje in je v njegovem, interesu, da pride do večjega zaslužka, če je dosegel večji uspeh dela. Zato pa mu je treba lake pogoje dela zajamčiti, ker bo imel tako sarn in tudi celotna družba največje koristi, obenem pa tudi najboljšo garancijo za realizacijo nalog napredka našega socialističnega gospodarstva. Jože Božič V nedeljo dopoldne se je sestal v Doberdobu na izredno sejo dober-dobski občinski svet. Sklenili so, da bodo elektrificirani vsi zaselki Dola, Sabličev in Komarjev. Stroški za elektrifikacijo bodo znašali skupno ■l milijone lir. ki jih bo občina krila z najetjem posojila pri državni blagajni v Rimu. Nadalje so svetovalci doberdobskega obč! nskega sveta pregledali načrt za nakup opreme novega šolskega poslopja v Jamljah. Pri tem so ugotovili še nekaj pomanjkljivosti in sklenili povečati skupni strošek za nabavo vseh potrebnih predmetov za vsoto 60.000 lir, —*—. Tajništvo FILS sporoča, da na zadnjem vsedržavnem sestanku ni prišlo do rešitve spora, k. je nastal med uslužbenci in lastniki kinematografov glede povečanja mezd. Predstavniki lastnikov kinematografov so pristali V lorek, nekaj minut pred 20, je zapustila novo koprsko tovorno prislan šče jugoslovanska ladja »Kozara«, ki je pred rokom izkrcala 7,520 ton sladkorja. Ta uspeh je predvsem zasluga delovnega kolektiva podjetja »Pristanišča Koper« in operativnega sek- NAJVEČ.TI PLAVAJOČI DOK NA SVETU so zgradili v Blexenu v Zahodni Nemčiji. Dolg je 277 m. širok 47 m ter lahko dvigne ladje do 65.000 ton nosilnosti in to najkasneje v dveh urah. Opremili so ga z najsodobnejšimi napravami. Zgrajen je za neko ham-burško ladjedelnico. PRAVILNO IZVAJANJE NOVIH TARIFNIH PRAVILNIKOV JAMCl DELAVCU PRAVIČNO ODMERO ZASLUŽKA, HKRATI PA MU JE VZPODBUDA Nedavna plenarna seja OK ZKS, Okrajnega odbora SZDI, in predsedstva OSS je razen nekaterih inlerno-organizacijskih sklepov odobrila zlasti naslednja priporočila: Novi sistem nagrajevanja je treba začeti takoj izvajati v praksi. V primerih, kjer so v potrjenih tarifnih pravilnik i! predvideni roki za sprejem pravilnikov za nagrajevanje po učinku, je treba te pravilnike tudi izdelati v teh rokih. Prav tako je treba v interesu delovnih kolektivov upoštevati roke, ki so jih komisije za pregled tarifnih pravilnikov postavile za naknadna dopolnila pravilnikov. Organi delavskega samoupravljanja morajo sproti ugotavljati in odstranjevati vse pomanjkljivosti, ki se bodo brez dvoma tu in tam v novih tarifnih pravilnikih še pokazale. Zlasti je treba še nadalje 'skali vse možnosti za uvajanje plačila po učinku, oz. po enoti proizvoda. Kjer teh še ni. je treba uvesti potrebne evidence, ki bodo omogočale obračunavanje osebnega dohodka v smislu določil novih tarifnih pravilnikov. Posebno važen je sklep, po katerem morajo organi delavskega samoupravljanja skrbeti in se boriti za izpopolnitev plana, k je osnova za raven osebnih dohodkov po tarifnem pravilniku, Občinske Komisije za potrjevanje tarifnih prav lnikov bodo s tem v zvezi obstajale še naprej z izrecno nalogo, da proučujejo izvajanje tarifnih pravilnikov, k so jih b'le potrdile. Te komisije bodo morale pod-vzcmat.l napram gosnodTskim organizacijam, ki postavljenih planov no bod'> izpolnjevale, ustrezne korake. Nadaljnja naloga Je v objektivni ocenitvi vsakega posameznika po predvidenih kriterijih, pri čemer se bistveno ne sme prekoračiti povprečje določenih tarifnih postavk. Najvažnejše pa je vsekakor to, da po vseh gospodarskih organizacijah znova skličejo sestanke kolektivov, na katerih je treba temelj to pojasniti slednjemu delavcu določila novega tarifnega pravilnika ter mu pojasniti, da zavisi v Sina njegovih osebnih dohodkov tako od učinka njegovega dela v okviru celotnega uspeha gospodarske organizacije, kakor tudi od njegove soudeležbe pri naporih za boljšo organizacijo dela, za racionalizacijo, za pravilno vzdrževanje osnovnih sredstev, za vzgojo ter strokovno izobraževanje kadrov itd. Razen okrajnih političnih forumov bodo te dni tudi po občinah na skupnih sejali občinskega kom teja ZK, občinskega odbora SZDL ,n občinskega sindikalnega sveta ta vprašanja ponovno obravnavali — povsem konkretno glede na potrebne korake, Iti bodo jamčili pravilno izvajanje novih tarifnih pravilnikov na območju posameznih obč il. ze vsaKo ee Pred nedavnim smo pisali o prenapetih nacističnih izzivalcih, ki so v Ankaranu v hotelu Turist s svojim obnašanjem prekoračili vse moje dostojnosti in so bili zato postavljeni pred vrata. Podoben dogodek se je pripetil minuli teden na istem mestu, Ob eni url ponoči, od četrtka na petek, je avstrijski državljan Maks 1'irker z Dunaja, star 50 let, po poklicu trgovski potnik, sicer pa bivši' podoficir hltlerjevske armade, v družbi s še nekim drugim tujini turistom načel z našimi državljan pogovor, v katerem je ob kimanju svojega somišljenika na ves glas ugotavljal, da Je v Jugoslaviji sam nered, da je škoda, ker nas niso v zadnji vojni vse pobili in da bi bilo veliko bolje, če b pri nas še naprej vladal Ilitier in podobno, Seveda so moža postavili' iz lokala, nato pa Se čez mejo, kar je bil upravičen ukrep. Gospod Pirker. ki se mu tako kolen, po nacizmu in njegov li časih,, naj bi raje to propagiral doma, Pravil je sicer potem, da je prv č v Jugoslaviji in da ne pozna naših razmer, da pa svojih izjav ni mislil resno — da se je le »šalil« in da ni mislil, da bomo mi vse tako resno vzeli. Naj bo torej jasno njemu 'n vsem podobnim, ki v takih primerih pokažejo svojo pravo barvo da se s takimi stvarmi ne nameravamo šaliti niti v imenu našega znanega turističnega gostoljubja. Dobromislcčim gostom s ka-teregakol dela sveta, ki pridejo k nam iskat zdravja in počitka ter razvedrila, široko odpiramo naša srca in roke, vsem takim in podobnim izzivalcem pa že vnaprej povemo, da smo za svojo svobodo in neodvisnost preveč pretrpeli in smo na ta svoj boj preveč ponosni, da h dovolili kakršnokoli žalitev tega boja in naše današnje svobodne ureditve. Vodič turističnega urada in grupe, v kateri je bil omenieni zgnani Pirker. je najprej vprašal, če smo tega merda izgnali zato, ker je mož »an-tkomunist«. Gospodu Krieglerju je bila zadeva pojasnjena, nakar je ta dogodek pošteno obžaloval in popolnoma odobraval naše stališče in postopek, na ureditev plačilnih seznamov po krajih delovanja, nikakor pa reso hoteli pristati na zahtevo sindikata po povečanju mezd, zaradi česar je prišlo do prekinitve pogajanj in do sklepa. da se trenutno pogajanja prekinejo ter se bodo nadaljevala 10, avgusta. V soboto In nedeljo je obmejna policija zabeležila 41.257 prehodov i n sicer samo na blokih I. kategorije, ki so Fernetiči, Pesek in Škofije. Z obmejnimi propustnicami je potovalo 25.311 oseb: 15.806 Tržačanov in 9.505 Jugoslovanov. Turistov s potnim; listi je bilo skupno 15.940, od katerih je bilo 1696 z italijanskimi poln mi lisU in 14.250 s potnimi list; drugih držav. Veliko prehodov pa so zabeležili tudi na blokih II kategorije in na obmejnih prehodih za dvolastnike. torja podjetja pod vodstvom An-teja Petrovčiča ter sodelavcev Alojza Zidarja in Zorka Filipiča. Kapitan 4984 BRT ladje »Kozara« Anton Jovanovič pa je med drugim zapisal v spominsko knjigo podjetja: »Prvikrat je ,Kozara' vplula v koprsko pristanišče in njena posadka je dvomila, če bo kolektiv »Pristanišča Koper« zmogel brez težav prevzeti v izredno kratkem roku 7520 ton sladkorja. Z velikim zadovoljstvom pa smo ugotovili, da je to podjetje opravilo izkrcavanje tovora z velikim uspehom in to celo še pred rokom. Ni dvoma, da bo ta kolektiv tudi v prihodnje izpolnjeval svoje naloge v veliko zadovoljstvo vseh uvoznikov in izvoznikov.« V torek popoldne pa so »Pristanišča Koper« v štirih urah iz-tovorile z zahodnonemške ladje »Therese Hom« 52 ton banan, lii jih je pripeljala ladja iz Etiopije. Ta ladja je po iztovarjanju nadaljevala svojo redno pot proti Trstu, medtem ko je Kozara od-plula proti Dubrovniku. KOPER: 7., 8. in 9. avg. angleški barvni cinemascope BODIMO SREČNI, 10. in 11. avg. ameriški barvni film cinemascope ZLOMLJENO KOPJE, 12. in 13. avg. francoski barvni film NOC NAD PARIZOM. IZOLA: 7, avg. ameriški film PROTI PRIČAM, 8. in 9. avg. francoski barvni Vista-vision BREZ DRUŽINE, 10. in 11. avg. francosk. film NOC NAD PARIZOM. 12. in 13. avg. kitajski film MATI. ŠMARJE: II. avg. francoski film NOC NAD PARIZOM. 9. avg. kitajski film MATI, 12. avg. angleški film HIŠA SKRIVNOSTI. ŠKOFIJE: 8. avg. kitajski film MATI. 9. avg. poljski film ČLOVEK S PROGE, 12 avg. jugoslovanski filra POISCI VANDO KOS. POSTOJNA: 7., 8. ui 9. avg. ameriški barvni film cinemascope SE- • DEM LET ZVESTOBE. 11. in 12. avg. ameriški film MADLENA. PRESTRANEK: 8. m 9. avg. ameriški film PRELOMNICA. 12, in 13. avg. madžarski film KVIŠKU GLAVO. PIVKA: 8, In 9. avg ameriški filra PRIŠEL JE IZ LARAMUA, 12 .n 13. avg. nemški film GOSPA KA-SAMOVA. SEŽANA: 8. in 9. avg. francoski film PEVEC IZ MEHIKE, 11. In 12. avg. ameriški film HRABROST 13. 'n 14. avg. ameriški film CAS OBRAČUNA Urejuje uredniški odbor, Glavni in odgovorni urednik Rastko Bradaškja. Tiska tiskarna CZP Primorski tisk Lovci na Postojnskem so s pomočjo Lovske zveze LRS spet naselili na Nanos gamse — Osem živali za 640 tisoč dinarjev so bili na Nanosu vse do leta 1933, ko so jih pregnali okupatorji — Gamsi Na Nanosu so izredno dobri pogoji za življenje gamsov. Ta lepa žival je pri nas še precej dobro ohranjena v Julijskih in. Kamniških planinah ter v Karavankah, na Pohorju, na Goljakih (Trnovski gozd) in drugod. Podobne pogoje za razvoj in obstoj ima tudi na Nanosu, kjer je vse do leta 1933 bil precej bogat stalež te visokogorske divjadi, vendar pa so jo zatem pregnali italijanski okupatorski 1'ojaki, ki so Nanos pre-pregli s svojimi postojankami ter začeli tudi ta hrib utrjevati proti Jugoslaviji. Vrtalni stroji, in kompresorji in puške fašističnih osvajalcev so to plemenito divjad pregnali proti severu na Tolminsko. Po končani i>ojni so lovci na Postojnskem storili veliko, da bi gamse spet naselili na Nanos. Samoten kozel se je i>sa leta potikal po grebenih in so ga lovci ljubosumno varovali, vendar pa ni imel družice in z družino ni bilo nič. 2c pred šestimi leti je obljubila svojo pomoč v tej upravičeni lovsko gospodarski in tu- Na desni strani rečice lam, na prostrani ravnici Rudcš blizu Ivangrada so pred nekaj dnevi na slovesen način začeli z deli za ogromen lcsno-industrijski kombinat. Na ravnici, ki jo obkrožajo mogočne planine, bo stalo kar pet tovarn, ki bodo tvorile novi kombinat, za katerega izgradnjo je skupnost namenila enajst milijard dinarjev. Novi kombinat bodo sestavljale tovarne vezanih plošč, lesonita, sulfatne celuloze, papirja, kav-stične sode in klora. V to%-arni vezanih plošč in lesonita bo začela poskusna proizvodnja že prihodnje leto. Po sprejetem načrtu bo tovarna že od marca 19G0 proizvajala 4000 kubičnih metrov vezanih plošč, medtem ko bo tovarna Iesovinskih plošč začela z delom oktobra prihodnje leto, izdelala pa jih bo 12 tisoč kubikov. Tovarni celuloze in papirja, ki bosta proizvajali 24.000 ton cclu-loze in 18.000 ton papirja letno, bosta gotovi do konca leta 19G1. V tem času bo gotova tudi tovarna za proizvodnjo kavstične sode in klora. Nedelja, 3. VIII. 1939 8 00 Kmetijska oddaja; »Farma piščancev v Neverkah« — 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Nedeljska reportaža: »Kako smo iskali vodo« — 3.15 Zabavni zvoki — 13.10 Sosednji kraji in ljudje — H.00 Glasba po željah — 15.00 Vesti — 15.10 Za vas smo izbrali spored domačih skladb in popevk. Ponedeljek, 10. VIII. 1939 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vc-sti — 7.40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Pisana paleta zabavne glasbe — 14.30 Športna oddaja — 14.40 Izbrane melodije — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Slovenske narodne pesmi do 10.00. Torek. 11. VIII. 1959 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti. — 7.40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Odlomki iz oper — 14.30 Sola in življenje: »Pionirji na letovanju« — 14.50 Glasbena medigra — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Z narodno pesmijo in Plesom po domovini do IG.00. Sreda. 12. VIII. 195» 7-15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro Jutro — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Kulturni zapiski — 14.40 Narodni odmevi - 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,40 Pri- , morski pevski zbori do IG.00, Četrtek, 13. VIII. 1959 7 15 Glasba za clobro jutro — 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijsk,; nasveti — 13.43 Operetna glasba — 14,00 Glasba po željah — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 . Dalmatinske popevke do lfi.00. 1 Petek, 14. VIII. 1959 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro — . 13.30 Vesti — 13.45 Od melodije do melodijo — 14.30 Poje zbor J L A. iz Beo-, grada p. v. Slobotlana Krstiča — 15.00 , Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Domače aktualnosti: »Kako so poskrbeli za odmor In od-: «¡h delovnih ljudi - — 15.40 Poskočne ; m okrogle do IG,00. i ristični zadevi vsa slovenska lovska organizacija, vendar je najrazličnejša smola preprečevala izvedbo postavljenega načrta zazo-petno naselitev gamsov na Nanosu. S posrečeno akcijo pa je bilo to storjeno pretekli teden. Uprava gojitvenih lovišč LRS je v rezervatu v Kamniških pla- ZA LETOŠNJI JU131LEJNI ZAGREBŠKI VELESEJEM, KI BO OD 5. do 20. SEPTEMBRA, se domači in tuji razstavljavci zelo zanimajo. Tako gradita Grčija in Italija nove paviljone, v novem turističnem paviljonu, ki ga gradi Jugoslavija, pa bo prikazan razvoj jugoslovanskega turizma. V SLATINI RADENCIH SO MESECA JUNIJA NAPOLNIL t 2 MILIJONA 100 TISOČ STEKLENIC MINERALNE VODE, v prvem polletju pa 9,359.000 steklenic. Računajo, da bodo letos napolnili 18 milijonov steklenic mineralne vode, kar pomeni, da odpade na vsakega našega državljana ena steklenica. ninah odlovila osem žiimli — dim gamsa in šest koz. Starostna doba. je kar se da ustrezna: najmlajša žival nima manj kot tri leta, najstarejša pa ne več kot šest. Najprej dve kozi in oba kozla, nato pa še štiri koze, so bile spuščene minuli teden med skale na Nanosu. Vsaka teh živali je stala ¿¡0.000 dinarjev, kar znese skupaj 640.000 dinarjev. Ta znesek je prispevala iz svojega gojitvenega fonda republiška Lovska zveza, medtem ko ostale stroške nosijo lovske organizacijo na Postojnskem. Če bo prav, bo po nanoškem skalovju konec leta že svatova-nje, maja in junija pa bodo koze vodile mladi zarod v varnem za- vetju skalnih previsov ali visokih hoj. Nanos bo spet bogatejši še za eno naravno privlačnost. Lovci na FJostojnskem in Vipavskem pa imajo skrb več na glavi. Zastavili morajo vse svoje moči in lovske izkušnje, da bodo novi trop dobro prepasli in ga obvarovali vseh nesreč, obvarovali pred dvonožnimi, pa repati-mi in pernatimi škodljivci. Ta trud bo čez nekaj let prav gotovo bogato poplačan in bo vzorni gojitvi ob svojem času sledila tudi primerna nagrada. Ze zdaj pa je nam vsem v ponos in zadoščenje, da smo Nanosu vrnili njegovo veliko naravno privlačnost in mu z gamsi oživeli plešasto teme. Rastko Bradaškja Z izgradnjo tega kombinata se bo bruto produkt ivangrajske komune povečal za deset milijard dinarjev letno, narodni dohodek na prebivalca pa bo štirikrat večji. V Ankaranu je bil preteklo soboto posvet, katerega je sklical ObLO Koper, da bi razni strokovnjaki, predvsem turistični, povedali svoje mnenje k osnutku dolgoročnega programa za turistični razvoj ankaranskega področja. Posveta so se med drugimi udeležili sekretar za blagovni promet LRS dr. Danilo Dougan, predsednik Turistične zveze Slovenije Albert Jakopič itd. Posvet je nudil pomembna do- (Nadaljevanje s 1. str.) dišč in konec tega leta bo že okrog 12 tisoč kvadratnih metrov zaprtih (sedaj jih je le približno 4.200 m2) ter 20.000 m- odprtih skladišč. Za sedaj predstavlja težavo le operativna obala, ki je šele v izgradnji in je zato trenutno težko organizirati redno linijsko plovbo. Ker pa je predvidena nadaljnja gradnja operativne obale koprskega pristanišča — predvideno je. da bo to pristanišče imelo zmogljivost prometa v višini najmanj dva milijona ton — je nujno potrebno, da že danes razmislimo, kako bi bilo ekonomsko najbolj rentabilno izkoristiti ladje, ki bodo vplule v pristanišče. Zato so na tem posvetovanju med drugim predlagali, naj bi razna podjetja prispevala h grad- nji skladišč in kolektivno nastopala kot interesenti za uvoz ali izvoz blaga v težnji, da bi bile kar najbolje izkoriščane zmogljivosti linijskih ladij, ki že lahko pristajajo v koprskem pristanišču. Podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora Koper inž. Peter Aljančič pa jc na tem posvetovanju med drugim opozoril, kako velikega gospodarskega pomena je koprsko pristanišče za našo državo, posebno še za Slovenijo, saj daje pomemben delež k povečani blagovni izmenjavi z drugimi državami. Dejal je, naj bi že danes, ko jc gradnja pristanišča dosegla prvo etapo, upoštevali predvsem dejstvo, da bi s sistematično krepitvijo njegovega prometa lahko omogočili naši trgovini hitrejši razvoj ter boljšo blagovno izmenjavo. polnila že tako zelo dobremu osnutku, katerega je glede turističnega razvoja ankaranskega področja v naslednjih 10 do 15 letih pripravil tov. Planina. Razprava pa je nujno prerasla samo ankaransko območje in zajela celotno obalo slovenskega morja. Diskusija je soglasno pokazala, da jc razvoj že jasno pokazal, da je celotna slovenska jadranska obala — ki je je samo 36 km! — turistično središče. V zadnjih letih se je pokazalo, da je to res slovensko in no morda samo koprsko morje. To dokazuje velik priliv gostov iz vse Slovenije na naše obalno področje, to dokazujejo tudi velika sredstva, ki so jih delovni kolektivi že vložili v ureditev počitniških domov. Vendar gledajo doslej pretežno vsi še samo na ureditev doma, ne pa na ureditev potrebnih komunalnih naprav. In vendar uporabljajo gostje kopališča mnogo več kot domačini in podobno. A ureditev komunalnih zadev — na prvem mestu vodovoda z zadostno kapaciteto! — je breme, ki ga obalno področje in tudi ves koprski okraj kot celota ne zmore sam. Vsak Slovenec bi moral gledati to kot svoj problem, vsa slovenska ekonomska sila bi morala sodelovati pri reševanju teh problemov. O tem se bojimo govoriti, toda to je pereča življenjska nujnost zaradi