I Z V E S T J E TEHNIŠKE SREDNJE ŠOLE V LJUBLJANI 1927/192 8. VSEBINA. Stran Prof. ing. Viktor Turnšek: Elektrifikacija Slovenije . ...............................................3 Prof. dr. Valentin Rožič: Nekaj misli k izbiri poklica................................................13 Prof. ing. Stanko Dimnik: Konstrukcija stopniščnega krivca (z dvema prilogama) . .17 —v—: Rezolucije sa kongresa nastavnika tehničkih srednjih škola.......................................18 Prof. ing. Romeo Strojnik: Strojni elementi...........................................................21 Prof. Davorin Volavšek: + Predmetni učitelj v. p. Ivan Bernot.........................................23 Ustroj Tehniške srednje šole v Ljubljani..............................................................24 Prof. dr. Valentin Rožič: t Profesor v p. Henrik Podkrajšek...........................................27 Izvestje.............................................................................................27 Poročilo ravnateljstva............................................................................27 Statistika obiska v šolskem letu 1926./1927..................................................... 31 Ustanove in podpore v šolskem letu 1927./1928.................................................... 32 Osobje v šolskem letu 1927./1928................................................................. 32 Naloge za pismene zrelostne izpite................................................................35 Ustni zrelostni izpiti............................................................................36 Imenik učencev (učenk) v šolskem letu 1927./1928. . ............................................ 37 Imenik odličnjakov............................................................................... 42 Poučne ekskurzije.................................................................................43 Organizacije absolventov zavoda...................................................................44 Poučni strokovni tečaji...........................................................................45 Umetniška šola „Probude“..........................................................................46 Objave o pričetku šolskega leta 1928./1929.......................................................... 47 Priloga (4 listi): Konstrukcija stopniščnega krivca (2 lista). — Del programnega načrta: Trgovska in stanovanjska hiša A. L. v Ljubljani (1 list). — Programna risba: Šeit-cilinderski avionski bencinski motor (1 list) KRALJEVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA V LJUBLJANI I ZVE STJ E za Šolsko leto 1927./1928. LJUBLJANA ZALOŽILA TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA V LJUBLJANI NATISNILA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI (PREDSTAVNIK FRANCE ŠTRUKELJ) Prof. ing. Viktor Turnšek: Elektrifikacija Slovenije. Ogromen jc razvoj elektrike v zadnjih desetletjih, ogromen pa je tudi njen vpliv na razvoj našega življenja, ki ga je v kratki dobi zadnjih let popol« norna preobrazila v gospodarskem kakor tudi v socialnem in kulturnem oziru. V položaj obratovanja 'brez elektrike se danes sploh ne moremo več zamisliti. Ta gigantski preobrat se je pričel leta 1880. z Edisonovo- iznajdbo žar* niče z ogljeno nitko, oziroma leta 1881., ko se je svet zadivil nad Edisonovo elektriško razsvetljavo na Pariški svetovni razstavi. Elektriška luč je postala danes že last vseh, tudi najrevnejših slojev in ne m®Te se je smatrati več kot luksus, ampak kot vsakdanjo življensko* po« trebo. Glede pripravnosti, varnosti proti požaru, higijene in cene pri današ* njih običajnih tarifih je ne prekaša nobena druga razsvetljava. Isto važno mesto kakor piri razsvetljavi zavzema elektrika tudi kot gomilna sila. Industrija se ima zahvaliti za svoj razvoj edino le elektriki. Za obrtnika je postala elektrika življenska potreba, ker le z elektriško pogonsko silo bo lahko v bodoče še vzdržal konkurenco z industrijo, ki se pojavlja v vedno hujši obliki. V kmetijstvu je omilila elektrika splošno pomanjkanje delovnih sil. Zasluga za to splošno razširjenje elektrike gre javnim elektrarnam, bodisi da so v privatnih rolkah ali v posesti javnih korporacij, občin in zadrug. — Namen naslednjih vrstic jc, podati kratko sliko o stanju elektrifikacije v Sloveniji. Naše elektrarne izrabljajo v pretežni večini vodno moč. Kolarijske nas pirave so nastale tam, kjer ni bilo na razpolago' primernih vodnih moči, ozi= roma tam, kjer bi ibila zgradba vodne naprave v zvezi1 z neprimerno visokimi investicijami. Vse večje hidroccntralc proizvajajo trofazni tok. Manjše vodne naprave in kalorijske centrale so večinoma za istosmerni tok. Največja hidrocentrala v Sloveniji je v Fali ob Dravi. Zgrajena je bila med vojno in je začela obratovati leta 1918. Podjetje je financiral Švicarski bančni koncern. Celotna naprava z daljnovodi in transformacijskimi posta* jami predstavlja vrednost okrog 380 milijonov dinarjev. V centrali je monti* ranih pet generatorjev po 4000 kW, direktno spojenih s turbinami, in eden agregat za 8500 kW. Predviden pa je še prostor za postavitev sedmega gene* ratorja isto tako za 8500 kW. Naprava jc torej projektirana za skupno 37.000 !kW ali okroglo 45.000 konjskih sil. Izrablja se padec 13‘2 m. Fala je tudi največja vodna naprava v Jugoslaviji sploh. Gubavica na relki Cetini v Dalmaciji ima 36.000 k. s. pri padcu 110 m, Manojlovac na Krki v Dalmaciji 24.000 ik. s. pri padcu 100 m, Jajce na reki Pliva v Bosni 9000 k. s. pri padcu 74’5 m. Fala proizvaja trofazni tok 10.000 voltov in oddaja že sedaj na leto okrog 180 milijonov kilovatnih ut. Glavni konzument Fale je tvwnaca dušika v Rušah, ki porabi sama na leto okrog 120 milijonov kW ur. Iz Fale sta napeljana dva voda 10.000 voltov: eden v kemijsko1 tovarno Ruše, drugi preko Maribora, Pragerskega do Slov. Bistrice in od Pragerskega preko Ptuja do Središča. Od te proge se odcepi v Ormožu daljnovod, ki gre preko Ljutomera do Murske Sobote. Razven tega pa se transformira v Falii tok od 10.000 na 80.000 voltov. Daljnovod 80.000 voltov je napeljan od Fale preko Maribora, Celja v Laško, kjer se pretvarja napetost 80.000 voltov zopet na 10.000 voltov. Od postaje v Laškem je izpeljan vod 10.000 voltov nazaj v Celje. Od tukaj je montiran odcep do Vojnika, drugi odcep pa je projektiran preko Št. Jurja ob juž. železnici proti severu in se bo< sčasoma združil z vodom, ki gre za enkrat od Maribora do Slov. Bistrice. Na drugi strani pa je od postaje v Laškem izpeljan vod 10.000 voltov preko Zidanega mosta, Hrastnika v Trbovlje 'in Zagorje. Transformacijska postaja 80.000 voltov je predvidena tudi v Mariboru. Mesto in okolica do Slov. Bistrice bodo dobivali svojo energijo' z napetostjo 10.000 voltov od te transformacijske postaje. — V Mariboru pa se bo tok transformiral tudi na 35.000 voltov. Daljnovod 35.000 voltov bo zgrajen od Maribora preko Ptuja do Varaždina. V Ptuju boi Fala postavila transforma* cijsko postajo 35.000 voltov, ki bo napajala omrežje 10.000 voltov spodnje D rav.sk e doline. S priključkom trboveljskega premogovnika je dobila Fala kalorijsko rezervo. Premogovnik ima namreč lastno kalorijsko centralo, obstoječo iz turtbiogeneratorja 8000 kW. Trbovlje odjemlje od Fale elektriiško energijo le v času višjega vodnega stanja Drave, nasprotno' pa dobavlja ob času nizkega vodnega stanja clektriški tok iz lastne centrale v Falsko omrežje. Večja kalorijska centrala se montira v državnem premogovniku Velenje. Za enkrat se postavita dva turboagregata pio 1000 kW. Ta kapaciteta pa se bo povečala s postavitvijo tretjega agregata s 5000 kW. Velenjska centrala bo dobavljala elektriškoi energijo lastnim obratom v Velenju in Zabukovci ter raznim industrijskim podjetjem v Šaleški dolini. Namerava pa se izpeljati daljnovod 35.000 voltov v Mežiško dolino in na drugi) strani preko Trojan do Ljubljane. Slične večje kalorijske centrale so projektirane v Šentjanškem in Rajhen« burškem premogovniku. Piri obeh projektih je bil mišljen kot glavni konzu* ment Zagreb. Tudi na Kranjskem se je že pred izbruhom svetovne vojne marljivo delalo na elektrifikaciji dežele. Biivši deželni odibor kranjski si je pridobil v tem oziru veliko zaslug. Izvršbo ‘velikopoteznih projektov pa je pireprečila svetovna vojna. Od cele vrste Savskih projektov se je izvršila le centrala na Završnici. Završnica ima 10.000 voltov, 1500 k. s. pri 150 m padca. S svojim obsežnim 'vodnim rezervarjem je bila projektirana le za kritje viškov, dočim bi se stalni dnevni Ikonzum kril iz kake večje Savske centrale, kii pa še danes obstoja le na papirju. Konzumni okoliš Završnice obsega Gorenjsko od Hru* šice pri Jesenicah do Kranja. Po» prevratu je prevzela deželna elektrarna v svoj obrat elektriiško centralo, ki jo je zgradilo vojaštvo v Bohinjski dolini ob Savici s kapaciteto' 200 k. s. in ki preskrbuje Bohinjsko dolino z elektri* škim tokom. Oblastni odbor ljubljanski je obseg deželnih elektrarn povečal z odku* pom Mdroccntrale v Zagradcu' in s prevzetjem obrata elektriške centrale v Žireh. Zagradec izraiblja na Krki približno 250 k. s. Njegovo omrežje se raz» teza od Radohove vasi do Škofljice pri Ljubljani. Kapaciteto te elektrarne nameravajo povečati z zgradbo nove centrale ob Krki v Žužemberku, nakar Falska elektrarna: Pogled na celokupno centralo. Od leve je v strugi najprej .ribja pot“, zatem priprave za prehod splavov, nato ogromne zatvornice, dalje na bregu strojnica in nato stikališče in transformatorska postaja. bi se omrežje raztegnilo na eni strani do Litije in na drugi strani do No« vega mesta. Centrala v Žireh s približno 500 k. s. preslkrbuje zgornjo Poljansko dolino in ima svoj daljnovod razpeljan do Vrhnike. Z zgradhoi elektriške centrale v Peklu pri Borovnici s 1000 k. s., ki bi izrabila tamkajšnje naraivne kaskade, in z združitvijo te naprave s centralo v Žireh in v Zagradcu bi se ustvarilo za Dolenjsko obširno kompaktno omrežje. V Kranju se je začela razvijati v lepo podjetje Majdičeva elektrarna, ki obsega štiri turbine s kapaciteto 1900 k. s. S postavitvijo petega agregata pa se ista poveča na 2500 k. s., kar odgovarja osemmesečni vodni množini Save 43 m3. Majdičeva elektrarna dolbavlja tok tekstilnim tovarnam v Kranju in bo izpeljala svoj daljnovod do Medvod, oziroma ga namerava še podaljšati do Ljubljane. Mesto Kranj pa dobiva elektriški tok iz Majerjeve centrale, ki izrablja Kokro in ima kapaciteto 150 k. s., vštevši kalorijsko rezervo. Spodnjo Soirško polje preskrbuje z el ekt riško močjo1 elektrarna v Škofji Loki, ki leži oib Sori in ima z Diescbmotorjevo rezervo približno’ 300 k. s. Njeno omrežje sega do Kranja. Tržič je priklopljen na Bornovoi elektrarno s 320 k. s. V bližini Kranja je omeniti elektrarno v Britofu s 100 k. s. in v Cerkljah s 120 k. s. V Tacnu pri Št. Vidu leži Česnova 'elektrarna z 250 k. s. V njen delokrog spadajo: Kleče, Tacen, Št. Vid, Dravlje, Šmartno pod Šmarno goro, Gameljni, Zg. in Sp. Šiška. Družba »Elektra« nima lastne centrale, ampak je samo pirekupčevalka, dobiva od papirnic v Vevčah približno 300 kW ter razpečava iste v Ljub= ljanski okolici. Ljubljanska elektrarna ima kalorijsko napravo in je. bila zgrajena leta 1898. za istosmerni tok 2 krat 150 voltov. Ta koncepcija je ibiila vzrok, da sc elektrarna ni mogla razviti, kakor bi odgovarjalo gospodarskemu razvoju Ljubljane. Centrala ima dva parna stroja po 200 k. s., enega za 400 k. s., in enega za 800 k. s. Leta 1925. so del naprave preuredili na trofazni tok 'in v centralo postavili dva Diese lova motorja po 500 k. s. Že leta 1924. so razmišljali o tem, da bi si Ljubljana zgradila lastno, hidro» centralo ob Savi v Medvodah. Tukaj bi se lahko izrabil padec 12'5 m. Postavile bi se tri turbine, vsaka bi požirala na sekundo* 25 m\ Celotna kapaciteta bi znašala pri osemmesečnem vodnem stanju približno 6500 k. s. Zajezena voda bi segala od Medvod do Smlednika in ima okroglo 373 m2 površine. Ako sc podnevi in v nočnih urah, kot je poraba elektrike manjša, voda pripira, bi se pri 1 m priprte višine nabralo 200.000 m3 viode, ki bi v večernih urah, ob času konzumnega viška, zvišala skozi štiri ure kapaciteto za približno 1300 konjskih sil. Iz Medvod bi se izpeljal do Ljubljane daljnovod 35.000 voltov. Zgradbeni stroški so bili ocenjeni na 70 milijonov dinarjev. Rentabiliteta pa z ozirom na predvidoma mali konzum ni. bila povoljna, zato so izvršbo načrta odložili. V zadnjem času je stopil ta projekt zopet v ospredje z izpremembo, da bi ga skupno realizirali papirnica v Vevčah, oblastni odbor in mestna občina ljubljanska. Obenem razmotrivajo, da bi se začasno postavil agregat s parno turbino 1500 do 3000 k. s., kil bi pri poznejši zgraditvi hidrocentrale služil kot rezervar. Mestna občina ljubljanska pa ima za dobavo toka tudi na razpolago ponudbe od Majdičeve elektrarne v Kranju, od premogovnika v Velenju in od elektrarne Fala. ... ^ Zlasti Falska elektrarna se veliko trudi za priključek Ljubljane. Fala bi na ta način tudi Kranjsko pritegnila v svoje konzumno območje. V tem slu; čaju ifoi Fala v Trbovljah transformirala to'k od 10.000 voltov na 35.000 voltov in bi odtod zgradila do Ljubljane ca. 50 km daljnovoda. Od Maribora do Ljubljane bi se tako raztezala enotna elektrovodna