LETO 17 MAREC 1978 CENA 3 DIN Pred kongresom Le še nekaj dni nas loči od začetka 8. kongresa ZKS, ki se bo začel 3. aprila v Ljubljani. S tem tudi končujemo sklepne priprave na zasedanje najvišjega organa slovenskih komunistov, kii so potekale v vseli« organiziranih partijskih sredinah v vsej Sloveniji. Tudi v kamni, ški občini smo sklenili širok krog priprav na kongres, ki je potekal v dveh krogih. V prvem delu so v vseh osnovnih organizacijah ZK obravnavali pogoje in uspehe dela vsake organizacije ZK, pri čemer so kritično pregledali sredino, v kateri delujejo organizacije in člani zveze komunistov. Obravnavali so številna vprašanja tako iz delovanja organizacije ZK, kakor iz drugih področij družbenopolitičnega življenja. V razpravo se je vključilo več kot polovica vseh članov zveze komunistov. Analize delovanja komunistov so bile zelo kritične, kar kaže na veliko zrelost vseh organizacij zveze komunistov, ki se ne zavedajo zgolj pomena bližnjega kongresa. Za sedanje priprave menijo, da niso le enkratna akcija, temveč stalna naloga komunistov pri razvoju samoupravnega socializma pri nas. V drugem krogu predkongresnih priprav je komite občinske konference ZKS Kamnik organiziral razprave o predlogih kongresnih dokumentov. Na 12 razpravah, ki so jih vodili člani občinskega aktiva, so posvetili posebno pozornost predlogu kongresne resolucije. Mnoga določila resolucije so razpravljal« prilagodili kamniškim razmeram, kar je dalo pripravam še poseben pečat. Na predkongresnih razpravah so živo sodelovali tudi delegati za 8. kongres ZKS in 11. kongres ZKJ. ZASTOPALI BODO KAMNIŠKE KOMUNISTE Delegati za 8. kongres ZKS iz občine Kamnik: Olga ADAMIČ, 1929, zaposlena v Kemijski indu. &tr'ji Kamnik kot referent za izobraževanje in informiranje, član ZK od 1948, dolgoletna družbenopolitična delavka. Boris BAVČAR, 1925, zaposlen v industriji pohištva Stol kot vodja oddel. ka montaže, član ZK od 1948, dolgoletni družbenopolitični delavec. Silva SIRCEIJ, 1927, zaposlena v oddelku za ljudsko obrambo skupšči. ne občine Kamnik kot referent za vojaške zadeve, Slanica ZK od 1946, dolgoletna družbenopolitična delavka. Stane ZOBAVNIK, 1931, za-poslen v Svilanitu kot vodja vzdrževalnih obra. tov, član ZK od 1951, aktivni družbenopolitični delavec. Delegat ca XI. kongres «KJ ANTON FIŠER, 1939, komandant občinskega štaba TO v Sob Kamnik, član ZK od 1959, dolgoleten družbenopolitični de. lavec. IZVOLILI SO NOVE DELEGACIJE Ob zelo dobri volilni udeležbi, ki je bila med najboljšimi v zadnjih letih, smo 9. in 12. marca izvolili nove delegacije in delegate, ki nas bodo prihodnja štiri leta zastopali v zborih občinske skupščine in v zborih uporabnikov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Dolžnosti delegata bo v naslednjem obdobju opravljalo preko 2500 občanov in delovnih ljudi, od katerih jo bilo nekaj čez 2100 izvoljenih, ostali pa imajo status delegata zaradi tega, ker delajo v manjših delovnih organizacijah, kjer delegacij niso volili. Po .'3 nepopolnih podatkih bo v zboru združenega dela sodelovalo okrog 380 delegatov, v zboru krajevnih skupnosti pa 220 delegatov, v družbenopolitični zbor pa je bilo izvoljenih 25 stalnih delegatov. Približno vsak sedmi voli-lec v naši občini je delegat, medtem ko je doslej vsak deveti volilec opravljal naloge delegata. Tudi v naši občini smo tokrat prvič izvolili posebne delegacija za skupščine samoupravnih interesnih skupno, nosti. Izvoljenih je bilo nekaj nad 80 posebnih delegacij. V približno polovici krajevnih skupnosti in v TOZD, zlasti manjših, pa so še obdržali splošne delegacije. Zanimivi so podatki, za katere posebne delegacije so se odločili v krajevnih skupnostih. Edino v kamniški krajevni skupnosti so za vse skupščine SIS izvolili posebne delegacije. Drugače