stalno naraščajočega pritiska na turistične kapacitete našega področja. Rezultat našega dosedanjega izmikajočega stali-ližča je »ciganski« turizem, neurejenost, ki nam ne more biti v čast. Pomanjkanje vode na primer utegne z nadaljnjim naraščanjem potrošnikov v poletnih mesecih privesti prav do kritičnih momentov. Nezadostna trgovska, obrtno-uslužnostna in po-morsko-prometna mreža so samo dokaz, da je treba ta vprašanja reševati za celotno obalno področje istočasno, da je treba stvari in potrebo vskladiti med seboj. Potrebno pa je tudi, da pri tem sodelujejo vsi, ki imajo interes, da bo obala slovenskega morja urejena lepo in pametno. O podrobnem izgledu slovenske obale čez deset let bomo poročali, ko bosta dokončana elaborata o perspektivnem turističnem razvoju na ankaranskem in piranskem področju. Jule so junaki NAS GOSPODARSKI KOMENTAR □ V naših najbolj žitorodnih predelih je žetev končana, postopno ponehuje ropot kombajnov in mlatilnic in zdaj lahko stvarno precenimo uspeh letošnje letine. Poročila o tem so, kakor vemo, ugodna in presegajo vsa pričakovanja. Pridelek pšenice je tak, da nas bo rešil mnogih skrbi doma in v tujini, ker ne bo treba uvažali tega tako važnega živila. Obenem pa je ta uspeh dokaz, dci zmoremo sami uspešno premago-vati največje težave in rešiti šc tako težke probleme, kajti analize dokazujejo, da letošnji uspeh ni samo posledica ugodnega vremena, temveč zlasti drugih pogojev, ki so jih ustvarile roke naših delovnih ljudi. Po tem uspehu so napovedani še drugi. Predviden je izreden pridelek sladkorne pese. To je tudi pridelek, katerega proizvod — sladkor — smo morali uvažati. Tudi to je uspeh dela po predvidenih načrtih. Jasno je, da bi. lahko naštevali s toga področja še druge uspehe, kajti kmetijstvo je pri nas na poti preporoda, da se bo lahko kmalu razvijalo vzporedno z industrijo in da bi lahko krilo vedno bolj rastoče potrebe po živilih pri nas. Na tej poti pa morda naletava-mo na težave, ki so zvezane z rastjo, zlasti s tako naglo kakor je naša. To se zlasti kaže pri prometu, ki mora zmagovati v sedanjem času velikanske prevoze kmetijskih proizvodov iz predelovalnih področjih v potrošniška središča ali pa v tovarne za predelavo. Ni dvoma, da bo tudi ta naloga uspešno opravljena, ker se nanjo promet uspešno pripravlja. Ko tako analiziramo uspehe v kmetijstvu, ki gredo vzjjoredno z uspehi v industriji, moramo seveda z gotovostjo pričakovali rezultate ter uspehe. Pri. tem mislimo na izboljšanje življenjskih pogojev, na dvig ravni delovnih ljudi. Jasno je, da ni moči pričakovati skokovitega porasta v tem smislu, ker bi to imelo lahko negativne posledicc v bodoče, ko iz objektivnih vzrokov morda ne bomo dosegli talcih uspehov in bi. bilo zato težko kriti nenavadni porast oziroma povečane izdatke. Vsekakor pa je treba to pričakovati in bi za nekatere stvari lahko to že čutili. Mislimo tu na cene mnogih kmetijskih pridelkov, ki. jih obituje, cene in kakovost blaga pa še vedno ne. ustrezajo. Tudi so še vedno pretirane razlike med odkupnimi in conami na trgu. V nekem časopisnem poročilu je bila na primer za paradižnik ugotovljena osemkratna razlika. To ni zdravo, niti ni v skladu z načeli socialističnega trga. Toda računati moramo, da so to le posamezni nezreli pojavi in da bo šel razvoj v splošnem samo po začrtani poti. -dt- (Nadaljevanje s 1. strani) boju za osvoboditev. Rekel je, da je bil med narodnoosvobodilno vojno kakor antena, ki je na tem predelu Slovenije spenjal eno izmed najpomembnejših področij današnje Jugoslavije.« Dejal je, da so kurirji bili izredni ljudje, ki so nesebično in kot skromni, tihi junaki NOV gradili najtrdnejše vezi med našim ljudstvom v boju za osvoboditev. Rekel je, so bili partizanski kurirji živci, ki tečejo iz možganov, po katerih se je pretakala vera v življenje. Da pa je bila vloga kurirjev tako pomembna, je zasluga predvsem naše Partije, ki je povedla tudi slovensko ljudstvo v zmagovito borbo za svobodo. Spominsko ploščo so odkrili na pročelju Tumove koče in na njej so zapisana imena osmih padlih kurirjev partizanske kurirske ka-raule TV P-2. Po odkritju plošče so nekdanji partizani Primorske pripovedovali o borbah v bi žini Slavnika, nato pa je bil prisrčen partizanski miting. Da bo dovolj meso na trgu V Uradnem listu FLRJ št. 29/ 572/58 je izšla zvezna odredba o prepovedi klanja moških telet izpod 3 mesecev starosti, ženskih telet izpocl 6 mesecev starosti od-nosno izpod 200 kg žive leže. Glede na to, da potrebe po mesu rastejo iz dneva v dan, se jo bilo treba poslužiti te mere, ker je klanje telet že tako močno nara-sllo, da je ogrožalo povečanje živinskega staleža. Povečanje krmne baze, agromelioracije na travniških površinah, kar se že izvaja in se bo še stopnjevalo, vse to nam daje zagotovilo, da bomo lahko v najkrajšem času povečali število živine. V našem okraju bodo pripravljena pitališča, kjer so bodo sprejemala vsa teleta, ki jih prodajajo proizvajalci, ki nimajo nogo-jev za pitanje ali vzrejo. Na ta način bo lahko Živinorejsko poljedelski kombinat Postojna spre- jel v pitanje do 1000 glav telet, medtem ko bodo na kmetijskem posestvu Seča zgraditi dva hleva za 200 glav, na Kmetijskem posestvu Odolina pa hlev za 100 glav živine. Na teh posestvih je že sedaj podana osnova za razširitev živinoreje, ki ima za cilj oskrbo trga z mlekom in mesom, po drugi strani pa bo zagotovljena zadostna količina hlevskega gnoja, ki je nujno potreben pri izvajanju moderne agrotehnike. Razen kmetijskih posestev pa bodo svoj delež prispevale tudi Zadružne poslovne zveze, odnos-no zadruge, ki bodo organizirale pitališča. Ta prepoved bo le kratkotrajna. Prav gotovo bo povoljno vplivala na povečanje števila živine, tako da bo v najkrajšem času prebivalstvo oskrbljeno z dovolj-no količino kvalitetnega mesa. Inž. Frančck Pajenk Upravna odbora Turističnega društva v Portorožu in Piranu sta ugotovila, da tako imenovane »Portoroške noči« niso najbolj posrečena oblika turističnih ter gostinskih prireditev v poletnih mesecih. Gre namreč za to, da se za prireditve v Portorožu in Piranu zanima vsako leto vedno /¿Of fT&aidfo (hufad... dober pridelek sena Kmetovalci na Gornjem Vipavskem pričakujejo letos dobro letino. Pridelek sena je bil še enkrat veejl kot lani Zelo dobro se je obnesla tudi žetev, in prav tako kaže, da bo pridelek krompirja, koruze in grozdja nad povprečjem. Slabše bo le na nekaterih predelih nad Ložami in Po-drago, kjer je precej grozdja pobrala toča. na bučki so izvolili prvi poravnalni svet Zbor volivcev na Bučk1:, kj je bil 19. julija je bil kar dobro obiskan. Razen krajevnih zadev, šolstva in drugih vprašanj so volivci na zboru izvolili tudi prvi poravnalni svet v sevniški občini. Državljan, se bodo lahko — če bodo hoteli ta svoj organ pravilno uporabiti — izognili marsi-kakšni pravdariji in nepotrebnim potom. Zboru volivcev na Bučki bodo v kratkem sled'ili tudi drugi s podobnimi nalogami. z zborov volivcev v zagorski občini — stanovanjske skupnosti in kmetijstvo Na vseh doslej opravljenih zborih volivcev so ljudje živahno govorili o pomenu in vlogi stanovanjske skupnosti. Poročilo je dokaj izčrpno vsebovalo vse cilje in namene teh Institucij, zato je razumljuvo, da so volivci marsikje še dopolnjevali misli iz poročil. Posebno dobra je bila razprava o ustanavljanju stanovanjskih skuonosti na Selu pri Zagorju, kjer so še tam živeči ljudje že pred sko-ro dvema letoma začeli ukvarjati z mislijo, da bi ustanovili lastno skupnost. tri milijarde 300 milijonov dinarjev za sladkorno tovarno v ormožu Celotni investicijski stroški bodo znašali 4 milijarde 594 milijonov dinarjev, in sicer od tega 4 milijarde 94 milijonov za o:novna sredstva nn 500 milijonov dinarjev za obratna sredstva. Vsa gradbena dela nove sladkorne tovarne bodo znašala 1 milijardo 01 milijonov dinarjev, domača oprema 1 milijardo 844 milijonov, uvozna oprema 1 milijardo 41 milijonov, vsi "ostal stroški pa bodo znašali 147 milijonov dinarjev. Stroški bodo kriti z investicijskim posojilom iz Splošnega investicijskega sklada v znesku 3 milijarde 301 milijonov dinarjev. druge stroške pa bo kril investitor z lastno udeležbo. Nova sladkorna tovarna v Ormožu — prva v Sloveniji, ki bo pričela obratovati čez dve leti in štiri mesece, bo predelala letno 150,000 ton sladkorne pese. V tem času bo tovarna proizvedla 19.831 ton sladkorja, 9000 ton suhih rezancev, G330 ton melase in kot stranski proizvod 10.000 ton saturaCjskega mulja. več tujih in domačih gostov, ki so željni videti najrazličnejše tekme, ki pa naj ne bi bile vse isti dan. Zato bodo letos priredili »Turistični teden« med 13, in 17. avgustom. Začel se bo s plavalnimi tekmami in tekmovanjem ribičev v veslanju v Piranu, nato bodo v petek popoldne oslovske dirke, v soboto, 15. avgusta, pa izvolitev 1 rile Portoroške noči. V nedeljo, 16. avgusta, bodo v Portorožu različna tekmovanja, ki se boclo zaključila v ponedeljek z velikim mednarodnim plesnim turnirjem. J. L. KRKAVCE S Klinarjevo dramo »Vida— Staša«, s katero so igralci DPD »Svoboda« Šmarje nastopali za Dan borcev na domačem odru, je požrtvovalni igralski kolektiv gostoval v nedeljo v Krkavčah. Nastop je uspel v zadovoljstvo nastopajočih in občinstva. Med gledalci, ki so pazljivo spremljali dogajanje na odru, je bilo opaziti veliko mladine. Prosvetno društvo Krkavče ima svoj oder v Zadružnem domu. Posebno razveseljivo je, da sta dvorana in oder lepo oskrbovana. Morda je to eden od najbolje oskrbovanih zadružnih domov pri nas. V prav tako lepem stanju so gostje iz Šmarij našli tudi garderobo. Škoda, da člani prosvetnega društva Krkavče. sami tako malo igrajo. Mladine je dovolj, ki bi prav gotovo rada nastopala, manjka le organizatorja. Upamo, da bo prihodnja sezona tudi za krkavško društvo plod-nejše. S. O. pSgilf iilill V soboto, 1. avgusta, je zaključil šolanje razred gojencev Intendantske vojne akademije. Gornja slika kaže detajl iz življenja bodočih inten-dantskih oficirjev JLA, ko na taborjenju v dolini Sutjeske postavljajo poljsko kuhinjo Lep rezultat kolektivnega upravljanja V soboto je delovni kolektiv piranskega trgovskega podjetja »Delikatese« na zelenjadnem trgu v Piranu odprl poslovalnico v novih, razširjenih in moderniziranih prostorih. Doslej je namreč imela piranska — matična — poslovalnica tega podjetja le okrog 24 m2 trgovskega prostora in v njem je morala dnevno postreči najmanj 1600 strank, ki so ostva-rile samo julija tega leta več kot pet milijonov dinarjev prometa. Lani je to podjetje imelo v prvih šestih mesecih 16,220.000 dinarjev prometa, letos pa v prvem polletju že 24 milijonov dinarjev. Ta velik porast prometa je narekoval delovnemu kolektivu, da je začel temeljito razmišljati o ureditvi poslovalnice. Na delavskem svetu so z veseljem sprejeli predloge članov delovnega kolektiva, naj ne bi delili dodatnih plač, pač pa bi ta denar vložili v investicije. Nekaj je prispeval tudi občinski investicijski sklad in tako so v soboto odprli lokal, ki je nadvse okusen, saj ima dva nova hladilnika, hladilni pult in hladilno omaro, lične izložbe ter mize s senčniki pred poslovalnico. Delovni kolektiv, ki zaposluje v sezoni 17, izven, sezone pa 14 ljudi, je prepričan, da bo v tej poslovalnici dosegel promet 40 milijonov dinarjev in tako tudi presegel za letos predvideni načrt. J. S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V SEŽANI Na zadnji seji ObLO v Sežani, ki je bila 30. julija tega leta, je predsednik Sveta za zdravstvo — tovariš Polde Bukovec, podal poročilo o delu in problematiki tega sveta. Iz izčrpnih izvajanj izhaja, da ima občina 8 zdravnikov, 4 zobotehnike in 64 uslužbencev, ki delajo v zdravstvu. Na enega zdravnika pride 2650 prebivalcev, od tega 630 aktivnih zavarovancev. Glede skrbi za zdravstveno zaščito prebivalcev v zvezi s številom zaposlenih zdravstvenih delavcev v odnosu na število prebivalstva je Sežana na prvem mestu v konrskem okraju. Vobče je pokazalo poročilo s skrbno pripravljenimi analizami vred, da je zdravstvena služba v občini vzorno urejena in da se prav zaradi tega zdravstveno stanje prebivalstva iz leta v leto vidno izboljšuje. To velja zlasti za zdravstveno stanje mladine, ki ji je posvečena največja skrb. Tako v poročilu, še več pa pozneje v razpravi je bilo precej umestnih pripomb na račun trošenja sredstev za zdravstveno službo, bolje povedano, na račun tistih, ki neupravičeno izkoriščajo splošni družbeni fond, namenjen za zdravstvo. Vtem ko je bilo lansko leto uporabljenih 16 milijonov dinarjev za brezplačno zdravljenje tistih, ki jim to zakon jamči, je bilo že samo v letošnjem prvem polletju v ta namen izčrpanih kar 12 milijonov, tako da občini ostane za te namene do konca letošnjega leta le še en milijon dinarjev na proračunu. V tem smislu je bil tudi sprejet sklep, ki gre za tem, da bi bili deležni v bodoče brezplačne zdravstvene zaščite res samo najpotrebnejši. Odborniki obeh zborov so ostro obsodili prekomerna in nepotrebna bolovanja po naših gospodarskih organizacijah, ki gredo na škodo komune in na škodo same gospodarske organizacije. Zlasti je bilo poudarjeno, da bi morale razen uprav podjetij zlasti sindikalne organizacije in celotni kolektivi izvajati na prizadete izkoriščevalce določen pritisk, kajti še vse premalo se kolektivi sami zavedajo, da neupravičeni »bolniki« bremenijo zdravstveno službo komune, hkrati pa zmanjšujejo produktivnost svoje gospo- darske organizacije, kar pomeni, da z neupravičenim bolovanjem zmanjšujejo možnost izvršitve plana svoje gospodarske organizacije, s tem pa zmanjšujejo materialno bazo za višino osebnih dohodkov celotnega svojega delovnega kolektiva. Med važnejšimi sklepi te seje je potrditev sklepov delavskega sveta podjetja Avtoprevoz v Sežani in podjetja za mednarodno Špedicijo in transport Intereuropa v Kopru, po katerih se sežansko podjetje pripoji Intereuropi. Novo podjetje bo izvrševalo predvsem remont za obširni strojni park Iintereurope, razen tega pa bo opravljalo tudi servisno službo za lokalne potrebe. PO OTVORITVI SERVISA ISTRA-BENZ NA KOZINI tfcl s>m elit- : «ŽS • Si ..... 1 Ji*»: mmtmrnmm m M Nova bencinska črpalka podjetja Istra-Benz v Kozini Delovni kolektiv podjetja Istra-Benz v Kopru je minuli petek popoldne slavil eno izmed svojih doslej najlepših delovnih zmag. Z lastnimi sredstvi je namreč dogradil in izročil javnemu prometu bencinsko postajo v Kozini, ki sodi med najmodernejše bencinske servise v državi. Ta postaja stoj ob glavni cesti, ki veže Koper z Ljubljano na mestu, kjer bo v bližnji prihodnosti pomembno, sodobno urejeno križišče z mednarodno cesto Trst—Reka—Jadranska magistrata. Zato, ker je ta točka ena Izmed najbolj prometnih, je investitor zgradil štiri črpalke, od katerih dve Stanislav Urbas iz Dolenje vasj pri Ljubljani, star 21 let. je že star znanec obmejnih organov pri nas. 2e nekajkrat je bil prijet na meji pri poskusu pobega, Pozneje je sam postal organizator takih »potovanj« in je vodil kaline čez mejo. Minulo nedeljo zvečer je hotela takšna grupica ljudi pod njegovim vodstvom ilegalno prekoračiti mejo, Zaleteli pa so se naravnost v obmejnega stražarja, katerega so brez premisleka napadli. Ta je uporabil orožje, Urbasa ranil s, strelom v roko in ga obvladal. Nu-dena mu je bila zdravniška pomoč, po ozdravljenju pa bo za svoje delo odgovarjal pred ljudskim sodiščem. nudita obe vrsti mešanice navadnega in super bencina s pomočjo avtomatičnih električnih naprav. Ob prisotnosti številnih gostov je najprej direktor podjetja Istra-Benz Anton Vodopivec v krajšem nagovoru prikazal velike uspehe, ki jih je v zadnjih letih dosegel požrtvovalni delovni kolektiv podjetja, ko redno preskrbuje z gorivi in mazivi velik del koprskega in puljskega okraja, nato pa je predsednik Občinskega ljudskega odbora Hrpelje Anton Ov-čarič Izročil bencinski servis v javno uporabo. Zgradba je nadvse lična in ponoven dokaz prizadevnosti podjetja Kraški zidar Sežana, da je sposobno v kratkem času postaviti lep in gospodarsko pomemben objekt. Projektant inž, Bogdan Slcoberne pa ni imel lahke naloge, saj je moral upoštevati tudi bodočo ureditev cestnega vozlišča z glavno avtobusno postajo Kozina-Hrpclje. Vendar je to nalogo s svojimi sodelavci uspešno rešil v splošno zadovoljstvo investitorja in izvajalcev in številnih voznikov motornih vozil na tej najbolj prometni cesti v našem okraju. Posebno razveseljiva pa je ugotovitev, da je že v prvih 24 urah obratovanja novi bencinski servis presegel milijon dinarjev prometa, kar prepričljivo dokazuje, kako velik je njegov gospodarski pomen ne samo za hrpeljsko občino, pač ,pa tudi za ves koprski okraj. KOPER 21 — Med 1. avgustom in 30, septembrom bo odprt obmejni blok Lazaret na Debelem rtiču zaradi povečanega malo-obmejnega prometa vsako soboto, nedeljo ter ob praznikih do ene ure po polnoči. KOPER 55: V bližini čistilnih naprav Rižanskega vodovoda v Rižani so le dni dali v pogon rum črpalni agregat, ki omogoča povečanje preskrbe z vodo za 90 m3 na uro. Zaradi tega ni več take stiske z vodo v obalnem področju našega okraja in verjetno ne bo več celodnevnih prekinitev. Ker pa je običajno v avgustu izredno velika potrošnja vode zaradi številnih gostov in zaradi povečanega obsega dela prehran-ske industrije, bo potrebno tudi ta mesec čimbolj racionalno izkoriščati pitno vodo. Konec minulega tedna je Ri-žanski vodovod dobil potrjen program za relconstrukcijo. Ta program predvideva povečano zajetje vode v Rižani od sedanjih 90 na 150 litrov na sekundo. Sedaj je Rižanski vodovod naročil podjetju Projekt-nizke gradnje v Ljubljani, naj izdela idejni načrt in pričakovati je, da bo do julija prihodnjega leta že zaključena gradnja prve faze, ki bo omogočila normalno preskrbo z vodo vsem obmorskim krajem. V Sečovljah pa že gradijo vodnjake za nameravano povečanje vodovoda. KOPER 140: V juliju je v Dijaškem domu v Kopru letovalo 200 otrok iz Ljubljane, sedaj pa je napovedana kolonija 165 otrok iz Cerknice. V Dijaškem domu gostujejo tudi tečajniki, ki se udeležujejo seminarja za Ijudsko-prosvetne delavce DPD Svobod. KOPER 243: Te dni so v glavnem zaključili gradbena dela v hotelu Galeb v Kopru. Hotel bo imel 29 sob s 60 ležišči in 14 sob v prvem nadstropju je že zasedenih. Do jeseni bodo uredili tudi pročelje hotela, da bo v skladu z urbanistično ureditvijo njegove neposredne okolice. PIRAN 51-30: Svet za turizem pri ObLO Piran je sprejel