GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 10. JULIJA 1959 LETO VI., ŠTEV. 53 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA GROSUPLJE 268. Na podlagi 10. člena in 3. točke **• člena statuta občine Grosuplje 1. in 42. člena temeljnega zakola o proračunih (Uradni list FLRJ 13/56) je občinski ljudski odbor Grosuplje na seji občinskega zbora 'a na seji zbora proizvajalcev dne aprila 1959 sprejel f ODLOK o proračunu občine Grosuplje za leto 1959 1. člen Proračun občine Grosuplje s po-•ebnimi prilogami obsega: L Občinski proračun z dohodki v znesku 83.153.000 z izdatki v znesku 83,153.000 II. Predračune finačno samostojnih zavodov z dohodki v znesku 14,170.000 z izdatki v znesku 16,670.000 " s presežkom izdatkov 2,500.000 Ul. Predračune proračunskih skladov z dohodki v znesku 944.000 z izdatki v znesku 2,444.000 s presežkom izdatkov 1,500.000 2. člen Primanjkljaj, v predračunih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 2,500.000 din se krije z dotacijami iz občinskega Proračuna. 3. člen Primanjkljaj v predračunih proračunskih skladov v znesku ■•300.000 din sc krije z dotacijami u občinskega proračuna. 4. člen Svet za družbeni plan in finance ObLO je pooblaščen, da odobrava finančno samostojnim zavodom, ki bodo po svojih zaključnih računih dosegli presežek dohod- za leto 1959 kov nad izdatki, da vplačajo v svoje sklade del doseženega presežka, ki so ga dosegli s prizadevanjem delovnega kolektiva ali z uspešno organiziranim izvrševanjem svojih nalog, ter da določi odstotek iz tega delu presežka, ki se vplača v posamezne sklade. V sklad za nagrade se steka največ čna dvanajstina rednih osebnih izdatkov, ki so bili izplačani v letu 1959, vendar pa ne več kot 50°/« tistega dela presežkov, ki prjflejo v poštev, za delitev v sklade zavodov. To dovoljenje izda svet za družbeni plan in finance šele po pregledu zaključnih računov finančno samostojnih zavodov za leto 1959. Presežek dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo finančno samostojni zdravstveni zavodi, se porazdeli v smislu odloka o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Ur. list FLRJ št. 14-85/53) in odredbe o spremembah in dopolnitvah odredbe o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem (Ur. list I.RS št. 16-74/56). 5. člen Predračune proračunskih organov in zavodov, ki bodo v letu 1959 na novo ustanovljeni, potrjuje svet za družbeni plan in finance ObLO Grosuplje. 6. člen Nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih okrajni ljudski odbor VABILO Da 12. sejo okrajnega zbora in zbora proizvajalcev 0L0 Ljubljana -o Na podlagi 83. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih ter ™ člena Statuta okraja Ljubljana sklicujem n ij°i° obeh zborov, ki bo v torek, dne 14. julija 1959 ob 9. url do-e°ldne v veliki sejni dvorani na Magistratu^ Ljubljani. Predlagam naslednji dnevni red: 1. Poročilo tajnika o organizaciji in delu uprave. ^ 2- Odlok o spremembi odloka o maksimalnih stopnjah občinskega 1 °tnetncga davka v občinah okraja. n 3. Razširitev pooblastila Preskrbovalnemu podjetju za sklenitev Sodb za določene količine kmetijskih pridelkov. *• Soglasje k ukinitvi postaje Ljudske milice Mengeš. Garancije. 6. Preimenovanje nekaterih šol v okraju, te ,7; Predlog za dodelitev v brezplačno uživanje za nedoločen čas miJišča SLP Maksu Kosu iz Podkuma za gradnjo stanovanjske hiše. 8- Personalne zadeve. ipr _ Vsak ljudski odbornik ima pravico pismeno ali ustno predlagati ojombo ali dopolnitev dnevnega reda. Kr.,...odbitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO Ljubljana, sUa soba šL 11/1 (telefon 22-121 interno 207). Nudomcstuje predsednika OLO podpredsednik: ing. Ivo Klemenčič 1. r. predračunih niso predvideni krediti, se morejo izvršiti le po prejšnji ■potrditvi sveta za družbeni plan in finance ObLO Grosuplje. 7. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da razpolaga s proračunsko rezervo do ene četr- tine proračunske rezerve v vsakem četrtletju proti naknadnemu poročanju občinskemu ljudskemu odboru. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1959. 28. IV. 1959 Predsednik občinskega ljudskega odbora: Anton Janežič 1. r. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PO DELIH A. Občinski proračun Dohodki; 1. del Dohodki iz družbenega gospodarstva in od prebivalstva Dohodki državnih uradov in zavodov Ostali dohodki Presežek dohodkov po proračunu iz preteklega leta del Sredstva prorač. rezerve iz preteklega leta del Dotacija za uravnovešen je proračuna Skupaj Izdatki: del Prosveta in kultura del Socialno skrbstvo del Zdravstvena zaščita del Državna uprava del Komunalna dejavnost ‘ del Negospodarske investicije 8. del Dotacije Fin. sam. zavodom 2,500,000 skladom 1,500.000 družbenim organizacijam 2,535.000 del Obveze in garancije del Proračunska rezerva del GVo obvezna rezerva Skupaj B. Finančno samostojni zavodi Dohodki: 9. 10. 11. del del del I 53.796.000 951.000 6,662:000 584.000 4.421.000 16.739.000 83.153.000 24.393.000 4.887.000 10.511.000 21.770.000 865.000 6.535.000 7.008.000 3.500.000 3.684.000 83,153.000 L.astni dohodki Dotacije Skupaj Izdatki: Osebni izdatki Materialni izdatki Skupaj Proračunski skladi Dohodki: Lastni dohodki Dotacije Skupaj Izdatki: Osebni izdatki Materialni izdatki Skupaj 14.170.000 2.500.000 16.670.000 9.086.000 7.584.000 16,670.000 944.000 1.500.000 2.444.000 2,444.000 2,444.000 Na podlagi 10. in 26. člena statuta občine Grosuplje, v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1959 (Ur list FLRJ št. 50/58), družbenega plana LRS za leto 1959 (Ur. list LRS št. 44/58) in družbenega plana okraja Ljubljana za leto 1959 (Glasnik) št. 20/59) je občinski ljudski odbor Grosuplje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. aprila 1959 sprejel DRUŽBENI PLAN občine Grosuplje za leto 1959 PRVI DEL SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1959 I. poglavje Osnovne naloge in smernizc gospodarskega razvoja v letu 1959 Za nadaljnji gospodarski razvoj občine so v smernicah in ukrepih, ki jih predvideva družbeni plan, upoštevane značilnosti okrajnega, republiškega ter zveznega družbenega plana. Te značilnosti narekujejo predvsem nadaljevanje gospodarske politike preteklih let, to je, dviga proizvodnje in povečanje narodnega dohodka za 9,9%>, povečanje delovne storilnosti, izboljšanje organizacije delu in dosledne uvedbe nagrajevanja na osnovi delovnega učinka. Prvenstvene naloge plana so povečanje osebne potrošnje in družbenega standarda delavcev. Da se zagotovi skladen razvoj družbenega standarda je treba v letu 1959 pospeševati izgradnjo stanovanjskih, šolskih itiN^omunalnih objektov. Posebno pozornost posveča plan razvoju kmetijstva in zadružni kooperaciji % S'ntA.» GLASNIH DRUGJ DEL RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH 11. poglavje Industrija Industrijska proizvodnja se bo v primerjavi z letom 1958 povečala za Dela se bodo pričela v prvi polovici leta, tako aa bo rekonstrukcija dokončana v letu 1960, nakar se bo proizvodnja povečala za približno 100% pri samo 25-odstotnem povečanju delovne sile. Izvršitev rekonstrukcije je nujna zaradi izredno zastarelega in dokončno izrabljenega strojnega parka. III. poglavje Kmetijstvo Celotna kmetijska proizvodnja se bo v primerjavi z doseženo povprečno proizvodnjo preteklih let povečala za l2*/o. 9°/« kljub temu, da bo v tem razdobju izvršen tudi pretežen del generalne rekonstrukcije tekstilne tovarne »Motvoz in platno« Grosuplje. Rekonstrukcija, predvsem strojnega parka tovarne, bo zahtevala 358,000.000 dinarjev investicijskih sredstev. V to svrho bo tovarna dobila naslednje kredite: 313.000. 