žila zbiralnica, ki bi se nanjo lahko priključile tudi druge večje kranjske elektrairne in bi si med« Falska elektrarna: Jez. sebojno pomagale. Vse elektrarne, združene na elektrovodni zbiralnici, bi imele skupno kalorijsko centralo v Trbovljah in Velenju. Elektrifikacija Slo« venije bi bila tako na najidealnejši način rešena. Razširjenje Falskega omrežja na Kranjsko, v Savino ozemlje, ibi bilo iz hidrotehniškega stališča velikega pomena. Drava, Sava in Ljubljanica nimajo istočasno minimuma vodnega stanja; Ljubljanica ima svoj izraziti minimum le poleti, Drava pa pozimi. Po elektrovodni zbiralnici bi se vršilo izenačenje vodnega stanja Save, Drave in Ljubljanice. Proti razširjenju Fale na Kranjsko, dokler ni tukaj še nobene večje podeželske centrale, sc je uveljavljal pomislek, da bi Fala z ozirom na svojo gospodarsko premoč lahko potegnila nase celo inicijativo elektrifikacije Slo« venij-e in si tako osvojila nekak monopol, ki bi ga lahkot zlorabljala. Izražala se je nadalje bojazen, da se bodo nova industrijska podjetja raje ustanav* ljala v bližini Falske centrale, ker bi jim ta z ozirom na manjše izgube v dovodih lahko nudila večje udobnosti, vsled česar bi bila ljubljanska oblast prikrajšana. Naloga merodajnih faktorjev bo, da pri sklepanju 'tozadevnih poigodb doivolj zaščitijo svoje interese. Do združitve omrežij posameznih elektrarn v svrho medsebojne pomoči in racionalne izrabe vodnih moči, ki predstavljajo1 velik del našega narodno* gospodarskega premoženja, bo ptrej ali slej prišlo. Osnutek novega vodnega zatona upošteva veliki gospodarski pomen takih elektrovodnih zbiralnic in predvideva obligatorno združitev hidrocerotral na skupno omrežje. Razen navedenih central imamo še celo vrsto manjših vodnih kakor tudi kalorijskih naprav. Od hidronapra'v omenjam: ob Dravi in njenih pritokih Mežico, Prevalje, Črno pri Prevaljah, Dravograd, Slovenjgradec, Marenberg, Vuhred, Št. Lorene na Pohorju, Ruše, Poljčane, Oplotnico'; ob Savi in njenih pritokih Podkoren, Kranjsko goro, iPodblico, Češnjico, Rudno, Soirico, Kovor pri Tržiču, Preddvor pri Kranju, Poljane, Dobravo pri Ljubljani, Borovnico, Novo mesto, Črnomelj, Št. Jernej, Domžale, Mengeš, Šmarco pri Kamniku, Gornji grad, Šmartno Ob Dreti, Ljubno v Savinjski dolini, Rečico, Mozirje, Pako, Šoštanj, Braslovče, Grajsko vas, Vransko, Št. Peter, Gotavlje pri Žalcu, Vitanje, Radeče, Rajhenburg. — Kalorijske centrale manjšega obsega so: Brežice, Sv. Lenart v Sl. gonicah, Cirlknica, Ribnica, Kočevje, Velike Lašče, Metlika. Veliko je krajev, ki nimajo lastne centrale, ampak dobivajo elektriško energijo od kakega večjega industrijskega podjetja, ki se v kraju nahaja. Tako je n. pr. Kamnik z okolico priključen na smodišnico, Št. Janž na premo* govnik, Litija na topilnico, Št. Pavel v Savinjski dolini na predilnico, Libija in Letuš v Sav. dolini na tvornico barv, Rogaška Slatina na kopališče, Rogatec na steklarno, Mislinje na Pergerjevo lesmo industrijo. Apačka kotlina in Gornja Radgona dobivajo elektriški tok iz Avstrije in sicer Apače od Mein* love centrale v Donnersborgu, Gornja Radgona od mesta Radgone. Veliko je dalje število privatnih elekt riških naprav za lastno uporaba, ki so1 nanje pri« ključeni eventualno najbližji sosedje. Končno omenjam še nekaj večjih neizvršenih projektov. Kresov projekt obravnava izrabo Ljubljanice. Pri Planini naj bi se zajezil Unec in speljal-v odprti strugi do Grčarevca in od tod po 9km dolgem rovu v Verd, kjer je projektirana hidrocentrala za padec 145 m. Njena kapaciteta ibi znašala pri osemmesečni vodi 16.000 k. s., pri poletnem minimumu pa pade na okroglo 2000 k. s. Konkurenčni Lenarčičev projekt se nanaša na isti del UncasLjub* ljanice, poplavi pa calo Planinsko polje, kjer akumulira vodo. Vsled te akus mulacije dvigne maksimalno kapaciteto na 40.000 'k. omili pa obenem tudi primanjkljaj ob malem vodnem stanju. Jako zanimiv je načrt za izraba Kamniške Bistrice v fereh stopnjah po 43, 48 in 71 m. Vsaka stopnja ima svojo dolinsko zaporo s primernim vodnim rczervarjem za akumuliranje vode. Iz gornjih dveh nabiralnikov se voda le v Falska elektrarna: Transformatorska postaja za 80.000 voltov v Laškem. toliko propušča, kolikor jo požirajo turbine pri dani obtežbi. Spodnji rezervar služi za izenačevanje in stalno propušča normalnio' dnevnoi množino vode ne glede na obtežbo centrale tako, da niže ležeče vodne naprave niso prikrajšane vslcd zadrževanja vode v gornjih nabiralnikih. Kapaciteta vseh treh stopenj znaša približno 6500 k. s. Naprava bi se lahko izgradila v etapah z mini* malnimi stroški. Za izrabo gornje Kiokre loibstoija načrt hidrocentrale s 4000 Ik. s. pri Pred* dvoru, kjer je predviden daljši podzemski rov. Poleg že prej omenjenega projekta na Savi pri Medvodah je bilo izde* lanih za izrabo Save še več drugih načrtov. Med Kranjem dn Medvodami sta dve stopnji, Breg s 6000 k. s. in Smlednik s 7500 k. s., !ki po mnenju gcolo* ških izvedencev nista priporočljivi Savina struga leži na tem mestu v poroz* nem apnenčevem konglomeratu, ki sicer ni neugoden za fundiranjc jezu in drugih vodnih zgradb, toda propoščal bi zajezeno vodo, ki bi kot talna voda odtekala v niže ležečo strugo Siore. Izrabo Save od Medvod do Tacenskega mostu obravnava ing. Petričev pirojekt, ki bazira na izrabi osemmesečne vode 60 m:‘. Izrabljena vodna mnois žina je torej večja, kalkor bi bila pri Medvodski ccntrali, ker ta projekt zajame Soro, ki se izliva v Savo pod Medvodami. 300 m nad Tacenskim mo* stom bi se Sava zajezila. Dosegel ibi se padec ll'Sm. Zajezena voda bi segala do Medvod. Na obeh bregovih nad jezom bi sc morali zgraditi 3'5 km dolgi obrežni nasipi. V tem prostoru bi se nabralo 650.000 m3, ako sc voda dvigne samo za 1 m. Skozi 4 ure bi se Jahto dovajalo ob času viškov koinzuma tur« binam še dodatno 60 m3, kapaciteta bi se zvišala za 100%. Akumulacija pa je predvidena predvsem za časa majhnega vodnega stanja. Minimum v normal« nem hidrologiškem letui na tem mestu znaša okrogloi 30 m3. Dočim se mora pri napravah, Iki ne delajio z akumulacijo, primanjkljaj kriti iz rezervnih kalo* rijskih naprav, se tukaj 'izenači vodni minimum z akumulirano vodno mno« žino. Prednost ing. Petričevega projekta pred drugimi Savskimi projekti je v tem, da je zasnoval svoj načrt z dalekoscžno akumulacijo' na racionalnem vodnem gospodarstvu. Nočno energijo, ki predstavlja pri drugih napravah samo odpadek, izrablja z nabiranjem vode tot polnovredno dnevno ener* gijo. Nabiranje vode pri Tacenskem projektu1 pa je možno, ker se pod Tac« nom oib Savi ne nahaja nobena vodna naprava več. Geološki pomislek, da bi obrežni nasipi no bili zanesljivi, ker ob Savinih bregovih ni trdnih tal, se je ovrgel s poizkusnim vrtanjem, ki je ugotovilo, da se nahaja v globini približno treh metrov kompaktna skala. Ing. Petrič je predvideval za svojo centralo tri turbine s skupno proizvajalnostjo 7200 k. s. Idejni projekt generalnega inpelktoirja Sbrizaja združuje Medvošto in Tacensko stopnjo. Od jeza v Medvodah je ob levem bregu speljana Sava v odprti strugi v Tacen, kjer bi se zgradila hidroccntrala. Ta projekt predvis deva visokotlačno akumulacijo. Na Grmadi bi se zgradil obsežnii, rezervar, da ibi se vanj ponoči črpala voda. Akumulirana energija bi se ob času pri« manjkljaja v posebnih visotkiotlačnih turbinah zopet izrabljala. Ta vsekakor zanimiv projekt pa je v zvezi z visokimi investicijami. Sbrizajev projekt ne izrablja Sore, dočim ing. žužek tudi Soro zajame, ker je projektiral jez pod vasjo Medvode. Tudi po žužkovem načrtu se Sava spelja v Tacen. Odprta struga pa zahteva visoke gradbene stroške. Siemens*Schuckertov projekt izrablja Savo od Tacna do Črnuškega mosta in predvideva jez v Tacnu in 5 km dolg kanal na levem bregu Save do centrale nad Čermuišlkim jezom. Od Černač do Laz Sava nima posebnega padca. Za izrabo Savske vodne energije med Lazami in Litijo sta bila po naročilu bivšega deželnega .odbora kranjskega izdelana dva načrta. Prvii projekt izrablja stopnjo med Lazami in Kresnicami, ima pod postajo Laze dolg jez preko Save in nad 5 km dolg dovajalni kanal na levem ibrcgu Save. Centrala je bila projektirana v bližini postaje Kresnice. Geološke razmere za izvršbo niso najugodnejše. Druga Falska elektrarna: Daljnovod 80.000 voltov. stopnja je med Kresnicami in Litijo. Centrala je bila zasnovana pod gradom Ponovič niže Litije. Dohodni kanal je 6km dolg in je speljan slkozi 1'5 km dolg rov. Od Litije do Zidanega mosta so na Savi tri večje stopnje: Zagorje, Trbovlje in Zidani most. Za vse te padce so bili izdelani projekti. Pri pro« jektu, ki obravnava srednjo stopnjo, je bila predvidena v manjšem obsegu visokotlačna akumulacija. Vsi Sa'vski projekti pod Tacnom sonradi razmeroma visokih investicij za enkrat nerentabilni. Vodno moč Save od Zidanega mosta do Brežic hoče izrabiti mesto Zagreb. Sava bi se zajezila pri Krškem, od tod bi se speljala v odprti strugi v Krko. Pri Krški vasi bi se zgradila hidrocentrala za maksimalno 24.000 k. s. iPadec bi znašal 16 m. Mestna občina ljubljanska se je pred vojno potegovala za vodm> konce» sijo Ljubljanice v Ljubljani. Regulacijski načrt predvideva poglobitev Ljub; ljanice. V svrho namakanja Barja ob suši se morajo zgraditi v Ljubljani zatvornice, kakršne že obstojajo v 'Gruberjevem kanalu. Za izrabo na ta način nastalega padca je hotela mestna občina ljubljanska postaviti hidro« centralo s proizvajalnostjo približno 1200 k. s. Ker se pa je za to> stopnjo interesiral tudi bivši deželni odbor, je nastal med obema korporacijama spor. Ljubljanica kakor tudi Sava pod izlivom Ljubljanice ima to kara.kteri* stiko, da nima zimslkega minimuma, oziroma da je vsaj močno omiljen, dočim ima Sava v gornjem delu poleg letnega tudi izrazit zimski minimum. Ljubi ljanica črpa svoj dotok iz Cirkniškega jezera, ki doseže po zimi svoj višek, in iz drugih kiraških voda. Ker nima Kras velikih snežnih mas, so kraške vode po zimi vsled velikih padavin visolke. Nasproti pa ima Sava svoj dotok v ozemlju s pravim visoko gorskim karakterjem in naraste šele spomladi, ko se začnejo topiti v alpah snežne mase. Toda letni minimum na Ljubija* nici je zato tem občutnejši. Tudi na Dravi imamo še mnego neizrabljenih vodnih moči. Mestna občina mariborska ima načrt za izrabo Dnvve pri Felberjevem otoku nad Maribo* rom. Elektrarna Fala se poteguje za koncesijo vodne moči pri Sv. Ožbaltu ob Dravi. Centrala ibi stala približno 15 km više od Fale. Obseg obeh projektov bi bil isti kakor je pri Fali. Za izrabo Drave med Ptujem in Središčem se je pred vojno zanimal Švicarski bančni koncern. Projektiralo sc je, da bi se Drava izrabila v dveh stopnjah s proizvajalnostjo približno 50.000 k. s.' * Iz vseh navedenih podatkov sledi, da je elektrifikacija Slovenije že zelo napredovala, da pa je za izpopolnitev potrebno še obilo dela, podjetnosti in kapitala. Zato je dolžnost vseh javnih korporacij, da stavijo elektrifikacijo dežele v svoj delovni program. Finančna bremena elektrifikacije pa bodo velikokrat prekašala njihovo gospodarsko moč. V takem slučaju naj bi sc osnovale mešane gospodarske družbe, kar bi ibilo tembolj priporočljivo, ker imajo javna podjetja često okoren upravni aparat in so pogostokrat zasno« vana na netrgovski podlagi. Profesor dr. Valentin Rožič: Nekaj misli k izbiri poklica. (Za absolvente nižjih srednjih šol.) Notam fac mihi viam, in qua amb.ulem! (Pis. 142, 8.) Pokaži mi pot, po kateri naj hodiim! Tehniške srednje šole so najvišja obrtna strokovna učilišča. Ljubljanska »srednja tehnika« ima sedaj tri oddelke, gradbeni, strojni ,in elektrotehniški oddelek, kamor lahko vstopijo absolventi nižjih srednjih šol (gimnazije, realke ali meščanske šole). Oddelki se naziva jo.: gradbena srednja šola, strojna srednja šola in elektrotehniška srednja šola. Vsak oddelelk traja štiri polna šolska leta. Na koncu četrtega letnika polagajo učenci zrelostni izpit. Pris pravlja se nov pravilnik, da bodo učenci ob završnem izpitu namesto »zrelost= nega« izpričevala dobili »diplomo« s pravico do naslova »gradbeni tehnik«, strojni tehnik«, oziroma »elektrotehnik«. Kdor se zanima za razvoj obrtnega strokovnega šolstva in posebej za razvoj Tehniške srednje (prej višje obrtne) šole v Ljubljani, naj čita naše šolsko izvestje za 1. 1926./1927. Naslednje vrstice pa so posvečene vprašanju: katerim in kakšnim dijas kom bi svetovali, da prestopajo na tehniško, srednjo šolo in se posvečajo eni izmed navedenih strok? Kajti študij na imenovanih oddelkih ni tako lahek, kakor si morda nekateri dijaki, pa tudi starši predstavljajo, ker tudi tu velja zlati stari rek: »Per aspera ad astra.« Po strmi'h potih do zvezd — najvišjega cilja. Prvi pogoj: Na tehniško srednjo šolo spada le tisti in tak dijak, ki čuti sposobnost in ima nagnenje ter nadarjenost za tehniške, strokovne in trgov« ske predmete, ki ima smisel in razum, ljubezen in veselje do praktičnega, realnega ter resnega študija in dela v velikem vrtincu šolskega življenja in vrvenja in ima poleg tega tudi še .odprto glavo in delovne, pridne roke! Poleg duševnih zmožnosti, t. j. visoke inteligence pa mora imeti tudi telesne spo-= sobnosti kakor trdno zdravje, dober vid in sluh in zdrave, gibčne noge in prožne roke, da lahko vsak čas prime za vsako delo, da se lahko brez bojazni povzpne na nevarne visoke stavbe, kakor tudi pogrezne v globoke jame v podzemlju (pri rudnikih) ter se lahko okretno šeta in giblje po nevarnih clektriških centralah, ne pa samo p.o lepo tapeciranih pisarnah. Nemški pre* govor pravi: »Wem Gott gibt einen Titel, dem gibt er auch die Mittel.