sklep, da bo ostala turistična taksa v prihodnji turistični sezoni nespremenjena. Tako bo v glavni sezoni znašala 50 dinarjev na osebo in nočitev, izven sezone pa samo 30 dinarjev. Svet za turizem je pohitel s to odločitvijo zato, da bodo v novih cenikih, ki bodo služili kot osnova za sklepanje pogodb za zasedbo hotelov v prihodnjem letu, že navedene cene, ki bodo veljale leta 1960. Svet za turizem je tudi upošteval priporočilo zveznega komiteja za zunanjo trgovino, naj bi bile cene v gostinstvu prihodnje leto enake letošnjim, kajti stalnost cen dokazuje solidnost poslovanja. POSTOJNA 14: V prvem polletju letošnjega leta je obiskalo Postojnsko jamo 143.782 gostoiy, m.ed njimi 57.381 inozemcev. V primerjavi z lanskim letom se je povečalo število angleških gostov za 65 °!o, italijanskih za 63 % (bilo jih je 6700), zahodnonemških za 53 Vo (13.000), avstrijskih za 40 "/o (17.000), francoskih za 32'h in skandinavskih za IS odstokov. NAPOVED VREMENA za čas od 7. do 15. avgusta 1359 V naši državi je bilo v zadnjih dneb lepo in toplo vreme, le v nekaterln krajih je zaradi nenadne ohladitve zraka padal kratkotrajni dež. Vse pa kaže, da bo v glavnem prva polovica avgusta sončna, vendar krajevne padavine niso iz.ključene. »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primor jai 1 f CM Kazgovor z inž. Jožetom Grabnarjem, direktorjemživinorejsko-poljedelskega kombinata v Postojni V okviru razprav o uvajanju novega sistema nagrajevanja v gospodarskih organizacijah koprskega okraja je bilo omenjeno nagrajevanje po enoti proizvoda v Zivinorejsko-poljedelskem kombinatu v Postojni. Ker smo želeli napisati o načinu nagrajevanja v TIHOMORSKA REKORDERKA To je 13.000-tonska japonska tovorna ladja NEVADA MARU, zgrajena ■v yokohamsKi ladjedelnici. Komaj je .bila do vrha naložena s sladkorjem, ko je dobila ukaz naj nemudoma z največjo brzino odpluje v San Francisco, ker je predmetni trgovski po-.sel odvisen od pravočasne predaje tovora. Kapitan se je podvizal in z hrztao 21 m. milj je hitela ladja čez ocean. Po 9 dneh 15 urah in 10 minutah je pristala v namembni luki. Prevozila je 4525 m. milj, to je 8380 km. Presenečena je radostna posadka izvedela, da je mimo izvršene naloge nehote že na svoji prva vožnji dosegla rekord za tovorne ladje v najhitrejšem prevozu čez ,Tihi ocean. Dosedanji rekord je prekosila z.a poldrugo uro, »LEONARDO DA VINCI« Tako bo ime naslednici nesrečne italijanske potniške ladje »Andrea Doria«. Spustili so jo v morje sredi jireteklega decembra. Okrog 3000 delavcev jo je gradilo poldrugo leto. Zdaj je na vrsti njena notranja ureditev in čez nekaj mesecev bo naj-razkošnejša sodobna veleladja na isvetu nastopila svojo prvo vožnjo iz Genove v New York, Poganjali jo bodo motorji s skupno 60,000 KM, hitela bo po oceanu z brzino 23—25 morskih milj (46 km). Urejena in opremljena po najnovejših zahtevah ladjedelništva bo poleg 600 članov posadke lahko sprejela 1300 potnikov m 50 avtomobilov. Razredi za potujočo občinstvo bodo trije: X., 11. in turistični. Tudi veliki valovi ji ne bodo mogli do živega, za kar bodo skrbeli štirje močni stabilizatorji, Ladja je dolga 232 m, široka 28 m in visoka 15 m. Ugrezne se devet metrov globoko. Njena električna centrala bi zadoščala potrebam mesta £ 150.000 prebivalci. DEŽELA POLENOVK Najmanj deset zanesljivo dokazanih =odkritij« Amerike je bilo pred Kolumbom. Med njegove predhodnike so -se uvrstili tudi Danci. V letu 1472 ali 1473 je danska mornarica pod poveljstvom admiralov Pininga in Pothor-.sta raziskovala severnoatlantsko vodovje v zahodni smeri. Ena izmed njenih ladij, ki jo je vodil danski pilot Jon Skolp, je plula z Islandije proti Gronlandiji in ob njenem južnem rtu nadaljevala pot proti jugozahodu, kjer je nenadno naletela na neznano ozemlje, Ker so tam naokoli nalovili izredno mnogo rib, so svet nazvali »Dežela polenovk«. Ni dvoma, da je bil to današnji Labrador, najbrž njegov južni predel pred izlivom reke Sv. Lovrenca. Odpravo so Danci odpremili na pobudo Portugalcev in z njihovo finančno pomočjo, jz česar upravičeno ■domnevamo, da so Portugalci že pred tem letom vedeli za obstoj na ribah zelo bogate obale na severozahodu onstran Atlantika in da jim je bilo mnogo na tem, da bi kaj več izvedeli o »deželi polenovk«, ki so jo sami označili z imenom Bacalhaos. ^'li'Mi'% " ivM;-A.JV:,.-:.-•,■■,"!■ ii&iv i "■v'! ■■ •' ^-vm'v; '■ i sadist tem podjetju nekoliko več, smo naprosili direktorja tega podjetja v izgradnji inž. Jožeta Grabnarja za kratek razgovor. Med drugim nam je povedal naslednje: »Ob letošnjem uveljavljanju principa o nagrajevanju po učinku je tudi pri nas posvetovalni organ (15 članov) pripravil predlog tarifnega pravilnika za nagrajevanje po učinku. Se pravi: predlog tarifnega pravilnika je osnova za nagrajevanje po enoti proizvoda. Seveda smo nujno upoštevali kvalifikacije posameznikov in njihovo delovno dobo v tej gospodarski panogi, določili v okviru tega razpona urne postavke in sestavili pravilnik za norme oz. akordno delo v kmetijski in živinorejski proizvodnji. Skratka: vsa dela so teoretično normirana medtem ko imamo praktično normiranih devetdeset odstotkov del. Kajti rado se primeri, da morajo nekateri delavci včasih zaradi slabega vremena ali drugih, trenutno bolj potrebnih del zapustiti svoje stalno delovno mesto, kjer je delo normirano, pa so zato tedaj plačani po urni tarifni postavki. Toda teh 90°/o pomeni mnogo v našem, razvijajočem se podjetju. Čeprav je morda na videz videti, da — recimo — v živinoreji ni moč normirati vseh del, kaže praksa obratno. Na primer! Oskrba in molža krav sta pri nas normirani. Zivinorejec-kravar prejme od enega litra pomolženega mleka, ki ima 3,5% tolšče, 4 dinarje. Ce ima mleko manj tolšče, se mu za vsako »linijo« zmanjša dohodek za 40 par, če pa ima nad 3,5 »/o tolšče, prejme za vsako linijo (to je desetinko odsotka tolšče) 70 par več. Od kravarja samega je odvisno torej, koliko litrov bo namolzel oziroma kakšna tolšča bo v mleku. Gre torej za njegov pravilen način oskrbe krav, za pravilno krmo in pravilno molženje. En kravar pa ima povprečno 12 do 14 molznic v oskrbi. Dalje! Kravarji imajo tudi obračunano odvažanje gnoja; od glave mlade živine dobi n. pr. 0,66 par. Zanimive so norme tudi v po- ljedelstvu, recimo v oranju, sejanju, čiščenju travnikov, pašnikov itd. Vzemimo primer košnje! Tu se upoštevajo različni pogoji dela po obratih glede na razdaljo, specifičnost terena, način košnje in druge faktorje, ki bistveno vplivajo na košnjo. Razen tega pa je košnja kategorizirana. Za strojno košnjo dobi traktorist 170 din od stota pokošene trave (če pa je traktorist v skupini 10 ljudi, dobi še 2 din več pri stotu). Za ročno nižinsko košnjo dobe za stot pokošene trave 200 do 220 din, razpon pa določijo na obratih sami v tem okviru. Za ročno višinsko košnjo dobe delavci, ki imajo lasten prevoz, 550 din od stota (v času sezone podjetje namreč najame tudi tujo delovno silo), če pa prevažajo s prevoznimi sredstvi, ki so last podjetja, pa 450 din od stota. Pri košnji pa se, razumljivo, ne računa le košnja, temveč tudi obračanje, sušenje in dovoz do skednjev oz. skladišč. Posebne norme pa so tudi za košnjo trave, ki jo uporabljamo za siliranje. Sedanje izkušnje, ki nam jih je pokazalo nagrajevanje po enoti proizvoda v kmetijski oz. živinorejski panogi, oziroma uspeh nagrajevanja delavcev, po normah, kažejo, da ta način opazno dviga proizvodnjo, delavcem samim pa daje lepše dohodke, kolikor so dovolj precizni in vestni pri svojem delu. Mimo tega pa še to, da je čutiti med nekvalificiranimi ali polkvalificiranimi delavci težnjo, da bi se strokovno čimprej usposobili. ' To pa, naravno, ne bo le njim koristilo, temveč tudi podjetju, ker bo na ta način moči doseči še večjo proizvodnjo.« Z NEDAVNEGA PLENUMA OKRAJNIH POLITIČNIH FORUMOV m o VAŽNA PRIPOROČILA GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM IN LJUDSKIM ODBOROM — Vse gospodarske organizacije naj ojačajo tempo proizvodnje in skrbijo za večjo založenost trga, tako po količinah kakor tudi po asortimentih, tako, da bi pri povečanih kupnih skladih obdržali stabilne cene na tržišču. — Vsa podjetja naj vložijo maksimalne napore, da dosežejo, kjer so dani pogoji pa prekoračijo po planu predvideno proizvodnjo. V ta namen naj bi delavski sveti in celotni delovni kolektivi mesečno pretresali proizvodne rezultate. — Vse gospodarske organizacije naj sklepajo pogodbe za nakup in prodajo proizvodov, kar velja predvsem za kmetijske proizvode. Sklenjene pogodbe je treba upoštevati in jih v celoti realizirati. — Vsa podjetja morajo vskladiti stanje delovne sile s postavkami družbenega plana in zmanjšati število ljudi, kolikor ni v skladu s povečanim številom zaposlenih tudi povečana proizvodnja na ravni višje produktivnosti dela. — V kmetijstvu, gradbeništvu, trgovini na drobno, obrti in komunalni dejavnosti ter v kulturno-socialni dejavnosti je nujno pospešiti investicijska vlaganja na osnovi dobro pripravljenih programov, za kar morajo skrbeti ljudski odbori in gospodarske organizacije. — Ljudski odbori morajo poskrbeti za uravnovešenje proračunov. Izdatke morajo vskladiti z dotokom dohodkov in v tem cilju pospešiti izterjevanje obveznosti. Na drugi strani pa morajo gospodarske organizacije tekoče vplačevati vse družbene obveznosti. ELEKTRIČNE LOKOMOTIVE ZA JUGOSLOVANSKE ŽELEZNICE. Skupno z zagrebško tovarno »Rade Končar«, reškim podjetjem »Svijetlost«, beograjskim podjetjem »Elelctro-Srbija«, podjetjem »Sever« v Subotici in italijansko tovarno »Ansaldo San Giorgio« bo Izdelala tovarna »Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu 50 električnih lokomotiv za Jugoslovanska železnice. To bo prva domača proizvodnja električnih lokomotiv. V piranski občini so že v prejšnjih letih ugotovili, da nekateri na različne načine izigravajo predpise za svojo osebno korist. Vendar je bilo težko ukrepati, ker so bili predpisi, lil se tičejo gostinske in turistične dejavnosti, preveč splošni. Do letošnje sezone pa so bili uveljavljeni številni zakonski predpisi, ki urejajo vse glavne turistične dejavnosti. Sveta za turizem ObLO Piran to tudi turistični društvi sta že spomladi spoznali, da bo treba kršilcem teh predpisov stopiti hitro na prste, da ne bi napravili preveč škode. Zato je bil nastavljen poseben kontrolor, ki je takoj začel s pregledovanjem poslovanja počitniških domov, oddajanja zasebnih sob, odvajanja turistične takse in prijavljanja in odjavljanja nestalnih prebivalcev. V začetku je kontroliral sam, ker pa je v občini že sto domov in na stotine družin, ki oddajajo sobe, sta bila najeta še dva kontrolorja. O vsakem pregledu napravijo zapisnik. Reči je treba, da je prekrškov pravzaprav manj, kot se je pričakovalo. Kljub temu pa je precej primerov nepravilnosti ali namerne kršitve predpisov. Največ prekrškov je glede prijavljanja in odjavljanja. To se dogaja pri zasebnikih, ki sploh nimajo prijavljenih sob za oddajanje, aH pa jih oddajajo brez vednosti pooblaščenega posrednika, poslovalnic »Slavnika«. Ti tudi ne plačujejo turistične takse. V večini primerov je bilo ugotovljeno, da so sicer pobrali takso od svojih gostov, češ da jo bodo odvedli občini, dejansko pa so jo spravili v svoj žep. Tudi s cenami za svoje sobe žonglirajo, kakor se jim zdi, seveda na škodo gosta. Ko jih zalotijo, se izgovarjajo, da predpisov ne poznajo. To ponavljajo tud pred sodnikom za prekrške, ld pa jim pove, da jc vsak državljan dolžan poznati predpise in da nevednost ne more biti opravičilo — in jih ostro kaznuje. Tako je bilo izrečenih že več finančnih kazni. Omenjeni predpisi določajo namreč kot sankcije proti kršilcem denarne kazni do 10 tisoč dinarjev, nekateri celo več. Razen tega pa predlagajo ljudje, naj bi vse kršilce predpisov javno ožigosali na množičnih sestankih oziroma z objavo njihovih imen in prekrškov na razglasni tabli. -e Petru Klepcu (v ozadju slike) pomaga pri nadaljnjem poglabljanju pristaniškega bazena v novi koprski luki veliki grabežni bager Rapir V prejšnji številki Slovenskega Jadrana smo obravnavali najvažnejše temelje določbe Zakona o stanovanjskih razmerjih. V tem sestavku pa se bomo seznanili nekoliko podrobneje s tem, kako ta zakon ureja stanovanjsko pravico. Zakon določa, da sme imeti nosilec stanovanjske pravice takšno pravico le na enem stanovanju. Pozna pa izjeme, če je namreč komu zaradi opravljanja poslov iz delovnega razmerja, funkcije javnega pomena ali uživanja posestva to nujno potrebno, je možno, da ima več stanovanj v raznih krajih. Razumljivo je tudi, da ima lahko vsakdo poleg svojega stanovanja še stanovanjske prostore, ki se v sezoni ali od Časa do časa uporabljajo le za počitek ali oddih in ki se po zakonu sploh ne štejejo za stanovanja. Načelno je lahko nosilec stanovanjske pravice na istem stanovanju le ena oseba. Toda če je sklenil stanovanjsko pogodbo eden od zakoncev, ki živita v skupnem gospodinjstvu, je nosilec stanovanjske pravice tudi drugi zakonec, razen če sta se drugače dogovorila. S tem je tudi na tem področju praktično zagotovljena popolna enakopravnost obeh zakoncev. Če eden od zakoncev umre ali trajno neha uporabljati stanovanja, ostane drugi zakonec sam nosilec stanovanjske pravice. Zakon pa ureja, in sicer zelo življenjsko, tudi izredno delikat-no vprašanje sporov glede skupnega stanovanja razvezanih zakoncev, in sicer tako, da naj bi bilo prisilno sožitje razvezanih zakoncev v skupnem stanovanju kar se da krajše. Če torej pride do razveze zakona in se prejšnja zakonca ne moreta sporazumeti, kdo od njiju naj ostane v stanovanju, odloči o tem posebna občinska arbitražna komisija, oziro- NASI AKTUALNI PROBLEMI ma v primeru pritožbe okrajna arbitražna komisija. Prejšnji zakonec, ki je po pravnomočni odločbi arbitražne komisije nehal biti nosilec stanovanjske pravice, se mora izseliti iz stanovanja, seveda šele potem, ko so mu bili prej preskrbljeni drugi najpotrebnejši (ne enakovredni!) prostori. Spore glede skupnega stanovanja razvezanih zakoncev bodo torej v bodoče reševali upravni organi in ne več sodišča, kakor je bilo to doslej. Skupno z nosilcem stanovanjske pravice imajo pravico trajno in neovirano osebno uporabljati stanovanje, v katerem skupaj stanjujejo, tudi družinski člani njegovega gospodinjstva. To pravico imajo družinski člani tudi po smrti nosilca stanovanjske pravice ali če le-ta iz kakšnega 'drugega vzroka neha uporabljati stanovanje. V tem primeru pa morajo uporabniki stanovanja sporazumno določiti izmed sebe nekoga za nosilca stanovanjske pravice. Če pa je nosilec stanovanjske pravice prenehal uporabljati stanovanje na podlagi odpovedi stanovanjske pogodbe, razveze te pogodbe ali na podlagi pogodbe o zamenjavi tega stanovanja ter v drugih, s posebnimi predpisi določenih primerih, pa seveda tudi družinski člani izgube pravico do uporabe tega stanovanja. Stanovanjska pravica je po svojem značaju trajna pravica. Zato zakon določa, da more prenehati samo v primerih in na način, kot to določa zakon. Zaradi odpovedi pa more prenehati stanovanjska pravica samo iz vzrokov, ki so našteti v zakonu. Pri tem pa ve- lja osnovno načelo, da mora biti nosilcu stanovanjske pravice in članom njegovega gospodinjstva zagotovljeno drugo primerno stanovanje, če se morajo brez svoje krivde izseliti iz svojega stanovanja, razen če ta zakon ne določa drugače. (Taka izjava velja na primer za že omenjeni primer razvezanega zakonca.) Brez dovoljenja nosilca stanovanjske pravice se nihče ne sme vseliti v stanovanje, ki ga uporablja. Le-ta pa lahko odpove stanovanje iz upravičenih razlogov vsakemu uporabniku, razen svojim mladoletnim otrokom in svojemu zakoncu. Nosilec stanovanjske pravice pa lahko zamenja svoje stanovanje za drugo. Z zamenjavo se morata kajpak strinjati oba stanodajalca in pogodb a o zamenjavi mora biti sklenjena v pismeni obliki, ker sicer nima pravnega učinka. Stanodajalec ~>a ne more odreči soglasje za zamenjavo stanovanj, razen v primeru, da gre za stanovanje, ki je namenjeno izključno le za ožji krog oseb (na primer železničarska stanovanj a), novi nosilec stanovanjske pravice pa ne pripada temu krogu, in v primeru da je bilo novemu nosilcu stanovanjske pravice, ki naj se z zamenjavo vseli, odpovedano prejšnje stanovanje po njegovi krivdi in gre torej za slabega uporabnika stanovanja. Če pride v tem pogledu do nesoglasij in sporov, ugotovi na zahtevo prizadetega nosilca stanovanja., ki m.u je bilo soglasje odrečeno, okrajno sodišče v nepravdnem postopku, ali ima pravico do za-manjave ali ne. Med važnimi pravicami nosilca stanovanjske pravice zakon še navaja njegovo pravico, da zahteva, naj hišni svet oziroma lastnik hiše opravi dela, potrebna za tekoče vzdrževanje ali za popravila hiše, ki gredo v breme ustreznega hišnega sklada, oziroma da v določenih primerih ta dela sam izvrši in stroške odbije od stanarine, kot tudi da lahko nosilec stanovanjske pravice odda del svojega stanovanja komu drugemu kot podstanovalcu. Glede obveznosti nosilca stanovanjske pravice pa zakon predvsem določa, da mora nosilec stanovanjske pravice ravnati pri uporabi stanovanja skrbno in varovati stanovanje pred okvarami in poškodbami ter stanovanje uporabljati tako, da drugih stanovalcev ne ovira v mirni uporabi njihovih stanovanjskih prostorov. Samo po sebi se tudi razume, da se stanovanje ne sme uporabljati v druge namene, razen za stanovanje. Pač pa zakon dovoljuje, da se lahko s poprejšnjim dovoljenjem stanovanjskega organa občinskega ljudskega odbora posamezni prostori uporabljajo tudi za poslovno dejavnost. Nosilec stanovanjske pravice mora redno plačevati stanarino, in sicer, če ni drugače določeno, mesečno za naprej najkasneje do petega dne v mesecu, kakor tudi ustrezen del stroškov za uporabo skupnih naprav v hiši, če se plačujejo ti stroški poleg stanarine in del stroškov za tekoče vzdrževanje svojega stanovanja, ki po posebnih predpisih odpadejo nanj. Po prenehanju, stanovanjske pogodbe mora izročiti nosilec stanovanjske pravice stanovanje hiš-neu svetu oziroma lastniku v stanju, v kakršnem ga je prevzel, upoštevajoč seveda spremembe, do katerih je prišlo zaradi normalne uporabe stanovanja. Dr. S. P. P/I »BIHAČ« je zapustila 30. julija Casablanco in odplula za Holandijo, kam-or je prišla 6. avgusta. P/l. »DUBROVNIKc je prišla 27. julija na Reko, kjer je razložila tovor. Z Reke je 4. avgusta odpotovala v ZDA. MU »GORENJSKA« je 30. julija zapustila Aqabo za Djibuti, kamor je prispela 5. avgusta. P/l »LJUBLJANA« je 23. julija prišla v Šibenik, kjer razklada tovor. 