000 din 11.900.000 „ 4,600.000 „ 28.500.000 „ 358.000. 000 din Porast'je pričakovati zlasti v poljedelstvu in živinoreji, S povečanjem proizvodnje bo narastel tudi odkup tržnih viškov za približno 18 odstotkov. t. Poljedelstvo Porast proizvodnje v poljedelstvu nastopa zaradi kooperacije individualnih proizvajalcev s kmetijskimi zadrugami. Proizvodnja se bo povečala za 7%. Posebni poudarek daje družbeni plan zadružni kooperaciji, kjer je po kulturah in zadrugah plan naslednji: Zvezni investicijski kredit Koncentrirana sredstva gospodarskih organizacij Krediti iz občinskega investicijskega sklada Kredit iz okrajnega investicijskega sklada Skupaj investicijska sredstva lz Investicijskega sklada v znesku 1,700.000 din. Prav tako bo Kmetijsko gospodarstvo Grosuplje v Bošta-nju povečalo rejo perutnine in poleg pohancev gojilo tudi kokoši nesnice. 4. Veterinarstvo Zdravstvena zaščita domačih živali se bo povečala za vrsto preventivnih ukrepov. Izvršena bo tuberkulinizacija vse govedi in bodo vsi pozitivni primeri izločeni. Izvršen bo pregled »BANG« vseh plemenskih živali, in sicer 1-krat letno pri zasebnih kmetovalcih, dvakrat pa na živini gospodarstva Grosuplje. Izvršeno bo cepljenje svinj proti rdečici, psov proti pasji steklini in perutnine proti kugi. Dokončno se bo uredila sodobna osemenjevalna postaja, ki bo sestavni del novourejene veterinarske postaje na Grosupljem. 5. Kmetijska posestva Plan predvideva formiranje kmetijskega gospodarstva Grosuplje, katerega bodo tvorila posestva Boštanj, Selo pri Radohovi vasi, Stična in Turjak. Kmetijsko gospodarstvo sc bo formiralo zaradi ekonomičnejšega gospodarjenja, koncentracije sredstev, predvsem investicijskega in načrtnejšega in uspešnejšega razvoja vseh panog kmetijstva, predvsem živinoreje, ki bo osnovna dejavnost gospodarstva. Na deloviščih Brvace in Boštanj predvideva plan sledeče investicije: Dokončna ureditev govejih hlevov na Brvacah Ureditev ograje zn kokoši nesnice Nabava prevoznih sredstev in opr.eme Vse investicije skupaj Viri investicijskih sredstev: Občinski investicijski sklad Dotacija Kmetijske zbornice Ljubljana Investicijski kredit iz splošnega invest. sklada Skupaj 2,000.000 din 1.400.000 „ 7.200.000 „ 10,600.000 din 1.700.000 din 1.400.000 ,. 7.500.000 „ 10,600.000 din KmrHjskn »adruga Šmarje ha koruza 10 krompir 30 travniki 40 6. Zadružništvo Zaradi dokončne likvidacije ne- Grosuplje ha 10 30 50 kmetijskih dejavnosti kmetijskih za- Polica ha 2 10 10 drug v letu 1958 predvideva plan Žalna ha 5 10 25 znatno povečanje kmetijske dejav- Podtabor ha 6 30 40 nosti v zadrugah. Osnovna naloga Račna ha 2 10 10 zadrug je izvedba kooperacije, po- Plan skupaj ha 35 120 275 speševanje vseh panog kmetijstva in Zaradi uspešne izpolnitve osnovnega namena kooperacije, ki hoče doseči predvsem povečanje hektarskih donosov, bo no območju občine za pognojitev poljedelskih površin porabljenih 310 ton tnnetnega gnojila, hektarski donosi pa se bodo povečali takole: Kulture 1958 1959 •/• povečanja pšenica mtc 16,0 20,2 12,5 ječmen mtc 18,3 20,3 11,0 