St. 130. V Ljubljani, soboto 9. novembra. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek četrtek in soboto, ter velja po pošti prejeman, za avstro ogerske dežel« ali v Ljubljani s pošiljanjem na dom , za celo leto 10 gold., za pol leta 5 gold., za četrt teta 2 gold. 60 kr, Za tuje dežel« za celo leto 12 gold., za pol leta 6 gold., za četrt leta 3 gold. 25 kr., a. v. — 2« oznanila su plačuje od četiristopne petit-vrete 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača stumpelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. b) peticijski odsek gg.: ftarbo, Pintar, Razlag, Tkurn, Zamik; c) odsek za poročilo o delovanji deželnega odbora gg.: Aptaltrcrn, Kozler, Langer, Franc RudeŽ, Švctec, Tavčar, Zarnik ; d) šolski odsek gg,: Aptaltrcrn, Bleivveis, Costa, Dcžman, Grabrijan, »Svetce, Toman ; e) občinski in cestni odsek gg.: Apfalrtern, Costa, Dežman, Kotnik, Kromer, Murnik, Razlag, Karel K u dež, Zagorec. Vladni predlog z naČertoma postav o uravnavi pravnih razmer ufirteljstva in o uravnavi na-pravljanja, zdrževanja in obiskovanja javnih ljudskih šol Vojvodine kranjske, in v zvezi s to predlogo zadevno poročilo deielnega odbora, se izroči šolskemu odseku. Vladni predlog, s katerim se razglašajo določbe o posredništvih (miriteljstvih) v poravnavno skušnjo med strankami, katere so v prepiru, se izroči po Zaruikovem predlogu občinskemu odseku. Predlog deželnega odbora o plači služabnika pri sekcijah v deželni bolnišnici se sprejme. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlože proračuni zakladov različnih ustanov za leto 1873. in računski sklepi sa leto 1871, poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun normalnega šolskega zaklada za leto 1873. in računski sklep za leto 1871 in poročilo deželnega odbora o nnjni potrebi, da se poseben oddelek deželne posilne delalnice začasno prepusti v porabo nornišnice, se odsekom izroče. Dr. Razlag potem dobi besedo, da utemeljuje svoj predlog za prošnjo do Nj. veličanstva cesarja, naj pomilosti onih 59 kmetov iz vasi Stu-dor in Stare fužine na Bohinjskem, ki so bili obsojeni hudodelstva vstaje po §. 68 in l>9 kaz. zak. Stvar je našim bralcem po večini poznana iz naših člankov (v št. 121 in 122 „Slov. Nar.u), zato ne bodemo ponatisnili cele temeljite obrazložbe, katero je poslanec dr. Razlag podal o krivici, ki se tem kmetom godi. Dokazal je, da so bili ljudje v zmoti, da so mislili svoje pravice varovati, brez hudobnega namena. 02 je bilo obtoženih, 59 obsojenih. Izmed teh so bili samo 4 zavoljo malih prestopkov kaznovani, vsi drugi še nijso bili nikoli kazneni, da si so starci med njimi. — Ur. Razlagov predlog se potem sprejme skoro enoglasno in izroči peticijskemu odseku. Dr. Razlag potem utemeljuje drug svoj predlog o sestavi posebnega gospodarskega odseka 7 udov, kateri bodo o predstoječih pre-membnh Jelovce poročal in nasvete stavil. Ta dr. Razlagov govor prinesemo ves v prihodnjem lista po Btenografičnem zapisniku. Poslednja točka dnevnega reda: volitev enega uda c. kr. deželne komisije, se odrine na prihodnjo sejo, ki bode v pondeljek. doriiki deželni zfcor. (lav« por.) (1. seja 5. nov.) Zbrali so se deželni poslanci, po slovesni maši v stolni cerkvi, v dvorani deželne palače, da bi zopet začeli svoje efemerno delovanje. Slovenski poslanci so bili vsi, izmed italijanskih pa je manjkalo fin. ministra Pretis-a in grofa tttrassolda. Virilca, knezo-nadškofa, nij bilo in ga menda tudi ne bo; pravijo, da je njemu težko se zbora udeležiti zaradi narodnostnih homatij med poslanci enega in druzega naroda; nc ve, kam bi potegnil. Deželni glavar pozdravlja poslance, z italijanskim govorom v katerem povdarja posebno, da treba Deželni ztoorl. Kranjski deželni zbor. (II. seja 7. nov.) Ob 10. napovedano sejo odpre glavar Kalteuegger ie le oh ' 211. — Bere se zapisnik 1. seje najprej v slovenskem potem v nemškem jsziku. Potem naznanja predsednik, da se bode odslej zapisnik samo v enem jeziku bral in sicer enkrat samo v slovenskem, enkrat samo v nemškem. Ker se nemščini, jeziku neopravičene manjšine, pri nas vedno koncesije delajo, da si ravno se v drugih zborih, kjer so Slovenci v manjšini, slovenščina grdo zaničuje, nij se nihče oglasil proti temu. Glavar Kaltenegger potem nekaj naznanja, ali mož tako tiho, naglo in nerazločno govori, da ga niti vsi poslanci ne razumejo, do novinarskih miz pa je njegova beseda včasi čisto sluhu nedosegljiva. Dr. Zarnik izroči peticijo dolenjskih občin (Trebanjske , Litijske, Novomeške , Kostrevniške, Temeuiške itd.), da naj se cesta črez Hogenšperg več ne posiplje, temuč nova dela črez Lipinsko Bukovje. Dr. Bleiwci8 izroči peticijo nekoliko Vrh-ničanov, naj se občinske volitve potrdijo. Dalje interpelirajo