1. avgust a je odplula za Ždanov. M/l »MARTIN KRPAN« je 31. julija zapustila Rašo za Dubrovnik, kamor je prišla 1. avgusta. P/l »NERETVA« je prišla 30. julija v Split, kjer razklada tovor. 2, avgusta je odšla na Reko. M/l »PIRAN« je 25. julija zapustila Dairen za kontinent. V Singapore je prišla 5. avgusta. P/l »POHORJE« je 14. julija zapustila Bassein, kjer je naložila tovor. Od tam je 3. avgusta odplida za Rangoon. P/l »ROG« je plula 19. julija skozi Aden na poti za Japonsko. V Singapore pride 7. avgusta. P/l »ZELENGORA« je prišla v Houston, kjer razklada. Odplula je 2. avgusta. Elektrogospodarska skupnost Slovenije 99 © združuje podjetja za proizvodnjo © in prenos električne energije © ter podjetja za proizvodnjo električne energije, © ki so v izgradnji LJUBLJANA — MARIBORSKA 4 IZDELUJE : zakovice, obročke in zaponke vseh vrst, okovje za okensko opremo ter okovje za usnjarsko in sedlarsko obrt in industrijo JE ZNANA PO SVOJIH KAKOVOSTNIH IZDELKIH IZ SVINJSKEGA, VEGETABILNEGA IN KROMOVEGA USNJA — SVINJSKA KOZA NIMA NOBENE VREDNOSTI ZA PREHRANO — CE JO ODDASTE ODKUPNI POSTAJI, BOSTE ZANJO DOBILI DOBER IZKUPIČEK, IUV PA BO IZ NJE IZDELALA LIČEN USNJENI IZDELEK TOVARNA TISKANEGA BLAGA if P Telefon 173 do 175 — Telegram: Tiskanina Kranj RB^lP OBRATI: predilnica, tkalnica, belilnica, barvarna, tiskarna, apretura PROIZVAJAMO: tiskane tkanine iz bombažnih in staničnih vlaken (Zellwolle) za ženske obleke in perilo: cice, kretone, delene, flanele, bar-hende, moltone, deftine, crepe in rokavine. Modne barve in vzorci. Naši proizvodi so zaradi odlične kakovosti cenjeni doma in v inozemstvu — Naročila izvršujem« liitro, točno in solidno! PIVOVARNA 1 LJUBLJANA I. — POŠTNI PREDAL 45 priporoča svoje renomirane izdelke: © DVOMARCNO in LEŽAK svetlo pivo © TEMNO BOK PIVO m PEKOVSKI KVAS TRGOVSKO IN UVOZNO PODJETJE Z 2ELEZNINO, TEHNIČNIM IN GRADBENIM MATERIALOM LJUBLJANA PARMOVA 33 NA ZALOGI IMA VEDNO VALJANE IN VLEČENE PROIZVODE ČRNE METALURGIJE Ozrla se je navzgor proti veliki, beli stavbi. V sončni svetlobi se je zdela zelo bleščeča in svetla. Spraševala se je, ali ni to morda ječa, v kateri je Babun zaprt. Pogledala je starca, ki je sedel med svojimi petimi suhimi kravami in ki jo je malo spominjal na Silindu-ja. Prav tako nepremično je sedel in strmel v skupino kokosoveev, ki so rastli ob vznožju hriba. Bil je prav tako suh kot živina, ki jo je pasel. Ko so krave dihale vroči zrak, so jim izpod hrastavih kož izstopala vsa rebra. Prav tako so se starcu pri slehernem vdihu in izdihu skozi osu-šeno in nagubano kožo videle vse kosti prsnega koša in bokov. Nesramno glasni meščani so Punči Meniko preplašili. Ta nagubani starček pa se ji je zdel domač kot star znanec. Zelo lahko bi bil tudi sam doma iz džungle. Približala se je kraju, kjer je sedel, in obstala pred njim. Za trenutek je obrnil k njej svoje oči, ki so bile prevlečene s tako mrenico, kot se navadno napravi na stoječih vodah, nato se je spet tiho zastrmel v palme. »Oče,« je dejala Punči Menika, »ali je to ječa?« Starec je počasi pogledal navzgor proti stavbi, ki je vsa sijala v svoji belini, kakor da jo prvič vidi, in se nato obrnil k Punči Me-niki. »Da,« ji je mirno odvrnil s suhim, hrapavim glasom, »zakaj pa?« »Moj mož mora biti tam,« je rekla, strmeč v bele stene. »Sem so ga poslali pred dolgim časom. Poslali so ga semkaj za šest mesecev. Šlo je za krivo obdolžitev. Zdaj je vseh šest mesecev minilo, on pa se ni vrnil v vas. Prišla sem vso dolgo pot, da tukaj povprašam. Utrujena sem, oče, trudna od vsega. On pa mora biti tukaj.« Starčeve oči so ostale pri-lepljene na kokosove palme. Ni se premaknil. »Iz katere vasi si, ženska?« jo je vprašal. »Iz Bedagame prihajam.« »Bedagama. Poznam jo. Poznal sem jo pred davnim. Tudi sam prihajam od tam, iz Mahavelagame izza Bedagame. Morala bi se vrniti v vas, ženska!« »In moj mož, oče, kaj je z mojim možem?« Starec je obrnil glavo zelo počasi in se ozrl na ječo. Sonce je pripekalo na njegov obraz, ki se je zdel od let in gorja, kakor da bi bil prepečen, naguban, izsušen in razoran. Njegove oči so se ozrle od ječe do ene njegovih krav. Ta je mirno stala in stegovala glavo predse z velikimi, izgubljenimi očmi; kašljala je v velikih krčih, ki so krivili njene boke. Starec je počakal, da je kašljanje prenehalo in da je krava ponovno iskala po tleh, da bi kaj našla za pod zob, nato je rekel, kakor bi sam s seboj govoril: LEONARD SIDNEY WOOLF a (Odlomek iz romana VAS V DŽUNGLI, ki ga je izdala založba Lipa v Kopru. — Prevedla Nada Kraigher. Oprema in risbe Janez Pirnat) »Od tod ne pridejo nikdar ven, vsaj taki ne, ki so iz džungle. Kako naj pa ži-"ijo tam notri, zaprti med štirimi stenami? Ti meščani, njim ni mar. A mi, jaz bom to gotovo vedel, saj prihajam iz Mahavelagame, iz vasi tam preko, iz džungle ... Še zdaj bi se vrnil, a sem prestar. Kadar je človek star, ni več za nobeno rabo. A ti... vrni se v svojo vas, ženska. Neumno je zapustiti svojo vas. Vem, da je tam lakota, dobro se še spominjam; a je tudi bajta in dvorišče in zadaj je džungla. Tu pa ni drugega kot ropot in nesreče in hiša na hiši...« »Najprej moram povprašati v zaporih po svojem možu. Zakaj ga nekaj držijo tukaj?« »Nikdar ne pridejo ven! Jaz to dobro vem. Tudi mojega sina so poslali tja. Nikdar več se ni vrnil. Razprava je bila tukaj in prišel sem sem in porabil zanj vse, kar sem sploh imel. Nato sem si mislil, da bi kar tukaj nanj počakal... a nikdar se ni vrnil. Isto bo s tvojim možem. Rajši se vrni v svojo vas!« Ob besedah starega moža je Punči Menika tiho zajokala od utrujenosti, lakote in nesreče. »Nič ti ne pomaga jokati,« je rekel starec. »Star sem in kdo bi vedel bolje od mene? Nikdar ne pridejo ven. Bolje je, da se takoj vrneš v svojo vas,« Punči Menika je vstala in se počasi napotila v hrib in k ječi. Samo en vhod je bil: ogromna, trdna, lesena vrata, nakovana z železnimi žeblji. Nanje je plaho potrkala; tako plaho, da od znotraj tega niti slišati ni bilo. Nato je sedla ob zid in čakala. Ure so minevale in zgodilo se ni nič. Vrata so ostala zaprta. Od znotraj ni bilo slišati nikakega ropota. Hrib je bil prazen, razen onih petih krav, katerih kašljanje je kdaj pa kdaj zaslišala pod seboj. Ona pa je potrpežljivo čakala, da bi se kaj zgodilo. Kdaj pa kdaj, ko jo je sonce na svoji poti doseglo, se je tiho premaknila za senco. Končno so se vrata odprla in pokazal se je moški v vojaški obleki s šlemom in palico v roki. »Kaj hočeš tukaj?« ji je rekel, »Prišla sem zaradi svojega moža, aja. Pred dolgim časom je bil poslan sem za šest mesecev. Cas je minil, a on se še ni vrnil v vas. Pravijo, da je mrtev. Ali je to res, aja?« »Kako se je klical in iz katere vasi je bil?« »Bil je iz Bedagame.« »Ime?« »Aja, kako naj vem njegovo ime?« »Kako so ga klicali, trapa?« »Klicali so ga Babun.« »Zaradi česa je bil obsojen?« »Bila je kriva obtožba. Pravili so, da je Aračija oropal.« »Ah, ta mož, da! Aračija so kasneje ubili, kajneda?« »Da, da! Moj oče je to storil.« »Nu, dobro. Tudi on je bil tukaj. Imaš kaj denarja, ženska?« »Ne, aja. Nič. Zelo smo revni.« »Ah, dobro. Ničesar ti tukaj ne moremo povedati. Moraš iti v Kamburupijito in poslati prošnjo k okrajnemu načelniku.« »Pa saj poznate mojega moža, aja. Saj ste sami rekli, da ga. Kaj vas stane, ako mi poveste, kaj je z njim? Ali je še tukaj? Kaj se mu je zgodilo? Nekaj dni sem bila na poti, da vprašam zanj — zdaj me pa hočete poslati proč v še večjo nesreče.« Ječar je nekaj trenutkov gledal Punči Meniko. »Dobro,« je rekel. »Pravijo, da je usmiljenje kot dež za požgan pridelek. A ti, ženska, prosiš suše za izsušeno polje! Poznal sem tvojega moža. Bil je pri nas, a zdaj je mrtev. Pred dvema mesecema je umrl.« Ječar je pričakoval, da bo zaslišal ostre krike in videl, kako si ženska ruje lase in tolče po prsih, da bo skratka priča vsem znakom ženskega žalovanja. Punči Menika pa ga je presenetila, ker se je le počasi umaknila v senco zidu in tiho počepnila ob steni ječe. Udarec je bil prehud za običajne znake žalosti. Sedela je « suhimi očmi. Niti ni občutila dosti več kakor nasilno željo, vrniti se v vas, iti proč od tega sveta, kjer se je počutila osamljeno. Želela si je nazaj domov, kjer bo lahko v miru sedela na dvorišču in gledala, kako sonce tone zadaj za džunglo. Ni dolgo odlašala in se je naglo odpravila navzdol. Starec je še vedno sedel med svojimi kravami in buljil v kokosove palme. »Ah,« ji je rekel, ko je šla mimo, »saj sem ti rekel, da se nikdar ne vračajo.« »Mrtev je, oče,« »Da, nikdar ne pridejo iz ječe. Vrni se domov, otrok.« »Saj grem, oče.« NOVO MA EC N J S 2 N 1 IP O L S C S * NOVO NA SCNJSŽNS POLICI -k NOVO NA ECNJSŽNI POLICI * EDMONDO DE AMICIS (Iz knjige SRCE, ki je izšla v Naš učitelj je hudo bolan in namesto njega so poslali lc nam učitelja Iz petega razreda, ki je nekoč poučeval v zavodu za slepe otroke; izmed vseh učiteljev je najstarejši, lase ima tako bele, kot bi imel na glavi lasuljo iz bele vate in govori na poseben način, tako milo, kakor da prepeva žalostno pesmico; prijetno ga je poslušati, ker velko ve. Takoj, ko jo vstopil v razred ln zagledal šolarja, In je imel obvezano oko, se je približal njegovi klopi in ga vprašal, kij mu je. »Le pazi na oči,« mu je rekel. Derossi pa ga je vprašal: »Gospod učitelj, ali je res. da ste poučevali slepce?« »Res je, več let sem jih učil,« je odgovoril. In Derossi je polglasno rekel: »Povejte nam kaj o njih.« Učitelj se je usedel za mizo. Coretti je rekel naglas: »Zavod za slepce je v ulici Niča.« »Pravite slepci, slepci,« je rekel učitelj, »prav tako, kakor če bi govoril 0 navadnih bolnikih ali o revežih ali pa kaj vem o kom. Ampak, ali razumele pravi pomen besede? Le dobro premislite, kaj to pomeni, če je kdo slep, Ce nikoli nič ne vidiš! Ce ne razločuješ dneva od noči, če nikoli ne vidiš ne neba ne sonca ne svojih staršev ta sploh vsega, kar je okoli nas, kar lahko primemo; če si potopljen v večno temo In kakor zakopan v globino zemlje! In vendar. . . ko prideš prvikrat v zavod za slepe, posebno v času oddiha in slišiš z vseh strani! igranje violin in Ilavt, glasno govorjenje ln smeh in vidiš, kako spretno hodijo po stopnicah in kako prosto se gibljejo po hodnikih in spalnicah, bi nihče ne mislil, da so nesrečni. Ubogi otroci! Dobro jih jo treba opazovati. V zavodu so mladeniči šestnajstih in osemnajstih let, fcl so zdravi in veseli ln Iti prenašajo z lahkoto svojo slepoto, skoraj bi rekel s samozavestjo; ampak na njihovih čustvenih in ponosnih obrazih se pozna, koliko so morali pretrpeti, preden so se privadili nesreči. Drugi spet imajo blede in mile obraza in vidi se jim. da so se vdali v usodo; vendar je ta usoda žalostna in najbrž se včasih še zmeraj naskrivaj jokajo. Pomislite, ljubi otroci, da so nekateri oslepeli v nekaj dneh, drugi pa po dolgih letih trpljenja in po mnogih operacijah. Veliko jih je med njimi, ki so se rodili slepi. Rodili so so v temi in nikoli ne bodo zagledali belega dne. Živel sem več let med njmi, in kadar se spomnim svojega razreda, vseh tistih za zmeraj ugaslih oči in tistih zenic brez pogleda in brez življenja, in potem gledam vas.. se mi zdi nemogoče, da bi vi vsi ne bili srečni. Pomislite, da je pri nas okrog šestindvajset tisoč slepcev! Šestindvajset tisoč ljudi, ki ne ridi svetlobe, ail veste, kaj se to pravi; to je armada, ki bi štiri ure korakala mimo naših oken!« Učitelj je umolknil, nobeden se še dihati ni upal. Derossi je vprašal učitelja, če jo res, da imajo slepci boljši tip kakor pa mi. Učitelj je rekel: »To je res. Vsi drugi čuti se bolj razvijejo, ker morajo nadomeščati vid in ker jih slep- 01 bolj uporabljajo, kakor pa tisti, ki vidijo. Zjutraj se v spalnicah sprašujejo: »Ali je sonce?« In kdor je bolj uren, da se prej obleče, hitro teče na dvorišče in tiplje z rokami po zraku, da bi čutil sončno toploto in teče v spalnico z dobro novico: »Je sonce, je!« Po glasu si predstavljajo človeka; mi presojamo človeško Sušo po očeh, oni pa po glasu; še po dolgih letih se spominjajo melodije in poudarka človeškega glasu. Ce je ▼ sobi več oseb, čutijo to, pa čeprav govorj ena sama in so druge popolnoma pri miru. S tem, da otipljejo žlico, tudi vedo, da je čista. Dekliee razlikujejo volno, ki je barvana od ono, ki je naravne barve. Ko gredo po cesti' v vrsti po dva in dva, prepoznajo skoraj vse trgovine po vonju ln to tudi tiste, v katerih mi ne čutimo nobenega duha, Ce sprožijo vrtavko, prepoznajo po njenem brenčanju, kje se vrti in jo ulovijo, no Ha bi jo zgrešili. Igrajo se z obroči, kegljajo, skačejo čez vrv, postavljajo hišice iz kamnov, nabirajo vijolice, kot bi jih videli, izdelujejo vsakovrstno stvari iz ločja dn pletejo kite iz barvane slame in to opravljajo natančno in hitro; njihov tip je močno razvit. S tipom vidijo. Zanje je eden Izmed največjih užitkov takrat, ko uganejo obliko kakšne stvari. In to spoznajo s tem, da Jo primejo In otipavajo. Glnljivo je, če jih gledaš v industrijskem muzeju, kjer lahko otipavajo vse, kar se jim zljubi, in kak-Sen praznik jc zanje, če smejo prijeti v roke geometrijska telesa, modelčke za hiše, vseh vrst strojčke in s kakšnim veseljem vse to božajo, jrnetejo in obračajo v rokah, zato da vidijo, kako je vse to narejeno. Pravijo namreč, da vidijo!« Garoffi jc pretrgal učiteljevo pripovedovanje In ga vprašal, če je res, da se slepi otroci bolje naučijo računstva kakor pa drugi. Učitelj Je odgovoril: »Res, naučijo se računanja in branja. Imamo posebne knjigo t Izbočenimi črkami; po njih premikajo prste, prepoznajo črko in povedo besedo; berejo popolnoma gladko. Treba je videti te revčke, kako zardljo, kadar se zmotijo. In tudi pišejo, ampak brez črnila. Pišejo na debel ln trd papir s kovinsko konico, ki vbada v papir in dela toliko pik. kolikor jih je potreba za njihovo abecedo; če se papir obrne, s« pike na drujl strani izbočene in ce jih otipavajo, lahko preberejo, kar fo napisali nami, a.11 pa kdo flrug; in tako pišejo naloge in si pišejo med naboj pisemca. Prav tako pišejo tu- prevoilu Mare Koclrič in v opremi Karla Mladinska knjiga v Ljubljani) Hrovatina pri založbi di številke In račune. Računajo na pamet in to neverjetno lahko, ker jih nihče ne moti In niso raztreseni kakor mi, ki gledamo okoli sebe. In če bi Jih videli, kako radi poslušajo branjo in kako so pazljivi, vse si zapomnijo in kako se med seboj pogovarjajo o zgodovini, o jeziku, in to tudi manjši otroci; usedo se jih po štiri ali pet na isto klop, ne da bi se obračali drug k drugemu in so pogovarjajo prvi s tretjim, drugi s četrtim, naglas in vsi naenkrat ln ne zgrešijo nobene besede, tako občutljiv in vajen je njihov sluh! Zanje jo izpraševanje veliko večjega pomena kakor pa za vas, to je gotovo in se tudi na svoje učitelje bolj navežejo. Svojega učitelja poznajo po hoji in po vonju; opazijo, če je dobre ali slabe volje, če se počuti dobro ali če je bolan in vse to že, če spregovori eno samo besedo. Radi vidijo, da jili učitelj prime za roko, kadar jih hvali in daje pogum, in ga primejo za roke, kadar se mu hočejo izkazati hvaležni. In tudi med seboj se imajo radi in so si dobri tovariši. V času počiika so eni ln isti zmeraj skupaj. V dekliškem oddelku na primer so dekleta razdeljena po skupinah in skupin je toliko, kolikor je instrumentov, ki jih igrajo; tako so violinistke skupaj, pianistke skupaj, tiste, ki igrajo flavto skupaj, in se nikoli ne ločijo. Ce imajo slepci nekoga radi, je težko, da bi se mu Izneverili. V prijateljstvu najdejo veliko tolažbo. Med seboj se dobro presojajo. Jasno in globoko ločujejo dobro od slabega. Nihče se bolj ne veseli povesti o lepih ln velikih stvareh, kakor ti reveži.« Votini je vprašal, če imajo čut za glasbo. »Godbo imajo posebno radi,« je odgovoril učitelj. »Dela jim veliko veselje, godba je zanje življenje. Slepi otroci, ki komaj pridejo v zavod, so zmožni tri ure nepremično stati in poslušati godbo. Učenje jim ne dela težav in igrajo z občutkom. Ce učitelj kateremu reče, da nima nagnjenja za glasbo, ga strašno zaboli In se z vso silo začne učiti. O, čc bi vi videli, koliko godbe je v zavodii, če bi videli te reveže, kako igrajo, z dvignjeno glavo, s smehljajem na ustih, zardeli v obraz ln tresoči se od ginjenosti; zamaknjeni poslušajo ubrane glasove, kako se izlivajo ,v neskončno temino, ki jih obdaja; če bi vi to slišali, bi čutili, da je godba zanje velika tolažba. In vriskajo in sijejo od sreče, če jim učitelj reče: »Se umetnik boš postal!« Zanje je kakor kralj tisti, ki je najboljši v glasbi, tisti, ki zna najbolje M a vir ali violino; takega imajo vsi radi. Ce se dva spreta, se potem zatečeta k njemu; če se dva ločita, potem je on tisti, ki jih spravi. Najmanjše v zavodu uči godbo ln ga imajo kakor za svojega očeta, preden gredo spat, mu vsi voščijo lahko noč. Ko so že pozno zvečer v postelji, trudni od učenja in dela in že na pol spijo, še zmeraj tiho govorijo o učiteljih, o instrumentih in o orkestrih. Največja kazen Miroslav Zei: DVOŽIVKE IN PLAZILCI V knjižnici Priroda in ljudje je 'izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani knjigo iz žiivljenja živali avtorja Miroslava Zeia z ilustracijami! Zlatka Zeia DVOŽIVKE IN PLAZILCI. V uvodu pravi avtor, da so dvoživke za človeštvo brez znatnega gospodarskega pomena, da pa so doživele največ pozornosti med znanstveniki, ker pomenijo prvil korak vodnega vretenčarja na kopno in kažejo, kakšne poti so ubirale živali, ko so zapuščale vodno okolje in osvajale kopno zemljo, Prav tako kot dvoživke so tudi plazilci majhnega gospodarskega pomena, čeprav se človek z njimi pogosto srečuje, Velikega pomena pa so izumrli plazilci za znanost, saj so to izhodiščne skupine, iz katerih so se razvili sesalci in ptice. Harouin Tazieff: OGENJ IN VODA Raziskovalec in pisatelj Harouin Tazieff, doma lie Varšave, Je živel nemirno življenje po raznih evropskih mestih, dokler se ni ves posvetil raziskovanju malo znanih kotov v svetu Tako je raziskoval najbolj globoke jame na svetu, sodeloval pri oceanografskem križarjenju s Calypso po Rdečem morju, se drzno spuščal v delujoče vulkane In podobno. Svoja doživetja kot speleolog In vulka-nolog Je opisal v več knjigah, V knjigi OGENJ IN VODA, ki jo je izdala založba Mladinska knjiga v prevodu Antona Razingerja in v opremi Uroša Vagaje, smo dobili Tazieffov opis nevarnih potapljanj v Rdečem morju, vzdolž prepadnih koralnih sten, spoznamo svet samotnih podvodnnh globin in plezanje čez vrtoglavo steno delujočega vulkana, končno pa Se vročo afriško puščavo. Avtorja zanima planet, na katerem živimo, preiskuje zlasti njegove globine svoje znanstvene izsledke ln raziskovanja pa posreduje bralcem v zanimivih knjigah. Je, če ne smejo brati ali ne smejo h glasbeni url; to jim povzroča tako trpljenje, da jih nismo skoraj nikoli tako kaznovali. Kar je svetloba za naše oči, to je godba za njihovo dušo.