Krompir mtc 181,3 201,3 11,1 koruza mtc 18,0 20,0 11,1 krmske rastline mtc 33,0 36,0 9.0 Povprečno se bodo hektarski donosi povečali za IO,9e/o. V letošnjem letu predvideva plan načrtno gnojenje- travniških površin in bo v to svrho porabljenih 150 ton umetnega gnojila. Zaradi lega bo povečano krmska baza za *>•/«. Plan predvideva pričetek melioracijskih del na področju zgornjega dela grosupeljske doline, in sicer na odseku Perovo—Jerova vas—Grosuplje, za kar je potrebnih 22,000.000 din investicijskih sredstev. Investicije bodo krite iz: Investicijskega kredita iz republiških in zveznih sredstev 18,000.000 din Lastne udeležbe vodne skupnosti Grosuplje 4,000.000 „ Skupaj . . . 22,000.000 din S to melioracijo bo pridobljenih 93 ha travniških površin in bo dokončno odklonjena nevarnost stalnih poplav na tem področju. 2. Sadjarstvo Čanje sadjarskih površin in nasadov Razmeroma slabo sadjarstvo ob- v letošnjem letu za 20 ha. čine se v poslednjih letih znatno iz- Stanje strnjenih nasadov v obči-boljšuje in predvideva plan pove- ni je sledeče: Nasadi jabolk Nasadi višenj Nasadi jagodičevja odkupa vseh kmetijskih proizvodov. Za izboljšanje mehanizacije dela bo dokončno urejena strojno-trak-torska postaja na Grosupljem. Nabavljeni bodo še manjkajoči poljedelski stroji, da bo obdelovanje poljedelskih površin čim boljše. Za izpopolnitev zadružnega kadra bodo prirejeni razni tečaji. Ustanovljene bodo sadjarske skupnosti pri kmetijskih zadrugah. 7. Davčna politika Zaradi izračuna novega katastrskega dohodka je spremenjena tudi osnova odmere dohodnine v kmetijstvu in se bo izvršila odmera po novem katastrskem dohodku in stopnjah, ki so predpisane za leto 1959. IV. poglavje Gozdarstvo Plan sečnje predvideva 19.500 m’ poseka brutto lesne mase in je v primerjavi s preteklim letom večji za 4100 m3 * ali za 27 %. Vo povečanje nastopa na račun domače porabe zasebnikov, dočim ostane kvota za prodajo 11.400 m" ista kot v preteklem letu. Predvideno je povečanje požar-no-varnostnega pasu za 1 km in bo znašal skupaj 9 km, za katerega so predvidena potrebna sredstva za vzdrževanje in negovanje v znesku 173.000 din. Plan obnove gozdov predvideva saditev 30.600 kom. sadik (smreke, rdečega bora in rdečega hrasta) 5 katerimi bo pogozdenih 7,5 ha reduciranih površin v vrednosti 443.70® dinarjev. Plan nege gozdov predvideva, da bo potrebno 144.900 dinarjev sredstev. Za vzdrževanje obstoječih gozdnih komunikacij v dolžini 15 km je predvideno 598.000 dinarjev, za generalno popravilo že obstoječih komunikacij Sela-Globušček v dolžini 2 km je predvidenih 202.000 dinarjev sredstev. Novogradnja gozdne komunikacije Kote—Vel. Ilovai gora v dolžini 8 km bo deloma dograjena v letošnjem letu, za kar predvideva plan 1.300.000 din sredstev. Vse investicije in ostali stroški v skupnem znesku 2,861.600 din bo* do kriti iz okrajnega gozdneg® sklada. V. poglavje Gradbeništvo Vrednost gradbenih storitev se bjj v letu 1959 predvidoma povečala v primerjavi s preteklim letom z® 15 %. Izvršena bodo sledeča gradben® dela: 1. Stanovanjska izgradnja: Dokončani bodo 3 stanovanjski bloki z 12 dru- ha 1957 12 1936 14 1999 29 žinskim in 14 samskimi stanovanji v skupni vrednosti letos dovršenih del Z gradnjo stanovanj bo pričelo v letošnjem letu ha ha 2 10 12 15 12 Dolenjsko gradbeno podjetje. Vrednost predvidenih del v letošnjem letu znaša 24,000.000 din 20,000.000 V letošnjem letu bodo urejeni v spomladanskem in jesenskem sojenju sledeči nasadi: 10 ha nasadov na Rlečjcm vrhu, 5 ha nasadov v Šmarju, 5 ha nasadov na Ilovi gori. Kljub povečanim površinam nasadov se pridelek sadja ne bo bistveno povečal zaradi nerodnosti nasailov v prvih letih. 