pa je v krajevnih skupnostih največ delegacij za področje kulture (6), za vzgojo in izobraževanje (5), zdravstvo (5), te. lesno kulturo (3), raziskovalno dejavnost (3), za otroško varstvo pa so poleg Kamnika osnovali posebno delegacijo le še v Smarci. Poglejmo še, kako so v krajevnih skupnostih upoštevali priporočilo, naj izberejo nekoliko večje delegacije, da zaradi eventualnega osipa delegatov ne bodo takoj potrebne nadomestne volitve. Največjo »rezervo« imajo v krajevnih skupnostih v delegacijah za zbor krajevnih skupnosti, kjer je v delegaciji poprečno 10 delegatov (po zakonu najmanj pet), od 6 na Križu do 30 v Kamniku. Tudi posebne delegacije za skupščine SIS so dobro zase. dene, saj štejejo poprečno okrog 8 delegatov (zakonski minimum je 5 delegatov), medtem ko je v združenih de-legacijah za več skupščin SIS poprečno po 8 delegatov (po zakonu najmanj 7) in v desetih splošnih delegacijah za vse skupščine SIS le poprečno 11 delegatov (zakon določa najmanj 10 delegatov). Pri izvolitvi delegacij v temeljnih organizacijah združe. nega dela za zbor združenega dela so se po dosedanjih podatkih kar v 21 organizacijah odločili za petčlansko delegacijo, torej za najmanjšo dele-gaoijo, ki je po zakonu možna. Seveda j« sedaj pred nami tudi naloga, da proučimo tudi sestav delegacij, ki se je zlasti tam, kjer so se odločili za odprte kandidatne liste, v odnosu na predlagane kandidate ponekod precej spremenil. Ta analiza je skup. no z oceno volilnih rezultatov pomembna naloga- družbeno političnih organizacij v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Delegacije so torej izvoljene. V naslednjih dneh si bodo izvolile vodje in sprejele poslovnike, s katerimi bodo določile način svojega dela. Posebno skrb moramo nameniti tudi oblikovanju konferenc delegacij. V te konferen. ce bodo prihajali delegati iz manjših delovnih skupnosti, ki nimajo svojega delegatskega mesta v skupščinah. Vendar ne bi smeli prihajati na seje konferenc le vodja delegacij, pač pa se mora vsaka temeljna delegacija predhodno dogovoriti o zadevi, ki bo obravnavana in nato določiti delegata, ki bo šel na sejo konference delegacij. Konference delegacij ne smejo pre. vzemati vloge delegacij, pač pa morajo izražati interes vseh delegacij, ki jih združujejo. Družbenopolitične organiza. cije, še posebej pa klub sa-moupravljalcev, bodo morali poskrbeti, da se bodo novoizvoljeni delegati čimbolje seznanili s svojimi dolžnostmi in pravicami ter se usposobili za učinkovito delo v občinski skupščini in sl-|r>šči-nah samoupravnih interesnih skupnosti. F. S. Živahno na voliščih UDELEŽBA NAD ČAKOVANJI Tudi v Kamniku, kakor po vsej Sloveniji, je bila druga nedelja v marcu nadvse živahna. Ta dan smo uspešno zaključili več kot enoletne predvolilne priprave, v katerih so delovni ljudje in občani opravili obsežno delo na področju evidentiranja in kandidiranja članov delegacij za zbore občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ponekje pa tudi za člane samoupravnih organov v temeljnih sredinah. Za razliko od volitev leta 1974 smo v letošnjem letu istočasno volili delegacije za skupščinske zbore in skupš&ine SIS. Delavci v združenem delu so volili v četrtek, 9. marca. Ustavno pravico in dolžnost je izpolnilo 90,3 % zaposlenih, kar pomeni 2,9 % več kot v letu 1974. Ta dan so svoji delegaciji volili tudi samostojni obrtniki m pri njih zaposleni delavci. Od 678 vpisanih, se jih je volitev udeležilo le 435 ali 64,2%, kar pomeni kar 12,2 % manj kot pred štirimi leti. Kje iskati vzroke tako slabi udeležbi? Ah zares samo v slabi obveščenosti in enem samem volišču? V nedeljo, 12. marca so bile volitve v krajevnih skupnostih. Glasovanja o 25-članski listi za družbenopolitični zbor in delegacij za zbor krajevnih skupnosti ter