« Derossi je vprašal, ati jih ne bi smeli obiskati. »Smeli bi,« je odgovoril učitelj, »ampak za sedaj je za vas bolje, če ne greste. Sli boste potem, ko boste večji, lto boste lahko razumeli vso grozoto njihove nesrečo in boste zato občutili tisto sočutje, ki je tej nesreči primerno. Ljubi otroci! To so žalostni prizori. Videli bi včasih otroke, ki sedijo pred odprtim oknom in uživajo čisti zrak, obraz imajo negiben in zdelo bi so vam, da gledajo veliko zeleno ravnino in lepe sinje goro kakor vi . . . in če bi pomislili, da nič ne vulijo in da nikoli ničesar no bodo videli od vse tiste neizmerne lepote, bi vas zabolelo pri srcu in zazdelo bi se vam, kakor da so v tistem trenutku oslepeli. Tisti, ki so rojeni slepi, ne vzbujajo toliko sočutja, ker niso nikoli videli sveta ln ničesar ne objokujejo, ker si ničesar ne predstavljajo. Ampak oni otroci, ki so pred nekaj meseci oslepeli, ki se zavedajo vsega, kar so Izgubili, in jih boli, ker čutijo, kako jim po malem izginjajo iz spomina najljubšo podobe, ko čutijo, kako v njihovem spominu tonejo najdražje osebe. Nekoč mi je eden teh otrok z nepopisno žalostjo povedal: »Samo za kratek čas bi rad spregledal, da bi še enkrat videl obraz svoje matere, ki si ga več ne morem predstavljati.« In ko jih pride mati obiskat, jo dobro pretip-Ijejo od čela do brade ln do ušes, da bi čutili, kakšna je in skoraj se J'm no zdi res, da je ne morejo videti, ln jo večkrat kličejo, kot bi jo hoteli prositi, naj se jim že enkrat pokaže. Tudi trdosrčni ljudje pridejo od tam s solzami v očeh. In ko odhajajo, se nam zdi, da smo izjema, da skoraj po krivici uživamo prednost, ker lahko gledamo ljudi, hiše in nebo! O, vem in prepričan sem, da bi bil vsak izmed nas, ki b; prihajal od tam, pripravljen odstopiti nekaj svojega vida, vsaj nekaj svetlobe tem ubogim otrokom, lci ne poznajo sončne luči in ne materinega obraza.« ■ VStáFjBr: j$>p Wr- Naši filmi Preteklo soboto zvečer, to je sedmi dan puljskega filmskega festivala, so imeli gledalci priložnost videti film TRI ČETRTINE SONCA, ki ga je za podjetje Triglav-film v Ljubljani režiral umetniški vodja tržaškega SNG Jože Babic. Tokrat so si bili gledalci, recenzenti in filmski delavci edini v sodbi, da je film dober in so ga sprejeli z neprikritimi simpatijami. Zapisali so, da je to film, ki je ponovno utrdil ugled slovenskega filma v jugoslovanskem merilu in da je režiserju uspelo ustvariti sugestivno atmosfero tistih prvih povojnih dni, čeprav mu scenarij Leopolda Lahole niti ni nudil za to vedno najboljše možnosti. Med najboljšimi igralskimi liki v filmu omenjajo Staneta Raztresena in Miro Sardoč, člana SNG Trst. Napovedujejo, da bo prišel film »Tri četrtine sonca« v ožji izbor pri podelitvi nagrad, saj je bil do zdaj najboljši ob znanem Bulajičevem filmu »Vlak brez voznega reda«, ki je doživel uspeh že na filmskem festivalu v Cannesu Na sliki: nosilca osrednjih vlog v filmu »Tri četrtine sonca« Metka Ocvirkova in Bert Sotlar VLADIMIR BABULA (Odlomek iz knjige PLANET TREH SONC, ki je izšla v zbirki Sinji galeb Mladinske knjige v prevodu Severina Šalija in z ilu stracijami Františka Škode) »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Frimorja Minil je marec, minil april. Dva meseca mučnega dela. Na srečo je našim vesoljcem vreme bilo ugodno. Prehodna deževja so pomenila prej prijetno osvežitev kakor neljubo oviro. Potega maja je spregovoril gravitacijski oddajnik... Dvanajstega maja so široki vzvodi žerjavov položili prve granitne bloke na temelje stanovanjske hiše. Štirinajstega maja se je zgodila nenadejana sprememba: privr-šel je vihar s točo, ponoči je pobelila tla rahla snežna odeja — na Kvarti doslej neviden pojav. Zjutraj je pa presenetil graditelje na Pogrnjeni mizi orkan. Vremenska opazovalnica na Žarku je kratko malo odpovedala. »Ni čudno,« je vzdihnila Molo-dinova. »Aparati pri vsej svoji natančnosti lahko zasledujejo planet le iz velike daljave in samo eno poluto naenkrat. Res potrebujemo vsakega delavca kakor sol, vendar ni pomoči — morate se odpraviti na pot,« je dejala Se-versonu. »Načrt potovanja je že pripravljen, če je treba, lahko odideva takoj,« je rekla Svozilova in odhitela. Čez nekaj minut, se je za-sopljena vrnila in razgrnila po mizi velik zemljevid obeh polu t Kvarte. »Tole je smer poleta,« je potegnila s prstom po rdeči črbi, Id se je zapleteno vijugala čez nekaj ozemelj planeta. »Tako bova lahko v najkrajšem času pregledala največjo površino Kvarte.« »Dobro premišljeno,« je Navratil načrt pohvalil. »Vendar ne pozabita, da smo ta kvartovid izdelali na 2arku, je torej presneto nenatančen. Kraje pristanka, ki ste jih tako skrbno oznamenovala z rdečimi pikami, bosta morala nemara večkrat zamenjati. Pač ne gre drugače, kadar se človek odpravi v neznane kraje. Menda mi ni treba posebej poudarjati, da previdnosti nikoli ni preveč ...« »In ko bosta dajala imena neznanim morjem, pogorjem in otokom, nikar ne pozabita name,« se je smejal Fratev. »Vesta, kak otok v Srebrnem morju z mojim imenom bi mi posebno ugajal.« »Jaz bi po vas raje imenovala tale zaliv sredi Nove Evrope. Spominja me na vaš večno nemirni značaj,« se je pošalila Alena. Zjutraj šestnajstega maja je Severson v spremstvu Alene Svo-zilove poletel na pot okrog neznanega sveta. Puščica je kmalu zapustila tok reke Upanja in za-krožila nad Prelivom srečanja, na katerem je odprava prvič pristala na Kvarti. Nebo na severozahodu so za-grinjali težki oblaki. Leno so se vlekli nad obzorjem in v njih temni gmoti so zdaj pa zdaj bli-snili rdeči plameni ognjeniških izbruhov. »Pred dvema mesecema so se tukaj odprla piva žrela ognjenikov, danes pa se vzpenja nad obrežjem že mogočno pogorje,« je rekla Alena, odložila za hip daljnogled in se nasmehnila. »Če se tako hitro spreminja vse površje Kvarte, potem naš zemljevid lahko spravimo v muzej.« Letalo je pustilo za seboj zaliv in zaplavalo nad velik polotok sosednje celine, ki so jo na zemljevidih vpisali kot Geozijo — v počastitev rodne Zemlje. Pisani obalni pragozdovi so se hitro umaknili puščavi s snežnobelim peskom. Z dveh strani so jo oklepali griči, ki so počasi prehajali v brezmejno stepno ravan. »Žalostna pokrajina; sreča, da jo zame opazujejo filmske kamere,« je potrto rekla Alena in se zatopila v zemljevid. »Poglej, na obzorju se menda črtajo pragozdovi,« je Severson vzdramil tiho družabnico iz premišljevanja. Vzela je daljnogled in pokimala: »Res je, Po ravnmi teče reka, onkraj nje pa se temnijo pragozdovi ... Obrni bolj na levo — nekaj sem opazila!« je vzkliknila osuplo. Puščica se je nagnila na levo krilo in zavila proti velikemu kolenu reke. »Čudovito, poglej — stavbe!« je hitro dala Seversonu daljnogled. »Naj pristanem na reki?« je vprašal, ko je opazil čudne zgradbe. »Veš, kaj to pomeni? Odkrila sva civilizirana bivališča pravih Kvartanov. Enega sem dobro opazil blizu čudnih spiralnih konstrukcij.« Alena mu je iztrgala daljnogled. »Dva — vidim, dva!« je zavpila veselo. »Paleti malo više, zbali se naju bodo in poskrili v piramide, ali kar že imajo tamle.« »Naj torej pristanem na reki?« je ponovil Severson vprašanje, venomer zroč na skrivnostno naselje. »Se ne bojiš, da naju sestrelijo kot sovražno letalo?« »Misliš?« ga je prepadeno pogledala Alena, »Sploh nisem pomislila .. - Trenutek, vprašam Navratila ...« Navratil je poslušal poročilo o neznanem naselju s taisto radostjo kakor Severson, toda pristanka ni svetoval. »Ne poznate globine reke, ne poznate Kvartanov. Sama se nikar ne spuščaj ta tja. Sli bomo k njim, ko se vrneta. Morda odkrijeta spotoma tudi velika moderna mesta.. Puščica je spet poletela v višavo in se usmerila proti jugu, k visokemu pogorju z oblastnimi vrhovi. Alena je z drhtečo roko črtala v zemljevid prvo civilizirano naselbino Kvartanov. Potem je vzela iz aparata samodejno posnete fotografije in sanjavo ogledovala neobičajne stavbe s čudnimi spiralami. »Veš, kaj me najbolj veseli?« je rekla čez trenutek. »To, da so naši sosedje močno podobni nam, ljudem. Tudi pod lupo so na teh posnetkih zelo majhni, vendar dobro razločim, da imajo glavo, dve roki in dve nogi kakor mL« 2ENA m DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA * imA BN DOM tt ZDRAVSTVO Sî^ VZGOJA iN DOM * ZDRAVSTVO AN VZGOJA Ni vedno mogoče, bodisi iz tega ali onega vzroka oditi z otroki na počitnice k morju, v hi-ibe, k teti ali stricu na deželo, tja kjer visi z vej zrelo sadje prav na nos našemu petletnemu junaku, In vendar so naši, posebno šoloobvezni otroci in mi odrasli počitnic tako potrebni — in željni! Poglejmo, kaj bi se dalo ukreniti, da bi si kar lepo doma privoščili počitnice, posebno še zato, ker bo očka lahko izkoristil svoj dopust šele oktobra, ko bodo otroci že obiskovali šolo in ne bo mogoče z doma. Najprej si določimo teden dni načrtnega dela, prav tako kot bi imeli odpotovati na počitnice: temeljito očistimo kuhinjo, spalnice, shrambo in vse druge prostore, snemimo, operimo in po-škrobimo vse zavese, prtičke in izprašimo blazine, posteljnino in očistimo okna. Operimo vse perilo, zlikajmo ga in zložimo ter uredimo vse moževe obleke. Če še nismo vseh zimskih ¡oblačil očistile in spravile pred molji, je zadnji čas, da to storimo pred »dopustom«. Kajti samo če imamo vse stanovanje v redu in očiščeno, nam bo dopust teknil, drugače bomo nestrpne in sitne ter ne bomo mogle posredovati dobre volje družini, niti se same sprostiti v počitku, kar je glavni namen vsakih, torej tudi domačih počitnic. Da pri tem generalnem čiščenju pomagajo po svojih močeh tudi otroci, je menda samo po sebi razumljivo. Pred nastopom »dopusta« dokupimo v shrambo, kar ugotovimo, da nam manjka. Ko je vse urejeno, si privoščimo »počitnice« po želji in okusu, seveda v mejah možnosti, ki nam jih nudi domače okolje. Sprehod v naravo z otroki, malo sončenja in kopanja ter malica na prostem, ali pa kotiček v senci pri branju knjige, za katero nismo nikoli imeli časa. Z najstarejšim bi morebiti enkrat zaigrale šah, da nam bo pokazal, kako je že napredoval, s hčerko bi malo pogledale garderobo njene punčke, kaj popravile, sešile, svetovale; najmlajšemu bi popravile konjička, zalepile strgano uho njegovemu medvedku in mu prečitale pravljico; skupaj z malimi učenjaki bi rešile križanko, prebrale časopis in se pogovarjale o daljnih krajih... Ko se bodo nato otroci šli Indijance, jim bomo kar pustile, da si z vodenimi barvicami naslikajo »bojne barve« — me bomo tačas pa malo posanja- rile ali zadremale. Ko se bo očka vrnil iz službe, se bo v naši veseli družbi počutil kot na pravih počitnicah! Če bomo iznajdljive in bomo znale pritegniti v pomoč tudi otroške ročico, nam tudi kuhanje v dneh počitnic ne bo delalo velikih preglavic in nam ne bo jemalo več kot dve uri dela na dan, kajti odpadla bodo za ta čas jedila, ki zahtevajo veliko priprave in dolgo kuho. Če odštejemo topel zajtrk in toplo mleko po večerji, so vsi ostali obroki za te dni lahko izključno mrzli in večinoma iz kruha in sadja (seveda svežega in opranega). Vse drugo gospodinjsko delo pustimo — saj nas bo počakalo. Vodilna misel pri teh domačih počitnicah naj nam bo: preživeti nekaj dni v miru in spokojnosti, uživati z otroki, za katere imamo po navadi tako malo časa, res se spočiti telesno in duševno, kar ne moremo vedno trditi, da dosežemo z dragimi počitnicami ob morju v največji sezoni ali z večdnevnimi izleti, po katerih se vrnemo domlov na smrt utrujene in z vzdihom olajšanja, ker smo vendar že spet doma. Enodnevni izlet k morju ali drugam v teh domačih počitnicah nam bo nudil.dovolj užitka in ... priložnost, poslati znancem pozdrave z »letovanja«! Gotovo se bomo na teh doma- NOVOSTI ZA NAŠE GOSPODINJE v I* m IÈi Obleka s širokim krilom., primerna za mlajša dekleta čih počitnicah temeljito odpočile in se vrnile k delu z novimi močmi in dobro voljo. Z. J. LETOŠNJI MARIBORSKI TEDEN Z VSEBINO Tradicionilni Mariborski teden, Iti ga prirejajo vsako leto, je letos pod geslom »Človek, družina, komuna«. Razstava naj bi pokazala, da imamo danes vse možnosti zgraditi moderna, pametno urejena in izkoriščena stanovanja,' uslužnostne delavnice in dobro trgovsko mrežo, skratka vse tisto, kar človeku lajša in lepša življenje. Gospodinje se posebno ustavljajo na razstavnem prostoru, kjer so pokazali izredno cenena enosobna stanovanja, ki jih bodo letos gradili v Mariboru. Stanovanje je seveda primemo le za maloštevilne družine in je brez kopalnice. Na razstavišču si ljudje ogledujejo tudi pralnico, kakršna naj bi bila v stanovanjskem bloku. Pralnica ima pralni stroj, ki opere 6 kg suhega perila, 80 litrski bojler, ožemalnik in druge pripomočke. Oprema stane 550.000 dinarjev. V posebnem prostoru razstavlja Zavod za napredek gospodinjstva iz Maribora sodobno kuhinjo. Še posebej so uredili učilnice za gospodinjski pouk na obvezni šoli, ld lahko služi tudi za izobraževanje odraslih. Prehrambena industrija »Kal-nik« v Varaždinu se je letos popolnoma rekonstruirala in modernizirala. Poseben razmah je dosegel oddelek za proizvodnjo konservirane hrane. V njem so letos predelali že velike količine sadja in zelenjave ter poslali izdelke na tržišče. Med drugim so konservirali 150 ton graha, v velikih količinah pa še stročnice, kumarice in papriko. Proizvodnja kompota je tudi dokaj večja kot je bila lansko leto. Na trg so že poslali 40,000 leg češnjevega in 10 tisoč višnjevega ter 25,000 mare-ličnega kompota. V kratkem pa nameravajo delati še kompot iz breskev, na jesen pa še iz hrušk, sliv in din j. Razen tega pa ima tovarna posebne naprave za proizvodnjo koncentriranih sadnih sokov. Letos so prvič izdelali 15.000 litrov koncentriranega soka iz visenj, kmalu pa bodo začeli z izdelovanjem hruškovega sadnega koncentrata ter koncentrata iz kutin, breskev in sliv. Izdelali naj bi tudi 150.000 litrov koncentriranega jabolčnega soka, M ga bodo prodajali pod imenom »Kalko«. Novost v tej varaždinski -tovarni bo še proizvodnja krompirjeve moke in posušene povrtnine. Obetajo, da bomo v jeseni prvič dobili na trž.šču mladi krompir v suhih kosmičih in moki, kot polgotovd hrani. Istočasno pa montirajo še sušilnico za povrt-nino, ki naj bi dala v jeseni velike količine suhega zelja, redkvice, zelene, čebule, ohrovta, česna in drugih povrtnin, ki jiih bo v takem stanju mnogo enostavneje prevažati in vskladiščiti. Če se bodo ti obeti izpolnili, bo tudi v kuhinje naših gospodinj prodrlo precej več konservirane hrane kot doslej. m l -C ff:' ** V '"f « fe--vVA. ■' K ,•*». LE ŠE MALO ČASA BO POLETJE. IZKORISTIMO ŠE TE ŠTETE DNEVE ZA SONČENJE, KOPANJE IN IZLETE V NARAVO, SICER NAM BO ŽAL, KO BO TU JESEN Z DEŽEVNIMI IN HLADNIMI DNEVI IN DOLGIMI NOCMI Kar smo že napisali za komplete iz krila in jopice, velja tudi za tale model. Če imamo ob poletni obleki še bolero iz istega blaga, nam to precej podaljša življenjsko dobo obleke, to je tja v prve mrzlejše dni * -a MSiS®! Model poletne obleke, ki se zapenja po vsej dolžini. Primerna je zlasti za kopanje MAREUCNI KOLAČ Z rumenjaka, 9 dkg margarine, ■1 žlice mleka, 8 dkg sladkorja, limonina lupmica, 25 dkg moke, za noževo konico pecilnega praška; marelice. Iz sestavin zgnetemo na hladnem testo- Dve tretjini testa raz-valjamo v obliki pekača :.n ga položimo vanj. Obložimo ga s polovicam marelic, rez naj bo na testu, Iz zadnje tretjine testa naredimo dolg in enakomeren svaljk in ga položimo po marelicah oz. testu v obliki mreže. Sladice spe-čemo v srednji vroči peč:.ci. Kot nadev vzamemo lahko drugo sadje ali pa marmelado. RIBEZOVE REZINE 25 dkg moke, 15 dkg margarine, 2 rumenjaka, 8 dkg sladkorja, de-setinka 1 vode, 2 beljaka, 7 dkg sladkorja. Iz margarine, moke, rumenjakov, sladkorja iin sesekljane limonine lupinice ugnetemo z mrzlimi rokami na deski testo, ki naj počiva na hladnem pol ure, Nato ga zvaljamo za nožev rob na debelo in spečemo v namazanem pekaču. Medtem zavremo vodo s sladkorjem in prekuhamo v njej ribez. Ko začne pokata, ga poberemo s penovko na krožnik, sok pa še kuhamo tako dolgo, da kaplja, katero kanemo na krožnik, obdrži obliko (sok je želiral), Ohlajen žele denemo na pečeno testo, po vrhu potresemo ribez, nato pa enakomerno namažemo sneg, kateremu smo dodali sladkor. Pe-cevo postavimo še za nekaj minut v pečico, da rahlo porumeni. jabolčni cmoki Četrt 1 mleka, 1 jajce, 50—GO dkg moke, 1 kg olupljenih In na kocke zrezanih jabolk; 5 dkg maščobe, 5 kdg drobtin, sladkor za posipanje. Iz moke, mleka in jajca ume-šamo gladko testo :.n umeSamo vanj pripravljena jabolka. Iz zmesi naredimo bolj drobne cmoke tn jih skuhamo v slani vodi. Dobro odcejene zabelimo s prepraženiml drobtinami in ji'h potresemo s sladkorjem. Pri prevažanju hrane iz centralne kuhinje v posamezne delilne centre je treba gledati, da se vrednost hrane čimmanj spremeni, kar se pri slabo izpeljanem transportiranju rado zgodi. Hrana ima, kot je že povedano, svojo največjo vrednost, ko je kuhana. Dalj ko. stoji, manj je vredna. Zelo važno pri takem načinu razdeljevanja je, da jedi napolnimo v termos posode čim hitreje in čimbolj vroče. Če delo dobro organiziramo in če se osebje zaveda, da vsaka minuta zmanjšuje vrednost hrane, moremo doseči zadovoljivo kakovost. Nazadnje napolnimo posodo s tako hrano, ki je za prevoz oziroma čakanje najobčutljivejša (krompir, zelenjava). Nizka temperatura (ca. 45 stopinj Celzija) ne vpliva neugodno le na vitamin C, temveč je tudi zelo ugodna za nagel razvoj bakterij, ki jedi razkrajajo in jih napravljajo neokusne, neužitne, nekatere so tudi zdravju škodljive. Čeprav so transportno posodo dolžne pomiti razdelilnice same, jih je priporočljivo pred napolnitvijo poplakniti*z vrelo vodo, ki jih razkuži, obenem pa tudi pogreje, da se jed počasneje ohlaja. Skrajna snaga pri teh posodah je pa osnovna- zahteva, ako hočemo, da bo ostala v njih hrana zdrava in se ne bo kisala. Polne posode