« Slovensko hi prosto takole rekli: »Kdor hoče imeti naslove, mora imeti tudi darove«, t. j. dijak ki stremi za tem, da bo' v življenju kaj predstavljal in pomenil, mora imeti tudi potrebne sposobnosti, duševne darove, inteligenco, znanje in ročnost za svoje udejstvovanje v praktičnem življenju. Torej glej, da »Imaš za uk prebrisano glavo, prav čedno in trdno ipostavo. Sreča te išče, um ti je dan, našel jo 'boš, če nisi zaspan.« Drugi bistveni pogoj za dober uspeh in napredek na tehniški srednji šoli je poleg duševnih zmožnosti in nadarjenosti tudi trdno', močno telesno zdravje.'Slabiči, 'bolehniki in sploh nezdravi in s posebnimi telesnimi hibami obteženi ne spadajo na tehniško srednjo šolo. Zalkaj ne? Zato, ker na tem učnem zavodiu imajo dijaki poprečno vsa 4 leta po 40—44 ur pouka na teden! Pouk traja vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure brez neobveznih predmetov (petja, telovadbe in nemščine). Prosta popoldneva sta samo sreda in sobota. Dijak tehniške srednje šole ima torej vsak dan dejansko po 8 ur pouka, skupaj 48 ur na teden, če obiskuje še kak neobvezen predmet. Za tako sedenje pa je treba svežega zdravja, trdnih, močnih živcev in krepke neomajne volje in vztrajnosti. Tretja lastnost, bolje krepost, ki bi jo moral vsak dijak tehniške srednje šole s seboj na zavod prinesti, pa je veselje, zares pravo, resnično veselje in nadarjenost, pa tudi resno zanimanje za realne predmete, za fiziko, kemijo in sploh veliko meno ljubezni do naravoslovnih predmetov, do narave same, pa tudi do matematike, mehanike in risanja, kajti slednji trije predmeti sc na tehniški srednji šoli še v prav posebni meri goje in poučujejo. Matematika, mehanika in risanje so bistvene zahteve slehernega dijaka, ki hoče z uspehom posečati srednjo tehniko. Na Tehniški srednji šoli v Ljubljani se na vseh treh oddelkih poučujejo splošni predmeti: slovenščina (2, 3, 3, 2), srbohrvaščina (0, 0, 1, 2), franco» ščina (3, 2, 2, 2), zemljepis in zgodovina (3, 2, 2, 2) in zdravoslovje (0, 0, 0, 1). Na gradbenem oddelku se dalje poučujejo pomožni in strokovni pred» meti: matematika (6, 5, 0, 0), fizika (3, 3, 0, 0), kemija (2, 2, 0, 0), opisna geo» metrija (5, 4, 2, 0), prostoročno risanje (4, 3, 2, 2), gradivoznanstvo (3, 0, 0, 0), nadzemno stavbarstvo in osnova poslopij (2, 5, 5, 5), stavbno' risanje (3, 5, 6, 10), stavbna mehanika (0, 0, 5, 3), stavbno, oblikoslovje in nauk o slogih (0, 2, 5, 4), stavbno obratoslovje (0, 0, 3, 0), strojeznanstvo (0, 0, 0, 1), merstvo (0, 0, 4, 0), osnovni naiuki o cestnih in vodnih zgradbah (0, 0, 0, 4), poslovno spisje in knjigovodstvo (0, 0, 0, 2), praktične vaje (8, 4, 0, 0). Na strojnem oddelku se dalje poučujejo pomožni in strokovni predmeti: matematika (8, 6, 3, 0), fizika (4, 4, 0, 0), kemija (2, 2, 0, 0), opisna geometrija (7, 4, 0, 0), tehniško prostoročno risanje (4, 0, 0, 0), mehanika (1, 3, 5, 4). kemijska tehnologija (0, 0, 2, 0), mehanska tehnologija (2, 3, 3, 3), strojegradba (0, 3, 3, 5), strojno1 risanje (4, 4, 7, 12), elektrotehnika (0, 0, 3, 2), elektrotehnU ške vaje (0, 0, 0, 2), stavbenstvo in merstvo (0, 0, 0, 3), poslovno spisje in knjigovodstvo (0, 0, 2, 0), delavnišlke vaje (0, 4, 4, 0). Na elektrotehniškem oddelku se dalje poučujejo' pomožni in strokovni predmeti: matematika (8, 6, 3, 0), fizika (4, 4, 0, 0), kemija (2, 2, 2, 0), opisna geometrija (7, 4, 0, 0), tehniško prostoročno risanje (4, 0, 0, 0), mehanika (1, 3, 3, 0), kemijska tehnologija (0, 0, 2, 0), mehanska tehnologija (2, 3, 2, 0), strojegradba (0, 3, 2, 0), strojno risanje (4, 4, 2, 0), elektrotehnika (0, 2, 4, 10), elektrotehniško risanje (0, 0, 4, 10), elektrotehniške vaje (0, 0, 2, 4), signalne naprave (0, 0, 0, 2), stavbenstvo in merstvo (0, 0, 0, 3), poslovno spisje in knjigovodstvo (0, 0, 2, 0), delavniške vaje (0, 4, 4, 0). Številke v oklepajih navajajo števila učnih ur na teden po vrsti za vse štiri letnike. Po novem pravilniku za tehniške srednje šole sc bo število učnih ur za strokovne predmete najbrže še povečalo. Na vsakem oddelku pa mora vsak učenec opraviti vsako leto v velikih počitnicah šesttedcnsko prakso v kakem privatnem ali državnem podjetju iste ali sorodne stroke, ki se je uči. Alko prakso iz neopravičenega vzroka zamudi, jo mora nadomestiti eventualno po zrelostnem izpitu ali lahko izgubi tudi šolsko leto. Na tehniški srednji šoli jc torej treba mnogo sedeti, mnogo delati, risati in računati ter se doma veliko učiti. Imeti je treba dobre oči, bister vid, gibčne, pripravne roke in trden »koš« — zdrava prsa. Res je, da moramo na drugi strani upoštevati tudi dejstvo, da so sobe — učilnice na ljubljanski -šoli zelo visoke, prostorne, svetle in zračne z dobro ventilacijo1, da ima vsak dijak svojo lastno risalno, mizo (in sedež) s svojim ključem. Sobe so urejene po vseh modernih, higijenskih predpisih. Neugodnosti za dijaka tehniške srednje šole so torej: mnogo pouka, mnogo dela v šoli — in malo prostosti zunaj šole. Treba je posvetiti celotni, ves svoj lastni »jaz« stroki, ki si jo je izvolil za življenski cilj — poklic; za zabavo, razvedrilo ne preostaja dosti časa, razen nedelje. So pa tudi velike ugodnosti, ki jih ima dijak tehniške srednje šole v pri« meri z dijaki drugih srednjih šol. Absolvent, ki napravi zrelostni izpit na tej šoli, je zaključno dovršil svoje strokovne študije in 18—19 letni mladenič lahko' vstopi neposredno v (živ* ljensko.) prakso (službo) pri privatnem ali državnem (avtonomnem) podjetju in se takoj po maturi lahko udejstvuje v življenju kot stavbni, strojni ali elektrotehnik, inženjerski pomočnik, kot tehniški 'konstrukter in risar ali kot državni uradnik pri pošti in železnici itd. V gradbeni stroki postanejo lahko gradbeni vodje in v strojni stroki tehniški obratovodje itd. Splošno se absol= venti teh šol dobro obneso v praksi — v službi in postanejo često samostojni v svojem poklicu. Plače pa prejemajo skoro iste ali včasih celo še boljše kot absolventi visokih šol. V državni službi jim pripada II. kategorija kot abitu* rijentom vseh drugih srednjih šol. Druge ugodnosti za absolvente tehniških srednjih šol so: absolventi imajo pravico do dijaškega roka v armadi in postanejo lahko po' položenem izpitu častniki. Absolventi tehniških srednjih šol imajo po zakonu tudi to prednost, da je gradbenim tehnikom (absolventom) pri prošnjah za koncesijo, stavb« nega, zidarskega, kamnoseškega, tesarskega in vodnjakarskega obrta prak« tična izobrazba za eno leto skrajšana napram drugim prosilcem. Pri državni železnici in pošti imajo absolventi tehniških srednjih šol pri oddaji volonter« skih mest prednost pred drugimi ali vsaj iste pravice. Odhodno maturitetno izpričevalo absolventov strojne srednje šole velja kot dokaz usposobljenosti za samostojno izdelovanje in popravo parnih kotlov in za izvrševanje obrta inštaliranja plinovodnih, vodovodnih in raznih razsvetljevalnih naprav. Absolventi tehniških srednjih šol v lastni državi še nimajo dosoljenega vstopa na domače tehniške visoke sole. V inozemstvu, na Češkem, v Nemčiji, v Švici, v Avstriji in tudi v Franciji pa jih sprejemajo pogojno tudi na tehniko, oziroma umetnostno akademijo. Sedaj študira v Brnu in v Pragi na češiki in nemški tehniški visoki Soli okrog dvajset absolventov ljubljanske tehniške srednje šole, zlasti strojne stroke. Zaključujem: študij na tehniški srednji šoli jc obsežen in težek. Duševni in telesni slabiči ne spadajo na tehniški šolski zavod. Lenuhi, duševni revčki in razni brodolomci drugih šol naj se ne zatekajo pod okrilje tehniške srednje šole, kajti talk zavod ni noben »refugium« — pribežališče za slabo talentirane in nenadarjene dijake in ni tukaj nikaka tovarna za fabriciranje nekvalifU ciranega duševnega proletaTijata. Tehniška srednja šola je jakoNresna, do» stojna duševna in telesna delavnica, v kateri se dijaki v iresnici dejansko izpo* polnijo v najboljše in najspretnejše, kvalificirane strolkovnjake*tehnike, kakršnih naša mlada država najbolj nujno potrebuje za svoj tehniški, kul* turni in gospodarski napredek, pa tudi za svojo narodno in državno’ obrambo in oporo. Zato: »Večni mojster zauka/uje: Prid’ zidar se los učit!« Dostavek: Ko’ je bil ta članek že natisnjen, sem prejel novo knjigo, ki jo je spisal Milovan Ristič, profesor v Belgradui: Kuda čemonašudecu — d jake? Kr o z stručne škole m život. Knjiga je informativnega značaja za vso jugoslovensko' javnost, zlasti pa za stariše in šolsko mladino. V knjigi so zbrani najvažnejši podatki o vseh strokovnih šolah v naši kraljevini: sprejemni pogoji, učna doba in učni cilji, koristi in pravice absolventov, pregledno sestavljeno po šolah za glavna razdobja šolske mladine. I. del. S t r o k o v n e šole, kamor se sprejemajo' uičenci (učenke), k j so dovršili najmanj osnovno šolo ali dva raz* reda kake srednje ali meščanske šole. To so: razne nižje po» ljedclske, gospodarske, gospodinjske in babišfce šole, obrtne in industrijske šole, grafiška šola, razne vojaške (žandarmerijske, sanitetne, podoficirske itd.) šole, železniške, šoferske šole, itd. II. del. Strokovne š O' 1 e > kamor se s prejem a! jo učenci (učenke), ki so dovršili najmanj štiri razrede kake sred* nje ali meščanske šole. To so: tehniške in poljedelske srednje sole, trgovske dvorazredne šole in akademije, tekstilna šola, višja ženska obrtna šola, vojno*san,itetna in vojno^vetorinaTska šola, poštno*telegrafska šola, po* morsko*trgovske šole in akademije, moška in ženska učiteljišča, umetniške akademije, godbena šola, konservatorij, igralske in baletne šole, itd. III. del. S t n o k' o v'n e išole, kamio(r se sp'rse 'jej m. a jo uičtei^ci (učenike), ki so dovršili najmanj šest razredov kake sred* nje šole. To so: državna davkarska šola, geometrsiki oddelki na tehniških srednjih šolah, navtična, železniška prometna, vojna administrativna šola in (nižja) vojna akademija, itd. IV. del. Strokovne šole, kamor se sp rej e majo a b sol v e n ti popolnih srednjih šol (z maturo). To so: univerze in tehnike, bogoslovja, višje pedagoške šole, višja ekonomska Ikomerciclna šola, glasbeni konservatoriji, itd. Rističevo knjigo*vodič »Skoz strokovne šole v življenje« nujno in toplo priporočam starišem in mladini, zlasti pa vsem šolskim vodstvom, ki jim bodo navodila iz knjige dobro služila pri nasvetu starišem in učencem. Profesor ing. Stanko Dimnik: Konstrukcija stopniščnega krivca. (Z dvema prilogama.) Pri mešanih, polžastih in vretenastih stopnicah morajo' biti stopniščne stranice vkrivljene in sestavljene iz več krajših delov, 'ki jih imenujemo stopniščne krivce. Krivci so drug v drugega začepljeni in še po* vezani z vijaki. Krivec izklešemo pri kamenitih stopnicah iz enega samega klesanca, oziroma pri lesenih stopnicah iztešemo iz enega kosa lesa ali pa še bolje iz več desk, ki jih tesno in dobro sklejimo (zlimamo) v en kos. Kamnosek (tesar) mora znati si sam ugotoviti izmere potrebnega klesanca (kosa lesa) in si mora znati zrisati potrebne šablone. Ako so .izmere tega kosa in pa šablona krivca določene, izrežemo šablone iz papirja 'ter jih nalepimo na zgornjo in spodnjo stran prej omenjenega klesanca, oziroma kosa lesa. Kamnosek (tesar) potem lahko s pomočjo' poševnega vogalnika polagoma izkleše (izteše) pravilno obliko krivca. P.ri konstrukciji krivca jc priporočljiv sledeči postopek: 1. V detajlnem tlorisu stopnišča (vsaj 1 : 10) razdeli vkrivljeno stranico v več, po možnosti enako dolgih delov. Stiki teh delov ne smejo pasti na ona mesta, kjer se nahajajo' čelne deske stopnic. Čim manj je stranica vkrivljcna, tem daljši so lahko ti krivci. 2. Določi zavojnoi višino krivca. Dotočiš jo lahko s pomočjo tlorisa in narisa stranice, ali pa še bolje na podlagi odvite stranice (pri vretenastih in polžastih stopnicah). 3. Nariši tloris krivca v merilu 1 :5 d« 1 :1. Razdeli tloris v več enakih delov in oiznači posamezne vogalne točke teh delov. V isto število enakih delov razdeli potem tudi krivčevo zavojno višino, nakar z enostavnim projiciranjem poiščeš točko za točko (pirej navedene vogalne točke v tlo* risu) krivčevega nari-sa. 4. Iz skrajne točke A” krivčevega narisa zariši tangento' na otoris v narisu in podaljšaj še ravno stranico krivčevega narisa do te tangente tako, da jo seče v točki A, oziroma C. V 'teh točkah A in C zarišeš komčno' pra« vokotnice in je potem AB = DC = dolžina (tangenta) in AD = BC = vi= šina (normala). S tem postopkom je določena že prava dolžina) in višina potrebnega klesanca, oziroma kosa lesa. Pravo širino pa lahko odmeriš direktno kar iz krivčevega tlorisa. 