delegacij za skupščine SIS se je od 17.119 vpisanih volilcev udeležilo 16.362 ali 95,58%, kar pomeni 3,08% več kot pred štirimi leti in 1,3% več kot je bila udeležba v SRS. V nedeljo so svojo delegacijo volili tudi kmetje in njihovi svojci. Dvaindvajset člansko delegacijo kmetov je volilo 93,9 % vpisanih kmetov in njihovih svojcev, kar je 3,8 % več kot leta 1974. Kar na 16 voliščih od 41 so kmetje volili 100 odstotno. številke zgovorno pričajo o visoki stopnji zavesti kamniških občanov in delovnih ljudi, ki so pravilno doumeli ustavno pravico in dolžnost ter iz svojih vrst izbrali delega te za prihodnje štiriletno obdobje. Vzdušje na voliščih je bilo slovesno. Mladinci so povsod poskrbeti za to, da so bila volišča lepo okrašena, zvoki godbe na pihala kamniške »Solidarnosti« pa so dali volitvam še poseben ton. Na posameznih voliščih je že v dopoldanskih urah volila večina volilcev. V Ce-šnjicah in Golicah v Tu-hinjsM dolini se tudi letos niso izneverili tradiciji in zaključili z volitvami že do 9. ure. Med najboljšimi volišči (bilo jih je 47) so bila volišča v krajevnih skupnostih: Vranja peč 100 %, Podgorje 99,6%, Godič 99,5%, Kamniška Bistrica 98,9%, Križ 98,5%, Komenda 98,5%. Tuhinj 97,9%, črna 97,4%, Sela 97,2%, Volčji potok 96,8% itd. Za uspešen potek volilnih opravil, ki so bila ob teh volitvah sila obsežna, gre v največji meri zasluga članom volilnih odborov na voliščih in volilnim komisijam po krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, številnim aktivistom SZDL in sindikatov, ki so kljub obsežnosti nalog uspešno opravili svoje delo. Za njihove napore in uspešno opravljeno delo jim gre vsa zahvala in priznanje s strani občinske konference SZDL tn volilne komisije pri SO Kamnik. MAJ Vzpodbudne besede dr. Avguština Laha ZAŠČITA ČLOVEKA V OKOLJU Za Kamniško Bistrico bo kmalu spet veljalo, da bo bistra, saj vlagamo velike denarje v čistilno napravo. Tudi kakšno zelenico v mestu še uredimo in tudi to ni zastonj. Toda papirje, plastične vrečke In drugo drobno ali večjo nesnago odlagamo kamor se nam zijubi. Večkrat radi hodimo po zelenicah in na njih celo parkiramo avtomobile. »Ne gre samo za varstvo okolja, temveč predvsem za zaščito človeka, ki v okolju Češnjice BOLJŠA PRESKRBA Z VODO Zaradi okuženosti hi neuporabnosti sedanje vode vodovoda v Cešnjicah, bodo morali vaščani zajeti vodo iz Izvira v Golicah in jo napeljati po 1800 metrov dolgem cevovodu do obstoječega vodo-hrama. Vodni izvir v Golicah je dovolj močan, da bo trajno zagotavljal dovolj vode in ne le za 97 prebivalcev Ceš-njic, temveč tudi za 60 prebivalcev više ležečega Zgornjega Okroga. Gradbena dela na cevovodu ln zajetju za vodovod Češnjice so se že začela, krajevna skupnost Spitalič pa se že dogovarja s krajevno skupnostjo Tuhinj glede možnosti napeljave vodovoda do Zg. Okroga. Ker bo vodovodno zajetje 140 metrov oziroma 260 metrov nižje od naselij, bo potrebno vodo prečrpavatj z dvema črpalkama in zgraditi tudi vodohram nad Zg. Okro-gom. Vodni odbor Češnjice ima že dogovorjen način financiranja gradnje svojega odseka vodovoda, vodovodni odbor Zg. Okrog pa se o tem z občani in svetom krajevne skupnosti prav te dni dogovarja. Ko bosta vodovoda zgrajena, bo zagotovljena preskrba s vodo za obe vasi tudi v najbolj sušnih mesecih. ml. živi. Človek diha, pije vodo in se prehranjuje. Kakšen zrak vdihava, kakšno vodo pije in kakšno hrano uživa, pa je drugo vprašanje. Cas je, da preidemo od besed k dejanjem«, je med drugim poudaril podpredsednik izvršnega sveta SRS, dr. Avguštin Lah, ki je zbranim na občnem zboru Turističnega društva Kamnik pretekli četrtek predaval o varstvu okolja. V zanimivem predavanju je nanizal številne podatke, ki dajejo grozljivo sliko onesnaženosti zraka, vode in zemljišč v svetu pa tudi