Vrhničani vlado, kako more dopustiti, da se c. kr. uradnik Mulcj poleg svojega poklica peča z raznimi kupčijami in obrtuijami, ker menijo, da nobeden ne more dveh gospodov služiti. Obe peticiji se izročiti peticijskemu odseku. Potem so se volili odseki. Voljeni so v a) finančni odsek gg. : Bleivveis, Costa, Dcžman, Irkič, Kromer, Murnik, Poklukar, Zavinšek, V. C. Zupan; Listek. Iz lin Mije. 0 nedavnih reformah v Busiji. (Spisal prof. dr. Fr. Colestin.) (Dalje.) Z neomahljivo vero v svoj poklic je car pričel to vojsko, ki je tudi njemu, če tudi prepozno pokazala, kako slaba jo vsa državna mašina. U olj ko za vse drugo se je pečal za armijo, nanjo se zanašal ko na skalo in sanjaril, da bo ž njo boril se proti evropski revoluciji. Vedel je sicer, da ga goljufajo iu ne enkrat ostro kazuoval, pa svojo žalostno stanje je šc lc pri začetku vojsko sprevidel. Armija je bila slabo obučena, in manjkalo ji je vse drugo; državni zaklad jo bistno tajal, brez kredita v Evropi jc vlada morala izdajati papir. Pokupovalo sc jc vsega dovolj, vojaki pa so boje bili na pol nagi in bosi, med tem, ko so denarji izginjevali, da jim sledu nij bilo. Takrat so spoznali tudi ucdaljuovidni ljudje, da brez moralnega in umstvenega kapitala je narod slab vkljub veliki armiji, jeli so še bolj čutiti potrebo reform. Obožatclj samodržavija jc strašno trpel, prevelik jc bil udar tudi na njegov železni značaj. Postajal je mračen in hodil wnir bolj pogostoma k metropolitu za svet. Od očevidca smo čuli, kako je nekega dne, ko so zruir buja in huja naznanila dohajala od Ornega morja, počasi šel Nikolaj po ulicah Petrograda, skoraj sani in ves zamišljen, navadno pot k metropolitu. Proti svoji navadi se nij nikamor ozrl, nikomur ne odzdravil. Na lici se mu je morala brati strašna muka, in po patrijarhalni navadi so ljudje jeli vpraševati ga: Batjuška, čto tebi? Mi umrem za tebja! On pa je molče stopal dalje. Masa naroda jo bistro rasla, sem ter tje se je jel slišati jok, in kmalu nij bilo med množico Človeka brez solznega očesa. — Duševno in fizično zlomljenega je potem kmalu blagodejna smrt ga rešila. Aleksander H. in njegova vlada je jasno videla, da brez osvobojenja kmetov nij mogoča nobena druga reforma. Prvikrat jo tu vlada iskala pomoči pri občestvu, in sicer pri tem delu, ktc-remu je bil izhod (zunaj kmetov se ve) najbolj važen, k dvorjanom in nij se ji bilo treba kesati za to. Varno ravnaje je vlada predlagala le vprašanje, kako /boljšati stanje kmetov? V mnogih gubernskih odborih se je sicer večina hudo vpirala vladiucmu predlogu, slute, da je to lc prvi korak, za katerim pridejo drugi, pa monjšina nij samo podpirala vladin predlog, a stavila svoj, da bi sc naravnost odpravilo rabstvo kmetov. Vlada, ki jc le tega čakala, je krepko podpirala menjšiuo in skleucno jc bilo polno osvobojenje a nc samo zboljšaujc stanja kmetov. Z ukazom 1!J. februarja is«;L 1. jc Aleksander 11. dal milijonom svojih podložnih človeške pravice, se strahom so pričakovali tega dne ti privrženci starine, ki so osvobojenje kmetov imeli za dejanje strašno nevarno, da, skoraj za punt. Do- segli so sč svojim pustim kričanjem, da bo ves ta dan vsaj v stolicah bili vojaki na nogah, da bi varovali gospodo. Pa prešel je liJ., prešel mesec, dva, celo leto, in hvalitelji rabstva so osramoteni zamolčali: nikjer se nij hotel vnemati punt. Vse se je vršilo tiho in mirno, tako da so se čudili celo mnogi prijatelji in delavci reforme, pričako-vaje od nje bistrih sprememb vsega občestvenega stroja, in ne da se tajiti, da ta reforma je zares položila novo osnovo razvitija naroda. Pa zamena starih sokov, vse substancije celih narodov se ne dola tako hitro kakor pri posameznem človeku; kar so tisučletja naredila ali zanemarila more popraviti stoletje ali desetletja, pa ne eno leto ali celo dan ukaza. Ne vide pričakovanega uspeha od svobode kmetov so prav mhOgi jeli obupovati sploh nad njeno blagodejno močjo, da, sme se reči, da je za občcstvcue stvari prvič zhujena energija upala vsemu narodu, mladostno nepotr-pcžljivemu in kakor otrok od dcucs vsej onega zrna pričakujočcniu žetve že jutri. Po drugi strani pa jc nastopivšo mlačnosti krivo tudi to pričakovanje, da se reformatorsko delovanje tega carstvo-vauja nc bo ustavilo, da se ne bodo odpravljale samo surove zuuajnosti rabstva, da bo mari izginil njegov princip, katerega so sc vso sfere ruskega življcuja navzele, pa vsega tega jc do sedaj bilo malo videti po mnenji ncpotrpežljivih. Od todi žalostna prikazen, da sc občestvo nij posebno pečalo za tako važne reforme, za sodnijsko in zein-ikOj še meuj pa za reformo mestnih uprav. (Dalje si.) letos prav varčnega gospodarstva, ker je bila letina na Goriškem sploh slaba in ne morejo posestniki