5. S pomočjo krivčevega tlorisa in narisa konstruiraš pravokotno na tangento točko za tcčko krivčevo šablono kot stranski ris (raztezna šablona). * Prva priloga kaže podrobno konstrukcijo enostavnega krivca, oziroma raztezne šablone za notranjo stranico mešanih (zavitih) stopnic. Zavoj n a višina j,e posebej določena s pomočjo tlorisa in narisa teh stopnic. V drugi prilogi so zrisane polkrožne polžaste (vretenaste) stopnice, pri katerih so stopnje nasajene na notranjo stranico. Notranja, kakor tudi vnanja stranica je razdeljena na 4 enake dele, t. j. štiri krivce. Za notranji in vnanji krivec je izvršena še podrobna konstrukcija zavojne višine, krivčevega tlo« risa, narisa in šablone. Rezolucije sa kongresa nastavnika tehničkih srednjih škola. U dane 6., 7., 8. i 9. marta 1928. godine, u prostorijama zanatslke komore, u Beogradu, održao se je kongres nastavnika tehničkih srednjih škola iz cele naše kraljevine. Cilj je ovog kongresa bio, da raspravlja o teškom položaju tehničkih srednjih škola, kao i o položaju stručne nastavc u opšte, te da upozori merodavne faktore na velike mane u organizaciji i administraciji ove nastavc. O pitanju stručne nastavc u opšte, a o sadašnjim nevoljama tehničkih srednjih škola zasebno, doneo je kongres sledeču načelnu rezoluciju: »U doba teške privredne krize u zemlji i intenzivne racionalizacije u drugim privredno razvijenim zemljama, kojc postavljaju svoj privredni život na čisto naučne osnove, dajuči mu time nadmoe nad našim, što sc najbolje vidi po njihovom postepenom ali stalnom osvajanju naših pijača, potrebno je upozoriti merodavne faktore a i celu javnost, da je pitanje stručne nastavc prvoklasni privredni problem, a ne obično školsko pitanje, o kome treba da raspravljaju samo školske vlasti. Stručna nastava osposobljuje stručnjakc svih vrsta, ko ji ulazeči u privredu i postavljajoči ju na naučnu osnovu, obezibeduju njen prosperitet. S toga razloga potrebno je pitanju stručne nastavc posvetiti dalcko. veču važnost i pažnju nego što je to do danas učinjeno, kako bi se na taj način stvorio jedan ceo kadar domačih stručnjaka, i tako naša privreda osposobila za jedan aktivan život i dobila potrebnu otpornu snagu protiv nadiranja stranih privreda. Da se to poSfcigne potrebno je učiniti sledeče: a) Stvoriti tačan i precizan program, po kome bi se vršila organizacija stručne nastavc i otvarale potrebne škole i ispitne stanice onako, kako bi taj rad doneo potrebne koristi našoj domačoj privredi. b) Budžetom osigurati potrebne sume za održavanje več postoječih škola, koje usled nestašicc kredita ne mogu uspešno da rade i da vrše svoju čisto privrednu funikciju. Ako se i nadalje produži sadašnjc očajno stanje, gde na primer tchničke srednje škole rade bez potrcibnog kredita, učila i zgrada. cela stručna nastava biče kompiromitovana, što če nesumnjivo- dovesti do zatvaranja ovih škola. c) Nove 'ustanove otvarati samo po unapred utvrdenom programu i finansijskim mogučnostima, kako one ne bi došle u bezizlazno stanje usled nestašice materijalnih sredstava. d) Da bi sc teška situacija današnjih stručnih, odnosno tehničkih srednjih škola, poboljšala, potrebno je nači materijalna sredstva za njihovo izdrža» vanje, kako bi se jednom za uvdk uklonile trzavice, koje se javljaju u njima kao posledica nedostatka ličnih i materijalnih sredstava bez čega je svaka nastava nemoguča. Kongres pozdravlja intcnciju gospodina ministra finansija, koja je izne* gena povodom reduciranja nesrazmerno velikog broja gimnazija napiram postoječem broju tehničkih srednjih škola, te očekuje u interesu same pri« vredo, i u interesu emancipacije od stranog tehničkog osoblja, da se stanoviti deo učinjenih ušteda, kako je to' naglašeno, stvarno primeni za tchničTku stručnu nastavu tako, da ovc školc mogu potpuno udovoljiti svom pozivu, koji je prvoklasno privrednog karaktera.« Osim raznih drugih zaključaka i rezolucija, koje se tiču više interne administracije tehničkih srednjih škola, obzirom na stalnu nestašicu (kredita za prckodužne časove, koje moraju da nastavnici o država ju zbog n« popu« njenih mesta (pošto radi lošcg položaja nastavnika na ovim školama više puta nema kompetenata za izpraznjena mesta), bila je donešena odluka, da se unese u finansijski zakon za 1928./1929. god. odredba: »Da se mogu na tehničkim srednjim i stručno zanatskim školama svi predvidena i neutnošeni lični izdatoi po tim partijama trošiti za isplatu preko» dužnih honorarnih časova.« Ovaj predlog jc vlada usvojila i doista ga pr.imila kao čl. 303. finansijskog zakona za 1928./1929. god. Dalje je kongres po pitanju autorizacije inženjera i arhitektasprofesora pri tehničkim srednjim školama doneo sledeču rezoluciju: »Polazeči sa stanovišta, da jc poziv tehničkih srednjih škola, da u prvom redu dadu svojim apsolventima stručnu tehničnu naobrazbu više sa prak* tičnog, a manje sa teorijskog stanovišta, neophodno je potrebno, da na* stavnici na tehničkim srednjim školama imadu1 što dužu i što bolju civilnu praksu. Kongres oisvaja stanovište izaslanika gospodina Ministra Trgovine i Industrije, prema kojem se 'imaju primati inženjeri i arhitekte sa najmanje petogodišnjom praksom za nastavnikc na tehničkim srednjim školama. Pola« zeči nadalje sa stanovišta, da se razvijanje tehničkih nauka može pratiti na najraoionalniji način putem same prakse, neophodno jc potrebno, u interesu same tchničke nastave, da se nastavnicima ostavi, odnosno daje pravo na vršenje civilne pralkse.« I ova rezolucija imala je svoj uspeh, jer je Ministarski Savet 20. marta 1928. god. pod br. 7740 doneo sledeču odluku: »Dozvoljava se obavljanje svih poslova navedenih u čl. 8. tač. 1. privre* mene uredbe o ovlaščenim inženjerima i arhitektama i profesorima (inžcnjc* rima i arhitektama) svih državnih srednjih tehničkih škola, koji imaju polo* ženi državni tehnički lispit po uredbi o ustrojstvu miinistarstva gradevdna, s tim, da su dužni da pribave ovlaščcnjc miinistarstva gradevdna za ionu, strulku, za koju su dobili diplomu, uz naplatu takse po čl. 6. uredbe i tar. br. 257. zakona o taksama.« Po pitanju pravilnika i zakona o stručnim školama kongres jc zaključio: »Da se po tom pitanju ima u najkračem roku sazvati jedna anketa, koja če redigovati pravilnik u smislu na kongresu donošenih zaključaka.« Ministarstvo trgovine i industrije uvažilo jc i ovu rezoluciju, te jc na dan 23. aprila sazvalo u Beogradu jednu konfcrcnciju delegata sviju tehničkih srednjih škola (iz svake ško.lc po jedan), koji su imali da detajlno tretiraju sva pitanja, koja su bila predvidena u načrtu pravilnika, kojeg jepredložilo Ministarstvo Trgovine i Industrije. Ovaj pravilnik s>tupiče valjda na snagu početkom školskc godine 1928./1929. Dalje je kongres u pogledu stručnih 'ispita nastavnika tehničkih srednjih šlkola (u smislu čl. 54. zakona o činovnieima) primio i sledeču rezoluciju: »Nastavnici inženjeri i arhitektc*profesori tehničkih srednjih škola po? stižu stalnost nakon što su stekli pravo na civilnu praksu, t. j. položili državni tehnički ispit po uredbi ministarstva gradevina i nakon što su održali pri* stupno predavanje na jednoj tehničkoj srednjoj školi. Nastavnici filosofi postižu stalnost nakon položenog profesorskog ispita po uredbi ministarstva prosvete i nakon što su održali pristopno predavanje na jednoj tchniökoj srednjoj školi. Istovremeno treba da kandidati pokažu pred komisijom pozna» vanje uredbe o ustrojstvu ministarstva trgovine i industrije kao i poznavanje pravilnika o tehničkim srednjim školama. Nastavniei1, boji su zatečeni u službi i ima ju tri godine nastavničke prakse izuzetno postižu stalnost nakon položenog stručnog ispita na jednoj tehničfooj srednjoj školi.« Prilikom izirade nove uredbe o razvrstavanju činovnika kongres je o pitanju razvrstavanja nastavnika na stručnim školama1 zaključio., da se u ovu uredbu lunese sledeče: »Svi direktori i nastavniei tehničkih srednjih i stručno zanatskih škola razvrstavaju se u svima kategorijama za jednu grupu više nego nastavniei odgovarajučih kategorija u resoru ministarstva prosvete. U smislui čl. 8. za= kona o činovnioima nelka se svo stručno osöblje (dosadanji stručni učitelji i učiteljice) razvrstavaju u II. kategoriju, pošto se od ovih nastavnika ne mogu tražiti teorijske kvalifikacije, več samo njihova stnučnost i sposobnost. Ovi stručni nastavniei su jedan važan elemenat za razviče tehničkih srednjih škola i treba da im se da najmanje položaj učitelja osnovnih škola. Svima nastavnicima bez obzira na kategoriju, koji prelaze iz civilne prakse u nastav* ničku službu, nelka se računa najviše 15 godina privatne tehničke, umetničke ili zanatskosindustrijske prakse za lunapredcnjo i za penziju. U buduče pri« maju se lica u nastavničku službu sa najmanje pet godina prakse. Prelaz iz grupe u grupu ima da se vrši kod svih nastavnika automatski prema shiž* benim godinama. U toku debate u pogledu saveta za stručnu nastavu kongres je konsta= tirao, da u sadašnjoj formi savet za profcsionalnu nastavu, koji postoji Ikod ministarstva trgovine i industrije, ne odgovara svim potrebama i prilikama, pošto u njemu nisu zastupane sve pokrajine naše države, te je zaključio: »Da se po ovom pitanju ima sastati jedna anketa, koja če izraditi jedan pravilnik za stručni savet. Kao podloga ovom savetu imao bi služiti več pri ministarstvu trgovine i industrije postoječi savet za profesijonalnu nastavu, u kojega sc imaju pozvati i profesori tehničkih srednjih škola.« O pitanju zvanja, odnosno naziva apsolvenata tehničkih srednjih šlkola nakon svestrane debate kongres došao je do zaključka, da sc apsolventi svih škola nazivlju »tehničari« i da se njima u diplomu zaključnog ispita unese pasus, da su osposobljcni za tehničara arhitektonske struke, za tehničara gradcvinske struke, za tehničara mašinske struke, za tehničara elektron tehničke struke, i t. d. Ovo su najvažniji zaključci tog kongresa opšteg značaja i šireg interesa. U interesu naše stručne nastavc bilo ibi, da. se ne bi ostalo samo kod ovih re» zolucija, nego da bi našle uvaženje i kod svih merodavnih faktora, da bi se u istini sprovele, te našim stručnim školama omogučile savremeni razvitak, smo* trenu organizaciju i bolju budučnost. Profesor ing. Romeo Strojnik: Strojni elementi. Strojne elemente delimo navadno v sledeče skupine: elementi premočrtnega gibanja, elementi vrtilnega gibanja, elementi, ki prevajajo premočrtno gibanje v vrtilno in obratno, elementi, ki vodijo tekočine. Ta enostavna razdelitev zadostuje le tedaj, kadar opisujemo strojne elemente. Ako, pa se pečamo z njimi tudi v konstruktivnem oziru, navedena razdelitev ne nudi dobrega pregleda. Jasno je, da poznamo strojni element le, ako vemo za njegovo funkcijo, kako in v kakšno svrho. naj se vrši. Na ta vprašanja dobimo lahko zadovoljiv odgovor le tedaj, ako opazujemo' strojni element v njegovem delokrogu, ki je utelešen v stroju. Kaj je stroj? Stroj definiramo kot napravo, ki urejena izpreminja ali prenaša mehansko energijo (ali snov) v določen namen. Stroj pa opišemo kot sestavo raznih delov, stroj* nih elementov, ki so medsebojno trdno ali gibljivo zvezani in se gibljejo po načinu, kakršen je že naprej določen. Strojni elementi niso torej nič drugega nego nekaka struga, ki se po njej pretaka mehanska energija, ki more pri tem tudi izpremeniti svojo obliko. Kakor pri vsakem toku, lahko tudi tukaj razlikujemo značilne postaje: kraj, kjer se nahaja, doteka, zbira mehanska energija; vode, spoje, pretikala mehanske energije; pretvornike, ki izpremene obliko energije. Po teh ugotovitvah dobimo novo razporeditev strojnih elementov in sicer: elementi kot torišča energije, elementi kot vodi energije, elementi kot pretvorniki energije. Torišča, vodi in pretvorniki pa so lahko: a) trdine, to so telesa s trajno obliko in prostornino, n. pr. kovina, kamen, les; b) polnila, to so telesa z izpremenljivo obliko in prostornino, n. pr. teko* čina, para, plin; c) pregibnine, to so telesa z izpremenljivo obliko, toda s trajno- pro* stornino, n. pr. pas, vrv, veriga. V naslednjem podajamo pregled v poglavitnem obrisu: Torišča energije. Torišča statične energije, a) Torišča so trdine: 1. Napeta vzmet; vir energije je prožnost telesa. Primeri: navita vzmet pri uirah, vzmet pri zapiralih itd. 2. Napeta vezila; vir energije je ploščinski pritisk med sestavinami vezila. Primeri: zategnjen vijak, zabita zagozda, vsled shlajenja skrčena zakovica itd. 3. Napeto mišičje živih bitij. Primeri: pritiskanje, vlečenje, vrtenje ob ročici, motovilu, vzvodju itd. 4. Masa v težnem polju; viir energije je privlačnost zemlje. Primeri: utež pni urah, pritisk ozračja pri črpalkah itd. b) Torišča so polnila: Posoda z zajetim polnilom; vir energije je pritislk polnila na ostenje posode. Primeri: parni kotel, parni valj s paro, jezero z zajezeno vodo, akumulatorji s tlačno vodo itd. Torišča dinamske energije. a) in b) Zadegano telo, curek, val; vir energije je pritisk mase pri izpreminjanju smeri in količine gibanja. Primeri: izstrelek, kladivo, vodni curek, krožeče, vrteče, nihajoče se mase itd. Vodi energije. a) Telesa, ki sc postopno, vrteče, krožeče, nihajoče gibljejo po vodilu. Primeri: drogovje, vzvodje, gredje, kotači itd. b) Cevje, kanali z gibajočim sc polnilom. Primeri: vodi za vodo, paro, tlačni zrak »itd. c) Gibajoči1 se pas, verige, vrv. Primeri: jermenja, vrvna, verižna obrato» vala transmisij itd. K vodom spadajo tudi pretikala, ki spojijo ali prekinejo pretok energije. Primeri: sklopke gredi, zaklopke, loputice, pipe cevnih vodov, jermenja pretikala itd. Pretvorniki energije. Pretvorniki izpremenijo: 1. smer in os gibanja, prevod; 2. količino giibanja, prestava; 3. obliko gibanja, pretvorjenje. Primeri