3. Živinoreja Najmočnejša dejovnost našega kmetijstva, živinoreja, se bo v le- tošnjem letu po planu povečalo za 11 'odstotkov. Številčno stanje se bistveno ne bo spremenilo, izboljšala pa se bo kvaliteta živine in molznost. Umetno osemenjevanje bo zajelo 90*1« vse goveje živine na območju občine in sc bo v primerjavi s preteklim letom povečalo za I0e/«. Kmetijsko gospodarstvo Grosuplje bo povečalo stalež goveje živine za 100 glav'z novo urejenim govejim hlevom na Brvacah, zn katerega dograditev je dodelila občina posojilo Viri sredstev: Občinski stanovanjski sklad Republiški stanovanjski sklad Lastna sredstva podjetij Skupaj ,44,000.000 din 23.000. 000 din 6.000.000 „ 15.000. 000 Skupaj 44,000.000 din Z uveljavitvijo novega zakona o nacionalizaciji zemljišč bo gradbeni dejavnosti omogočeno načrtno delo pri ureditvi zazidalnih predelov v naselju Grosuplje, ki je proglašeno za naselje mestnega značaja. Zasebna gradnja se bo tudi v letošnjem letu Intenzivno razvijala Pri tem bo osnovno načelo, da sc h doyindividualne samostojno stoj6 v stanovanjske hiše gradile sam0. predelih, ki so zn to določeni. _v,,Dj'eI ■■■■Ev:":; hiše in dvojčki pa bodo pretežni zasebne stanovanjske izgradil Predvidoma bo v letošnjem letu četo z gradnjo 20 stanovanj. e glasnik stran 2tu> 2- Izgradnja lolt Plan predvideva dograditev šole v Šmarju, za kar bodo znašali stroški Prizidavo 4 učilnic in ustreznih prostorov za politehnični pouk na osemletki Grosuplje, za kar bodo znašali-.stroški izvršenih del z opremo Viri sredstev: Skupaj Občinski stanovanjski sklad Neizčrpana sredstva najetega kredita 1958 Kredit pri Mestni hranilnici Ljubljana - Skupaj ’• Ostale gradnje: Predviden je pričetek gradnje postajnega poslopja na Grosupljem in bo znašala vrednost izvršenih del v letu 1959 Viri sredstev: Lastno sredstva 2TP Ljubljana T,000.000 din 31.000. 000 „ 38.000. 000 din 13.000. 000 din 7,000.000 „ 18.000. 000 „ 38,000.000 din 10,000.000 din 10,000.000 din .VI. poglavje Trgovina Obseg skupne blagovne izmenja-12 8 bo v letu 1959 povečal za Predvideno povečanje bo dose-*?n° predvsem z ureditvijo nove potovalni ce trgovskega podjetja »Hra-Ljubljana na Grosupljem. Trgovsko podjetje »Tabor« bo pričelo gradnjo paviljonske stavbe na ^rosupijem s 6 lokali in bodo stro-»si del v letu 1959 znašali 2,500.000 tonarjev, katere bo krilo podjetje z svojih lastnih sredstev. , 2 modernizacijo trgovskih loka-0V bo znatno izboljšana preskrba Prebivalstva in povečan asortiment "Bovškega blaga. VII. poglavje Gostinstvo in turizem .. .Promet v gostinstvu se bo pred-idoma povečal za 14,1 %. Z ustano-Ovjjo novega sodobno-opremljene-88 lokala »Delikatesa« Grosuplje, se bo predvsem povečal promet z živili — delikatesami. Plan predvideva dokončno ureditev in modernizacijo gostinskih obratov, za' kar bo porabljenih 2,267.000 din investicijskih sredstev. Iz občinskega ■ investicijskega sklada bo porabljenih 1,267.000 din, lastna sredstva podjetij pa znašajo 1,000.000 dinarjev. Ustanovljeno bo turistično društvo, ki bo poleg propagande za razvoj turizma v naši občini skrbelo za olepšavo in ureditev turističnih objektov, predvsem Taborske jame. Vlil. poglavje Obrt Obrtna proizvodnja se bo povečala zu 10,7 “/o, predvsem zaradi ugodnega povšaliranja podjetij, katerim je bilo tako omogočeno formirati sredstva, s katerimi bodo znatno povečala proizvodnjo. Vodilna obrtna podjetja bodo razširila svojo proizvodnjo in izvršila v letošnjem letu sledeča investicijsko dela: 1. Eletrostrojno podjetje Grosuplje bo zgradilo livarno za barvne kovine, za kar bodo znašali stroški Za stroje in opremo bo investiralo 2. Splošno mizarstvo Grosuplje bo v okviru rekonstrukcije obratov investiralo '■ Obrtno gradbena delavnica Grosuplje bo nabavila opreme in strojev za Skupne investicije obrti bodo znašale ^ifi sredstev: Lastna sredstva gospodarskih organizacij investicijski krediti Skupaj 10.000. 