pri nas. Pri tem ni pozabil omeniti onesnažene Kamniške Bistrice in problem zaprašenosti Stahovice, toi postaja vedno bolj pereč. Prisotni na občnem zboru so izrazili željo, da bi dr. Lah še kdaj spregovoril širšemu krogu kamniških občanov o problemih varstva okolja, za kar je predavatelj izrazil tudi svojo pripravljenost. Tudi nadaljevanje občnega zbora je bilo posvečeno problemom in stanju čistoče in urejenosti Kamnika, s katerim ne moremo biti zadovolj. ni. V poročilu dr. Prantarja, predsednika društva in v razpravi je bilo govora o nalogah komisij za varstvo okolja po krajevnih skupnostih, o potrebah po koških za smeti v mestu, vzgoji otrok in odraslih na področju čistega in lepega okolja, razvoju gostinstva in turizma na kamniškem in še in še. Sklep občnega zbora je bil, da Je treba podpreti osnutek zakona o narodnih parkih, kamor naj se vključijo tudi kamniške planine. Potrebno je oživiti dan narodnih noš in pripraviti program društva ob praznovanju 750-letnice Kamnika v prihodnjem letu. Prisotni so dali pobudo za Praznovanje 8. marca v krajevnih skupnostih NISO JIH POZABILI Tudi letos so v večini krajevnih skupnosti slovesno proslavili mednarodni dan žena, ponekod pa so se spomnili tudi ostarelih zaslužnih žena. Od naših dopisnikov Marte Orešnik iz Volčjega potoka, Veronike Skalič lz Ne-velj, Mire Sitar lz Stranj in Saše Petcrlin iz Komende smo prejeli prispevke o počastitvi dneva žena, ki vam jih posredujemo v skrajšani obliki. V Volčjem potoku so pripravili za žene v Arboretu-mu in Jih skromno obdarili s cvetjem ter čestitkami. Po proslavi, ki jo je organizirala Krajevna organizacija ZSMS skupaj s KO SZDL in svetom krajevne skupnosti, so pripravili zakusko ter poskrbeli za dobro razpoloženje. Starejše žene pa so s šopki obiskali na domovih. V Nevljah so počastili 8. marec s proslavo, ki jo Je organizirala OO ZSMS in osnovna šola. Po uvodnih besedah Alojza Pančurja, člana ZZB NOV, so s prisrčnim programom nastopili učenci osnovne šole in njihov pevski zbor ter recitatorjl. Proslava Je zelo uspela, za kar so nastopajoči in organizatorji prejeli vse priznanje. Učenci iz osnovne šole Stranje so se kot vsako leto tudi letos spomnili svojih mamic. Na proslavi v šolski avli so nastopili najmlajši z dekla-macijami, šolski zbor pa je ob spremljavi ansambla »Ritem« zapel nekaj prisrčnih pesmi. Člani dramskega krožka so pripravili igrico Kristine Brankove Modra vrtnica, ki je še posebno navdušila mamice. Na povabilo pa se je odzval tudi pevski zbor lz Orne, ki je z nekaj pesmimi zaključil kulturni program v počastitev dneva žena. Tudi komendska mladina je v soboto pred praznikom pripravila za vse žene te krajevne skupnosti pester kulturni Na obisku mami Fujanovi program. Učenci so Jim že ob vhodu v dvorano izročili domiselno ročno izdelane voščilnice, v kulturnem programu pa so nastopili recitatorji, glasbeniki in člani dramske sekcije OO ZSMS Komenda. Najbolj so mamice navdušili najmlajši, ki so svoje prisrčne pesmice povezali v »šopek za mamo«. Predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij pa so tudi letos obiskali tri najstarejše žene s skromnimi darili. Angela Jereb, Marija Po-gačar in Marija Fujan so ob prijetnem kramljanju skoraj pozabile na svoja leta in težke trenutke, saj so skupaj z obiskovalci celo zapele. Povedale pa so tudi svoje vtise o praznovanju dneva žena nekoč in danes. V bodoče se ne spomnimo naših delovnih žena zgolj i šopki rož ln proslavami, temveč si skupno prizadevajmo, da Jim bomo z dejanji zagotovili enakopraven položaj v naši samoupravni družbi. ur ureditev arfhiva pokojnega Ivana Zike in objavo njego-profesorja Ivana Zike in objavo njegovih dol v obliki brošure ali v Kamniškem zborniku. Kamniku manjka tudi dostojna razglednica, turistično društvo