a): 1. zobata obratovala 1 :1, enakokrako vzvodje itd.; 2. zobata obratovala, to>rna oibratovala s prestavnimi razmerji izven 1 : 1 itd.; 3. ročična obratovala, krmilna obratovala strojev itd. Primeri b): 1. krivuljasti vodi, ukrivljeni kanali; 2. izpremenljivi preseki v vodih, n. pr. šoba pri Pcltonovi turbini; 3. v vodih ali toriščih polnil gibljivi ostenek; n. pr. parni ali črpalni valj z batom. Primeri e): 1. in 2. jermenje, vrvno, verižno obratovalo itd. To bi bile glavne skupine s popolnoma določeno nalogo. Strojni elementi kot nosilci energije. Stroj pa navadno ni talko, sestavljen, da bi se po njem pretakala energija vseskozi samo po trdinah ali samo po pregibninah itd., ampak najčešče tako, da mora energija prestopati s telesa na drugo telo, ki sta si irazlični. Tako vidimo n. pr. pri transmisijskem parnem stroju, da gre energija s polnila (pare) na trdino (na bat, ki je z njim zvezano ročično obratovalo in je to zadnje zopet po gredi zvezano z vrvenico) in s trdine na pregibnino (z vrvenico na vrvje). Takih prestopov je lahko vse polno' in v najrazličnejšem zaporedu in so dostikrat obenem tudi pretvorišča energije. Ti prestopi energije so običajno: od trdine na trdino.: s trdno ali gibljivo zvezo ali s trenjem; od trdine na polnilo iin obratno1: z gibljivim ostenkom, ki se z njim pri* tisika ali ki nanj pritiska polnilo ali s trenjem; s pritiskom mase polnila (pritisk mase = masa X pospešek v smeri sile) na prestrezujoče posode, lopatice itd.; od trdine na pregibnino in obratno s trenjem. V tem pogledu so zapopadeni vsi strojni elementi po njihovih funkcijah in telesnih oblikah. Seveda ne vrši vsak strojni element samo po eno funkcijo, ampak navadno po več. Tako n. pr. parni valj ni samo shramba, torišče energije, ampak z uporabo bata tudi pretvornik energije in posreduje še prehod energije s polnila na trdino. Gibanja in pojavljajoče se sile in rcakcije, Iki jih iutrpi strojni element, določimo po naukih mehanike. Prestreči te sile v oni izmeri, da ne ogrožajo sestav stroja in njegov okoliš, nas uči tehniška mehanika v zvezi z nauki mehanske tehnologije. Vse to lahko izčrpno in eksaktno izvedemo le na podlagi .novega vidika, 'ki gleda na strojne elemente kot nosilce energije. V tem tiči prednost tega pogleda. (Po Hütte, 24. izd.) Profesor Davorin Volavšek: f Predmetni učitelj v p. Ivan Bernot. Minulo je letoi, kar sem pisal tovarišu Bernotu v izvestju za 1. 1926/27. kratko slovo ob priliki njegove stalne vpokojitve. Akoravno je že težko bolan nastopil svoj zasluženi pokoj, smo vendar pričakovali, da bo njegova nekoč trdna narava premagala zavratno bolezen .in da se 'bo kot čebela marljivi' Bernot zopet lotil s tem večjo vnemo svojega vsestranskega izvenšolskega delovanja. Zgodilo se je nasprotno. Po kratkem zboljšanju se je ponovila bolezen z vso silo in dobra majka smrt ga je 1. aprila 1928. lešila neznosnega trpljenja. Dne 3. aprila je vsa Tehniška srednja šola spremila svojega dragega tovariša, oziramo učitelja na njegovi zadnji poti k Sv. Križu. Močan pevski zbor, sestoječ iz učencev Tehniške srednje išole, njegovih tovarišev učiteljev in pevcev »Grafike«, je pod vodstvom pevovodje M. Prc« melča zapel običajne žalostinke pred njegovim bivšim domom, v kapelici na pokopališču in ob odprtem grobu. V imenu učiteljskega zbora in dijaštva se je poslovil od pokojnilka v toplih in iskrenih besedah prof. dr. Val. Ro<žič. Malokatero oko ni bilo rosno. Prezgodaj si odšel od nas, dragi tovariš, a vendar lahko ‘trdimo, da si z ozirom na svojo delavnost in marljivost dosegel svoj življenjski oilj. Spavaj mirno po končanem delu na lepem ljubljanskem polju! Ustroj Tehniške srednje šole v Ljubljani. Pregled oddelkov. Višji (srednješolski) oddelki: I. Gradbena srednja šola. II. Strojna srednja šola. III. Elektrotehniška srednja šola. Delovodske šole: IV. Gradbena nolkodelska šola. V. Strojna delovodska šola. VI. Elektrotehniška delovodska šola. VII. Mizarska in strugarska deLovodska šola. Strokovno=obrtne šole: VIII. Kiparska in rezbarska šola. IX. Keramiška šola. X. Pletarska šola. (Učna delavnica za košarstvo.) XI. Zenska obrtna šola s strokovni mi oddelki: a) za šivanje perila, b) za izdelovanje oblek, c) za -vezenje. Po potrebi in pri zadostnem številu priglašencev se od časa do časa otvarjajo še oddelki: XII. Javna risarska in modeliirska šola. XIII. Posebni tečaji za obrtnike. XIV. Strokovni tečaji za izoibrazbo učiteljev na obrtnih nadaljevalnih šolah. Namen, učna doba in sprejemni pogoji. Višji oddelki. Višjii oddelki imajo vobče namen, da dajejo učencem tehniško znanje, ki je potrebno za industrijske in obrtne obrate, poleg tega pa tudi višjo stopnjo splošne izobrazbe, da postanejo absolventi sposobni, (izvrševati kako1 teh* niško obrt na širši podlagi in z višjimi cilji ali pa zavzemati kot tehniški uradniki odgovornejša in 'tudi vodilna mesta v industrijskih obratih. Vsak višji oddelek ima štiri polne, zaporedne letnike, v vsakem letniku povprečno 40 učnih iur na teden. Učenci morajo vsako leto v velikih počit* nicah opraviti šesttedensko prakso. Koncem četrtega letnika polagajo učenci zrelostni (diplomski) izpit. Učenci gradbenega oddelka se usposobijo za gradbenike, gradbene pod* jetnike in tehniške pomožne moči pri gradbenih obrt'ih in gradbenikih. Pri prošnjah za koncesijo stavbne, zidarske, kamnoseške, tesarske in vodnja* karslke obrti zadošča za absolvente praktična izobrazba, ki je za eno leto krajša od dobe pri drugih prosilcih. Začetne službe dobijo absolventi na* vadno pri gradbenih mojstrih in gradbenih uradih. Učenci strojnega in elektrotehniškega oddelka se usposobijo za samo* stojno izvrševanje obrtnih obratov in za tehniške uradnike strojne, odnosno elektrotehniške industrije in drugih mehansko*tehniških obrti in podjetij. Odhodno lizpričevalo velja kot dokaz usposobljenosti za samostojno izdelo* vanje in popravo parnih kotlov in zä izvrševanje obrti instaliranja plino* vodnih, vodovodnih in razsvetljevalnih naprav, odnosno za samostojno: iz* vrševanje vseh 'v elektrotehniško stroka spadajočih del. Učenci višjih oddelkov imajo pravico do skrajšanega dijaškega roka v stalni kaderski službi. Zrelostnoi izpričevalo daje absolventom v državni službi kvalifikacijo za drugo uradniško kategorijo, ne daje pa jim v naši državi pravice do obiskovanja tehniških visokih šol kot redni slušatelji. Za sprejem v prvi letnik višjega oddelka sc zahteva: a) da je učenec star 14 let aii da doseže to starost še v sprejemnem koledar* skem letu, b) da je učenec z dobrim uspehom dovršil četrti razred javne srednje ali meščanske šole, c) eventualno še sprejemni izpit. Delovodske šole. Gradbena rokodelska šola ima namen, dati pomočnikom zidarske, te« sanske in kamnoseške otbirti ono znanje in one spretnosti, ki so podlaga uspešnejšemu delovanju in obrtovanju. Šola daje absolventom možnost in podlago, da napravijo' izpite za zidarskega, tesarskega in kamnoseškega mojstra. Odhodno izpričevalo skrajša poleg tega tesarjem in kamnosekom predpisano praktično uporabo za eno leto. Strojna in Elektrotehniška dekwodska šola imata namen, da pripravljata učence s sistematičnim poukom teoretično in praktično* za njihov prihodnji poklic, da lahko postancjoi samostojni mali obrtniki, delovodje, monterji, strojni risarji itd. Mizarska in strugarska delovodska šola ima namen, da nudi mizarskemu in stirugarskemu pomočniku prilito, da se v svoji obrti praktično in teoretično više' izobrazi in se usposobi za preddelavca, delo* vodjo, mojstra ali samostojnega vodjo kakega obrtovanja. Odhodno izpriče* valo nadomešča dokaz o pravilnem dovršenju; učne dobe (pomočniško pismo, oziroma pomočniški izpit) in daje pravico do nastopa in do samostojnega izvrševanja dotične obrti, ako so> izpolnjene splošne zakonite zahteve iin se obenem izkaže enoletna upoiraba kot pomočnik, ziroma kot tovarniški delavcc. Gradbena rokodelska sola ima tri zaporedne razrede, ki trajajo po pet mesecev, od 1. novembra do 31. marca, iln imajo 42 doi 48 učniih uir na teden. Po potrebi sf vršijo tudi mojstrski tečaji za zidarje, namenjeni absolventom Gradbene rokodelske šole, ki so ravno pred mojstrsko izkušnjo in se hočejo zanjo še posebej pripraviti. Ta pouk se vrši samo v poletnem semestru in traja tri in pol meseca. Ostale tri delovodske šole imajo po dva polna, zaporedna letnika, v vsakem letniku po 44 učnih ur na teden. Za sprejem v prvi letnik (razred) vsake delovodslke šole se zahteva: a) da je učenec star 17 let ali da doseže to starost še v sprejemnem koledar* skem letu, b) da je učenec dovršil ljudsko* solo (odpustnica), c) dokaz o dovršeni učni dobi pri mojstru (učno izpričevalo) ali 'vsaj o triletni praksi v kaki mehansko*tehniški ali elektrotehniški obrti, č) eventualno še sprejemni izpit. Strokovno=obrtne šole. Kiparska in irezbarska šola, Keramiška šola in Pletarska šola imajo namen, da nudijo svojim učencem s teoretičnim in praktičnim poukom obrtniško, modernim zahtevam primerno izobrazbo v dotični stroki. Odhodno izpričevalo nadomešča dokaz o pravilnem dovršenju učne dobe (učno izpričes valo, oziroma pomočniški izpit) in daje pravit» do nastopa in samostojnega izvrševanja dotične obrti, ako so izpolnjene splošne zakonite zahteve in se obenem izkaže enoletna mporalba kot pomočnik, oziroma kot tovarniški delavce. Vsaka teh šol ima tri piolnc, zaporedne letnike, v vsakem letniku po 44 učnih ur na teden. Za sprejem v prvi letnik se zahteva: a) da je učenec star 14 let ali da dicseže to starost še v sprejemnem koledar» slkem letu, b) da je učenec dovršil ljudsko šolo (odpustnica). Na Pletarski šoli se sprejema jo v Učno delavnico za košarstvo tudi učenci (učenke) za krajšo učno dobo, alko se nameravajo brez teoretičnega pouka izvežbati samo v pletenju določenih predmetorv domače 'industrije. Ženska obrtna šola obsega 'trd strokovne oddelke, in sicer za šivanje perila, za izdelovanje oblek in za vezenje. Ta šola ima namen, da izuči deklice praktično' v eni izmed navedenih obrtnih stro!k; pouk pa se razteza tudi na splošno 'izobrazbo in na gospodinjstvo. Odhodno izpričevalo oddelka za izdelovanje oblek in oddelka za vezenje nadomešča ddkaz o pravilnem dovršenju učne dobe (učno izpričevalo, oziroma pomočniški izpit) in daje pravico do izvrševanja krojaške, na izdelovanje otroških in ženskih oblek omejene obrti, oziroma do obrti zlatega, srebrnega in bisernega vezenja. Oddelek za šivanje perila in oddeldk' za 'vezenje imata po- dva polna, zaporedna letnika, v vsakem letnilku po 38 učnih ut na teden. Oddelek za izdelovanje oblek ima tri polne, zaporedne letnlike, v prvih dveh letnikih po 38, v tretjem letniku 42 učnih ur na teden. Vsak oddelek ima poleg na» vedenih obveznih letnikov še tako zvani ateljejetni!k:, ki ni obvezen 'in je namenjen nadaljnji izobrazbi absolventkam dotičnega oddelka. Za sprejem v prvi letnik kateregakoli oddelka se zahteva: a) da je učenka stara 14 let ali da dos'eže to starost še v sprejemnem kole» darskem letu, b) da je učenka dovršila ljudsko šolo (odpustnica), c) eventualno še sprejemni izpit. * Odhodno izpričevalo delo vod »k e ali strokovno=obrtnc šole daje absol« ventom v državni sluižbi kvalifikacijo za tretjo uradniško' kategorijo. « Vsak sprejem v prvi letnik kateregakoli oddelka Tehniške srednje šole je le začasen in sme učiteljski zbor s konferenčnim sklepom 'tekom p it v e g a semestra odslovili vsakega učenca, iki se mu ne zdi sposoben za strokovni pouk. Profesor dr. Val. Rožič: f Profesor v p. Henrik Podkrajšek. Starejša profesorska generacija državne obrtne šole v Ljubljani se krči, izumira. Stara zavodova tradicija, ugledna imena., ‘ki so bila ponos in dika naše obrtne šole, ginevajo. Nov rod, nove moči prihajajo... Da, zakon narave je: stalna izprememba.... Tako je tudi naš priljubljeni tovariš Hinko Podkrajšek sredi cvetoče pomladi odšel v deželo smrtne sence, odkoder ni vrnitve. Dne 29. maja 1928. je zatisnil svoje trudne oči in 31. maja ga je spre« mila šolska mladina, ves profesorski zbor in številni njegovi prijatelji 'k večnemu počitku pri Sv. Križu. Njegovo plodonosno življenje in delovanje sem povodom njegove upokojitve opisal v našem šolskem iz vest ju 1924./25. Ne bom ponavljal blagopokojnikovih velikih zaslug za razvoj in obstoj slovenskega obrtnega strokovnega šolstva. Nad dvajset knjig priča, o njegovem delu in trudu za povzdigo .naše domače obrti. Njegova zadnja knjiga »Obrtna, terminologija« bo še poznim rodovom pričala o njegovi mravljični pridnosti in vztrajnosti. Društvo jugoslovenskih umetnikov, industrijcev in trgovcev je on kratil z imenom »Probuda«, s čimer je pro* gramatično1 točno označil namen in cilj društva, ki smotreno deluje med našim narodom. Na poslednji njegovi poti se je z iskrenimi, vznešenimi besedami poslovil od njega, v imenu učiteljskega zbora, šolske mladine in njegovih bivših učencev njegov prijatelj in stanovsiki tovariš profesor D. Volavšek. Prcdočil nam je pokojnika še enkrat kot izvrstnega učitelja, nad vse mar« ljivega pisatelja, zvestega tovariša, kremenitega moža in značajnega na« rodnjaka Truplo njegovo so položili k večnemu počitku, časten in hvaležen spomin pa mu ostane trajno ohranjen v naših srcih in v zgodovini stro« kovnega šolstva. Izvestje. Poročilo ravnateljstva. Dne 18. junija 1927. smo desetletnico ustanovitve »Višje obrtne šole« proslavili z javno akademijo na vrtu restavracije »Zvezda«. Poleg učitelj« skega zbora, vseh tedanjih in mnogo bivših učencev so se proslave udeležili zastopniki oblastev in javnih korporacij: načelnik ministrstva trgovine in industrije dr. R. Marn, inšpektor za strolkovno obrtno šolstvo M. Presl, za oblastni odbor dr. J. Adlcšič, za mestno občino dr. J. Rupnik, za zbornico za trgovino, obrt in industrijo dr. J. Pretnar, za konzulat češkoslovaške re« publike gerent ataše J. Sieber, za zvezo industrijccv ing. M. Sulci je, za zadrugo stavbenikov Iv. Bricelj, za zadrugo tesarskih mojstrov Fr. Ravnikar, dalje mnogo odličnih gostov z damami, med njimi bivši župan ljubljanski in po« krajinski namestnik v p. Ivan Hribar, dr. Dinko Puc, prota Dim. Jankovič, i. dr. Pismene pozdrave in čestitke so poslali dr. Fr. Windischer, glavni tajnik zbornice za trgovino; obrt in industrijo, ravnateljstvo držifvne trgovske aika* demije v Ljubljani in profesorsko društvo. Akademijo je otvoril šolski oirtkester z »abiturientsko koračnico«, kom* pozicijo1 svojega dirigenta Janlka Gregorea, abiturienta Strojne srednje šole. Direktor zavoda je v slavnostnem govoru pozdravil goste, orisal v kratkih potezah zgodovino zavoda in se zahvalil vsem osebam in faktorjem, ki so zavodu pripomogli do današnje popolnosti, zlasti še navzočemu bivšemu županu ljubljanskemu Ivanu Hribarju. V počaščenje spomina pokojnega bivšega avstr, ministra za javna dela dr. Otokarja Trnke, češkega rojalka, ki je v težki dobi 1. 