niti državnih bremen zmagati; priporoča, naj se v ta namen nikakor ne povikšajo deželne naklade. Pozdravlja posebej v kratkem slovenskem govoru tudi zborovo desnico. rKakor so bratje, pravi, kateri stanujejo skupaj pod eno streho, lehko različnega mnenja in različnih teženj, taka jo tudi med goriškimi Slovenci in Italijani. A na vse zadnje zmaga vendar vselej ljubezen do skupne očevine, in kadar se zberejo da bi za njo kaj poskrbeli, lotijo se radovoljno in složno skupnega dela." Na to navadno znano odzdravljanjc Njegovemu Veličanstvu in konečno predstavlja glavar kot vladnega zastopnika barona Kcchbaeh, ki nagovori poslance v italijanskem jeziku in potem v neugodno se glasečem dijalektu svoj govor tako-lc posloveni: ,,Ker sim dobil naročilu nadomestiti vlado Njih Vclič. pri temu visokoslavnimu zboru, si štejem v čast, de Vas morem srčmi pozdravit. Jest sem previžan, de boste tudi v ti seji krepku donesli k pnhulšajni stana te dežele, na blaženost od ktere je tudi vlada obrnila svoje misli. „ Visokoslavnu ministerstvu Vam bo predložilu načrt postave zastrau napelavajna (! ?) h pokojski dnarnici tistih učiteljev važnih (?) ljudskih šul, kteri bodo prcstaulcni od kakšno druge kronovine." Pa tudi to zmes jo tako pretrgano izmazal, kakor bi je nc bil mogel slabšo narekavati šolar-ček, kateri je svojo nalogo k večjemu dvakrat pre-čital. To se pravi narod sramotiti, njegov jezik v zasmeh staviti, a nikakor nc enakopravnost spoštovati in jo izvrševati, kakor bi moral zastopnik vlade v deželnem zboru. Deželni glavar naznanja, da ho v zborovih sejah tajnikoval deželni uradnik g. Krncst Klavžar in sklene sejo. (2. seja 6. nov.) Popoludne ob 5. uri je bila zopet seja. Poslanca Pretiš in Pollav sta prosila 14 dnij odpusta, ki se jima dovoli. Da nijso vsi poslanci za ta predlog glasovali, nam je dokaz, da so vsaj nekateri med njimi, ki spoznavajo važnost poslanskih dolžnostij. Pretiš se izgovarja z bolehavostjo, a dunajski časopisi pripovedujejo, da je odpotoval v Prago. Če je to res, potem smemo po vsej pravici trditi, da ima gosp. baron — naš zbor za norca, da brez ovinkov govorimo. Pollay-a kličejo svoja lastna opravila drugam. Komur so lastna opravila važnejša od deželnih, naj se nc poteza za poslanstvo. K večjemu dva ali tri tedne je zbor vsako leto skupaj, Če se mu še v tem trenotku odtegajo poslanci, lehko rečemo, da teptajo brezvestno zaupanje svojih volilcev. Vlada je predložila našemu zboru en sam malovažen predlog zastran doneskov k denarnici pokojnin, katere naj bi plačevali tisti učitelji javnih ljudskih šol, ki se namestijo od drugod v našo deželo. Ta predlog se izroči politiškemu odseku, v katerega so izvoljeni: Čeme, dr. Lavrič, dr. Deperis, Pagliaruzzi in dr. Pajer. Proračuni in računski sklepi vseh deželnih zalogov se izročijo finančnemu odseku 7 udov, ki so: Baron Ritter, Doljak, AVinklcr, Gorjup, dr. A brani, Candussi, grof Strassoldo. V peticijski odsek so sc izvolili: dr. Žigon, dr. Maurovich, Fagancl, Dottori, \Vinkler, llcnar delli. — Ta teden no bo nobene sejc več; najbrže bo prihodnja še le v torek ali sredo prihod, tedna. Štajerski dozolni z "bor. V Gradcu 5. nov. *) (l/.v. dopis.) Štajerski deželni odbor se jc denes z navadnim cercmoniclom odprl. V deželni dvorani bilo jc prav hladno in hladna sta bila tudi govora Kaiscrfcld-a in cesarskega namestnika. Naš stari prijatelj Kai-8orfcld je sicer izrazil svoje veselje, da sc jc lanska kriza za ustavo srečno vršila, vendar so mu je pri vsem tem videlo, da nema pravega upanja, *) Za zadnji list prekasno dožlo. Uredn. ka nc bi sc njegovemu ljubljencu, deecmberski ustavi, ne primerilo kaj Človeškega. V svojem govoru oziral sc je posebej na poročilo deželnega odbora zarad prenaredbe občinske postave. To poročilo jc gotovo eno najvažnejših, ker sega tako rekoč v jedro ljudske avtonomije. Lani je došlo deželnemu zboru več sto peticij, po največem od nemških kmetskih občin in od politiško-katoliških društev, da sc naj občinska postava prenaredi, kar sc tiče izvirnega in prenesenega delokroga (Tuđi „Slov. Narod" je o svojem času v obširnih člankih svoje mnenje o tej stvari izrekel). Letos pride to vprašanje pred deželni zbor. Ker Rta poročila veČine in manjšine deželnega odbora precej obširna , Vam hočem v enem prihodnjih listov o tem velevažnem predmetu natančneje poročati. — Izmed deželnih poslancev jc bilo kakih T>() nazočib, od slovenskih dr. Vošnjak, dr. Scrncc; Adamovič pa jc prosil za tritedenski odpust. (2. seja (5. novembra.) Po prebranem zapisniku 1. seje naznanja dež. glavar, da g. dr. Do-m i n k u š zarad prenujnih osobnih opravkov prosi 14dnevni odpust. Zbornica privoli. /a zapisnikarja sc izvolita dr. Itos in dr. Ser ne c. (Poslednji je žc