nima svojih prostorov, Vaseno čaka ... Pred novim odborom, v katerega so bili izvoljeni: Marinka Ben-kovič, Andrej Dolinšek, Bože. na Gril, Maks Lavrinc st., Zdravka Košak, Mara Pucelj, Štefan Repanšek, Miha Res-nik, Niko Sadnikar, Peter Kavčič in Svetozar Frantar, so obsežne naloge, ki jih bo moč opraviti le ob pomoči vseh dejavnikov v občini m veliki zagnanosti članov društva. Prisotni so počastili spomin na preminule dolgoletne člane društva Ludvika Vodnika, Alfonza Skalo in Ivana Zlko. Dr. Svetozarju Prantar-ju, dosedanjemu predsedniku društva in dolgoletnemu turi. stičnemu delavcu, so izročili priznanje zlati znak Turistične zvez Slovenije za več kot 25-letno prizadevno delo v turističnem društvu. V imenu Turistične zveze Slovenije mu je priznanje podelil Sergej Vošnjak. Hkrati, ko se je dr. Frantar zahvalil za prejeto priznanje, Je izrazil tudi željo po tesnejšem sodelovanju TD Kamnik in turističnih zvez iz slovenske prestolnice. maj Iz dela občinske skupščine VELIKO IZOSTANKOV S SEJ Na zadnji seji je občanska skupščina obravnavala in sprejela poročilo o dedu skupščine v prvem obdobju delovanja delegatskega skupščinskega sistema, ki je vsebovalo celo vrsto zanimivih podatkov in ugotovitev, katere bomo morali upoštevata pri nadaljnjem dograjevanju delegatskega sistema. Naredili smo tudi zanimivo analizo o navzočnosti posameznih delegatov na sejah občinske skupščine. Ugotavljamo, da se je fleksibilni mandat, sicer ne v celoti, pa vendar dokaj dobro uveljavil. Po drugi strani pa opažamo, tako pri zboru krajevnih skupnosti, kot pri zboru združenega dela občinske skupščine, da so se kot »pooblaščeni« delegati udeleževali sej tudi tisti, ki sploh niso bili delegati. Delegati družbenopolitičnega zbora, teh je 24, pa so na 23 sejah imeli kar 90 neopravičenih in 161 opravičenih izostankov. Glede na število delegatskih mest v zboru krajevnih skupnosti ter število delegatov v delegacijah krajevnih skupnosti ugotavljamo, da so bili tudi taki delegati, ki se niti enkrat na 36 sejah niso udeležili seje (teh je 19), 20 delegatov pa je bilo prisotnih na sejah več kot 12 krat, od tega 11 delegatov več kot 17 krat oz. 5 delegatov je bilo kar na več kot 24 sejah. Teh 5 delegatov je iz krajevne skupnosti Kamnik, kar je razumljivo, če upoštevamo, da ta krajevna skupnost ima 12 delegatskih mest, njihova delegacija pa šteje le 24 delegatov. Torej bi vsak delegat poprečno moral biti navzoč kar na vsaki drugi seji. Po drugi strani pa najbrž ni opravičljivo, oz. sploh ne vemo za vzroke, zakaj so delegati krajevne skupnosti Kamnik imeli kar 29 neopravičenih in 44 opraviče. ndh izostankov s sej. Skupaj so imeli 73 toostankov, medtem ko v tej krajevni skupnosti ni delegata, ki se vsaj enkrat ne bi udeležil seje. Eden od njih je bdi skoraj na vseh sejah, le na dveh ne. Iz Podgorja se kar trije od sedmih delegatov, kolikor šteje njihova delegacija, niso niti enkrat udeležili seje. Toda pri njih so se drugače znašli. Sej so se udeleževali tudi tisti, ki sploh niso bili delegati. Godič je edina krajevna skupnost, ki ni imela izostankov s sej. Krajevna skup. nost Nevlje je imela 21, Duplica 18, Vranja Peč 17 in Pšajnovica 16 neopravičenih izostankov s sej. Skupaj so delegati krajevnih skupnosti 193ikrat neopravičeno in 76-krat izostali in se tudi opravičili. Poprečno je torej vsak delegat krajevnih skupnosti vsaj enkrat neopravičeno izostal s seje. V istem obdobju je zbor združenega dela imel 35 sej. Tudi na seje tega zbora so pošiljali tiste, ki sploh niso bili dele. gati. Na sejah zbora združenega dela so ti »nedelegati« bili navzoči kar 76 krat. Največ teh »ne-delegatov« je v skupščini zastopalo Dondtove tozde in sicer 27-krat (TOZD Trival 11, Keramika 9, skupne službe 7 krat). Sledi Rudnik kaolina Črna (10), Sviianitov TOZD Frotir (7), Tovarna usnja — TOZD Konfekcija (6), Usnjarna (5) itd. S sej zbora združenega dela je veliko več delegatov izostalo brez opravičila. Neopravičeno so delegati zbora združenega dela izostali kar 303 krat, opravičeno pa 59 krat. Največkrat so brez opravičila izostali delegati skupnosti kmetov (46), Tovarne usnja (36), Titana (33), Stola (30). Sledijo Graditelj (19), Skupnost obrtnikov (17), Svilanit (14), Donitovi TOZD ln Kočna (13) iltd. T. M. »GLAS KLUBA SAMOUPRAVLJALCEV« OBETAJOČE SODELOVANJE POTROŠNIKOV Zakon o združenem delu zahteva, da se potrošniki preko potrošniških svetov vključijo v proces odločanja in dogovarjanja z vsemi dejavniki, ki so odgovorni za nemoteno življenje v KS. Da bi pri tem uspeli, smo se odločili za akcijo v Klubu samoupravljalcev. Tako smo 20. februarja 1978 organizirali okroglo mizo o delovanju potrošniških svetov v KS. Čutimo potrebo po sodelovanju. To je bila splošna in hkrati razveseljiva pripravljenost obeh sodelujočih strani, potrošnikov in ponudnikov blaga in storitev. Tako je pogovor stekel, ne da bi bilo potrebno karkoli vsiljevati. Predstavniki DO »KOČNA« so povedali, da imajo težave z razdrobljeno maloprodajno mrežo, saj imajo v občini kar 48 prodajnih mest. Posebno skrb posvečajo založenosti tr. govin z živili. Ta trditev je upravičena, saj vemo, da smo kot potrošniki najbolj prizadeti, ko zahtevano blago ne najdemo na policah. Problem je dežurstvo in obratovalni čas v trgovinah z osnovnimi živili. Na eni strani kot potrošniki zahtevamo možnost nakupa ob vsakem času, po drugi strani pa je trgovina soočena s težavo rentabilnosti poslovanja. Odprta trgovina ima zaposlenih 6 delavcev, promet pa je premajhen, da bi pokril dejanske stroške. Za to je kriva tudi nizka akumulacijska sposobnost živil, skih trgovin. Pri sadju in zelenjavi je 15 % marža, v ka tero je vštet tudi kalo, ki pri tovrstnih artiklih ni majhen. Potihoma smo kot potrošniki želeli izvedeti o sodobni blagovni hiši v Kamniku. Vsakdanja praksa nas razvaja, da želimo na enem mestu v bla. govnici dobiti prav vse; od igle do avtomobila, gradbenega materiala. Zanimalo nas Je, zakaj toliko prodajnih mest s tehničnim materialom. Odgovori na ta vprašanja so bili različni. Naj vam nekatere posredujemo. Kamnik ima v primerjavi z drugimi mesti v Sloveniji več prodajne površine na prebivalca. Predvsem nas je zanimala pri. merjava s sosdenjimi Domžalami, ki ima po podatkih manj prodajne površine na prebivalce. Težava je prod-vsem v številnih in majhnih trgovinah v starem delu Kam- nika. Trgovina »Kočna« je večino investicij porabila za obnovo klasičnih trgovin v starem delu Kamnika. Vprašanje pa je, ali želimo ohraniti podobo starega dela, kot kulturnega in zgodovinsko neokrnjenega mesta, ki ni samo mesto ponudbe in povpraševanja, temveč zanimivo tudi za turiste, ali pa hočemo moderno blagovnico. Pohvaliti maramo razumevanje DO Kočna za ohranitev zgodovinskih vrednot, potrebno pa je razmisliti tudi o gradnji blagovnice. Ta bi bila potrebna v kompleksu novega naselja Bakovmik, ali tam, kjer bo potreba narekovala takšen trgovinski center. Sama DO »Kočna« prav gotovo ne bo sposobna vzdrževati že obstoječa prodajna mesta, obenem Pa investirati gradnjo blagovne hiše. Večja možnost se je odprla, ko se je trgovina KOČNA povezala v poslovno skupnost SOZD ABC Pomurka. Pri gradnji blagovne hiše bo potrebno pritegniti tudi banko. Z eno besedo lahko rečemo, če bo povezanost trgovine — potro. šnika — banke dobra, lahko z gotovostjo pričakujemo tudi v Kamniku blagovno hišo. Kaj je dobra in kaj slaba preskrba je stvar nadzornih organov. Ocenjevalec dobre in slabe trgovine pa je v našem primeru tudi kupec. Občani pa bodo zainteresirani v potrošniških svetih le tedaj, če bodo lahko