Politični ogled. Država SHS. Beograjska rlada se sedaj samo uk-varja s pripravaimi za rolitve ter z Radičem m z njegovo straivko. Kot znano, je rodstvo Radičeve SLranke z voditeljeni vred pod ključetn in proti stranki je napcrjen zakon o zaščiti države. k poiicijskih zaporov so pr^dali voditelje HRSS zagrebškemu sodišču; ki je začelo zaprte zasliševati in pregledovati razne spise, katere je vlada predležila sodišču kot obtežilni materijal proti Radichi, Radičevi stranki in njenim poslancem. Zagrebški sodni senat se je dva dni posvetoval o krivdi in nekrivdi zaprtih in veleizdaje obdolženih radi<čevcev. Po dvodnevnem posvetovanju je senat odločil, da ni nobenega povoda, da bi maral Radič in tovariši biti v preiskovalnem zaporu, ker niso zakrivili nobe-nega dejanja, katerega in bilo treba soditi po zakonu o taščiti države. Proti temu sklepu senata se bo državni pravdnik v rok« treh dn\ pritožil na stol sedmorice. Stol s*dmorice ima sedaj za cfločitv ali potrdi sklep senata in bodo Radič ter tovariši izpuS-čeni, ali pa vstrei* viadnim željenv in pridrži raprrte S« nadalj« v pa^sisucavl — Vsekako je dattvela rlod« z odločitvija sodišča močen poraz i<n se nahaja v presneto neprijetnem položaju in se po Beogradu govori o ostavki vlade. Na ministrski seji dne 12. t. m. je razpravljaJa vlada, kako bi se izmotala iz težkega položaja, v katerega je prišla vsled nepričakovane odločitve zagrebškega sodišča. Vlada je celo sklenila, uporaibiti ves vpliv, da pritisne na člane sedmorice (banski stol), da ta ne odobri odlocitve senata. V Beogradu zboruje sedaj tudi državni odbor, ki pretresa zadnje predpriprave za volitve. Na prvi seji državnega odbora je pred prehodom na dnevni red podpredsednik narodne skupščine dr. Hohnjec podal sledečo izjavo: »Državru odbor, ki je darves zopet zbran na sejL, je okrnjjen. Nima vseh članov, kakor to določa zakon. Manfica v njem prvi podpredsednik narodae skupščine dr. Vladimir Maček, ki ]e obenem pcdpredsedruk državnega odbo fa. Njegova odsotnost ni prostovoljna, marveč je povzročena s silo. S tem ]e pogažen zakon. Duh ustavnih dolofib zahteva, da ohranijo poslanci po razpustu narodne skupščine svojo imuniteto, kakor velja to vobče, velja pa še posebno za predsedništvo narodne skupščine. Z obžalovanjem uge tavljam, da se je prvemu podpredsedniku narcdne skupščine nasilnim potom odvzela svoboda ter z njo njegova imuniteta. Ugoiavljajoč to dejstvo, ki jasno priča o nczakonitosti, ki vlada v naši državi, hkratu izražam najodločnejši prctest in prosim državni odbor, da ga vzsme na znsnte.« — Ko je dr. Hotanjec končal s protestom, je zavladala med vsemi člani državnega odbora grobna ti-jina. Niti predsednik odbora Ljuba Jovanovič ni imel k temu protestu besedice opravičbe. Z molkom so radjkalni in vladni člani priznali, da ti:di oru obsojajo nasilje, s katerim nastopa vlada proti Radiču, njegovi stranki in njenim poslancem. Nemčija. Vladna lcriiza v Nemčiji še vedno ni rešena. V nemškem parlamentu si stojita nasproti dve skupini, prva je demokratična in republikanska, druga pa strogo šuvinistična in monarhistična. V prvo spadajo socijalni demokratje, demokratska stranka in katoliški centrum, dočim so v drugi razne' nacijonalne stranke. V sredini koleba ljudska stranka, ki se pa vedno bolj nagiba na desno, k mcnarhistom. Kcmunisačna stranka stoji izven tega boja ter zar sleduje svoje laslne cilje. Ker je sporazum med obema glavnima skupinama, ki sta si skoraj enako močni, nemo goč, je silno težko sestaviti vlado, iri bi uživala zaupanje parlamenta. Mogoča je le vlada, ki bi se oslanjala na levico ali pa na desnico, toda tudi ta je navezana na podporo bolj nevtralnih strank. Dr. Marx, vodja katoliškega centruma, je hotel sestaviti strogo republikansko vlado, toda ni se rau to posrečilo. SedaJ je poveril državni predsednik sestavo vlade dr. Lutherju, ki se je za spremembo obrnil za podporo na desničarske, monarhistične stranke. Monarhisti so pričeli zopet javno grcziti> da bodo z nasiljem pirevzelj vlado v svoje rpke, če se ne posreči vladne krize tako rešiti, kakor bo nji Ijubo. Vendar pa take grožnje ni smatrati za nevarne, ker je republikanski pokret v Nemčiji še veilno te-ko močan, ds prepreči take zelo nevarne poskuse. Fašističao nasilje v Itaiiji. V Italiji vladajo že precej časa enake notranje politične razmere, kakor pri nas pod vlado Pašiča, Pribičeviča in Žerjava. Fašisti, ki so na vlsdi, so znali z nasiljem in z oboroženo silo ugnati vse opozicijske stranke tako, da so danes neomeleni gospodarji cele Italije. S svojimi metodar mi so se pa tako obsovražili med ljudstvom, da je tudi njihova vlada v nevarnosti, zlasti ker sta proti njim hidi kralj Ln armada. Da se zavaruje, si je ustvaril predsednik Mussolirvi od svojih fašistov neke vrste armado, ki ga drži na vladi. Kralja si hoče pridobiti s preganjanjem repnblikancev,katerim je razpustil vsa društva ter ustavil liste. Tudi proti opozicijskim strankam nastopa s podobnim nasiljem. Parlament je za njega le igrača, ki mu mora iz,polni;i vsako željo. Sedajprip.ra.vlja zopet novo orožje proti cpoziciji: spremeniti namerava najvažnejše zakone o javni varnosti, o civilni upravi in kazenski zakonik. Da se pod tako vlado, ki nastopa talco nasilno proti samim Italijanom, našim bratom Slovencem baš dobro ne godi, je popolnoma razumljivo. Fašisti- in -državne oblasti jih preganjajo ter jim onemogoCajo vsak družaben razvoi. Cela nasilje nad Slovani ima namen- naš narod polagoma poitalijančiti. Amerika. \i ameriške vlade je nenadoma izstopil tajnik zunanjega mrnisirstva Hughes. Na njegovo mesto je prišel dosedanji londonski iposlanik Kellog. Ta sprememba bcde zelo vplivala na zunanjo politiko Združenih držav Severne Ame rike. Dosedaj se Amerika največ pod vplivom Hughesa ni vmešavala v evropske zadeve ter je bila celo nasprotnica Zveze narodov. Z imenovanjem Kelloga, ki je izrazit pristaš Anglije in ideje sodelovanja vseh narodov v Zvezi narodov, se bo tudi politika Zedinjenih držav spremenila v tem pravcu.