je treba takoj zapreti. Toplih in hladnih jedi ne mešaj mo v istem termosu, ker hladne znižujejo temperaturo. Transport naj bo kar se da hiter, prav tako razdeljevanje. V raz-delilnici naj ne stoje posode na tleh in še odprte, temveč je treba zanje urediti razdeljevalne pulte. Posode zaradi boljšega pregleda označimo z napisi ali številkami, da ni iskanja in gre razdeljevanje naglo od rok. Posebno občutljiva sta za transport, kakor smo že omenili, zelenjava in krompir. Zato bi bilo s prehrambenega stališča, priporočljivo urediti v razdelilnici minimalne kuhalne naprave, da se lahko tam skuha vsaj krompir (skupina kotličev). Na vsak način je nujno, da listnate solate ne zabelimo že v centralni kuhinji, temveč damo omako posebej in solato zabelimo šele tik pred razdeljevanjem. Nekatere jedi obogatimo nazadnje, ko so že kuhane, s sesekljanim peteršiljem, drobnjakom ali drugimi zelišči. Če pa je ta dodatek v vroči jedi dalj časa, izgubi svojo vitaminsko vrednost. Zato bo bolje, da te zelene dodatke dodamo jedem tik pred razdeljevanjem in jih transpor-fciramo v zaprtih posodah ali pa celo na mestu razdeljevanja sesekljamo. Isto velja za riban sir, ki ga dodamo jedem šele pri razdelitvi na krožnike. Kot ima razvažanje hrane svojo dobro stran, tako ima tudi pomanjkljivosti. Krompir na primer, ki stoji več ur v zaprtih posodah, postane steklen, izgubi na okusu in biološki vrednosti. Prav tako postane v termosih zelenjava plehka in .se rada začne kisati. Isto velja za juhe in enolončnice. Ocvrte ali pečene ribe v večjih količinah niso primerne za transport, ker se kožica zmehča. Če pa jih le pripravimo, tedaj jih je treba naložiti v več tanj-ših plasti, da se ne zmehčajo zaradi lastne teže in tresenja med prevozom. Kuhane ribe ne smejo biti popolnoma kuhane, ker se malo zmehčajo še v termos posodah. Mrzle jedi damo v termose dobro ohlajene, da dobi gost tudi mrzle na mizo. Dobro se obnesejo za prevažanje razne vrste mesa — posebno pripravljene v omaki. Na splošno velja, naj ne bodo jedi v termos posodah dalj «rt eno uro. Dalj kot jih hranimo, bolj pada njihova vrednost, jedi dobe okus po postanem. (Po »Sodobnem gospodinjstvu«) KULTURA PRQSVETA ★ KULTURA PROSVETA * KULTURA PKOSVETA ^ KULTURA PROSVETA tfr KULTURA PROSVETA * KULTURA P LEP USPEH LETOŠNJIH III. POLETNIH PRIMORSKIH PRIREDITEV Reška opera HNK »Ivan Zaje« je v zadnjih letih močno dvignila svojo umetniško raven; izboljšala je solistični kader, povečala orkester in baletni zbor ter se na ta način po stavila v isto vrsto z eminent-nimi opernimi hišami v Jugoslaviji. To je dokazalo tudi gostovanje ■v Kopru, kjer je v okviru »Primorskih prireditev« reško gledališče »Ivan Zaje« izvedlo Gotovčevo opero »Ero z onega sveta« ter Papan-dopidov balet »Žetev«. Jakov Gotovac: ERO Z ONEGA SVETA »Ero z onega sveta«' Jakova Gotovea je bila brez dvoma izvrstna predstava. Sveže, duhovito in iskreno delo skladatelja Gotovea in libretist.a Milana Be-goviča sicer samo po sebi jamči za uspeh, saj pričara gledalcu košček pristnega, nepokvarjenega dalmatinskega sveta in to s sredstvi, ki prikazujejo vse značilnosti pokrajine in ljudi: z jedrnatim, odrezavim in na prispodobah bogatim jezikom ter z glasbo, osnovano na pestri ljudski melodiki, ki jo je skladateljeva ustvarjalna moč še pople- knjiga o jugoslaviji Neko tokijsko založniško podjetje, ki izdaja predvsem znanstvena dela, šolske knjige in podobne publikacije, je pred kratkim izdalo knjigo pisem otrok iz najrazličnejših držav. Med temi so tudi p!sma jugoslovanskih otrok, naslovljena otrokom v najrazličnejših državah. Namen knjige je pomoč organizaciji »Skupina dečkov in deklic za mir v svetu«. To združenje spoznava in zbližuje otroke vsega sveta. V knjigi je objavljenih več fotografij jugoslovanskih mest in pokrajin. filmski festival v moskvi Letos so prvič priredili v Moskvi filmski festival z mednarodno udeležbo- Jugoslavija bo pokazala na tem festivalu film »Skozi vejevje nebo« in dva kratkometraž-na filma (Trije spomeniki in Ljudje na obali). Jugoslovanska filmska delegacija, v kateri je direktor podjetja UFUS Pavle Curovie, igralka Nada Skrinjar tin režiser Stole Jankovič, je že odpotovala v Moskvo. slovenske dramske skupine na hvaru Te dni je na Hvaru festival amaterskih gledališč, ki bo zaključen 30. avgusta. Program sestavljajo sodobna dramska dela, izvajajo pa jih najboljše amaterske skupine lz vse države. Iz Slovenije sta se udeležili festivala DPD Trbov-lje-Center (Vojak Tanaka) in DPD Svoboda Mežica (Dundo Maroje). To sta obe amaterski: gledališki skupini, ki sta pokazali v Velenju lep uspeh in napredek. festival amaterske glasbene dejavnosti v skopju Konec julija se je začel v Skopju festival glasbene dejavnost. v okviru proslav 15-letnice LR Makedonije. Na festivalu nastopa 9 pevskih zborov in 13 orkestrov, ki so jih izbrali kot najboljše na številnih okrajnih in občinskih tekmovanjih to revijah. Se eno srečanje pesnikov Po festivalu jugoslovanske poezije na avtocesti napovedujejo za letošnjo jesen podoben festival v počastitev 40. obletnice ustanovitve KPJ in SKOJ v Stražilovu, mestecu blizu Novega Sada. Razen običajnih literarnih večerov bodo na sporedu tudi razgovori o ustvarjalnih in drugih problenvh. Festival bo predvidoma trajal od 20. do 24. septembra in je povabljenih 65 pesnikov, med njimi 7 Slovencev. zanimanje za beograjski sejem knjig Letošnji Jugoslovanski knjižni sejem bo v Beogradu od 30. oktobra do 4. novembra. Doslej se je prijavilo 72 razstavljavcev iz našo države ter gostje iz ZDA, Zahodne Nemčije, Anglije, Francije, Poljske, Švice, CSR, Madžarske in Vzhodne Nemčije. V okviru letošnjega sejma bo tudi razstava jugoslovanskega tiska in publikacij, ki so izšle ob 40-letniei ZKJ, festival zabavne glasbe v opatiji Od 10, do 12. septembra bo v Opatiji letni festival zabavne glasbe, Posebna žirija jugoslovanske televizije je med 601 prispelim delom izbrala 18 skladb. Festival bo v veliki dvorani hotela Kvarner in bodo na njem poleg že znanih pevcev nastopili tudi novi talenti. menitila in ji dala trajnejšo vrednost. Očitno sta se pri tem delu srečno našla dva izredna umetnika, ki sta neposnemljivo združila besedno in glasbeno umetnost v stvaritev, ki ne bo tako kmalu zatonila v pozabo. Izvedba reške opere je bila pripravljena skrbno in temeljito, kar je bilo videti po homogenosti in vlitosti tako solistov in zbora, kakor tudi orkestra. Kljub raztegnjenosti odra in pred njim nameščenega orkestra ni prišlo do večjih nesoglasij, število manjših spodrsljajev pa je bilo tako majhno, da ne bi motilo poslušalca niti v zaprtem prostoru. Solistični ansambel je bil izbran dokaj srečno:' oba para nosilcev glavnih vlog sta ustvarila prijeten kontrast, V naslovni vlogi je kot gost nastopil tenorist Josip Šutej, ki ga poznamo še iz lanskoletne predstave Smetanove »Prodane neveste«, kjer pa je po vsej verjetnosti vskočil, tako da si poslušalec ni mogel ustvariti pravega vtisa o njegovih glasovnih in igralskih kvalitetah. Toliko bolj so te kvalitete prišle do izraza v »Eru«, kjer je Sutej dokazal, da je dorasel še tako razgibani in naporni vlogi. Zorka Wolf (Djula) se je predstavila z lepim, čeprav ne obsežnim sopranom, kar pa je nadomestila z odlično tehniko. Lep glasovni material in smiselno igro je pokazala tudi altistka Nada Aner (Doma); basist Franjo Godec (Marko) in baritonist Milan Pihler (Sima) sta presenetila tako glasovno kot igralsko. Režija Dinka Svobode je bila decentna in logična, sicer pa ni presegla običajnih vzorcev. Dirigent Vladimir Benič je vodil predstavo zanesljivo in natančno in na ta način zajamčil uprizoritvi popoln uspeh. VLADIMIR LOVEC Prvi gost ta mesec letošnjih Primorskih prireditev je bilo Hrvatsko narodno kazalište »Ivan Zaje« z Reke. Uprizorili so komično opero Jakova Gotovea »Ero z onega sveta« (1. avgusta v Piranu, 3. avgusta v Kopru in 9. avgusta bo v Postojni) ter balet Borisa Papandopula »Žetev« (4, avgusta v Kopru). — Na sliki prizor iz baleta »žetev«. F* fl Boris Papandopulo: ŽETEV Druga uprizoritev, ki nam jo je predstavil reški gledališki ansambel pri svojem prvem gostovanju v Kopru, je bil celovečerni balet hrvatskega skladatelja in direktorja reške operne hiše Borisa Papandopula. Glasbo je, napisal skladatelj po libretu Nine Kirsanove, koreograf in režiser predstave pa je Maks Kirbos. Dirigent je bil avtor. Izvajalci baleta »Žetev«, tako zbor kot solisti (Joža Komljeno-vič, Vera Blažič, Vera Vasiljevič, Krsta Kuzmanovski, Tamara Jo-vanovič, Mustafa Zubič in drugi) so se izkazali k-ot r.tmično zanesljivi plesalci, ki absolutno obvladajo prostor in plesno tehniko. Posebno efektni so bili množični nastopi, kot so žetveni obred' in ljudsko rajanje. Z baletnim zborom so sodelovali še člani folklorne skupine RKUD »Torpedo« z Reke, ki so izvedli tudi pevski part, s katerim je skladatelj pobarval prvo in tretje dejanje. O glasbi, ki je osnova takemu baletnemu delu, sodi naš glasbeni recenzent takole: »Glasba Borisa Papandopula je vsekakor izvirna, čeprav se mestoma naslanja na ljudsko motiviko. Za razliko od Jakova Gotovea, ki smo ga imeli priložnost slišati prejšnji dan, lahko ugotovimo, da Papandopulo ne izrablja več j h ljudskih motivov, temveč se skuša samo približati duhu in izrazu narodne pesmi. V glavnem pa se drži skladatelj svojega lastnega, zmerno modernega sloga, ki mestoma celo zaide v romantično sentimentalnost — seveda, če to- zahteva vsebina. V celoti pa je to baletno delo polno bogate in sveže invencije, ki je prišla zlasti do izraza v sijajno grajenem uvodu v I. dejanju ter v prekrasnem FILMSKI GOSTJE IZ PULJA V NAŠIH KRAJIH V nedeljo, 2. avgusta, sta dva velika avtobusa pripeljala v Piran okrog 110 vidnejših udeležencev puljskega filmskega festivali, predvsem večje število domač'h in inozemskih, produ-centov, režiserjev in distributerjev. Odzvali so se vabilu podjetja «Filrn-servis« iz Ljubljane, da vidijo možnosti snemanja v novih ateljejih in Piranu ter okolici. V odsotnosti predsednika občine Je prisotne pozdravil tajnik ObLO Piran, tov Jože Piki, ki je med drugim izrazil željo, da bi se vsi filmski gostje v Piranu dobro počutili in da bi jim bili talco' študiji kot mesto z okolico všeč. Izrazil je prepričanje, da bo ta obisk privedel do koristnih razgovorov in da se bodo filmski delavci v bodoče radi posluževali p ranskih ateljejev »Filmscrvisa« za izdelavo- filmov. , , Gostje so si po ogledu ateljejev ogledali Se glavne zunanje značilnosti Pirana po kosilu pa so se preko Portoroža, Belega križa in Strunjana odpeljali v Koper. Tani so si ogledali glavn' trg, nato pa na povabilo »Vina-Koper« obiskali še vinsko klet v Šlcocjan«. Razpoloženje se je stopnjevalo tako, da je padlo več pripomb, da »je Piran pomagal Pulju, da bo festival ostal udeležencem v zelo lepem spominu.« Naj v tej zvez' omenim pritožbe vseh gostov iz P ulj a, da gostinstvo, posebno preskrba v mestu Arene močno šepa. JULE zboru a capella v III. dejanju, ki predstavlja vzor ljudskega korala.« Vsekakor drži, da sta pri baletni predstavi »Žetve« plodno sodelovala skladatelj in koreograf in da sta v iskrenih, ne pre-kričečih barvah očrtala naše folklorno bogastvo. Nista se oprijemala že formirane, to je obdelane in stilizirane folklore, ampak sta ostala pri izviru prvotnih ljudskih oblik, primitivnega izražanja v ritmu, k je osnova vsem tem plesom. Še nekaj bi veljalo poudariti kot pozitivno pri obeh mojstrih: ni9ta gradila po vzorcu številnih opernih hiš. na solist č-nih bravurah, ampak na kolektivnem efektu. To pa samo še potrjuje gornjo trditev -o pristnosti te folklore in je velika vrlina ter glavna karakteristika baleta »Žetev«. Z. L. S SEJE SVETA ZA KULTURO IN PROSVETO prska Baletna šota bo Imela «še ¥ Izoli Glavna točka razprave na zadnji seji Okrajnega sveta za kulturo in prosveto je bila problematika koprske Baletne šole. Kot vemo, deluje ta šola v Kopru zelo uspešno že enajst let in je posebno zadnje čase pokazala zelo lepe uspehe. V tem času je pripravila šola kar 31 krajših ali celovečernih baletov, kar presega šolski okvir in se lahko meri s poklicnimi baletnimi ansambli. Za bodočo sezono ima šolsko vodstvo v načrtu sodelovanje gojencev šole na raznih akademijah in proslavah, štiri celovečerne baletne prireditve ter številna gostovanja. Če jim bodo to omogočila finančna sredstva, bodo obiskali naša občinska središča, številne manjše kraje Slovenske- ga Primorja in Istre, kakor tudi večja mesta, kot sta Trst in Ljubljana. Po koprskem okraju je v načrtu 17 gostovanj in to z deli, kjer ne sodeluje več kot 20 gojencev. Člani sveta so priporočili vodstvu Baletne šole, naj bi v prihodnjem šolskem letu sprejelo čim več gojencev s koprskega učiteljišča, da bi lahko pozneje v svojem poklicnem delu, zlasti pa kot množični kulturno-prosvetni delavci elemente pridobljenega znanja prenašali naprej. Razen tega pa naj bi se pri DPD Svobodi v Izoli osnovala podružnica te šole, ki bi sprejela 20 gojencev. V Izoli namreč že zdavnaj goje to željo, ki se jim bo letos uresničila s pomočjo in razumevanjem Okrajnega sveta Svobod in Okrajnega sveta za kulturo in prosveto. IZ NOVINARSKE BELEZNICE — RAZGOVOR Z GLASBENIKOM RADOM SIMONITIJEM HH Pičlih trideset minut sva imela ®§S:ia razpolago za razgovor, ko. je ^•gostovala pri nas ljubljanska Ope-iiiisss ra. Zaradi slabega -vremena so sa^s namreč odpovedali predstavo in vse je bilo pripravljeno za odhod. Zato sem hitela: — »Tovariš Si-nioniti, rada bi vedela, koliko je (jJi|resnice na govoricah, da pišete Ipčfr biško himno?« ¡111 — Vse ali pa nič! To bomo še ^fig videli. Res je samo to, da izide ;0SCni pri republiški Zvezi' Svobod | ii prosvetnih društev v Ljubljani Pesmarica« kjer bo objavljenih 1| >krog 20 uglasbenih, pesmi z mor-:k mi motivi. — Povrni va se k Vaši himni! — Naj začnem kar na začetku. Prrd časom je dal direktor pod-ietja »Riba« v Izoli. Andrej Kom-Ijanec, pobudo našim pesnikom, Plgnaj bi pisali ribiške pesmi. Od-M '.vala sta sta se predvsem Seliškar in Zlobec. Prav v vašem Slovenskem Jadranu sem prvič zasledil Seli-"""¡sškarjevo pesem, ki ste jo objavili Škot »ribiško himno«. Zelo me jo ramikala, pa sem jo uglasbil. Zdaj bo izšla v zbirki, ki sem jo omenil, je pa, veste, še vprašanje, če se bo ljudem tako priljubila, da bo resnično postala ljudska himna. Ljudska pesem postane tista, ki »prime«, kot temu pravimo. In to je težko prerokovati. — Kakšne pesmi pa bodo še v pesmarici? — Pri sestavi sodelujejo naš. vidni vokalni skladatelji. Izbrali smo tekste pesmi, ki imajo mediteranski koloni, pa se vendarle malo razlikujejo od dalmatnsklh, ker je pri nas vendarle drug utrip življenja. Našli smo tudi nekaj tekstov, ki so se ohranil- iz časa borbe. Ti so nam še posebno dragoceni, preprosti so in prepričljivi. Skladatelji smo se trudili, da bi napisali pesmi v poljudnem tonu, imajo zelo preprosto zapisano melodijo za glas, harmoniko In kitaro. Zavedali smo se, da. je ob morju doma melodična pesem. — Menite, da bodo postale to naše popevke? — Priznam, da je to moja tiha želja. Rad bi da bi jih pozneje še harmonizrali za moške zbore, za godbe in manjše zabavne orkestre ter ansamble, da bi čimbolj prišle med ljudi. Prepričan sem, da bi s tem odgovorili tudi trenutnim potrebam na terenu, kjer si ljudje zelo želijo zabavnih in domače zveneč h pesmi. Najbolj pa si žcl'm. da bi si te pesmi pri delu in za razvedrilo peh naši ribiči, Na nje smo mislili v prvi vrst;5. Pri tem nam bo lahko zelo pomagal radio, ki naj bi uvrstil v svoj program vsako tako dobro izvedbo. Morda bomo potem nekoč lahko govorili tudi o himni . .. — P:l bo ta »Pesmarica« res izšla že jeseni? — Upajmo, predvideno je za konec septembra. . . Avtobus je bil že nared in treba je bilo odriniti. Ko sem že zaprla beležnieo, je tovariš Simoniti pomahal: — Morda se srečamo na prireditvi v Izoli, kjer bomo izvajali ob koncu leta nekaj teh ribiški h m morskih pesmi! — Srečno! Z. L. L. WOOLF: VAS V DŽUNGLI Koprska založba Lipa je izdala v prevodu Nade Kraigherjeve in v opremi Janeza Pirnata preprosto in pretresljivo napisano knjigo VAS V DŽUNGLI. V njej spoznamo verno sliko primitivnih ljudi na Cejlonu, njihovo mučno životarjenje globoko v notranjosti džungle in trdo borbo za boren obrok hrane. Knjigo je napisal Anglež Lonard Woolj, ki je služboval v tistih krajih kot sodnik in je imel torej dovolj priložnosti, da je od blizu spoznal življenjske razmere in človeške odnose na Cejlonu. In opisal jih je bolj zvesto, kot kak angleško vzgojen domačin, ki je delal koncesije tujemu okusu. V eejlonski džungli se preživljajo ljudje z obdelovanjem iz-krčenih njiv, kjer gpjijo proti suši odporne pridelke. To je življenje v primitivnih razmerah, trda borba z neusmiljeno priro-do, mračnjaštvom, nevednostjo, pa tudi z izkoriščanjem. Pridelek na njivah je v teh krajih kaj boren in zato se preživljajo ljudje tudi z lovom. Za lov pa je treba dovoljenje oblasti in to stane_ denar, ki ga ljudje zopet nimajo. To seveda rodi celo verigo: divji lov, kazni, podkupovanje in podobno. Razmere na Cejlonu nam prikazuje Woolf brez vsakega olep-šavanja, vendar se s problemi, na katere naleti, ne ukvarja vec, kot da jih realistično reproducirá. Ne išče vzrokov tej veliki revščini, nevednosti, boleznim in surovim razmdram ter borbi za goli obstanek. Vse početje teh revnih ljudi sodi z malce vzvišenega mesta sodnika-uradnika in ne išče korenin vsega zla, ki so v izkoriščanju in nečlovečan-skih odnosih. Vodoravno: 1. največji nemški idealistični filozof (lmmanuel), 5. nedoločni zaimek, 9. ribja spe-cialiteta. 11. gora v Grčiji, po verovanju starih Grkov sedež boga Apolona in muz, 13. domača žival, 14. grški ,og vetrov, 16. železova ruda, 18, pritok Zahodne Morave, 19. sadni škodljivec, 21. mejna reka med Poljslro in Nemčijo. 