preko teh sve. tov vplivali na poslovno politiko cen, založenosti, izbire in kvalitete. Te navedbe so zaenkrat ostale še v pristojnosti tistih, ki menijo, da so zato poklicani. Da le ni vse tako, nam zgovorno priča sodelovanje KS na Duplici. Ob sodelovanju potrošniškega sveta in trgovine Kočna, se je povečal asortiman izdelkov v njihovi trgovini. O tem priča tudi podatek, da bo v letu 1979 v Karnniku podpi- san »družbeni dogovor o preskrbi«. V tem procesu se nam bo ponudila priložnost, da bo. mo sami kot občani in kot delegati sodelovali pri pomembnem dogovarjanju. Za takšno akcijo se moramo organizirati v potrošniške svete in druge oblike sodelovanja, če želimo, da bo dogovor resnično izraz naših hotenj in potreb ter možnosti. Kamnik se bo v prihodnosti povezal s pobratenimi mesti s področij, ki so bogatejša z zelenjavo in povrtninami. Takšna povezanost nam bo omogočala bolj. šo in ceneno preskrbo z ozimnico, hkrati pa bo lažje ures. ničiti nalogo o blagovnih rezervah v vsakem gospodinjstvu, ki nam jih narekuje načelo SLO in občinski odlok, ki je bil sprejet. Potrošnike je znamalo, ali je Kočna monopolna organizacija ali ni. Podatki zanikajo te trditve občanov, saj je delež prodanega blaga DO Kočna prnbližno 52 %, vsa ostala trgovina pa 48 %. Ta podatek zgovorno kaže, da je Kamnik odprto tržišče ponudbe in povpraševanja za vse zainteresirane trgovske organizacije, želeli smo kaj več izvedeti od samih trgovcev, ki ne spadajo v DO Kočna, vendar nismo uspeli, ker se niso odzvali našemu vabilu za sodelovanje v razgovoru. Vzroka za njihovo hladno vedenje nismo izvedeli, čeprav smo prepričani, da tudi ostale trgovine niso brez težav, pa tudi mi nismo po- vsem zadovoljni z njihovo po-nudbo, zato se bomo morali odkrito dogovoriti. Ob koncu razgovora smo načeli vprašanje storitvene dejavnosti, tako individualne kot družbene. Kot potrošniki lahko rečemo le to, da moramo voditi tako poslovno politiko, ki nam bo zagotavljala nemoteno nudenje uslug male obrti, pa naj bo ta individualna ali zasebna. O obdavčenju zasebne obrti tukaj ne bomo razpravljali, čeprav kot obča. ni vemo, da lahko takšna ali drugačna davčna politika vpliva na potrebe po obrtnih storitvah prihodnosti. Vseh 320 nosilcev obrti mora biti tako povezano, da tvorijo kompleks uslug, ki jih občani potrebujemo. Posebna težava je Investiranje v obrtno dejavnost. Kritično je bila izrečena misel o ne dovolj prožnem bančnem sistemu na tem področju. Ce je podružnica temeljne gospodarske banke Kamnik ves interes Kamnika, potem bo potrebno tudi njo vključiti in zainteresirati za prožnejši sistem poslovanja tudi za potrebe obrti. Nov obrtni zakon je v pripravi, sami obrtniki zatrjujejo, da bo z njim marsikaj urejeno. Želja potrošnikov je, da Mdo obrtne storitve približane na-seljem, da bodo hitre in tudi kvalitetne. Komunalna dejavnost je tudi neke vrste storitvena dejavnost posebnega pomena. Ker pa namen prve okrogle mize o potrošniških svetih ni razgljabljanje o podrobnostih vseh problemov, smo menili, da bi o komunalni dejav/i-stl spregovorili kdaj drugič. Janko Blagšič REVIJA PEVSKIH ZBOROV V počastitev VIII. kongresa ZKS prireja Zveza kulturnih organizacij mesta Ljubljana v sodelovanju komiteja občinske konference ZKS in kamniške kulturne skupnosti koncert pevskih zborov, ki bo v soboto, 1 aprila ob 20. uri v dvorani kina Dom. Nastopil bo Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, ženski pevski zbor »Rozka Usenik« iz Stanežič, mešani zbor »Kostrena« z Reke, prvo slovensko pevsko društvo Lira in ženski zbor delavsko kulturno prosvetnega društva Solidarnost iz Kamnika, kamniški občan marec 1978 stran s nillHlIlIllIlHIlHIIHIIIinilllllllllltlllllllHlIllIIllllllIIltllllllllllllllllHIIIIIIHIIIHlIlItmilHIlIlllltl I OBČINSKA SKUPŠČINA