pri lanjski sesiji ta posel opravljal in kaže to zopet veliko brezozir-nost nemške večine, da iz peščico slovenskih poslancev izbere zapisnikarja, kateri vsled mu naloženih opravil se ne moro lehko pri debatah udeležiti.) — Kot v cr i f i k atorj i so izbrani: gr. Attems, Karlon, Hackclberg in dr. Serncc. — V f i-nančni odbor 12 udov, kateri jo najimenitniši, izvoljeno je 12 nemških poslancev; v peticijski odbor f) udov izmed Slovencev dr. Do-minkuš; v šolski odbor 9 udov dr. Serncc; v odbor za občinske zadeve 12 udov Herman. Deželni glavar naznanja, da se mu je oddal predlog dr. NVretshkov in tovarišev: da se naj postava o realnih šolah v tem smislu prenaredi, da bo učen je francoskega*) jezika brezpogojno obligaten predmet za vse učence in ne kakor do-zdaj prosti volji prepuščeno. "VValterskirchen naznanja interpelacijo do vlade: ali bi se verozakon na ljudskih šolah ne dal tudi po drugih osobah , kakor po katehetih prednašati? Seja se sklene. (8i seja 7. novembra.) Tudi pri denašuji seji Se nij bilo nobene posebne razprave. VValtcrs-kirchen jo bral interpelacijo do vlade, kaj misli storiti v tacih slučajih, kadar verozakon v ljudski šoli ne uče od ordinariata imenovani kateheti, ampak druge osobe, kot namestniki pravih katehetov. Krajni šolski sveti imajo menda pravico, da tacih substitutov ne pripoznajo, zlasti, ker ti namestniki v mnogih krajih proti novim šolskim postavam agitira jo. Navaja nek prigodek, ki sc je v Kapfen-bergi s tamošnjim katehetom pripetil. Cesarski namestnik obljubi, da bo v eni prihodnjih sej na to interpelacijo odgovoril. — Za predlog o ravnanji z ubogimi, o reformi cepljenja koz in drugo predloge, tikajoče se sanitarnih naprav sc izbere poseben odbor 7 udov, v katerega zopet nobedon slovenskih poslancev nij voljen. (Lani bil jc v tem odboru dr. Vošnjak.) — Prihodnja seja bode v sahoto 9. nov. Dopisi. Iz llurkova uta Unskom, 81. oktobra. [Izv. dop.| (Konec.) („Prisjažn i j c", zatišje v ž ur nali s ti k i in sploh povesti dobrega starega časa in sedaj ne.) Znano bo pač, da imamo tu soduijc „občestvcuc vesti" porotnike ali „prisjažnije.u Ze nekaj časa pa so prisjažuije jeli obračati pozornost nase s tem, da ene vrste obtožence pripoznavajo povsod za nedolžne, čeravno nij nobenega dvoma, da so po zakonu krivi. Zanimivo jo, kako se vedeta glede tega fakta dva glavna lista Rusije, Moskovskija Vjedomosti in St. Peterburgskija Vjed. Prvi, narodno konservativcu govori n. pr.: ta opraviče- *) Zakaj tega ne zahtevate za slovenski jezik, g. šolski nadzornik slovenski!) realnih Sol V Uredn. vanja sipljoča sc brez konca in brez vidnega razloga, predstavljajo nenormalno prikazen (1S71. 1. št 964) , sploh pripisuje to le napačnemu usmiljenju občestva. Drugi, liberalni, pa vidi v takih razsodbah očitno kritiko in nek korektiv prisežnih glede ruskih kazenskih zakonov, tako ostrih, da da bi obtožence bil kaznovan veliko huje, ko zaslužuje, in meni, da ga zato raji popolnoma opravičujejo. Mora se priznati, da je to pojasnilo veliko bolj pametno od bodovanja moskovskega časnika, in da, Čeravno krivega opravičiti obsolutno prav nikoli nc more biti, se vendar nc smo vselej zahtevati : fiat justitia, percat mundus, posebno pa nc Čc jc justicija tako prvotna, kakor jc sem ter t jc še v ruskem zakoniku. Nekako čudno pa je vendar in v vsakem slučaji, vpijoče po pomoči jc n. pr. sledečo: Nek činovnik jc bil obtožen, da je nkral tujo obleko. Tatvina je bila popolnoma dokazana, ko je celo obtoženec so podal, pa pri-sožni so ga opravičenega odpustili iz soduijc (Mosk. Vjcd. IHTI. 1. št. 2f)0.) Drug primer, smešen, ko bi smelo biti kaj smešnega v podniji , kjer sc odločuje ob imetku in svobodi osobo, je ta: V ruskem južnem mestu je nek zgovoren advokat branil Rvojcga klienta tatu, in da bi vendar omehčal in prepričal prisežne , je za naj bolj silni dokaz njegovo nedolžnosti modroval: Gospodje prisežni, jaz sem branil pred nekaj meseci pred vami tatu in vi ste ga opravičili, pred nekaj dnovi drugega, vi ste ga opravičili, sedaj branim tretjega in prepričan sem, da ga opravičite. — Zurnatistiko je lc kriza na borzi nekoliko zdramila , sicer pa miruje: ima sploh bolj miren značaj, ker ga mora imeti. Za to se junaki peresa bijejo tam, kjer jim jc dovoljeno, časi tim huje, in nc iščejo ravno v galantoniu besed za svoje nasprotnike. Klasiki in realisti sc še zini raj trpeti nc morejo, pa molče, in zmagani realisti le sem ter tjc spuščajo kako raketo v dokaz, da v njihovem taborji se nc spi popolnoma. V debelih (po 28 pol) mesečnih žurnalih so tiskajo neredko prav odlični spisi tikajoči se sočasnih vprašanj ruskega življenja, in tudi učeni v ožem smislu. Zelo jc zastopana beletristika, povesti in romani, časi tudi