1917. podpisal odlok o ustanovitvi višje obrtne šole v Ljub« Ijani, je direktor naprosil navzočega zastopnika konzulata češkoslovaške re* publike, da sporoči zahvalo in pozdrave pokojnikovi rodbini. S svojimi govori so slovesnost povzdignili dr. ;Marn, dr. Adlešič, dr. Rupnik in Ivan Hribar, ki je odkril mnogo1 zanimivih reminiscenc iz težkega boja za šolo. Orkestralne točke programa so se menjale s pevsikimi točkami šolskega zboira pod vodstvom dirigenta M. Premelča. Po odigranju alegorijske slike v verzih »tekma med strojnikom in stavbenikom«, ki poziva obe stroki k nadaljni plemeniti telkmi in združitvi v korist naroda in države, je govoril še abiturient Strojne srednje šole Viljem Meško, nalkar je državna himna zaključila lepo uspelo svečanost. Od 19. do 26. junija 1927. je bila odprta letna irazstava risarskih del in ročnih izdelkov Ženske obrtne, Kiparske in rezbarske in Keramiške šole. šolsko leto 1926./1927. se je zaključilo dne 28. junija z običajno' Vidov* dansko proslavo. Šolsko leto 1927./28. se je pričelo dne 1. septembra. Po objavljenem redu so se vršili ponavljalni izpiti in vpisovanje. Redni pouk se je pričel dne 12. septembra na vseh oddelkih s celoletnim poukom, izvzemši na Zenski obrtni šoli atelje*letnik za šivanje perila, ker se še ni izvršilo imenovanje nove strokovne učiteljice. Dne 13. in 14. septembra sc je vršil ponavljalni zrelostni izpit na Grad* beni srednji šoli. Dne 3. novembra se je pričel pouk na Gradbeni rokodelski šoli. Dne 12. decembra se je pričel pouk v atelje*letnilku za šivanje perila na Ženski obrtni šoli. Dne 31. januarja se je na vseh oddelkih s celoletnim poukom zaključil prvi semester. Od 25. do 29. februarja se je vršil ponavljalni zrelostni izpit na Grad* beni srednji šoli. Dne 31. marca se je zaključil pouk na Gradbeni rokodelski šoli. Od 1. do 3. aprila jc bila odprta razstava del učencev Gradbene roko* delsike šole. Rastava je obsegala risbe iz projekcijskega nauka, iz stavbnega konstruktivnega risanja in i z stavbne mehanike, iz •konstruktivnega risanja za tesarje, dalje splošne in podrobne gradbene načrte različnih zgradb, zlasti gospodarskih poslopij in prostoročne in narodne dekorativne strokovne risbe. Tesarji so irazen risb razstavili pri praktičnih vajah izdelane zavite stopnice dn nekaj vzorccv raznih lesnih zvez. Od 2. do 25. maja se je vršil redni pismeni zrelostni izpit na Gradbeni in Strojni srednji šoli. Dne 12. junija se je zaključil pouk v četrtem letniku Strojne, dne 16. ju* nija pa v četrtem letniku Gradbene srednje šale. Od 20. do 23. junija se bo vršil redni ustni zrelostni izpit na Strojni, od 25. do 27. junija pa na Gradbeni srednji šoli. Dne 23. junija se zaključi redni pouk v vseh ostalih razredih. Dne 28. junija se konča šolsko leto. * Važnejši odloki, ki jih je ravnateljstvo prejelo glede šolskega pouka in uprave: O. br. 1764 od 11. avgusta 1927. Ministrstvo trgovine in industrije je pod VII., Z br. 212, točka 10., od 24. aprila 1926. odločilo, da se vrši ferialna praksa učencev srednješolskih oddelkov do nadaljnega po predpisih pra= vilnilka za tehniško srednjo šolo v Beogradu. O. br. 2269 od 1. septembra 1927. Ker se je na nižjih srednjih šolah odpravil tečajni (završni) izpit, veljajo za sprejem na tehniško srednjo šolo zopet prejšnji pogoji, da se zlasti ne upoštevajo nezadostni redi v mrtvih jezikih, dokler ne izide novi pravilnik za tehniške srednje šole. O. br. 2488 od 24. septembra 1927. Za učence srednješolskih oddelkov in dclovodskih šol se vpelje nemščina kot neobvezen učni predmet. Ministrstvo trgovine in industrije VII., br. 25.348 od 8. decembra 1927. (O. br. 3180 od 13. decembra 1927.) Povodom vprašanja, ali se absolventom tehniških srednjih šol z zrelostnim zaključnim izpitom dovoli redno šolanje na tehniških fakultetah univerz v naši državi, je ministrstvo' trgovine in industrije na svoj akt br. 11.883/VII. .dobilo od ministrstva prosvete P. br. 15.366 sledeči1 odgovor: »V smislu člena 28. zakona o univerzi, čl. 78. obče uredbe o univerzi in čl. 11. uredbe o1 tehniški fakulteti se morejo za redne slušatelje sprejeti le oni slušatelji, ki podnesejo izpričevalo o1 položenem .izpitu zrelosti realke ali gimnazije.« Ministrstvo trgovine in industrije VII, br. 1609 od 10. februarja 1928. (O. br. 685/1. od 20. februarja 1928). Absolventom delovodske šole na našem zavodu se .dovoljuje, da nadaljujejo študije na srednješolskem oddelku, ako napravijo sprejemni izpit iz onih predmetov, ki se na delovo'dski šoli ne poučujejo, pač pa se poučujejo v nižjih razredih realke ali sličnih srednjih šol. Ministrstvo trgovine in industrije VII., br. 56.370 od 11. februarja 1928. Na zahtevo, da bi sc učencem delovodskih in strokovnosobrtnih šol načelno dovolilo odlaganje kadrske službe do' dovršitve šolanja, je ministrstvo vojske in mornarice 'odgovorilo: Odlaganje kadrske službe se načelno ne more dovoliti, ker ti učenci nimajo prava na skrajšani dijaški rok. Učenec delovodske ali strokovno*obrtne šole naj takoj po naboru, alko je bil po* trjen, napravi za odložitev kadrske službe prošnjo po ravnateljstvu na ministrstvo vojske in mornarice, ki bo prošnjo po možnosti upoštevalo. Ministrstvo trgovine in industrije VII., br. 11.496 od 19. maja 1928. Za odposlanca gospoda ministra trgovine in industrije pri završnih (zre« lostnih) izpitih na našem zavodu je imenovan ing. Jaroslav Foerster, ipro=> fesor tehniške fakultete v Ljubljani. Odposlančeva dolžnost je, da vodi izpite sporazumno s šolsko upravo in izvrši detajlni pregled celokupnega ustroja šole z ozirom na teoretični in praktični poulk. * Od 23. do 25. maja 1928. jc načelnik ministrstva trgovine in industrije VII. odd. David Korenje nadzoroval naš zavod. Dne 30 maja jc ing. Jaroslav Foerster, profesor tehniške fakultete v Ljubljani, prevzel funkcije ministrovega odposlanca pri zrelostnih izpitih. # Izpremembe v učiteljskem zboru. Odšla sta: profesor Joško Čopič, ki je bil iz sluižbene potrebe premeščen na državno1 trgovsko aka* demijo v Mariboru in službe na našem zavodu razrešen z dnem 15. avgusta 1927., in suplcnt ing. Alojzij Herič, ki je dal ostavko na državno službo in je bil službe na našem zavodu razrešen z dnem 31. januarja 1928. Prišli so: strokovna učiteljica Ana Cerk na mesto predmetne učiteljice F. šiškovič» Senekovičeve, suplent Boris Jaklič na mesto profesorja J. Čopiča, suplcnt Miho Ribarič na mesto profesorja (inšpektorja) M. iPresla, strokovni učitelj Alojzij Sajevic na mesto pokojnega učitelja L. Cesarja in suplcnt ing. Riko Tavčar na mesto suplenta A. Hcriča. »it Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in Zadruga tesar» skih mojstrov za ljubljansko1 oblast sta naklonili nagrado za eksternega učitelja na Gradbeni rokodelski išoli za praktične tesarske vaje, ki bi sc brez te podpore ne mogle vršiti. — Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode so darovale znatno množino papirja za pisarniške potrebščine. — Gradbeni uradi, gradbeniki in razna podjetja so omogočili, da se jc počitniška praksa učencev Gradbene srednje šole uspešno vršila. Od letos dalje morajo tudi učenci strojnega iin elektrotehniškega oddelka opravljati počitniško prakso. — Uprava Fonda za trgovsko in obrtno šolstvo v Ljubljani je z denarno podporo omogočila izdanjc izvestja. — Ravnateljstvo se vsem podpornikom zavoda prav toplo zahvaljuje. # Ob priliki kongresa delegatov vseh tehniških srednjih šol je generalni direktor katastra napovedal, da bo finančno ministrstvo' s prihodnjim šolskim letom tudi na našem zavodu ©tvorilo geodetski, oddelek. Študij bi trajal dve leti in bi Se sprejemali učenci, ki so dovršili šest razredov gimnazije ali realke ali dva razreda kake tehniške srednje šole. Vendar nimamo do danes še nobenega tozadevnega odloka.. Dijaki ljubljanskih srednjih šol prirejajo v zimskih mesecih v javnih lokalih plesne vaje. Da bi se našim dijakom znižali stroški, zlasti pa da bi sc lažje nadzorovalo- in vplivalo na splošno1 omejitev običajnih prireditev, jc ravnateljstvo odredilo, da se smejo plesne vaje naših dijakov vršiti le v šolski dvorani pod stalnim šolskim nadzorstvom. Teh vaj so sc udele« ževali tudi učenci in učenke državne trgovske akademije, ki jc nastanjena začasno še v našem poslopju. Na štirih večerih so se vršila predavanja o lepem vedenju. Maturanti strojnega oddelka so v dramskem gledališču dne 20. aprila 1928 uprizorili Cankarjevo dramo- »Hlapci« s prav lepim uspehom. * Izvestje jc zaključeno dne 16. junija. Sklepne klasifikacijske konfe* rcncc za vse ostale razrede se bodo vršile dne 23. in 25. junija. Zaradi tega bo splošna statistika za tekoče šolsko leto objavljena šele v tprihod* njem izvestju. Statistika obiska v šolskem letu 1926./27. Oddelek Letnik (razred) Število Klasifikacija rednih učencev Materin jezik vseh vpisanih učencev Število moških | | Število ženskih vseh vpisanih učencev koncem leta ost. učencev redni učenci izredni učenci redni učenci izredni učenci uspeh povoljen I uspeh nepovoljen I s ponavlj. izpitom 1 neizprašani z odhodnim izpričevalom slovenski I | srbski I češki 1 poljski 1 nemški j madžarski I. 29 26 24 2 3 26 1 l l 25 4 II. 24 24 23 1 6 _ 19 S 16 8 Gradbena III. 34 34 26 8 8 33 1 31 3 srednja šola IV. 16 — 16 — 16 — 16 16 _ — — — _ 14 2 IV./2. 22 — 22 — 22 — — — 22 22 — ~ — — - — 22 — I. 32 — 27 26 1 2 29 2 1 — 32 — Strojna II. 22 — 22 — 21 1 5 — — 19 1 — — — 2 — 22 — srednia šola III. 32 — 32 — 31 1 5 — 30 2 — — — — — 32 — IV. 29 — 29 — 29 — — - 29 26 2 1 — — — — 29 — Elektrotehniška I. 30 — .29 — 27 1 5 1 — 25 1 1 — — 3 — 30 - srednja šola II. 18 — 18 - 17 1 2 — — 15 2 — — — 1 — 18 — I. 29 ?7 15 1? 1 _ ?9 _ _ 29 Gradbena II. ?? ?1 19 ? 1 ?? _ r? rokodelska šola III. 26 — 26 — 18 7 7 1 18 26 26 — I. 29 — 28 25 3 2 28 i 29 ätroj na II. a 27 ?7 26 1 1 ?6 26 _ 1 27 delovodska šola 11. b 16 — 15 — 15 — 15 16 — — — - - 16 - Elektrotehniška I. 11 — 9 — 8 1 — — - 11 — — — — - — 11 — delovodska šola II. 10 — 10 — 10 — — - 10 10 — — — — — — 10 — Mizarska in strugarska I. 14 11 11 14 14 delovodska šola Kiparska in rezbarska I. II. 9 5 - 7 4 - 7 4 — — — — 9 5 — - - — - - 9 5 — šola III. 7 2 7 2 7 — - — 7 7 — — — — — - 9 — I. 3 ? 1 ? 1 _ _ 5 1 4 Keramiška šola II. 4 1 4 1 4 — - — — 5 — — — — - - 3 2 Pletarska šola I. 1 1 1 1 1 — — — 2 — — — — — — — 2 (Učna delavnica II. 2 2 2 2 2 — — — 4 — — — — — — 4 — za košarstvo) III. — 5 — 5 — — — 5 — - — — — — 5 — Šivanje I. 39 36 36 19 34 2 2 - - 67 — — 1 - 7 — — 75 II. 23 3 21 1 20 _ 1 20 25 — — — — 1 — 26 Perilo atelje 13 2 12 2 11 1 - - — 14 — — - 1 — — 15 Ženska II. a 20 3 17 6 17 _ 1 — — 21 — — 1 — 1 - — 23 obrtna Obleke II. b 18 4 16 4 16 — — — — 22 — — — — — — — 22 šola atelje 17 2 16 2 16 — - “ — 17 — — 1 1 — 19 I. 18 4 17 3 16 — — 1 — 22 — — — - — — 22 Vezenje II. 8 — 7 — 7 - — — 7 8 — — — — — — 8 atelje 8 10 8 8 8 — — — — 16 — — — — 2 — — 18 Skupaj . . • 667 77 629 58 580 45 51 4 170 698 16 3 5 1 20 1 491 253 Ustanove in podpore v šolskem letu 1927./1928. Dr. Košmerlova dijaška ustanova. Dr. Franc Sergij Košmerl, advokat v Chicagi, Illinois, je leta 1923. ustvaril dijaško ustanovo za slovenske srednje* šolce in je daroval v ta namen glavnico v znesku 100.000 Din. Ustanova ‘ima dve mesti, eno za gimnazijce in eno za učence višjih oddelkov Tehniške srednje šole v Ljubljani. Letne obresti ustanovne glavnice se po vsakokratnem odbitku upravnih stroškov 'razpolovijo za obe ustanovni mesti. Ustanovo podeljuje občinski svet ljubljanski. Letos se je ustanova podelila v znesku 3.000 Din. Dr. Krekova dijaška ustanova. Ustanovna glavnica je 21.454 45 Din Ikot preostanek prispevkov za spomenik dr. Janeza Ev. Kreka. Ustanova je bila ustvarjena za dijake Tehniške srednje šole v Ljubljani dogovorno z odborom za Krekov spomenik in občinskim gerentskim svetom dne 10. maja 1926. Ustanovo je odobril veliki župan ljubljanske’ oblasti z razpisom P. br. 4471/1 od 9. avgusta 1926. Ustanova ima za sedaj eno mesto s .1.000 Din na lcto>. Ustanova ljubljanskega mesta. Gercntski svet mestne občine ljubljanske je dne 10. maja 1926. sklenil, da se vse ustanove, ki jih je občinski svet v prejšnjih dobah ustvaril, združijo v eno ustanovo' z imenom »ustanova ljub« ljanskega mesta za učence Tehniške srednje šok' v Ljubljani«. Potrebne zneske pridobiva občina iz tekočih vsakoletnih proračunskih dohodkov. Ustanovo je potrdil veliki župan ljubljainske oblasti z razpisom O. ibr. 2307/1 od 14. oktobra 1926. Ustanova ima trinajst mest po 1.000 Din na leto, in sicer devet mest za učence višjih in štiri mesta za učence nižjih oddelkov. Letos je bilo prostih in podeljenih pet mest za višje in tri mesta za nižje oddelke. Ustanove Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani imajo deset mest po 500 Din na leto za učence višjih oddelkov in petnajst mest po 400 Din na leto za učence nižjih oddelkov Tehniške srednje šole v Ljub* ljani. Letos je bilo prostih in podeljenih šest mest po 500 Din in devet mest po 400 Din. Iz štipendijskega zaklada Ivana Ncp. i Rozalije Petrovič u Varaždinu je dobil en učenec ustanovo 2.000 Din letno. Od Šumarske direkcije v Zagrebu je dobil en dijak letno podporo 1.600 Din. Ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu je dajalo petim učencem 'ustanove po 500 Din na mesec. Uprava Fonda za trgovsko in obrtno šolstvo v Ljubljani je darovala 10.000 Din, da je doibilo 35 učencev (učenk) podpore po 200 do 400 Din. Dijaško podporno društvo na Tehniški srednji šoli v Ljubljani zaradi nezadostnih sredstev ni moglo deliti podpor. Osobje v šolskem letu 1927./1928. Direktor: Reisner Jožef, odlikovan z redom sv. Save III. stopnje in belega orla V. stopnje. Matematika in fizika. Ni poučeval. Oddelna predstojnika: Ing. arch. K ry 1 Pave 1, profesor, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje, oddelni predstojnik za gradbene oddelke, predsednik preizkuševalne komisije za. pomočnike. Stavbarstvo, stavbno risanje, gradivoslovje, obratoslovje, osnova in oprema poslopij. Ing. P r e m e 1 č Stane, profesor, odlikovan z redom sv. Save IV. stop* nje, oddelni predstojnik za strojne oddelke. Matematika, mehanska tehnologija. Profesorji, suplenti. učitelji in učiteljice: Arko Ema, predmetna učiteljica. Tvarinoslovje, krojno risanje in šivanje perila. Bera n František, pogodbeni učitelj. Keramika. Cerk Ana, strokovna učiteljica. Tvarinioslovje, krojno1 risanje 'in šivanje perila. (Do 27. marca 1928. honorarna učiteljica.) Ing. Dimnik Stanko, profesor. Računstvo, geometrija, stavbno ris sanje, gradivoslovje, stavbarstvo*, strojeslovje, merstvo, stavbenstvo> in merstvo. Do lak Adolf, strokovni učitelj. Tehnologija, strugarstvo in modelno mizarstvo. Ing. arch. Fatur D ragu ti n, suplent. Stavbarstvo, stavbno risanje, stavbno oblikoslovje in nauk o slogih. Grebenc Oton, prioifesicir. Prostoročno in dekorativno risanje. Ing. Grögl Romain, suplent. Mehanika, mehanska tehnologija, eldktro* tehnika, elektrotehniške vaje. Ing. Herič Alojzi j, suplent. Strojeslovje, strojegradba, strojno risa* nje, mehanska tehnologija. (Do 31. januarja 1928.) Hrovatin Klementina, predmetna učiteljica. Tvarinoslovje, krojno risanje in izdelovanje oblek. H ü b 1 Marija, strokovna učiteljica. Tvarinoslovje, krojno risanje in šivanje perila. Ing. arch. Hus Herman, suplent. Stavbarstvo, stavbno risanje, stavbno oblikoslovje, prostoročno risanje. Jaklič Bo ni s, suplent. Francoščina. Jurkovič Ljuba, predmetni učitelj. Srbohrvaščina. Klinc Stanislav, suplent. Knjigovodstvo in spisje. Kos Go j mir Anton, profesor. Prostoročno: in dekorativno risanje, umetniško oblikoslovje. Kralj Franc, suplent. Ornamentalno modeliranje, kiparstvo in rez» barstvo. Kravos Angela, predmetna 'učiteljica. Slovenščina, srbohrvaščina, nemščina. Kremen še) k J to si p, profesor. Kcmiija, kemijsika tehnologija, mate» matika, fizika. Kristl Alojzija, predmetna'učiteljica. Nauk o nošah, krojno risanje in izdelovanje oblek. Kunaver Karel, strokovni učitelj. Kovinarstvo. Lenairčič Janko, predmetni učitelj. Slovenščina in spisje, knjigo» vodstvo in kalkulacija, cbrtno računstvo. Maline r Frider i>k, strokovni učitelj. Praktična elektrotehnika in elektrotehniške vaje. Mercina Josip, strokovni učitelj. Splošno mizarstvo, in detajlno risanje. Mirtič Josip, strokovni učitelj. Kovinarstvo. Mohorčič Francka, strokovna učiteljica. Tvarinoslovje, nauk o no* šah, krojno risanje in izdelovanje oiblek. N a ir d i n Julij, profesor. Fizika. Ing. Novak L te o, profesor. Merstvo, cestne in vodne zgradbe, tehniško risanje in projekcijski nauk, računstvo in geometrija. Ing. Petrič Hinko, suplent. Mehanika, strojegradba, strojno risanje. Repič Alojzij, profesor. Kiparstvo in rezbarstvo, tehnologija, pla= stična anatomija. Ribarič Miho, suplent. Matematika, fizika. Dr. phil. Rožič Valentin, profesor. Slovenščina, zemljepis in zgo= dovina, državoznanstvo, nemščina. Saj e vi c Alojzij, strokovni- učitelj. Kovinarstvo. (Od 14. jan. 1928.) Saksida Rudolf, strokovni ulčitelj. Praktične vaje na šolskem stav* bišču. (Zidarstvo.) Schmie d t Ana, predmetna učiteljica. Tvarinoslovje in vezenje. S e v e ir Anton, profesor. Tehniško- projekcijsko risanje, tehniško kon* struktivno risanje, umetniško oblikoslovje, zgodovina plastike. Sluga Marija, ideknvodkinja. Vezenje. Sodnik Alojzij, profesor. Matematika. Ing. Skočir Rudolf, profesor. Merstvo, strojegradba, strojno risanje, elektrotehnika, uporaba elektrotehnike. Ing. Strojnik Romeo, profesor. Mehanika, strojegradba, strojno risanje. Ing. Supančič Ciril, profesor. Strojno risanje, strojeslovje, stroje* gra-dba. San tel Saša, profesor. Dekorativno risanje. Ing. Škof Rudolf, profesor. Mehanika, stavbarstvo, stavbno risanje. Štirn Josip, predmetni učitelj. Strojno risanje, strojegradba, mehanska tehnologija. Šubic Mirko, suplent. Opisna geometrija, dekorativno risanje. Tavčar Ivan, predmetni učitelj. Modelno1 mizarstvo, strokovno risa* nje in konstrukcijski nauk. Ing. Tavčar Riko, suplent. Strojeslovje, strojegradba, strojno risanje, mehanska tehnologija. (Od 1. februarja 1928.) T e j k a 1 Ivo, profeso-r. Opisna geometrija, matematika, tehniško kon* struktivno -risanje, projekcijski nauk, projekcijsko risanje. Tominec Ivan, profesor. Slovenščina, francoščina, nemščina. Ing. arch. Treo Rudolf, profesor. Obratoslovje, stavbarstvo, osnova in oprema poslopij, stavbno risanje. Ing. Tu ir n š ek Viktor, profesor. Elektrotehnika, elektrotehniško risa* nje, elektrotehniške vaje. Uršič Ignacij, strokovni učitelj. Košarstvo. Vehar Marija, predmetna učiteljica. Tvarinoslovje in vezenje. Volavšek Davorin, profesor. Zemljepis in zgodovina, državoznanstvo. Žnidarčič Ivan, profesor. Opisna geometrija, umetniško olbliko» slavje. Honorarni učitelji; Dr. Bassin Egon, zdrav-oslovjc. (Od 1. februarja 1928.) KregarJosip, tesarske praktične vaje. P r e m e 1 č Mir ki o, petje. Dr. Tavčar Stanko, zdravoslovje. (Do 31. jainiuarja 1928.) Pisarniška zvaničnica: Čermak Anica. Finžgar Josip. Schweiger Anton. Služitelji: Laborant: Zupančič Avgust. Zorc Franc. Železnik Jakob. Naloge za pismene zrelostne izpite. (Iz vsake skupine nalog izbere kandidat po eno nalogo v izdelovanje.) Gradbena srednja šola. Ponavljalni izpit dne 13. septembra 1927. Stavbna mehanika: 1. Dimenzioniraj stropnike, traverze, preklade in podložne plošče traverz za strop ipo prilogi št. 1 ter nariši armaturni načrt železobetonske preklade z izvlečkom potrebnega želez ja! 2. Dimenzioniraj železobetonski rebrasti strop nad kletnimi prostori priloženega tlorisa (priloga št. 2) ter izdelaj kompleten armaturni načrt z izvlečkom potrebnega železja! 3. Določi grafično palične sile v prilogi št. 3 narisanega železnega povez* nika upoštevajoč: lastno težo poveznika in kritine, obojestransko obremenitev s snegom, desnostranski pritisk vetra. Razmak poveznikov znaša 4‘50 m. Ponavljalni izpit dne 25. in 27. februarja 1928. Slovenščina : 1. Katera zgodovinska dejstva so pospeševala ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državo? 2. Valentin Vodnik v dobi Napoleonove Ilirije. 3. Vpliv podnebja na način in slog v stavbarstvu. Stavbarstvo: (Železne in železobetonske konstrukcije.) Nariši železen Polonce a, P e č a ir O s v i n, S o 11 c r Adolf, Zrimšek Viktor. Zrelostmi izpit na Strojni srednji šoli v juniju 1927.: H u bal ek Jurij, Marn Nestor,'Moška Viljem, Pogačar Ivan, P iu 1 k o Zdravko, StalowslkyEmil, Šimunac Jurij, Šolar Mirko, VidrajsJosip. Sklep šolskega leta 28. junija 1927. Gradbena srednja šola, I. letnik: Žužek Pij; III. letnik: Drofenik Herbert, Požauko J o> s i p. Strojna srednja šoJa, II. letnik: Amon Rudolf. Strojna delovodska šola, I. letnik: Lenarčič Stanko; II. a letnik: Oblak Anton, Šušteršič Peter; II.b letnik '.Štrukelj Oskar. Elektrotehniška delo'vodska šola, I. letnik: Ščuka Viktor. M izai.sk a in struparska delovodska šola, I. letnik: Mak še Ivan, Po* g a č n i k A 1 o j z i j. U r ib a n F\ r a n j o. Kiparska in rezbarska šola, I. letnik: Kalin Zdenko; III. letnik: Pen> g o v Božidar. Keramiška šola, II. letnik: Jeraj Mara. Ženska obrtna šola, I. letnik šivanje: Accetto Danica, Klemenc Marija, Kolka Eli'šlka, Mandeljc Jela, N o v alki Š t e f a n i j a, Petelin Zora, Remec Barbara, Zadel Žit v a; I. letnik vezenje: Fink M a ir t i n a, Velkavrh Nada, Zitterschlager Ljudmila; II. letnik perilo: Mozetič Jožefa, Novak Marija, Senekovič Milena, Sik o č i r M a r i j a; II. a letnik obleke: Pibernik Milena, Podko'v Ka rolina; II. b letnik obleke: Čada Hermin a, Hrovatin Ljudmila, Kumaver Julija; ateljedetnik perilo: K o r n An a, V r h o* ve c Milena; ateljedetnik obleke: Guerra Ema, Praznik Jelena, S k r 1 o v n i k Ljudmila, Uršič E 1 e o n o r a, Volčanšek Alojzija. Sklep šolskega leta 31. marca 1928. Gradbena rokodelska šola, I. razred: G r e i n Franc, Letonja Miha, Ronko Jožef, Svetina Alojzij, Vcrčnik Štefan; II. razred: B a 1 k o v e c Peter, Bernard Anton, E 1 ii k a n F1 r a n c, Gorišek Martin, Kamnikar Alojzij; III. razred: Javornik Pavel, Jor= dan Henrik, O p r e š n i k Ivan. Sklep šolskega leta 12. junija 1928. Strojna srednja šola, IV. letnik: Al i 5 Krnil, Planinšek Stanko. Sklep šolskega leta 16. junija 1928. Gradbena srednja šola, IV. letnik: Drofenik Herbert, Po ž a uk o Josip. Poučne ekskurzije. V šolskem letu 1927.'1928. so napravili učenci zavoda pod vodstvom stro* kovnih profesorjev in učiteljev v naučne svrhe razne eikskurzije. Ob krajših ekskurzijah so obiskali naslednja podjetja, zgiradbe in naprave: V Celju: cinkarno in tovarno »Westen«. V Črni pri Kamniku: Ikeramišfco industrijo »Črna kaolin«. Na Dobravi pri Jesenicah: tovarno elektrod. V Domžalah: tovarno »Bistra«. V Duplicah pri Kamniku: elektrarno Bonač in tovarno upognjenega pohištva Remec & Co. Na Fali pri Mariboru: elektrarno. V Goričanah pri Medvodah: tovarno papirja in tovarno tanina. V Guštanju: jeklarno. V Hrastniku: kemijsko tovarno, premogokopni rudnik Trboveljske pre= mogokopne družbe in steklarno. Na Javorniku in Jesenicah: tovarne Kranjske industrijske družbe V Kamniku: tovarno ključavničarskih izdelkov »Tiitan«, keramiško industrijo A šnabl in tovarno kovinskih izdelkov »Vesna«. V Klečan pri Ljubljani: mesitni vodovod. V Kranju: Jugo=Češko predilnico in tovarno gumijevih izdelkov »Vulkan«. V Lescah: tovarno verig in gradba mostu pri Lescah. V Ljubljani: Jugoslovansko tiskarno, mestno elektrarno, mestno klav* nico, mestno plinarno, pivovarno »Union«, predilnico Kune, Strojne tovarne in livarne (strojni oddelek in zvonarno), tobačno' tovarno, tovarno furnirja Zakotnik, tovarno Polak. V Mariboru: delavnico državnih železnic. V Medvodah: tovarn» papirja d. d. V Mežicah: svinčevi rudnik. V Mostah pri Ljubljani: kemijsko tovarno in tovarno »Saturnus«. V Petrovčah pri Celju: keramiš!ko industrijo. V Rušah pri Mariboru: tovarno dušika. V Štorah pri Celju: železarno in tovarno samotnih izdelkov. V Št. Vidu nad Ljubljano: tovarno »Štora«. V Trbovljah: premogokopni rudnik Trboveljske premogokopne družbe. V Tržiču: pilarno »Triglav«, predilnico in tkalnico Glanzmann & Gass« ner, tovarno lepenke Charles Moline, tovarno kos Kajetan Ahačič, tovarno za čevlje Peter Kozina & Co. V Vevčah: združene papirnice Vevče, Goričane, Medvode. Na Viču pri Ljubljani: združene strojne opekarne 'in tovarno Vojnovič. Tridnevno ekskurzijo so napravili učenci Strojne in Elektrotehniške delovodske šole na Sušak. Daljšo ekskurzijo so napravili abiturijenti Strojne srednje šole v veliUih počitn;cah preteklega šolskega leta v Nürnberg, Augsburg in München. Ravnateljstvo si šteje v prijetno dolžnost, da 'se na tem mestu kar naj» topleje zahvaljuje za ljubeznivo naklonjenost vsem industrijcem, ravnatelj* stvom in vodstvom omenjenih izavodov in delavnic, zgradb ter naprav, ki so z dovoljenjem ogledov in z razkazovanjem svojih obratov v izdatni meri pospeševali naučne cilje in namene tukajšnjega zavoda. Organizacije absolventov zavoda. Organizacija strojnih in gradbenih tehnikov v Ljub* 1 j a n i (O S G T) združuje absolvente naše Gradbene in