000 din 2,000.000 „ 5.000. 000 „ 1.000. 000 „ 18.000. 000 din 15,500.000 din 2,500.000 „ 18,000.000 din OVno sila bo povečana za 3°/e. Predvideva se tudi povečanje in() !Zv°dnja bo dvignjeno zaradi obrti, predvsem takšne, ki je na 'tornrjšego strojnega parka in območju občine nujno potrebna, brstov, povečane storilnosti in Ise organizacije delo. IX. poglavje Komunala v v i^tonnalna dejavnost se bo tudi Uprava komunalnih dejavnos i vS(,m" 1959 razvijala po planu, pred- občine bo v tekočem letu na podit 0r? v zvezi z nujnostjo dograditve ročiu komunnlnc izgradnje izvršila hje '••Jalnih objektov zaradi grad- sledeča dela: stanovanj v poslednjih letih. p Vodovod 01> predvideva dokončanje skupinskega vodo-v° ccstneen sklada bodo porabljena za vzdrževalna dela na cestah IV. reda v znesku Investicije skupaj 8,000.000 din 6,000.000 „ 2,444.000 „ 16,444.000 din Viri sredstev: Občinski cestni sklad In dotacija Iz proračuna Prispevek gospodarskih organizacij in investitorjev stanovanjskih stavb Prispevek koristnikov vodovoda Neizčrpana sredstva najetega kredita 1958 Skupaj 2.444.000 din 6,000.000 „ 1,000.000 „ 7,000.000 „ 16.444.000 din TRETJI DEL EKONOMSKI UKREPI ZA IZPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ZA LETO 1959 X. poglavje Amortizacija Vse gospodarske organizacije obračunavajo in plačujejo amortizacijo po obstoječih predpisih. Opekarna Boštanj obračunava in plačuje amortizacijo toliko časa, kolikor časa med letom obratuje. Tako izračunana amortizacija znaša 70e/o polne amortizacije, ki je predpisana z veljavnimi predpisi. XI. poglavje Zemljnrina Kmetijskim gospodarskim organizacijam se odstopa del žemljarinc, ki pripada proračunu in investicijskemu skladu občine. XII. poglavje Obresti od sklada osnovnih sredstev Kmetijske zadruge plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev po obrestni meri 2'/». Te obresti so dohodek sklada osnovnih sredstev kmetijskih zadrug. XIII. poglavje Prispevek iz dohodka Kmetijske zadruge vlagajo 25č/o prispevka iz dohodka'v občinski investicijski sklad, 75V» pa v sklad osnovnih sredstev zadrug. Kmetijska posestva odvedejo v celoti prispevek iz dohodka v sklad osnovnih sredstev kmetijskih posestev. Povšolirana komunalna podjetja odvedejo prispevek iz dohodka v celoti v občinski proračun. XIV. poglavje Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev je predpisana s posebnim odlokom Obl,O Grosuplje. XV. poglavje Družbene obveznosti v pavšalnih zneskih Obveznosti do družbene skupnosti bodo plačevale v pavšalnih zneskih sledeče gospodarske organizacije: 1. Gostilna »Pri mostu«, Grosuplje. 2. Gostilna »Pri postaji«, Grosuplje. 3. Gostilna »Pri Grosupeljčanu«, Grosuplje. 4. Gostilna »Majolka«, Šmarje. 5. Gostilno »Pri postaji«, Šmarje. 6. Bnffet »Delikatesa«, Grosuplje. 7. Mesarija, Šmarje. 8. Obrtna gradbena delavnica, Grosuplje. 9. Elektrostrojno podjetje, Grosuplje. 10. Pekarija. Grosuplje. 11. Čevljarska delavnica, Šmarje. 12. Mesarija, Grosuplje. 13. Splošno mizarstvo, Grosuplje. 14. Valjčni mlin, Grosuplje. 