precej dobra satira. Sedanje lepoznanstvo sc zelo loči od onega starih dobrih časov. Prejšnje jc bilo izprva popolnoma aristokratično: junaki in junakinje so morali biti iz viših krogov, sploh je moralo veršiti se vse v salonih, v teh krogih, ki bo sedaj zgubili ves svoj nimbus in pokazali se v svoji pusti puščobi. Tu so bili dvojni junaki, civilni diplomati, in vojaki, prvi bledi in tajajoči se od tihe ljubezni k čistokrvni krasavici, z nenavadno blagorodnostjo, znanjem plesa, in umen jem padati, kadar nij treba, na koleno pred krasavicami. Vojaki pa so večidel bliščeči kavalcristi, z žvenketajočimi sabljami in s čudno, skoraj nevarno ognjenostjo čuvBtcv, tekočih iz prs kakor lava Vezuva. Junakinje pa so nežno zdihujoče, na pol ležečo na svojih kozetkah, in želijo umeti svoje blcdo-za-nimivo diplomate in biti uganjenc od njih , ali pa so strastne in ognjene kakor Etna, skačejo s ko-zetek, in se kakor kače ovijajo v svoji strasti okoli kavaleristov. Sploh diplomati kruše srca vcliko-svetskih mučenic s preveliko idcalnostjo v ljubezni, kadar jc treba realnosti, kavalcristi pa s preveliko realnostjo, kadar jc treba idealnosti. S prvimi so konča navadno ljubezen „z molčečim , ponosnim trpljenjem", in potem vso žive dni gledata kako zvezdo, ki jima jc sijala v trenutek srečo. Z drugimi pa sc končuje z nepopisljivo srečo, ki sc pa potem prevrača v muko od prevelike ognjcuosti, in pogublja ali junaka ali junakinjo. Plcbejev zunaj lakejev nij. V drugi dobi (še pred kakimi 1T> leti se v salonskih povestih žc srečujeta aristokratični in plebejski element. Večjidel poslednji predstavlja junaka in sicer tako: Prekrasni pred stavitel jniei nbeuu mondc-a, vdovi ali pa ne živeči pri možu, postane dolg čas, in tedaj milostijivo izvoli opaziti kakega plebeja, omikanega oskrbnika, ali doktorja, ali literatom in sicer zunaj Kusije ali pa na deželi. J 1'ričnc sc ginljiva komedija: ona ga ljubi, pa se mu ne uda iz blagorodnoga aristokratičnega ponosa, on jo ljubi, pa sc ne ud;i iz blagorodnoga plebejskega strahu, da bi ga neusmiljeno ne zavrgla. Govore med seboj se na pol odkrivata, in nazadnje se, kakor že , zgodi, da eden ali drug ne more strpeti in sc razodene, nasledek česar je težka ločitev. Aristokratka beži v svoj svet in nazadnje pozabi pleheja, ki bi sc bil namera šc pre-drznil ljubiti jo ne samo platonično , plebej pa je nc more pozabiti in do smrti zdibujc po njej. Vse te nežno čuteče junake in junakinje je izgnala Rcdajna plebejska beletristika. Element prostih smrtnih sc je razlil ko mogočni valovi v velikosvetsko sredo in njene junake jel stiskati s prvega mesta. Junaki obrtnijske, kupčijske , uradniške in druge bourgcoisio-je so sedaj na prvem mestu, ter so dobili v roke bogastvo duhovno in materijalno. Mužik, njegova osoda, njegovo trudo-polno življenje zanima sedaj tudi nežne gospodične, narodna omika v najširjem smislu počasi postaja geslo sedajnosti, in ono bo, čc tudi nc tako hitro kakor bi bilo želeti, privelo Rusijo k pravemu, kulturnemu življenju. Politični razgled, Iz i) u n a j a sc piše vladnemu poštanskomu ist u, da hoče ministerstvo najprej v državnem zboru si proračun za 187;$ dovoliti dati, potlej bodo šc le „voliluo reformo" na dan spravila. Uzrok temu jc, ker bi federalisti iz zbora ušli ako bi sc volilna reforma prej prinesla na mizo zbornice. — Nij to lepo, nam samim (ali prav za prav političarjem našim ki hodijo v rajhsrat dangubit) dajo vrv spletat, za katero nas mislijo uduŠiti ? Izmed d o ž c 1 n i h z b o r o v utegne najvažnejši biti tirolski, ako sklene (kar bi tudi kranjski moral, ako bi naša večina nc izogibala sc novim volitvenim agitacijam), da nc pošlje več poslancev v državni zbor. Glasilo tirolskega zbora „Tirolcr Stimmcn" vsaj tako govori, da sc sme in more od tirolskih nemških federalistov tak odvažen korak pričakovati. Že sc iz Insbruka poroča, da jc 30 poslancev vlado interpeliralo, zakaj se letos bogoslovska fakulta pri volitvi univerznega dekana prezrla. Ako sc to od vlade povoljno nc reši, žugajo poslanci izstopiti iz zbora. Praška „Politik" slovenskim poslancem v Ljubljani svetuje, naj si Palackcga izjavo globoko v spomin vtisnejo in svojo politično akcij(> po njej zaobrnejo. — Dober svet, ali našim oprczljivcem zastonj dajan. Med Husijo in Avstrijo so po „Golosu" diplomatični dogovori zarad sklepanja pogodbe, glede izvrševanja razsodcb v civilnih in kriminalnih pravdah. Srbska skupščina jc bila ti. novembra s prcstoluim kneževim govorom zaprta. Iz Amerike poroča telegraf, da so prvotne volitve volilcev prvosednika republike zediujcnih držav izpalo na korist republikancev. Dozdanji predsednik G ran t bode torej z veliko večino zopet voljen; njegov protivnik, novinar Grcelcv