22, naslov tatarskih vladarjev, 23. zemljiško zakupniško razmerje, 25. poudarek, 26. čebelji samec, 27. opravilo, posel, 28. žensko ime, 30, ljudomrznež, zapečkar, 33. plemiški ščit, 36. angleška filmska družba, 38. lovec na rake, 39. po-pravljalec ur, 40. razpadajoča, pokvarjena, 42, nevarna bolezen, 43. tatvina, 44. črnogorski pesnik (»Gorski vijenac«), 46. cenik, 48, gorata pokrajina v Ind:okini, 49. zimsko prevozno sredstvo. Navpično: 1. samostojna slovenska kneževina v VII. in VIII, stoletju, 2. Ober, 3. zgodovinsko mestece v severni Dalmaciji, 4. kazalni zaimek, 5. kratica države Virginije v ZDA, 6. orodje žanjic, 7. staro ime pritoka Tibere, ki tvori pri Tivoliju znane slapove (sedaj Aniene), 8. priprave za merjenje srčnih utripov, 9. država v Srednji Ameriki, največji otok med Antilji, 10. najboljši španski nogometni klub, 11. načrt, 12. tržaški slikar, umirjen postimpresionist živahne, žareče palete (Albert), 13. barva igralnih kart, 15. testament, 17. ljubitelj tuje lastnine, 19. hrvaški okraj, 20. moderna orientacijska napra-va, 23. del celote, 24. kositer, 28. fizikalna enota za delo, 29. slavni nemški pisatelj, ki se je za časa Hitlerjeve vlade preselil v Ameriko (»Buddenbrookovi«), 31. vojaški pohod, korakanje, 32. del delovanja eksplozijskega motorja, 34. brezpravni turški podložniki, 35. mesto v'. Piemontu, južno od Torina, 37. sladkovodna riba, 39. seč, 41. turški plemič, 43. ožina na Malaki, 45. znamka italijanskih težkih avtomobilov, 47. igralna karta. REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. panslavizem, 11. solata, 12. Alkman, 14. meri- Avtoturistično podjetje »SLAV-NIK« Koper obvešča javnost, da je uvedlo s 1. avgustom 1959 začasno avtobusno progo PRIDVOR —' KOPER—MAREZIGE— —PRIDVOR. Navedena proga obratuje samo ob delavnikih po sledečem voznem redu: Odhod 21.30 km PRIDVOR Prihod 21.50 Odhod 22.10 10 KOPER 22.15 11 TOMOS 22.50 21 MAREZIGE Prihod 23.00 25 PRIDVOR Potniki, poslužujte se ugodnih nočnih zvez! t 2 3 4 1 i- 6 7 • r s ti ]l2 13 L ga baru} □caá 19 14 15 r-nan 16 17 | noan santj ennui n end 23 20 2 SB inDč! 21 I L. nsran EHBS En a a 4 Ü 25 h §s9 Ü 27 28 29 nmsn aaa q anaa 30 31 32 i on un Sto*a ■BBS □aaa 33 34 35 3G 37 i-gait fcinnd Evnn 38 . IBUI1 j v* a p IfiipK iük 39 10 41 B59 ■■■■ 45 12 ntrprn cana ■aai Dona 43 44 46 47 1 3 48 : i 49 : no, 15. dno, 16. Iran, 18. aloja, 19. še, 20. priba, 21. deka, 22. Palada, 25. ars, 26. E(dvard) K(ardelj), 27. galenit, 28. el, 29. ica, 31. ovadim, 32. loža, 34, Rinka, 36. do, 37. David, 38. ajda, 39. oda, 41. Racine, 42. arnika, 44. satira, 45. etnografía. Navpično: 8. Z(veza Komunistov). Kmetijske zadruge na območju občin Postojne in Ilirske Bistrice Okraj Koper imajo zadružne in medzadružne dogone za klavno živino v naslednjih dneh v mesecu: OBČINA POSTOJNA: KZ Bukovje vsakega 4. v mesecu; KZ Hruševje vsakega 20. v mesecu; KZ Košana vsakega 22. v mesecu; KZ Pivka vsakega 10. v mesecu; KZ Prestranek vsakega 18. v mesecu; KZ Postojna vsakega 1. v mesecu; KZ Planina vsakega 28. v mesecu. OBČINA ILIRSKA BISTRICA: KZ Ilirska Bistrica, Prem in Jelšane vsakega 1. in 16. v mesecu; Zadružni dogoni se opravljajo v neposredni bližini vsake kmetijske zadruge, kjer je tudi mostna tehtnica. Višja šola za telesno vzgojo v Ljubljani opozarja na razpis za sprejem slušateljev v I. letnik v šolskem letu 1959/60, ki je bil objavljen v »DELU«, dne 24. VII. 1959. Poleg slušateljev z dokončano srednješolsko izobrazbo imajo pravico vpisa telesno-vzgojni delavci z vsaj štiriletno prakso v strokovnem delu. PREKLIC Preklicujem žaljive besede, izrečene zoper Jožeta Stavanjo, Pivka, Pod Primožem 34, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Jakob Dekleva, Pivka, Pod Primožem 32 Zaradi inventure in čiščenja prostorov bo LJUDSKA KNJIŽNICA v Kopru zaprta od 12. avgusta 1959 do ponovne objave. Z izposojevanjem knjig prenehamo že 6. avgusta. Cenjene stranke naprošamo, da do navedenega roka 12. avgusta vrnejo vso izposojene knjige. OBRAT ZPZ »MLEKO-KOPER« DEKANI sprejme v zaposlitev FINANČNEGA KNJIGOVODJO ali samostojno administrativno moč Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Plača po tarifnem pravilniku. — S stanovanjem ne razpolagamo. — Pismene ponudbe pošljite do 20, avgusta 1959. »TOS« LJUBLJANA. OBRAT HRPELJE razpisuje prosta mesta za učence, in sicer za poklice: STEKLARJA in STEKLOBRUSACA Sprejeti učenci bodo obiskovali Industrijsko steklarsko šolo. Prednost imajo tisti, ki stanujejo v bližnji okolici, steklarne v Hrpeljah. — Pogoji: dovršena osemletna ali. njej sorodna šola. — Ponudbe sprejema obrat STEKLARNA HRPELJE do vključno 20. avgusta 1959. POSTOJNA: 9. avgusta Gotovac: ERO Z ONEGA SVETA — Narodno kazallšte »Ivan Zaje« z Reke. OGltMA PRODAM HIŠO v dobrem stanju, vseljivo takoj, ima električno napeljavo ter vodo v bližini. Po želji kupca je naprodaj 7000 m- vrta ter mali vinograd. Hiša stoji v okolici Lucije pri Portorožu. NAJDITELJA SVILENE JOPICE pred tovarno mila v Piranu v nedeljo dne 19, junija 1959 prosim, da jo vrne proti nagradi na naslov: Cerne, Piran, For-nace 10. IŠČEM MESTO STROJEPISKE, ali grem kot administrativna moč v podjetje ob morju. Pe-terca Ana, Dobrunje 32 pri Ljubljani. DVOKOLESA od 7.000,— dalje, CIKLOMOTORJI od 44.000.— dalje ter VESPE in MOTORJE, nove ter rabljene, Vam nudi tvrdka MARCON, TRST, Ulica Pietá 3 in nova trgovina na Trgu ospedale 6. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavije. SLOVENSKI JADRAN v vsako hišo Slovenskega PrimorjaF Letošnji obisk domačih in posebno še tujih turistov ob našem morju — zlasti v Portorožu in Ankaranu, presega znatno tistega v lanski sezoni. Napak pa bi bilo, če bi iz tega sklepali, da nam niso potrebne nobene izboljšave. Nekaj kritik tujih turistov je »Slovenski Jadran« že objavil — vendar še ne vseh. A kakor pri že objavljenih, gre tudi pri večini ostalih za vprašanja, ki bi jih lahko rešili brez težkoč, včasih le s potezo peresa. Eno takih vprašanj, katerega se tuji turisti vedno znova dotikajo, je prodaja sadja. Nikakor in nikakor ne morejo razumeli, da morajo kupovali po enaki ceni zrelo in nezrelo, dobro in slabo sadje. Povsod drugod, so mi dejali, je na razpolago strogo sortirano sadje iste vrste, kakor so na primer marelice, breskve, hruške itd., zato pa seveda po različnih, nižjih in višjih cenah. Mimo tega velja kritika tudi še posebej nezrelemu sadju, neprimernemu za takojšnjo uporabo. Rezultat tega je, da ga prodamo manj kakor bi ga mogli. Podobno kritiko izrekajo na račun odprtega vina. Skoraj povsod prodajamo le »belo« in »črno«, in sicer po enaki ceni najboljše in najslabše, često zraven še ciknje-no. Turisti tega nikakor ne morejo razumeti, zlasti še, ker so večinoma dobro poučeni, da pridelujemo v Jugoslaviji dosti različnih vrst kvalitetnih vin evropskega slovesa. Zakaj torej ne bi nudili v naših gostiščih gostom — in ne samo tujim. — sortirana odprta vina po različnih cenah? Zakaj dalje v obmorskih krajih ne ločimo odlična goriška vina, kakor sta na primer briška re-bida in tokajec? Ali tudi štajerska! Na Gorenjskem jih dobe turisti v vsakem malo boljšem gostinskem podjetju. ■ Toda pritožbe veljajo deloma tudi buteljčnim vinom, zakaj večkrat tudi buteljka z vabljivo etiketo ne vsebuje kvalitete, ki jo obeta napis in cena. Tu bo potrebna vsaj za prihodnjo sezono temeljita sprememba, če želimo turizem dalje razvijati in privabiti goste tudi v prihodnjih letih. Serviranje naših najboljših vin v letoviških krajih bi bila tudi naj~ boljša in najcenejša reklama za izvoz. Ali se tega naša vinska, podjetja res ne zavedajo? In kje je kontrola vin? Končno pa velja kritika tudi nekaterim brezalkoholnim pijačam, v prvi vrsti malinovcu ter oranžadam in citronadam, ki jih. izdelujemo iz sintetičnih esenc in ne iz naravnih ekstraktov. Če že izdelujemo take nekvalitetne pijače, bi morali nudili poleg teh gostom tudi originalne, četudi morda po nekoliko višjih cenah:, katere bi večina tujih turistov rada plačala. Koliko nezadovoljstva ustvarja, dalje med turisti, in ne samo tujimi, poleg omenjenega še to, da. nimamo na naših avtobusnih postajah in v pristaniščih postrešč-kov. Turisti, ki se pripeljejo fc nam, pa četudi z lastnim avtomobilom, morajo svoje kovčke in. ostalo sami prenašati. V Kopru, na primer imamo le enega po-streščka, a ta se ukvarja s prevažanjem in prenašanjem blaga: po mestu, ne pa s sprejemanjem-prtljage na postaji in v pristanišču. Večina turistov se temu pomanjkanju postreščkov pri nas sploh ne more načuditi, ker jih. je po vseh tujih letoviščih toliko, da so že nadležni. Pa celo v Dalmaciji, so mi povedali, je mnogo domačinov, ki si s takim delom, ustvarjajo postranske zaslužke. Ali res ne bi mogli na kakršenkoli način odstraniti te pomanjkljivosti? Dosti se turisti pritožujejo zaradi pomanjkanja možnosti za. prevoze po morju, kar pa je naše že staro žalostno poglavje, katero leto za letom »rešujemo«, a nikoli ne rešimo. In potem pre-m.ajhna skrb za zabavo! Če že ner vsak dan, bi mogli organizirati predvajanje filmov v Ankaranu-vsaj vsak teden dvakrat ali trikrat. Prav tako bi mogli nastopati v naših glavnih turističnih središčih vokalni in instrumentalni solisti in razni artisti, seveda po nepretiranih zahtevkih„ pri čemer bi bili deležni še brezplačnega letovanja in reklame. Navedel sem le nekaj kritik tujih turistov na račun našega turizma, o katerih moremo mirna-reči, da so res xipravičene in bi jih mogli celo brez stroškov odpraviti. -ar. Najprej po nekaj »starejših« zadevah. Prejel sem na primer naslednje pismo iz Portoroža: »Dragi Vane! Sporočiti Ti moram, da smo imeli v »Vesni« plesni turnir za pokal Jugoslavije 1959. Nastopilo je šest najboljših parov iz vse države, med, njimi tudi trije pari, ki zastopajo Jugoslavijo na podobnih mednarodnih turnirjih v tujini. Vstopnice za prireditev so bile po 200 din, gledalcev pa se je nabralo nad 900 — med njimi veliko tujih turistov. Po končani prireditvi prireditelj hotel Palače ni imel toliko uvidevnosti in takta, da bi plesalke nagradil s šopki iz cvetličarne, marveč je na hitrico nabral v svojem parku na pol odevele cinije in jih kar tako — brez papirja — izročil plesalkam. Kar tako, kakor jih tu nosijo za pogrebom in jih nato vržejo v grob. Opazovala sem izraze plesalk, ki so jim delili tisto »ščavje«. Razočarane so »šopke« kmalu nato zmetale v — koš. Prosim Te, požgečlcaj malo to zadevo, da se prihodnjič nauče nekaj takta, ker je taka skopost že višek netakta in indolence do ljudi, saj bi se pri takem dobičku pač ne poznal izdatek nekaj sto dinarjev. Oprosti mi, da Te s tem nadlegujem, toda želela bi, da. vtakneš v svoj kotiček, zakaj še danes sem jezna, če se spomnim na to zadevo!« Vidite — tako! Jaz sicer ne vem, kako je to bilo, ker me ni bilo zraven, če je vse to res, bodo pa že prizadeti povedali. Tudi 'ne bom trdil, da ni bila prijateljica, ki mi je to pismo poslala, t udi sama prizadeta. Mogoče. Ko smo že pri pismih, naj omenim še eno — tisto namreč, s katerim je bil tovariš L. iz Dola pri Hrastovljah vabljen na sejo v Koper za 7. junija, prejel pa je vabilo preko pošte (pravočasno poslano) dne 10. junija. To pa zato — kot sam pravi —, ker se je začela velika vročina, poštarju iz Črnega kala pa menda škoduje sonce, da ne pride vselej ob napovedanem času v posamezne vasi in naselja svojega delovnega področja. In še se v Dolu pritožujejo čez avtobus, ki so ga pred nekako petimi meseci ob slavnostni pojedini tako slavnostno vpeljali, takoj potem pa je za vselej mrknil in ni še zdaj ne duha ne sluha o njem. Ugotavljajo tudi, da narašča pevsko (cerkveno) društvo, ker jim daje njihov zavod »za pod zob« in tudi kapljico vina, čeprav je to v nasprotju s katoliškimi navadami pri obhajanju. Minuli teden se je nekih otvoritvenih slavnosti v našem, okraju med drugimi nepovabljenci udeležil tudi družinski kuža, ki se je z glasnim lajanjem pridružil splošnemu odobravanju go-vornikovih besed. Nekateri somu to morda zamerili — pa kaj, ko se pes ne zna drugače izražati in če je še tako udomačen. Se naprej je Postojna. V Postojni imajo na Titovem trgu lep nov lokal, Delikateso Mestnih ir-govin. Je zelo frekventiran, bogata izbira jedi in pijač — in v glavnem dobra postrežba. V glavnem namreč, dokler bodo še za. rabo starejše gostinske moči, kajti naraščaj se kaj slabo kaže. Posebno ona močnejša izmed obeh-naraščajnic dela tak obraz, kakor da je sodno obsojena na streženje gostov. Morda je tudi naglušna, kdo ve? Sicer menda ne bi tako ravnodušno ignorirala posameznih naročil, kot da jih ni slišala_ Vsekakor bodo morale starejše tovarišice poučiti mlajše moči, kakšne morajo biti do gostov, če naj bodo kdaj kasneje dobre go-stinke, ker naj sicer te mladinke že zdaj gredo raje kam za arhi-varke, da ne bodo imele opravka z živimi ljudmi. Za konec pa še malo v Koper. Pravijo, da bi bilo treba v Jadro klubu vzeti metlo v roke in pošteno pomesti vse, kar ne spada v klub,^predvsem pa res spet enkrat očistiti čolnarno in jadrnice, pa napraviti red med člani„ da tega ne bo treba delati republiškim in drugim forumom. Prav gotovo bo to samo v korist napredka kluba in tudi športnih-uspehov njegovih članov.' Po lokalih so pol poklicni kvar-topirci in še šahisti pogruntali eno novo. Kdo bi namreč pil drago vino v teh lokalih, ko pa je na tržnici v novem vinotoču ta pijača tako poceni! Frc — steklenico tega vina pod srajco, pa v Ložo na mizo! Kozarci se že dobijo pri hiši. Je šlo dobro, dokler tega niso pogruntali tudi prizadeti gostinci — zdaj je pa narobe in za žejo je treba spet piti kar hišno kapljico ali pa trpeti žejo. Bo kar dovolj in preveč za danes, zato — pika! Do prihodnjič vas vse skupaj lepo pozdravlja vaš Vane TELESNA VZGOJA * SPOR? * ŠAH * TELESNA VZGOJA * ŠPORT ŠAH ★ TELESNA VZ N O G O M E T V nedeljo je bilo na sporedu zadnje kolo obalne nogometne lige. Koper B je premagal Vodno skupnost s 3:0 p. f., Tomos pa Izolo B z 8:1. Koprčani so premočno osvojili prvo mesto, saj so oddali le eno točko. Nabrali so 11 točk, medtem ko jih je drugoplasirani Tomos osvojil 7. Tretje mesto je zasedla Mehanotehnika, četrlo Vodna skupnost, peto Delamaris in šesto Izola B. Koper B je zasluženo osvojil prvo mesto, saj je prikazal najbolj kvalitetno igro. Požrtvovalno in disciplinirano so se borili tudi Tomos, Mehanotehnika in Delamaris, medtem ko je treba grajati nedisciplino Vodne skupnosti in Izolo B. Prihodnjo nogometno sezono bodo v koprskem in goriškem okraju organizirali okrajni ligi. V koprski okrajni ligi bo sodelovalo vseh šest moštev sedanje obalne lige, razen tega pa še Pivka, Ilirska Bistrica in Piran B. Koper A, Piran A, Postojna in SEMINAR ANGLEŠKEGA JEZIKA Od 10. do 31. avgusta letos bo v Piranu poletni seminar za angleški jezik in literaturo. Udeleževalo se ga bo skoraj 100 slovenskih študentov (pravzaprav pretežno študentk) angleškega jezika in literature, predavalo pa bo 5 docentov z nottinghamske univerze. Seminar prirejata skupno ljubljanska in nottinghamska univerza. Udeleženci prispejo v Piran v nedeljo, 9. avgusta. Da bo študentom omogočena čim širša konverzacija v angleščini, bo skupaj z našimi študenti stanovalo in obiskovalo seminar še nekaj angleških študentov in študentk. V času seminarja bo v Piranu tudi nekaj javnih predavanj o angleški umetnosti in angleški pokrajini, oboje z ilustracijami, kakor tudi predavanja o sodobnem angleškem romanu in o Shakespearu. Slednjo bo imel znani angleški književnik g. Gil-bert Phelps, katerega novela »Stoletniki«, ki je izšla lani, je bestseller doma in v državah, kjer je že izšel njen prevod. Gospod Phelps bo predaval o sodobnem angleškem romanu tudi 2, septembra v Klubu književnikov v Ljubljani. Obiskail smo dolgoletnega, sedaj že upokojenega docenta nottinghamske univerze, slovenskega rojaka dr. Lavrina, ki si na tihem prizadeva za vzpostavitev čim tesnejših kulturnih stikov med Slovenijo in Anglijo, da nam je povedal nekaj v zvezi s seminarjem. Seminar bo organiziran, ker hočemo našim študentom omogočiti, da se izpopolnijo v svojem znanju, hkrati pa dobijo direkten stik z Angleži. Zal pa so potni stroški tako veliki, da bi seminar v Angliji ne bil mogoč; zato smo povabili manjše število britanskih predavateljev k nam. Njihovo bivanje pri nas bo po drugi strani gotovo prispevalo k boljšemu spoznavanju našega ljudstva. Prav iz vrst teh predavateljev je bil predlog, da bi v času seminarja organizirali v Piranu Večer antologije jugoslovanskih pesnitev v angleškem jeziku, pri katerem bi sami nastopali. Vodstvo seminarja upa, da bo ta seminar postal vsakoletna prireditev in da bo na vsak seminar uspelo povabiti — kot je že letos prispel Prof. Gilbert Phelps — vidnejše angleške književnike, ki bodo pole? predavateljskega dela na seminarju prispevali še k okrenitvi stikov mod našimi in angleškimi književniki. Prof. Phelps je gost prof. Lavrina. ki ima v Piranu svojo letno rezidenco; domotožje ga vsako leto prižene za nekaj mesecev v domovino. Tudi njegova žena, Profesor likovnih umetnosti, Angležinja po rodu. se v Sloveniji Počuti zelo prijetno. J. L. Tabor pa bodo sodelovali v kva-liletni primorski ligi. Nov način tekmovanja — okrajni ligi in kvalitetna liga — bo vsekakor zanimivejši in vzpodbudnejši, saj bodo imeli najboljši v obeh okrajnih ligah možnost uvrstitve v višji razred, najslabši v kvalitetni ligi pa bodo izpadli. DVA USPEHA POSTOJNSKIH NOGOMETAŠEV Nogometni klub Postojna se je letos že zgodaj začel pripravljati za jesensko tekmovanje. V moštvo so vključili nekatere mladince. ki se morajo vigrati. Prvo prijateljsko tekmo so odigrali z železničarskim športnim društvom Knittelfeld iz Avstrije ter dosegli neodločen rezultat 3:3. Domačini so bili v začetku v premoči in vodili z 2:0, pozneje pa so gostje zagospodarili na igrišču in izenačili. Tekma je bila ostra, vendar fair, tako da je občinstvo zelo zadovoljno odhajalo z igrišča. V drugi tekmi pa so domačini na splošno presenečenje premagali člana prve slovenske lige Izolo s 6:4 (3:3). Odlikovali so se Biasizzo, Cehič, Ogrizek, Vidmar in Lenček. Pohvaliti je treba zlasti mladega Vidmarja, ki je igral na levem krilu in zabil tri lepe gole. Na splošno lahko rečemo, da so se mladi igralci lepo uveljavili in da je bila pomladitev moštva zelo koristna. Postlojna pa je še zmeraj v precejšnjih finančnih težavah, ki pa jih bo mogoče premagati le s pomočjo družbenih in gospodarskih organizacij, S. I. Izolski veslaški klub je tudi letos močno aktiven. Na sliki članice-državne prvakinje I. razreda — med lanskim državnim prvenstvom na Bledu KOPRČANI IN PIRANČANI V VODI MED SEBOJ Povratne plavalne ¡o vaterpolo tekme Portič v Žusterni pri Kopru je vsakodnevno prizorišče rednih treningov članov Plavalnega kluba Koper pod vodstvom trenerja in vzgojitelja Janeza Kramarja. Plavalci so se tudi letos izkazali kot najbolj aktivni in agilni koprski športniki. USPEII PINTARJA NA TOMOSOVEM MOTORJU Naš znanec s portoroških' dirk Leon Pintar se je v nedeljo spet proslavil s Tomosovim motorjem na ljubeljskih dirkah. Tekmoval je v kategorijah do 250 ccm in do 350 ccm ter postavil s časom 4:54.2 nov državni rekord na ljubeljski progi. Z osvojitvijo dveh prvih mest je bil najuspešnejši Jugoslovan na tej pomembni vsakoletni mednarodni prireditvi. V nedeljo dopoldne, 2. avgusta, je bila v portiču pri Kopru povratna plavalna in \vaterpolo tekma med TVD Partizan iz Pirana in PK Koper. Rezultati: G0 m prosto pionirji: 1. Bandelj Damjan (K) 0:41. 