15. Opekarna Boštanj, Grosuplje. XVI. poglavje Občinski prometni davek na drobno Občinski prometni davek od maloprodaje v trgovini ter od prometa z alkoholnimi pijačami se obračunava in plačuje po veljavnih predpisih. XVII. poglavje , Občinski prometni davek Glede pobiranja občinskega prometnega davka od prometa z izdelki in storitvami veljajo do objave občinskega odloka o občinskem prometnem davku tarife iz okrajnega odloka o pobiranju občinskega prometnega davka na območju okraja Ljubljana (Glasnik OLO Ljubljana št. 50/56 in 53/37). XVIII. poglavje Občinska doklada na dohodek od samostojnih poklicev in premoženj Občinska doklada na dohodke od samostojnih poklicev in premoženja bo določena s posebnim odlokom. XIX. poglavje Občinska doklada na dohodke od kmetijstva Občinska doklada na kmetijske dohodke se bo določila s posebnim odlokom. XX. poglavje Sredstva za telesno vzgojo Od skupnih zbranih sredstev občinskega prometnega davka od prodaje alkoholnih pijač na območju občine se bo 25 •/• natečenih sredstev uporabilo za telesno-vzgojne naprave in pospeševanje telesne vzgoje v občini. XXI. poglavje Občinski proračun Sredstva občinskega proračuna bodo znašala 83.153 tisoč dinarjev in bodo zagotovljena iz naslednjih virov: 1. Lastni dohodki: — 14,9 V* del — proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu in izven gospodarstva| — prispevka iz sklada skupne porabe. — Del dohodnine od kmetijstva po odbitku deleža za proračune LRS in OLO in dela za sklade. — 34,9*/« — dohodnine ostalih poklicev in premoženj; — prometnega davka od zasebnikov; — prometnega davka od naravnega vina in žganja, — 67,9 */o vseh ostalih proračunskih dohodkov —- Proračunski presežek iz leta 1958. STRAN 256 GLASNIK 2. Dotacija iz okrajnega proračuna. Ta sredstva, zmanjšana za 6% obvezno rezervo v znesku 3684 tisoč dinarjev, bodo uporabljena za kritje proračunskih izdatkov v višini ?9.469 tisoč dinarjev. XXII. poglavje Sredstva skladov t. Občinski investicijski sklad Razpoložljiva sredstva v letu 1939 znašajo 10,089.000 din in bodo uporabljena: za osnovna sredstva: — za rekonstrukcijo tovarne »Motvoz in platno« — za kmetijsko posestvo delovišče Boštanj — za investicije v gostinstvu za obratna sredstva: — obratni kredit za kmetijsko gospodarstvo Grosuplje — obratne kredite ostalih gospodar, organizacij Skupaj 2. Občinski stanovanjski sklad Razpoložljiva sreds,tvu bodo znašala 36,875.000 din. Uporabljena bodo: — za stanovanjski blok obč. ljudskega odbora — za dograditev osnovne šole v Šmarju — zn stanovanjski blok tovarne »Motvoz in platno« — za graditev prizidka osnov, šole na Grosupljem — za ostale koristnike 3. Občinski cestni sklad Razpoložljiva sredstvo v letu 1939, ki znašajo 2,444.000 sc bodo uporabila za vzdrževanje cest IV. reda. 4.600.000 din 1.700.000 „ 1.267.000 „ 1.500.000 „ 1.022.000 „ 10,089.000 din 16.000. 000 din 3,000.000 „ ' 7,000.000 „ 10.000. 000 „ 875.000 „ XXIII. poglavje Končne določbe Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od I. januarja 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Anton Janežič 1. r. OBČINA IVANČNA GORICA 270. Na podlagi I. in 2. točke odredbe o obveznem predpisovanju najvišje prodajne cene na drobno za mleko (Ur list LRS št. 17-91/59) je občinski ljudski odbor Ivančna gorica sprejel na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev z dne 2. VII. 1959 ODREDBO o najvišji maloprodajni ceni za mleko 1 V občini Ivančna gorica se določi najvišja cena na drobno za mleko v znesku 28 (osemindvajset) dinarjev za liter feo mlekarna oziroma prodajalec. 2. Za kaznovanje kršitev določbe 1. točke te odredbe se uporabljajo določbe 6 a točke odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur list KI R) št. 7/58. 