Strojne srednje sole. Organizacija se je ustanovila leta 1923. Sedež organizacije je v Ljubljani, posle za mariborsko oblast vodi krajevna skupina v Mariboru. Organizacija goji med člani stanovsko zavest in vzajemnost, zastopa njihove stanovske interese, posreduje po možnosti službe in skrbi za izpopolnjevanje splošne in strclkovne izobrazbe članov. V to svrho prireja predavanja, strokovne debate in poučne ekskurzije in vzdržuje lastno strokovno knjižnico. Od 137 dosedanjih absolventov Gradbene srednje šole je v OSGT včla« njenih 56, od 151 absolventov Strojne srednje šole 87, skupaj 143 članov. Vse informacije o poslovanju organizacije daje njen predsednik Ferdo Čermak, tehniški uradnik pri mašinskem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani. »:« Organizacija praktičnih c 1 elk t-r o i n strojnih tehnikov v Ljubljani (O P E ST) združuje absolvente Elektrotehniške in Strojne delovodske šole in šteje sedaj 135 članov. Vseh absolventov navedenih šol pa je do danes 228, strojnikov 180, elektrotehnikov 48. P o sklepu II. rednega občnega zbora »Organizacije absolventov Strojne delovodske šole« z dne 6. januarja 1927. in »Organizacije absolventov Elektrotehniške delovodske šole« z dne 2. februarja 1927. se je vzrtajno in skupno delovalo ha združenje obeh podobnih organizacij, ki sta imeli popolnoma enake cilje in stremljenja. Na skupnem izrednem občnem zboru obeh organizacij dne 26. junija 1927. so sc odobrila enotna pravila za OPEST. V svrho združitve v sedanjo organizacijo sta se obe prejšnji organizaciji razšli in se je vršil po oblastnem potrjenju novih pravil ustanovni občni zbor na Tehniški srednji šoli dne 2. oktobra 1927. Od te dobe naprej sc organizacija vedno bolj- izpopolnjuje, zlasti kar se tiče izobraževalnega odseka, ki si je nadel kot glavno nalogo, da skrbi med članstvom za nadaljno tehniško izobrazbo s primernimi preda» vanji in debatnimi večeri. Istočasno skrbi tudi za skupno knjižnico, ki šteje sedaj cca. 100 raznih znanstvenih knjig. Tudi v posredovanju služb in sličnih interesov se je ugodno poslovalo za člane. Na razpolago so članom redno vsako soboto od 19. do 20. razne tehniške in poučne knjige, strokovne revije in uradni list, in sicer v Narodni kavarni (zadnja soba) v Ljubljani. Vse informacije o poslovanju organizacije daje njen predsednik M. Dobovišek, Ljubljana, Dunajska c. 35, ki ima uradne ure za člane in intere» sente redno vsak delavnik od 18. do 19. Organizacija absolventov Gradbene rokodelske šole v Ljubljani se je letos ustanovila. Pravila organizacije so od velikega župana ljubljanske oblasti potrjena z odlokom U. br. 5056/111. od 27. marca 1928. Na ustanovnem občnem zboru, ki se je vršil dne 31. marca, je bil za predsednika izvoljen Franc Komac, za tajnika Ivan Varoga. Organizacija ima namen posredovati, da dobijo elani službena mesta, ki odgovarjajo njihovi strokovni sposobnosti, kot zidarski, oziroma tesarski delovodje, tehniški risarji, itd. in pomagati članom do nadaljne strokovne izobrazbe z društveno strokovno knjižnico. Organizacija šteje danes 44 članov, absolventov zadnjih dveh šolskih let. Organizacija vabi vse absolvente, da pristopijo kot člani, da se organi* zacija ojači in more tem uspešneje vršiti svojo nalogo. Člani in stavbna podjetja naj svoja vprašanja dostavljajo tajništvu, organizacije (Ivan Varoga) v Ljubljani, Janežičeva ulica 12 (Prule). Poučni strokovni tečaji. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani je priredil v naših učilnicah in delavnicah šest strokovnih točajev: Od 18. septembra 1927. dalje (do konca šolskega leta) traja tečaj za mizarsko detajlno risanje. Predava Josip Tratnik, strokovni učitelj v pok. Udeležencev 50. Od 5. novembra do 31. decembra 1927. je predaval cand. ing. Josip Štirn, predmetni učitelj na Tehniški srednji šoli, o »tehniki obdelave pločevin«. Udeležencev 12. Od 7. novembra 1927. do. 23. februarja 1928. tečaj za elektroinstaiaterje. Predaval je ing. Anton Ditrich. Udeležencev 38. Od 16. januarja do 25. februarja 1928. tečaj za soibne slikarje. Predavala sta prof. Saša Šantel in slikarski mojster Josip Božič. Udeležencev 21. Od 12. januarja do 10. marca 1928. tečaj za damsko prikrojevanje. Pres daval je Alojzij Knafl. Udeležencev 50. Od 12. marca do 10. maja 1928. tečaj za moško prikrojevanje. Predaval je Alojzij Knafl. Udeležencev 32. Navedeni prvi tečaj za sobne slikarje (mojstre in pomočnike) je organi« zirala umetniška šola »Probude«. Slikarska dela tečaja so bila razstavljena od 1. do 3. aprila na Tehniški srednji šoli ohenem z razstavo* Gradbene rokodelske šole. Tudi razstavno dvorano (telovadnico) so poslikali udeleženci tečaja po načrtih prof. Šantla. Ljubljanski oblastni odbor Podmladka Rdečega križa je v naših učilnicah in delavnicah priredil uč-it el j siki roko tvor ni tečaj od' 11. julija do 6. avgusta 1927. Tečaja so je udeležilo in ga dovršilo 52 učiteljev in učiteljic. Vodil ga je Alojzij Novak, ravnatelj II. deške meščanske šole v Ljubljani. Predavalo se je na njem modeliranje, izrezovanje iz papirja, kartonaža, pletarstvo in mizarstvo z ozirom na potrebe narodne šole. O kartonaži je predaval Alojzij Novak, o plctarstvu strokovni učitelj Ignacij Uršič in o mizarstvu strokovni učitelj Josip Mercina. V kartonažnem oddelku je bilo 27 učiteljev»ic, v ples •tarskem 18 in v mizarskem 7 učiteljevsic. Obiskovalci kartonažnega in plctars skega oddelka so prostovoljno obiskovali budi tečaj dekorativne tehnike, kjer so slikali na steklo, les, svilo in baržun, vadili vtiskovanjc v les in tehniko proizvajanja šibic. Vse te vrste tehnike je predaval ravnatelj Alojzij Novak, reliefno slikanje na svilo in druge snovi pa je predaval in tudi praks tično poučeval solastnik tvrdke »Papirol«. Teoretična predavanja so sc vršila v zvezi z ročnim delom, posebno pa se je predavalo o pomenu rakotvornosti in O' moderni delovni šoli. * Ljubljanski oblastni odbor Aeroslkluba je v naši preda» valnici priredil za, srednješolsko dijaštvo tečaj o gradnji samo» stojno letečih mo'delov. Tečaj je imel predvsem namen vzbuditi zanimanje in zbrati vse one mlade moči, kiso v resnici pripravljeni z resnim in smotrenim delom doseči tudi pri nas take uspehe, kakor so drugim nas prednejšim narodom že zdavnaj v ponos in vzpodbudo. Kolikega pomena so ravno taka predavanja, je razvidno najbolj iz dejstva, da države, ki imajo že zelo razvito letalsko veleindustrijo, z vsemi sredstvi podpirajo' razvoj in napredek v gradnji letečih modelov in brezmotornih letal. Na predavanjih, ki so se vršila vsalko sredo' in soboto od začetka februarja do konca aprila 1928. in jih jc vodil ing. Fran Slana, so se udeles ženci seznanili z osnovnimi zakoni, ki pridejo v poštev pri gradnji letal, o silah, ki pr: tem nastopajo in njih ravnotežju, dalje z ugodnimi aerodinam» skimi predpogoji ter konstruktivnimi 'n gradbenimi problemi. Zaradi kratko odmerjenega časa so se letos obravnavali le paličasti modelisenokrovs niki vseh mogočih oblik in ustrojev. Poleg teorije so sc vršili na aerodromu v Šiški praktični poizkusi z letali, ki so jih konstruirali udeleženci tečaja sami. V razmeroma kratki dobi od pričetka jc bilo- izgotovljenih več mo« delov, ki so pri poizkušnjah pokazali prav lepe letalske zmožnosti. Vseh predavanj se je udeleževalo povprečno 20 dijakov vseh ljubljanskih srednješolskih zavodov in meščanskih šol. Na povabila k vpisu jc bil odziv mlajšega dijaštva mnogo večji nego od strani višješolcev, kar pa je le po* zdraviti, kajti s sistematičnim delom se bodo v nada.ljnem irazvoju ravno vslcd tega pokazali mnogo ugodnejši rezultati. Veliko zanimanje od strani udeležencev je privedlo ljubljanski oblastni odbor Acro=kluba do sklepa, prirediti po' počitnicah tekom prvega meseca novega šolskega leta prvo jav.no nagradno tekmovanje modelov, ki bo do* stopno' vsem dijakom. Ocenjevala sc bo največja dosežena daljina, višina in najboljša izvedba modelov. Na ta način bo vsej javnolsiti mogoče kontros lirati dosežene uspehe in vzbuditi še večje obče zanimanje, kar je velikega interesa za razvoj našega letalstva. Naša mladina bo pa pridobila na novih idejah in praktičnih primerih, ki jo bodo le še vzpodbujali k nadaljnemu delu. Umetniška šola „Probude“. »P robu da«, društvo jugoslovcnskih umetnikov, industrijeev in trgov« cev v Ljubljani, je leta 1921. ustanovila zasebno" umetniško, šolo, ki ima namen vzgajati umetnost in dvigniti domačo' narodno umetno obrt. Pouk je lazdelicn na tečaje, ki jih vodijo umetniki in strokovnjaki. Da je mogoče obiskovati tečaje vsakomur, ki se zanima za umetnost in umetnoi obrt je do* ločen pouk na večerni čas od 18. do 20. v učilnicah Tehniške srednje šole v Ljubljani. Obstojajo sledeči tečaji: A. Prostoročno risanje po živem modelu s predavanji iz anatomije, perspektive, oblikoslovja in zgodovine umetnosti in domače obrti. B. Dekorativno in narodno ornamentalno risanje ter pokrajinsko slikanje s potrebnimi predavanji iz te stroke. C. Posebni tečaji za grafiko' (lesorez in bakropis), fotografij o, malo plastiko in kiparstvo, slikanje na tkanino, narodno ornamentiko', usnjerez in knjigoveštvo in opisno geometrijo za one, ki se pripravljajo za izpite. D. Javna risarska šola za pomočnike raznih obrti; pouk ob ne* deljah od 9. do' 12. Na 'tej šoli poučujejo: fotograf Bešter Veličan, slikar GaJspari Maksim, kipar Jurkovič Ivan, grafik Smrekar Hinko, profesor medajler Sever Anton, profesor slikar S an tel Saša, profesor slikar S u b i c Mirko, profesor kipar V a h t a r Drago in profesor V o 1 a v š e k Davorin. Informacije o šoli in o vpisovanju daje vodja šole Sever Anton, pro* fesor na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Objave o pričetku šolskega leta 1928/1929. Šolsko leto 1928/1929. se prične dne 1. septembra 1928. Za vpisovanje so vobče odrejeni redni in izredni roki, vsakokrat od 8. do 12. V vsak prvi letnik se sprejme Je omejeno število učencev (učenk). V izrednem roku se vpisuje le v primeru, ako se ne bi v rednem roku vpisalo dovolj učencev (učenk). Ne sprejmejo se novi učenci (učenke), ki bi mod šolskim letom stanovali več kot 10 km izven Ljubljane. Vsak sprejem v prvi letnik kateregakoli oddelka je le začasen in sme učiteljski zboir s konferenčnim sklepom tokom prvega semestra odsloviti vsakega učenca, ki se mu n e z d i s p oso b c n za strokovni pouk. Dnevi vpisovanja. Višji (srednješolski) oddelki. Gradbena, Strojna in Elektrotehniška srednja šola: Prvi letnik, novi učenci (učenke) in repetenti: a) redni rok: ponedeljek, dne 2. julija; b) izredni rok: ponedeljek, dne 3. septembra. Vsi ostali letniki: a) novi učenci (učenke), ki pridejo iz drugih srednjih ali obrtnih šol: ponedeljek, dne 3. septembra. b) učenci (učenke), ki so 'bili v šolskem letu 1927/1928. na tukajšnjem zavodu: ponedeljek, dne 10. septembra. Delovodske šole. Strojna in Elektrotehniška delovodska šola: Prvi letnik, novi učenci in repetenti: ponedeljek, dne 2. julija. Drugi letnik: ponedeljek, dne 10. septembra. Mizarska in strugarska delovodska šola: Prvi letnik: ponedeljek, dne 2. julija. Gradbena rokodelska šola: Vsi trije razredi: od 29. do 31. oktobra. Strokovno-obrtne šole. Kiparska in rezbarska šola, Keramiška šola in Pletarska šola (Učna delavnica za košarstvo): Vsi letniki: ponedeljek, dne 3. sepitemfbra. Ženska obrtna šola: (Oddelki za šivanje perila, i z d e lo v a n j e oblek in vezenje.) Prvi letnik, redne učenke: a) redni rok: ponedeljek, dne 2. julija; b) izredni rok: ponedeljek, dne: 3. septembra. Višji letniki, redne učenike: ponedeljek, dne 10. septembra. Izredne učenke (hospitantke): četrtek, dne 20. septembra in petek, dne 21. sep'tembra, vsakokrat ob 10. in 16. Dnevi sprejemnih izpitov. Višji (srednješolski) oddelki. Ako se bodo sprejemni izpiti zahtevali, bo 'to učencem objavljeno ob vpisovanju. Delovodske šole. Gradbena rokodelska šola: Sprejemni izpiti iz slovenščine (spis po narekovanju) in računstva v prvi Tazred: sreda, dne 31. oktobra. Eventualni sprejemni izpiti v drugi razred (iz vseh učnih predmetov prvega razreda): od 29. do 31. oktobra. Strokovno-obrtne šole. Ženska obrtna šola: Sprejemni izpiti iz risanja in ročnega dela v prvi letnik: a) redni rok: torek, dne 3. julija; b) izredni rok: torek, dne 4. septembra. Eventualni sprejemni izpiti v drugi letnik (iz vseh učnih predmetov prvega letnika): od 5. do 7. septembra. Ponavljalni izpiti se bodo vršili od 2. do 7. septembra v redu, objavljenem na razglasni deski. Redni pouk se prične po (končanem vpisovanju in bo pričetek posebej objavljen. Na Gradbeni rokodelski šoli se prične redni pouk v soboto, dne 3. novembra. # Vse druge in natančnejše pojasnitve so objavljene na razglasni deski v vestibulu zavoda ali se dobe pri ravnateljstvu. Zaoojaa višina Konstrukcija stopniščnega krivca. Krivec pri notranji stranici mešanih stopnic. Merilo 1:10. 12 ar J s. Konstrukcija stopniščnega krivca. Polžaste stopnice, notranji in vnanji krivec. Merilo 1:36'8. (Na sliki 2*72 cm je v naravi 1 m.) Del programnega načrta: Trgovska in stanovanjska hiša A. L. v Ljubljani. Profesor: Učenec: Bernard Jakob, ing. arch. Kryl Pavel. IV. letnik 1927./1928. Programna risba. Profesor: Učenec: Herzog Drago, ing. Supančič Ciril. IV. letnik, 1927./1928. —......—.nz: T WUVMM/77777. .1; * ;vw v ■ ' ■ 1 i • .