jc dobil malo glasov. Bazne stvari • (lfeOKiv.) Občni zbor pisateljskega društva je naložil odboru izdati knjigo v spomin slavnemu Proširnu. Po sklepu odborovem bode knjigi naslov: „Prosimo v album". Obsegala bode razen sestavkov, ki sc tičejo Prcšii na, lepo/.nanske i u razne drugo spise. Prijazno so povabljeni vsi slovenski pisatelji, naj /. obilnimi doneski poniorcjo dostojno oslaviti spomin našega največjega pesnika. Spisi naj se pošiljajo „odboru pisateljskega društva" ali kateremu odborniku. V Ljubljani 7. nov. 1872. Odbor slovenskega „pisateljskega društva". * (Ljubljanska hranilnica) jc pred nekoliko leti ustanovila za učeče sc tehnike rodom Kranjce štiri Štipendijo v svotah po 167 gl. 60 kr., kar je gotovo jako hvale vredno • ali manj hvale vredno in posebno za slovenske tehnike, ki so ubožni, tudi jako občutljivo je to, da sc one štipendije izključljivo samo sinovom nemškutarjev delijo, naj bode šc toliko v uku marljivih iu zelo ubožnik slovenskih prosilcev. — Treba jc, da se žc enkrat tej brezobzirni nemškutarski vladi konce stori. — Zadnjič so dva vseskozi naj marljive jša pa tudi prepotrebna ubožna prosilca odbili, pa štipendijo dali sinu premožnega ali vsaj imučnega žitnega trgovca, ker jc lc-ta nemškutar. V vse sc žc politika nosi!! * (Šolski odsek) v kranjskem zboru, kateri ima najvašucjšo postavo skleniti, je sestavljen iz gospodov : Apfaltrcrn, Uleivvcis, Gosta, Dcžuian, dekan (Jrabrijau , Svctee., dekan Toinan. Ta sestava nam uc dopada. Da so Blcivveis, Svctcc — in magari šc kot. strokovnjak tudi Dcžman notri, to razumemo. Kako pa volijo nemškega fevdalca Apfaltrcrna, ki mu jc toliko mar za izobražeujc tlačanov njegovih pradedov kot nam za lanski sneg, ter da volijo dva (sicer poštena a nesposobna) moža, kakor sta dekana Grabrijan in Toman: nam jc nerazumno. Šolska postava sc bode, ali bi se morala, vendar v novem svobodnem duhu narodnega napredka uglaviti. Omenjenima gospodoma se pa, če smo prav podučeni, dopada stara šola. * (,, 1) c ž c 1 n i glavar" vit. K a 11 c u c g g c r in dr. S upam nijsta v kranjskem deželnem zboru voljena v noben odsek. Da si ravno sta kot delavca v strokovnjaških rečeh nenapačna, vendar to ravnanje odohrujemo, ker nobeden nij poslance, dokler njiju volitev nij potrjena, ki, kakor upamo, tudi nc bode. — Med poslanci, ki zmerom v Ljubljani stanujejo in tudi potrebnega Časa za študije in dela v odboru imajo dovolj, tudi g. II o rak nij voljen v noben odsek. To pa ne vemo : zakaj nc? * (G o s p. Ijosar) se maščuje v zadnjih „ Novicah" zavoljo svoje grajano samopašnosti nad dr. V o šn jakom in dr. Kazi ago m, ter obširno popisuje, kako sta sc pri 500 gld., ki jih je Matica po njih dobila vslcd novih pristopov, zmotila za cela 2, reci: dva gold.!! „Tajnik" slov. Matice namreč mogočno poudarja v svojem poročilu, da sc jc pri skrutiniran ji našel en volilni list gosp. Jakoba Vil ar j a iz Pudoba pri Ložu, ki govori o priloženih 2 gld. Ker sc nek nij sta našla ta dva gld. pri Matici, piše g. Lesar dr. Uazlagu, in sicer zato, ker so sc nek njemu vse tako reči pošiljalo (vsaj „Novicc" so ga zato za „knlovodjo" razglasilo, ker jc naš časnik bil nasvetoval, volilne liste v njegovo celi dan odprto pisarnico pošiljati, kar pa jo k večjemu Četrtina storila.) Dr. Razlag takoj illopisnicO pošlje na g. Vilarja, naj izvoli naznaniti, komu jc on svoj volilni list in 2 gld. bil poslal. Na to šc lc 2. novembra t. 1. dobi pismu od g. Vilarja, ki naznanja, da jc bil dr. Uazlagu to poslal in ker jo ta od HI. oktobra do 5. novembra bolan v postelji bil. je šc lc f>. zvečer g. Lesarju pisal in (>. mu izročil ta 2 gld. iz lastucga žepa, ker mu po odhodu dr. Vošnjaka na deželni zbor v Gradec nij mogočo poizvedovati, kam sc jc založil prvi dopis g. Vilarja, ker jc dr. Razlag take dopise takoj izničeval g. dr. Vošnjaku iu nekterih Še v roke nij dobil, ki so šc lc prišli med sejo občnega zbora Malice, čo ravno pod njegovo adreso. Sicer pa zagotovi jamo g. Lesarja, da sta ta dva že, več goldinarjev žrtovala za narodne reči, kakor on grošev, ako bi jih trebalo. Tudi sc nam dozdeva, (ta bode kmalu prišel šo ob to trohico pameti, kar mu jc jc „zrela" politika še pustila. * (,,Laib. Tagblatt"), organ vladne stranke in manjšino deželnega zbora, zasramuje v svojem listu od zadnje Brede Slovanstvo iu s tem hoče oblatiti tudi Slovence, ko sc v notici pod naslovom „nationale Erzichiiugsrcsultatc" roga in posmehuje „\vio hcrijicli vveit es slavisehe Stamme hei voli kommener Autonomic im <'ulturriickgangc bringen." Tako daleč smo torej prišli, da Dežmanova stranka naravnost naše Slovanstvo zasramuje. Kar se pa stvari tiče, bodi nemškemu pritepencu pri „Tag-blattu" povedano, da so Slovenci za 40 procentov