2. Slapernik Rado (Pi) 0:42, Vuga Lado (K) 0:43,1, 4. Koleno Otmar (Pi) 0:52,1. GO m prosto pionirke: 1. Koršič Katja (K) 0:48. 2, Martine Andreja (Pi) 0:49,2, 3. Kolega Milka (Pi) 0:53,7, 4. Kante Andreja (K) 1:04,2. GO m prsno pionirji: 1. Plesničar Matjaž (PC) 0:50,8, 2. Slapernik Rado (Pi) 0:54,1, 3 Hiršman Dadi (K) 1:00,2, 4 Lešnik Andrej (K) 1:05,6. 60 m prsno pionirke: 1. Martine Andreja (Pi) 1:00, 2. Kovač Nada (K) 1:04,3, 3. Zerjal Tatjana (Pi) 1:05,3, 4. Kante Nada (K) 1:08. G0 m hrbtno pionirji: 1. Falatov Ivan (K) 0:52, 2. Slapernik Rado (Pi) 0:56,5, 3. Bradaškja Rastko (K) 0:57, 4. Plesničar Matjaž (p;) 0:58,4. 120 m prosto mladinci: 1. Klanjšček Jože (K) 1:31,4. 2. Kveder Lovro (Pi) 1:33,3, 3, Skrt Marko (K) 1:35,4, 4. Vuč-ko Boris (Pi) 1:46,8. 120 m prosto člani: 1, Tič Igor (K) 1:27,3, .2. Jazbec Roman (K) 1:35,2, 3. Simonovlč Pino (Pi) 1:35,6 4. Vi-dovič Vinko (Pi) 1:49,2. 120 m prsno mladinci: 1. France Ku-ki (K) 1:46,3, 2. Slapernik Borut (Pi) 1:51,2, 3. Trčon Saša (Pi) 2:01,1, 4. Lešnik Božo (K) 2;02,3. 120m prsno člani: 1. Mrhar Bogomir (K) 1:50,3, 2. 2elezinger Drago (K) 1:57, 3. Mlakar Ivan (Pi) 2:04, 4. Plesničar Rasto (Pi) 2:25,2. 120 m hrbtno mlad nei: 1. Verglez Peter (K) 1:51,2, 2, Kveder Lovro (Pi) 1:56,2, 3. Slapernik Borut (Pi) 2:04,4, 4. Skrt Marko (K) 2:04,6. 120 m prsno mladinke: 1. Moškon Marija (Pi) 2:02,1, 2. Vučlco Vladka (Pi) 2:08.8, 3. Roža Masterl (K) 2:14, 4. Silič Tamara (I<) 2:19,2. 3 X 50 m mešano pionirji: 1. Koper (v postavi Falatov I. Hiršman Dadi in Bandelj Damjan) 2:34,4; 2. Piran (v postavi Slapernik, Plesničar in Praprot nik) 2:3-5,2. Ta plavalna točka je bila ena izmed najlepših, Kopru je zmago priboril v zadnjih metrih Bandelj Damjan. 120 m prosto mladinke: 1. Koršič Katja (K) 1:47,4, 2. Vučko Vladka (Pi) 2:03,3. 3. Roža Mastrl (K) 2:14,3, 4. Jan-kov č Milunka (Pi) 2:18,4. 120 m mešano mladinci: 1. Koper (Verglez, France, Klanjšček) 5:17,2, HOKEJ NA KOTALKAH ^ B ti 2. Piran (Slapernik, Trčon, Vučko) 5:52,2. V vmesnih točkah so nastopili naši najmlajši, ki so navdušili obiskovalce Omeniti je treba Otmarja Kolenca tz Pirana, iz Kopra pa Mikca, zmagovalca v hrbtnem, Vanjo Koršič zmagovalca v prostem, in Petrinjo) zmagovalca v prsnem stilu Po plavalnem sporedu, v katerem so plavalci in plavalke PK Koper dosegli 11 prvih mest od 14 možnih (v prvem dvoboju je bil rezultat 115 profc; 114 točk za Koper), je bila wa-terpolo tekma med mladinci TVD Partizan iz Pirana in PK Koper. Zmagali so Pirančani z rezultatom 8:4 (4:2). Pri gostih sta se odlikovala vratar in srednji napadalec Lovro Kveder, ki je dal tudii največ golov. Tekmo je sodil Vinko Vitkovič iz Pirana. Pred dnevi se je v Švici zaključilo svetovno prvenstvo v kajak-slalomu. Sodelovalo je 11 držav, med njimi tudi Jugoslavija. Našo državo so zastopali Goričani Mozetič, Špacal in Bone ter Svet iz L j ubij ane. Najbolj se je odrezal Mozetič, ki je v hudi konkurenci osvojil deseto mesto. Za seboj je pustil številne mednarodne tekmovalce, med njimi tudi bivšega svetovnega prvaka Nemca Vogta. Špacal, ki je prvič nastopil na tako zahtevnem tekmovanju, je e? ? bvici osvojil sedemnajsto mesto, Bone 18, Svet pa 28. Uspehi naših kajakašev so zelo zadovoljivi, saj so se na prejšnjem svetovnem prvenstvu uvrstili šele na 25. do 30. mesto. Letošnja tekmovalna proga je bila zelo težka in je zahtevala maksimum tehničnega znanja in iznajdljivosti tekmovalcev. Te dni se bo začelo v Franciji še svetovno prvenstvo v kajak-spustu. Našo državo bo zastopal Bone. • v v mise V organizaciji Balinarskega kluba »Sovič« je bil v nedeljo v Postojni zaključni del republiškega balinarskega prvenstva za leto 1959, na katerem je nastopilo osem zmagovalnih moštev s prehodnih polfinalnih tekmovanj po področjih. Domači bali-narji tokrat niso nastopili, ker so že v polfinalnem delu prvenstva izpadli iz nadaljnjega tekmovanja, spet pa so se izkazali kot solidni organizatorji večjih turnirjev, • kar v celoti opravičuje Med petkom in nedeljo je bilo v Novi Gorici sedmo državno prvenstvo v hokeju na kotalkah. Udeležilo se ga je šest moštev (Cement in Pula iz Pulja, Mladost iz Zagreba, ljubljanska Olimpija, Viktor Lenac iz Reke in domačin Nova Gorica). Po zanimivih in borbenih srečanjih je prvo mesto osvojil puljski Cement. Ta ekipa je torej letos že tretjič osvojila naslov državnega prvaka v hokeju na kotalkah, medtem ko je bila štirikrat uspešna Nova Gorica, Posamezni rezultati tekmovanja so bili naslednji: Cement — Mladost 0:3; Pula — Olimpija 5:4; N. Gorica — Viktor Lenac 7:3; Mladost — Olimpija 6:2; Cement —Viktor Lenac 14:0; Nova Gorica — Pula 7:4; Cement — Pula 4:1; Mladost — Viktor Lenac 10:1; N. Gorica — Olimpija 18:0; Pula — Mladost 7:4; Olimpija — Viktor Lenac 3:7; Cement — N. Gorica 5:4. Lestvica: kovredni, žal pa jih je tokrat Cement 5 5 0 0 39: 8 10 spremljala smola. Druge ekipe N, Gorica 5 4 0 1 38:12 8 so bolj ali manj zaostajale za Pula 5 3 0 2 23:20 6 prvima dvema. Še največji na- Mladost 5 2 0 3 23:18 4 predek smo opazili pri zagrebški V. Lenac 5 1 0 4 12:40 2 Mladosti, medtem ko se mladi in Olimpija 5 0 0 5 5 :46 0 neizkušeni igralci Olimpije niso Najbolj razburljiva je bila zad- mogli uveljaviti. odločitev BZS, da jim je poverila izvedbo tako napornega celodnevnega prvenstva, kot je bilo nedeljsko. Ob prisotnosti večjega števila gledalcev so balinarji dosegli na prvenstvu, ki ga je v popoldanskih urah motil dež, naslednje rezultate: Lipa (N. Gorica) — Obnova (Lj.) 13:10, Bežigrad — Polje 13:6, Obnova—■ Polje 13:10, Bežigrad — Lipa 13:9, Obnova — Lipa 13:5, Žaba (Lj.) — Avtoobnova (N. G.) 13:0, Tabor (Sežana) — Skala (Sežana) 13:4, Avtoobnova — Skala 12:13, Zaba — Tabor 13:11 in Skala — Tabor 5:13, Najuspešnejši moštvi sta bili ljubljanska »Zaba« in sežanski »Tabor«, ki bosta slovenske bali-narje zastopala tudi na zveznem prvenstvu. M, A. BERITE IN ŠIRITE S' i O¡V S n nja finalna tekma, ki je odločala o prvem mestu. Cement je začel s silovitimi napadi m kmalu vodil s 4:0. Toda domačini niso vrgli puške v koruzo, marveč so povezali svoje vrste in s skrajnimi napori izenačili, V zadnjih miuntah so gostje iz gneče dosegli vodilni gol. Ker pa se je vratar pred tem z roko dotaknil žoge, bi moral sodnik gol razveljaviti. Vsi protesti pa so bili zaman in je lorej nepravilno doseženi gol odločal o naslovu prvaka. Ne glede na to, pa ne moremo reči, da bi bila zmaga igralcev Cementa nezaslužena. Prikazali so tehnično dobro in hitro igro ter dobršno mero kondicije, saj so hkrati vsi napadali in vsi branili. Domačini so bili prvakom ena- BOLNIŠNICA TBC V SEŽANI razpisuje: 1, MESTO ŠOFERJA KATEGORIJE B. Hrana in samsko stanovanje v bolnišnici. ■—• Nastop službe takoj ali po dogovoru. 2. ŠTIPENDIJO ZA SOCIALNEGA DELAVCA. Pogoji: dovršena popolna srednja šola ali nižja srednja šola in nekaj let službe. Interesenti naj pošljejo prošnje na upravo bolnišnice najkasneje do 15. avgusta 1959 ali naj se oglasijo osebno (vsak delovni dan od 8. do 12. ure) J Trideset tisoč gledalcev na športnem stadionu v Fila-delfiji in stotisoči ob televizijskih sprejemnikih po vsej ZDA so kričali ime priljubljenega maratonskega tekača Boba Sotha, ko se je na nedavni tekmi med Ameriko in Sovjetsko zvezo zrušil tik pred ciljem, ker mu je odpovedalo srce. Prvih deset tisoč metrov je pretekel Bob v prav dobri formi, potem pa je začelo, srce pešati in Bob se je opotekel ter se tik pred ciljem zrušil na tla. Zdravniki so bili seveda takoj pri roki in so mu kmalu pomagali na noge, toda tekmovati ni mogel več. Bob trdi, da so bili to strašni trenutki, ki jih ne bo nikoli pozabil. Na sliki ga vidimo, kako s poslednjimi močmi skuša ukrotiti neubogljivo srce NAJSLOVITEJŠA RIBIŠKA LUKA Od maja do septembra vlada na Atlantskem oceanu višek ribiške sezone. Tedaj pri-važajo ribiške ladje samo v luko Grimsby do 1400 ton rib sleherni dan. Grimsby leži na vzhodni obali Anglije, v bližini znanega pomorskega tržišča Hulla, kamor prihajajo tudi naša trgovske ladje, ter slovi kol najpomembnejša ribiška luka na svetu. Samo Grimsby oskrbuje Britansko otočje povprečno z 260.000 tonami morskih rib na leto. Slavovicu. Običajno pojem dve jajci.« Pomolčala je, kakor da bi hotela povečati njegovo zanimanje. »Pomislite, samo pomislite, kaj bi bilo, če bi nekdo pokupil vsa jajca.« Čakala je Dimačeve besede, on pa jo je le opazoval z občudujočim očesom in v srcu blagroval Hudournika, da je tako dobro izbral. »Menda me niti ne poslušate,« je rekla. »Nadaljujte,« ji je odvrnil. »Kaj bom ugibal, ko pa ne zadenem. Kar vi odgovorite.« »Bedak! Hudournika poznate. Ko bo videl, da medlim od neutešenega hrepenenja po jajcih — in jaz čitam v njegovem srcu kakor v knjigi ter vem, kako je treba medleti — kaj mislite, kaj bo storil?« »Kar sami odgovorite!« »No, zdirjal bo naravnost k človeku z jajci. Kupil bo vso zalogo, pa naj stane, kolikor hoče. Prvi prizor: Pridem ob enajstih v Slavovičevo gostilno. Pri sosednji mizi i bo sedel Hudournik, to je jasno kakor beli dan. ,Dve stepeni jajci, prosim,' bom naročila natakarju. .Obžalujem, miss Arral,' bo ta odvrnil, ,nimamo jih več.' Tedaj se bo pa oglasil Hudournik s tistim svojim medvedjim glasom: .Natakar, sest jajc, mehko kuhanih.' In natakar poreče: .Takoj, gospod,' in mu prinese naročeno. Drugi prizor: , Hudournik se postrani ozira name, jaz pa mrzlo kot ledenik in neskončno užaljeno gledam predse ter pokličem natakarja. .Obžalujem, miss Arral, ampak ona jajca so last gospoda Hudournika. Ima jih pri nas shranjena/ Tretji prizor: Hudournik, poln zmagoslavja, se sili, d» I bi se vedel povsem naravno in brezbrižno, in mirno pd- l uživa svojega pol ducata jajc. — Zdaj pa drugačen pri- ! zor. Slavovie sam prinese k moji mizi dve stepeni jajci | in poreče: .Poklon od gospoda Hudournika, gospica.' Kaj naj storim? Hočeš nočeš se bom morala ozreti proti Ha- ; dourmku m se mu nasmehniti. S tem pa bo kajpads sprava podpisana. Njemu se bo zdelo, da jo je dosegel poceni, čeprav bo plačal po deset dolarjev za vsako jajce v zalogi.« »Nadaljujte!« je silil Dimač. »Na kateri postaji bom pa jaz zlezel na vašo .lukamatijo' in na kateri bom zle-tel dol?« KOLIKO JE V MORJU SOLI? V morju je povprečno 3 odstotke soli, to je 30 g na Mer morske vode. V vseh morjih sveta je bo potemtakem okrog 14 bilijonov ton. Ze v delčku morja s površino 1 kvacir. km in 200 m globine je je 6 milijonov ton. Za prevoz tolikšne množine soli po železnici bi Bilo potrebnih 12.000 tovornih vlakov, katerih vsak bi imel po 50 desettonskih tovornih vagonov, Ce bi se n. pr, posušila vsa morja na zemlji in bi preostalo sol porazdelili povsod enako, bi celo zemeljsko kroglo pokril Go m debel sloj soli; če pa bi vso to sol enakomerno porazdelili le na zemeljske celine, bi jih pokrila 150 m na debelo. Med priljubljene poletne športe sodi smučanje na vodi in zato ga uvajajo na vseh kopališčih, ki bi se rada uveljavila in privabila čim več gostov in turistov. Toda to je res šport in ne zabava, pa tudi ne počitek, ker zahteva od človeka dokaj vaje, spretnosti in vzdržljivosti. Da je pa to lep in vabljiv šport, o tem ni nobenega dvoma! MOSKOVSKI ŠTUDENTI V minulem šolskem letu so na številnih moskovskih visokih šolah študirali mladi ljudje iz 47 držav, med njimi iz Afganistana, Burme, Indije, Irana, ŽAB, Sudana in ZDA. — Sam.o še trenutek, prosim! Pravkar urejuje m nezgodno zavarovanje! mu prerekla, kakor bi bilo med nama za vselej konec besedi. Sicer je pa tisto pridigo tudi pošteno zaslužil.« »Kam boste pa mene vpregli?« »Nikamor. Vi si boste le nastregli cel koš denarja. Tako bova Hudourniku zakurila, da se bo ves Dawson smejal. Imenitna šala bo, pa ga bo ukrotila. Krotilca je pa tudi potreben. Nekam preveč nasilen je. Ce je močan ko medved in ima toliko zlatih zemljišč, da jih kmalu ne bo mogel prešteti, še ni treba...« »In ker je zaročen z najljubkejšo deklico v Aljaski,« ji je Dimač segel v besedo. »Da, in zaradi tega tudi, hvala vam, ni treba, da bi postal razgrajač. Sinoči je zopet podivjal. V dvorani M. & M. je vsa tla posul z zlatim prahom. Najmanj za tisoč dolarjev ga je raztresel. Odprl je vrečico in ga začel si-pati plesalcem pod noge. Pa saj ste gotovo že slišali.« »Kajpak, davi sem slišal. Škoda, da nisem pometač v tisti dvorani. Ampak še vedno se mi v glavi ne svita. Kam me boste vendar vpregli?« »Poslušajte! Bil je preveč razposajen. Razdrla sem zaroko in zdaj hodi okrog ves žalosten, kakor bi mu srce pokalo. Tu se pričenja najina zadeva. Meni strašno teknejo jajca.« »Adijo, zdaj smo pa tam!« je vzkliknil Dimač obupno. »Toda, kje, oh, kje?« »Le počakajte!« »Ampak prosim vas, kaj naj imajo jajca in vaš tek opraviti s to stvarjo?« »Presneto dosti. Samo lepo poslušajte!« »Poslušati, poslušati,« je že k a- nestrpno vlekel Dimač. »Za božjo voljo, poslušajte me! Jajca mi teknejo, v Davvsonu jih pa ni prav preveč!« »Seveda. To tudi jaz vem. Slavovioeva gostilna jih ima skoro vsa. Šunka in eno jajee stane tri dolarje, šunka in dve jajci pa pet dolarjev. To se pravi, da se dobi na drobno eno jajce za dva dolarja. In samo bogataši, kakšna Arral in kakšen Hudournik, si jih lahko privoščijo.« »Res je. Tudi njemu ugajajo jajca,« je nadaljevala Lucila. »Pa to me zdaj presneto malo briga. Glavno jo to da teknejo meni. Vsako jutro ob enajstih zajtrkujem pri Ljudje si služijo vsakdanji kruh na najrazličnejše načine. .Mladi Nemec Armin Dahl si je izbral kaj svojevrsten način: vedno tvega svoje življenje. Tako ga je videti, kako hodi po ograji strešnih teras na visokih hišah ali po ograji mosta, pod katerim teče globoka reka; iz letal skače v veliki višini in odpre padalo tik nad zemljo, drugič pa zopet skače na odprti cesti z enega drvečega avtomobila na drugega. Pravi, da ne pozna strahu in da je zrak njegov element, kot je nekomu voda ali trdna tla pod nogami. Okusi so pač različni! — Oče, in zakaj vedno mi izgubljamo? Francoska filmska zvezda in sex-bomba Brigitte Bardot se je drugič poročila z igralcem Jacquesom Char-rierom. Poroko so naredili »na skrivaj« v nekem majhnem mestecu, da so imeli lovci na senzacije in fotoreporterji več tekanja in materiala za pisanje. Po kratkem medenem tednu se je morala zvezdica vrniti v filmski studio, kjer zopet snema. In da ne bi bilo brez govoric, so že iznašli, da se B. B. preveč dobro razume s svojim soigralcem Henrijem Vidalom (na sliki), sicer v civilu z možem igralke Michéle Morgan Jœok <£ana¿on: Dimač je skoro v istem hipu v duhu zazrl dve podobi. Prva mu je slikala Joy Gastellovo, druga pa njega samega, ležečega v svitu mrzle severne teme sredi neskončne snežne planjave, kamor ga je položila neizgrešljiva krogla prej omenjenega Hudournika. Zato ni bilo Dimaču prav nič pogodu, da bi s pomočjo Lucile Arral delal sunder po Dawsonu. Pevka je to precej zapazila. »Saj ne mislim tistega, kar mislite vi, hvala lepa,« se je zasmejala in nabrala usta v užaljeno sobico. »Kadar se vam bom hotela vriniti, boste morali imeti več oči in boljših, če me boste hoteli videti.« »Koliko jih je že umrlo za srčno kapjo od nenadne sreče,« je zamrmral, ne da bi poskušal prikriti veselje, ki ga je obhajalo ob spoznanju, da ne bo treba dvoriti lepi pevki. »Lej ga no, kako laže,« ga je ljubko zavrnila, »še nikoli niste užili toliko strahu kot zdaj. Zapomnite si, Mr. Dimač Bellew, da mi ni do ljubimkanja, če bi se pa vam kaj takega zahotelo, se bo prikazal Hudournik, ki bo z vami obračunal. Saj ga poznate? Sploh ga pa nisem še docela pustila na cedilu.« »Kar stresajte jih, svoje uganke,« se je norčeval Dimač. »Čez nekaj časa bom začel ugibati, kam pravzaprav merite.« »Ne, ugibati pa ne ho treba, Dimač! Povedala' vam bom brez ovinkov. Hudournik misli, da sem ga pustila na cedilu. Razumete?« »Torej, kako je: ali ste ga ali ga niste?« »Ga nisem, pravim. Ampak to je skrivnost, povedana med štirimi očmi. On samo misli, da sem ffa. Take sem DIVJAD NA SLOVAŠKEM Največji češkoslovaški rezervat je Tatranski narodni park na Slovaškem. Po zadnjem popisii divjačine žiivj zdaj v visokih Tatrah 920 jelenov. 400 srn in 69 divjih prašičev. Alpski svizec se je tako razmnožil, da jih je že nad tisoč. Najbolj redka divja žival je tam bizon. Le v bližini Tatranske Lomnice živijo štirje. Veliko škodo povzročajo v vzhodni Slovaški črede volkov. Oblasti so odredile pogon. ŠVEDSKA HIŠA Novodobna stavba, v surovem stanju jo postavijo v dvanajstih urah. Vse sestavne dele pripeljejo že iz švedske in jih zložijo kakor otroci v igri kocke. Sestavni deli so izdelani iz lesa . in prevlečeni z ognjavarntaii aluminijastimi ploščami. Vsako . pleskanje s tem povsem odpade. V stenskih delih so že vgrajene vse izolacije in instalacije. Da pa niso vse . hiše po istem kopitu, je švedska družba pripravila kar 120 različnih vzorcev. Surovo zgrajene v 12 urah so v enem do dveh tednih vseljive. Naročnik prevzame ključe. Najmanjša hišica z dvostrano streho in stanovanjsko površino 65 levadr. metrov stane nekaj nad 5,5 milijonov dinarjev. V ceno so všteti popolnoma opremljena kopalnica, kuhinja z električnim štedilnikom, hladiilnik in vdelane omare, zračne naprave v vseh sobah in stenske omare v spalnici. Prvo »švedsko hišo« v Srednji Evropi so nedavno postavili v zahodnonemškem Frank-furtu. Stanovanjska površina ca. 130 kvadratnih metrov, cena okrog 7,5 milijona dinarjev. "•o uspehih z umetnimi sateliti in s prvimi živimi bitji, ki so jih poslali v vsemirje, pripravljajo zdaj še ljudi za vsemirske polete. Toda to kljub raznim zaščitnim oblekam ne bo še tako enostavno in zato morajo bodoči vsemirski piloti in potniki dokazati, da so za to opravilo sposobni. Z raznimi napravami pa znanstveniki ustvarjajo pogoje, kot jih bodo doživeli ljudje pri takih poletih, in opazujejo, kako na to reagira človeško telo. Na sliki vidimo take poskiise v Ameriki, ko bodočega pilota z zavezanimi očmi vrtijo na sedežu v različnem ozračju in mu pri tem merijo krvni pritisk in delovanje notranjih organov.