28/58 in 39/58). 3 Ta odredba velja od 1. julija 1959. St 01/1 1970/1-39 Ivančna gorica. 7. julija 1939. Predsednik občinskega ljudskega odbora: "Stanislav Keber 1. r. 271. z Na podlagi l. in 2. točke odredbe o proizvodih, za katere morajo občinski ljudski odbori predpisati najvišje, cene na drobno (Ur. list LRS št. 36-185/58) je občinski ljudski odbor Ivančna gorica sprejel na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev z dne 2. VII. 1959 ODREDBO o določitvi najvišjih maloprodajnih cen za goveje in svinjsko meso po kategorijah v občini Ivančna gorica 1. Za goveje meso se določita dve kategoriji, in sicer: a) L kategorija, v katero spadajo: stegno, pleče, hrbet in šimbas. b) II. kategorija, v katero spadajo: bočnik, vrat, bržola, podnfeč-na rebra, rebra s (lamom, robček in prsni koš. 2. Za goveje meso se določijo na podlagi povprečne maloprodajne cene 290 din za kg, naslednje najvišje cene na drobno v območju občine Ivančna gorica: a) za pljučno pečenko, očiščeno 500 din za kg; b) za meso l. kat. s kostmi 300 din za kg in brez kosti 400 din za kg; e) za meso fl. kat. s kostmi 270 din za kg. Za drobovino in kosti se določijo naslednje najvišje eenc na drobno: jezik 290 din za kg pljuča 40 din za kg jetra 200 din za kg vranica 290 din za kg vampi 190 din za kg ledvice 200 din za kg možgani 200 din zn kg kosti 40 din za kg 3. Pri maloprodaji govejega mesa je dovoljena naslednja priklada: a) za stegno in pleče (izločene vraščene kosti) do 28%; b) za bočnik in vrat (izločene vraščene kosti) do 22%; c) za bržolo in šimbas (izločene vraščene kosti) do 15 %. 4. Najvišje cene na drobno za sveže svinjsko meso so naslednje: a) za meso l. kategorije (kare, stegno, pleče) do 350 din za kg; b) za meso II. kategorije (rebra s (lamom, vratovina) do 330 din za kg- Dovoljena prikladu pri maloprodaji svinjskega mesa, iz katerega so izločene vraščene kosti, je do 20 %. 5. Za kaznovanje kršitve določb te odredbe se uporabljajo določbe 6 a točko odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. list FLRJ št. 7/58, 28/58 in 39/58). 6. Ta odredba velja takoj. S to odredbo prenehajo veljati najvišje maloprodajne cene za goveje in sveže svinjsko meso, ki so bile določene s prejšnjimi predpisi. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stanislav Keber 1. r. OBČINA KAMNIK Razpid Razpisna komisija pri Svetu za šolstvo, prosveto in kulturo Občinskega ljudskega odbora Kamnik razpisuje po sklepu 19. seje z dne 24. VI. 1959 mesto tajnika na 1. osnovni šoli v Kamniku Pogoji: popolna srednja šola z nekaj prakse ali nižja šola in vsaj 10 let prakse. Plača po Zakonu o javnih uslužbencih. Nastop službe t. septembra 1939. Kolkovane prošnje je vložiti do 18. VIL 1959 pri Občinskem ljudskem odboru Kamnik — Svet za šolstvo. Razpisna komisija pri Svetu zn šolstvo, prosveto in kulturo OBČINA RIBNICA 272. Na podlagi t. in 2. točke odredbe o proizvodih, zn katere morajo občinski ljudski odbori predpisati cene na drobno (Uradni list LRS št. 36-185/58) je občinski ljudski odbor Ribnica na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 26. VI. 1959 sprejel ODREDBO o določitvi najvišjih maloprodajnih cca za goveje in svinjsko meso za območje občine Ribnica t. Na območju občine Ribnica se določi najvišja cena na drobno za goveje meso v znesku 300 din za kg. Za drobovino in kosti se določijo naslednje najvišje-eene na drobno: jezik "jetra vranica vampi ledvice možgani loj glava kosti 270 din kg 300 din kg 150 din kg 160