naprej nemškim plemenom na nemškem Koroškem, nemškem Štajerskem, gornjo Avstrijskem itd. Le vprašajte vojaške komisije, pa boste čuli, da baš nemški rekruti grintovi, ušivi, sifilitični iu z vsemi ^kulturnimi" madeži obdarjeni k preiskavam pridejo, tako, da jih morajo oficirji najprej na štirno gnati, da sc opero. • (Slovensko gledališče.) Zadnja slovenska predstava „na čast deželnega zbora" sc nij vršila na Čast slovenske dramatike. V igri ,,dajte mi surko'", ki je sama na sebi slaba burka, je precej s početka vse popačil g. „Kocelj'ki se nij bil svoje uloge skoro čisto nič naučil. Slavno vodstvo in regisscurstvo slovenskega gledišča mora pač. energično na to delati, da nepripravljenih igralcev na oder nc pusti. Čuditi sc moramo pa, da ima angažiran in plačan ud gledišča tako malo čuta svoje dolžnosti. — Drugi igralci (g. Kajzelj, Nolli) in igralke so igrali dobro, a ker jc bil enkrat ensembic moten, nij sc opazovalo to. — Naj nam prihodnja predstava da priliko, da bodemo hvalili, grajati nam težko dene. "(Kranjski deželni o d b o r) jc v seji 2. t. m. sklenil pripraviti dati dve sobi v deželni bolnišnici za ljudi, ki so za koze bolni, ker se imenovana bolezen v sosednjih deželah vedno bolj širi. Dalje jc bilo sklcncno deželnemu zboru predložiti osnovo nove cestne postave, načrt postave o odgonstvu in ravno tako osnovo postave o po hiranji pristojbino od zapuščin na korist normalno-šolskemu zakladu. :,: (Konfiskacijo „Urcnclja") je ljubljanska deželna sodnija potrdila. Kakor iz uradnega „spoznanja" vidimo, pravijo da sc jc pregrešil hudodelstva po §. 65 lit. a kazenskega za- Ikonika iu prestopka po tj. 300. Ujetih je (»00 ckscmplarov, drugi so ušli, ali kali. T („Slavjun") so zovo nov časopis, katerega prva številka jc v Celovcu na svitlo prišla to dni pod uredništvom g. M. Majarju. * (V Veli ko v c u) jc bila 6. nov. volitev poslanca. Voljen jc ustavovereo dr. Lugin. Slovence dr. Pavlic je dobil samo 8 glasov. * (Iz Metlike) se nam piše: Sedcmlctnica obstanka čitalnico metliške ovršavala se je 3. t. m. Muzike je bilo dovolj. Zunaj je igrala jesen svoj „rondo caprieciosso" z dežjem in viharjem, v dvorani smo ga pa slišali od gospodične Emc II o f-manovc na glasoviru. Izvrstna njena igra je menda storila, da je bil ta večer nenavadno hitro vesel postal. Storili so pa tudi vsi drugi igralci svojo dolžnost. 2-4. t. m. napravi čitalnica naša spet veselico s predstavo vesele igre „ravni pot najboljši pot". Uljudno vabi Ravnateljstvo. Tr/.nr fflir, V L j u b 1 j a n i 6. nov. Pšenica 5 gl., 80 kr., rž 3 gl. 80 kr., ječmen 2 gl. 80 kr., oves 1 gl. 80 kr., ajda 3 gl., proso 3 gld. 40 kr., turšica 3 gld. (50 kr., vagan krompirja 1 gl. 70 kr., leča 5 gl. 40 kr., grah 5 gl. 60kr., fižol 4 gl. 00 kr., maslo 52 kr., salo 85 kr., seno 1 gld. 30 kr., slama 1 gl., drva (22") 4 gl. 70 kr. — 0 gld. 80 kr., V Novem mestu. Pšenica 5 gld. 80 kr., rž 4 gld. 10 kr., ječmen 4 gld. 20 kr., oves l gl. 7<> kr., soržica 5 gld. 10 kr.. ajda 3 gld. 20 kr., proso -1 gld., turšica 3 gld. 30 kr., vagan krompirja 1 gl. 50 kr., fižol 0 gl. 40 kr., maslo 50 kr., salo 31 kr. V Trstu 7. nov. Pšenica 7 gld. 20 kr., rž 5 gl. 25 kr., turšico 4 gl. 2f> kr., ječmen I gl., 40 kr., oves 2 gl. 30 kr., fižol 6 gl., leča 7 gl. 75 kr., loj 27 gl. 60 kr., maslo 51 gl; 50 kr., slive 8 gld. 75 kr,', vinski kamen 20 gld., cunje 11 gl. 75 kr., knoper 10 gi.. Žima 43 gl. V Mariboru. Pšenica 6 gld. "»O kr rž 3 gld. 80 kr., ječmen 3 gld. '_?<) kr., oves 1 gld. 115 kr., turšica 3 gld. 60 kr., ajda .'» gld. 25 kr. V Cel j i. Pšenica 6 gld. 70 kr., rž 4 gld., ječmen gld. 50 kr., oves 2 gld. IO kr., turšica 4 gld. Listnica uredništva. Zarati poročil iz deželnih zlu rov smo bili prisiljeni izpustiti denea članek, in več dopisov, ki v prihodnji štev. pridejo. Liitnica opravništva. iGospodu Nikoli Homotariču v Križovljanu! List nam dohaja nazaj z opazko, da Vas nij več v dosedanjem kraji; blagovolite nam naznaniti svojo novo adreso. 65 gld. TO _ Dunajska borsa 8. novembra. Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v srebru 1860 drž. posojilo.....102 Akcije narodne banke ... 9 London.........107 Kreditne akcije......335 Napol..........8 C k. cekini.......5 Srebro........ 106 HO kr. 25 PO " W „ 80 „ 10 * 61 „ 10 „ 75 . Oznanilo. v deželno tablo zapisana graščina jPo* Kil li i k na Dolenjskem, med železniškima postajama Litijo in Kresnicami ob južni železnici ležeča, bode se iz proste roke po potu licitacije 11. novembra t. L ob 11. uri dopoldne prodala. Prodajanje se bode godilo pri vis. c. kr. deželni sodniji v Ljubljani, kjer se tudi pogoji za licitacijo v navadnih uradnih urah lehko poizvedo. Graščina se bode pri tej prodaji samo za ali nad cenilno vrednost 17.(»47 gld. oddala. (225—3) Teoretično in praktično izurjen Franc Žižek, doktor vsega zdravoslovja, operateur itd., stanuje (226—2) v (p'iiidcl. J(Mlfffr<»«l:t|rfti*M4» \r. Ordinira od 8.—9. in od 3.—4. ure. VnIV«! u kn rit III iz p u Mt ko* itn koži, tit'UMii. flolftotrajiitli iiai]iiiclili mrzlice izvenredno oslabeli in inalokrvni popolne m ozdravijo po 1 I orlovih sladovili preparatih *) po zdravnikih zaukazo- vanih. 0*ek, 2. avgusta 1872. Med mojimi bolniki je tudi ena šestletna deklica, ki jc vslcd akutnih izpustkov, tifusa I in dolgotrajnih napadih mrzlice izvenredno oslabela in malo-1 krvna postala. Zaukazal sem Vašo Hladu vo zdravilno čokolado in moram pritrditi, da njeno rabljenje iivrntuo I ugoden učinek ima in je mala deklica vidno IioIjmm in so zdaj popolnem dobro počuti. Od tedaj sem Vaše preparate v veČih slučajih z najboljim v»|»eliom rabil in Vas prosim, da mi zopet s poštnim povzetkom dva funta sladove zdravilne čokolade v tablah 2. sorte in on paket prsnih sladovih bonbonov doposlati blagovolite. Dr. A. LobuiS)'er, operateur in železniški zdravnik. lMinn Nzekcuo, 11. julija 1872. Prosim, da pošljete šest steklenic sladoizlečnega zdravilnega piva gospodu Antonu L'glečiču tukaj. (198—2) Ur. Jlajer, nadlečnik. *) Centralna zaloga na Dunaj i, Kolovratrlng a. Zaloga v Ljubljani pri gosp. Murliuu Uolobu. — V l|iavl pri gosp. An t. IleperlM-a. s trn > n s.* > i 95 Znvarovahm družba VIKTORIJA". Vil 111» valni družbi Vsled sklepa glavne skupščine od 36. septembra lS72je ..llairoiliill Z*I%'»1'0-l lll'lizVill** v Pešti izročila vsa zavarovanja proti Ogniti in na življenje zavaro- »VIKTORIJA", katera jc prevzela od 1. oktobra 1872 poroštvo zanjo. Glavno zastopništvo za kronovino kranjsko smo podelili gospodu Jakob-u Dobrin-u, ter imenovanega gospoda priporočamo p. t. zavarovancem z zagotovilom, da jim bo dajal potrebna pojasnila z največjo prijaznostjo. Vodstvo, Ponižno podpisani se priporoča z ozirom na zgornje naznanilo p. t. zavarovancem v prevzetije vseh opravil glede zavarovanja proti ognju in na življenje, v vseh kombinacijah, po najcenejših premijah, in ob enem zagotovlja, da bo izvrševal vsa čestita naročila naglo in natančno. Pisarna glavnega zastopništva za kronovino kranjsko je r Ljubljani na frančiškanskem trgu št. 45. JAKOB IM>llltl\. (221—2) glavni zastopnik zavarovalne družbe „VIKTORIJA". Varstvo proti mrazu je in ostane dobra zimska obleka. Zimsko blago iz čiste ovčje volne, katera, kakor znano, truplo vsakega škodljivega vremena varuje in je zato za ohranjenje zdravja o jesenskem in zimskem času nepogojno potrebna. m*to iz najboljšega^^ Krajniki za gospe in gospođe, 1 par za gospode kr. 50, 70, 00. podšite kr. 70, 90, gl. 1.20. „ dvojne, prefino tamburirano tri 1.20, 1.40. gospe kr. 60, 80, gl. 1. „ fino podšite kr. 80, gl. 1.20. „ dvojne, prefino tamburirano kr. gl. 1.20. otroke, po velikosti kr. 80, 40, f>0. „ podšite kr. 50, 60, 70. 80, Mliuwll zti pot in , 80, 30. Čepice za gospe in deklice. Najuioilcriii.se, najnovejše in najlepše. 1 kos za gospo gl. 1.80, 2.50, 3, 3.50. 1 „ „ deklico kr. 60, 80, gl. 1.20, 1.50. 31 ii fi za gospe in otroke. 1 kos za gospe, eleganten gl. 1.80, 2, 2.50. ' Cola garnitura, muf in ovratnik gl. 2.50, 3.50, 4.50. 1 kos za deklico gl. 1.50, 2. Čisto novo za to saisono. Robci za gospo in deklice v barvah: belo, violeto, rudeČe, modro. Ti so iz prav berlinske volno z najlepšimi vtkauiini slikami. 1 kos za gospe gl. 1.20, 1.80, 2.20, 2.80. 1 „ največje sorte, ogrinjalec gld. 3.50, 4, 4.50, 5. 1 „ za deklice kr. 60, 80, 90. gl. 1.20. JZVI'Mtlll so zimski sukneni čevlji za gospode, gospe in otroke, okusno adjustiraui, resnično varstvo pred mrazom. 1 par za gospe gl. 1.40. 1 ,, „ gospode gl. 1.50. 1 „ „ otroke kr. 60, 70, 90. Specialiteta za gospode! Jako lep predprsnik (chemisette) za gospode iz najboljše ovčjo volne, z lepo štopanhni prsmi, z ovratnikom in luknjami za roke vred, tako da se lehko vrh vsake .srajco nosi, lepša in greje. 1 kos 60 kr. Nogovice za na lov, visoka sorta. 1 par velike sorte, najboljša kvaliteta gl. 1.80. 1 „ največjih in najboljših gl. 1.60, 1.90. kainasiije, prelina kvaliteta. 1 par visoko sorle za gospe gl. 1.20, 1.50, 1.80. 1 „ za otroke kr. 60, 70, HO, 90. 1'elerinski ovratniki za gospe, visoki, elegantni, za bale in pohode za en trče, 1 kos gl. 2.60, 8.60, i.50, 5. Podplati za čevlje, kot vloga za vsako obutev, ohranijo nogo suho in toplo, so zato za zdravje posebno dobri. 1 par za gospo kr. 25. 1 „ „ gospode kr. 30. edino v taki kvaliteti dobi pri A. Friedmann-U, Dunaj, Praterstrasse, 26, It on t;ro* dobijo rabat. (205—7) lzdatclj iu za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina iu tisk „Narodne tiskarne • M%H