I I JE SPREJELA | Na skupili seji vseh treh zborov, ki -je bila §j 5 6. marca, je skupščina sprejela: = — predlog statuta občine Kamnik — predlog poslovnika občine Kamnik — poročilo o delu občinske skupščine in njenih = 1 organov (Izvršnega sveta, sveta za ljudsko obrambo, = | varnost in družbeno samozaščito in upravnega orga- §| g na za ljudsko obrambo) S — poročilo delegatov iz SR Slovenije v Zveznem |j £ zboru skupščine SFRJ = — predlog odloka o spremembi odloka o splošni |j = prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcela- = g cije zemljišč, prepovedi graditve in spremembe na- |j £ membnosti zemljišč na zaizdalnem območju Smarce b. — predlog odloka o ustanovitvi Pokrajinskega 1 | odbora za ljubljansko pokrajino kot skupnega med- g S občinskega organa samoupravljanja na področju || 5 ljudske obrambe 5 — predlog odloka o ustanovitvi, organizaciji in g ■ | nalogah občinskega centra za obveščanje in alar- = S mi ran je — predlog odloka o spremembi in dopolnitvi od- g 1 lolca o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini = 5 Kamnik — osnutek dogovora o usklajevanju Javčne poli- S 1 tike v letu 1978 = — osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah I S odloka o davkih občanov — osnutek odloka o spremembah ln dopolnitvah § = odloka o občinskem posebnem davku od prometa §[ 1 proizvodov in od plačil za storitve — predlog za Izdajo zakona o spremembah in = S dopolnitvi zakona o upravljanju in razpolaganju s 1 B stavbnim zemljiščem ter S spremembe in dopolnitve nekaterih odlokov s § i področja urbanizma (novelacije urbanističnega pro- S S grama, reda in načrtov) in sicer: — predlog odloka o novelaciji urbanističnega B i programa za območje občine Kamnik — predlog odloka o prostorskem načrtu za po- §( S trebe kmetijstva občine Kamnik § — predlog odloka o urbanističnem redu za območ- = 5 je občine Kamnik — predlog odloka o urbanističnem načrtu za ob- || S močje Kamnika S _predlog odloka o urbanističnem načrtu za ob- = S močje Komende in Most — predlog odloka o zavarovanju območij vodo- 5 1 vodnih črpališč, lokalnih zajetij in vodnjakov na S Š območju občine Kamnik 5 — predlg odloka o prenehanju veljavnosti neka- = E terih odlokov, ki jih je izdala Skupščina občine I Š Kamnik. 5 Dokumente, ki jih Je skupščina na tej seji spre- 1 1 (ela kot osnutke, je obravnavala na seji 23. marca = | 1978. T. M. g mniiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiii Olga Adamič delegatka 8. kongresa zks Samoupravni dan na šoli Tomo Brejc PROST DAN ZA UČITEUE Mladinska organizacija na osnovni šoli Tomo Brejc je hila prvi pobudnik v občini za organizacijo in izvedbo samoupravnega dne na šoli. Priprave so bile sicer dolgotrajne in dokaj zahtevne, vendar je bila uspešna izvedba za učence največje priznanje, za zaposlene žene v šoli pa najlepša počastitev njihovega praznika — dneva žena. Pod vodstvom mentorice Marije Anžlovar so učenci pripravili reden razpis delovnih nalog in dolžnosti delavcev na šoli. Prijave učencev je obravnavala razpisna komisija, ki so jo sestavljali učenci. Izbirali so najboljše in jih pismeno obvestili, kakšno delo in naloge bodo opravljali na samoupravni dan. Kdor se ni na svoje oči pre. pričal, verjetno težko verjame, da je povsod na šoli, tako v razredih kot v tajništvu, računovodstvu in drugod, delo potekalo normalno, lahko celo trdimo, izredno disciplinirano. Na vse zadolžitve so se učenci temeljito in resno pripravili in tudi začetna trema (predvsem v razredih) je bila kmalu premagana. Vanja je svojim sošolcem razlagala zemljepis pred zemljevidom kot prava učiteljica in Maja, ki je poučevala v 3. razredu, se je na uro matematike pripravila z zelo nazorno tabelsko sliko. Hišnik Silvester in njegov pomočnik sta naložila na poč, potem pa sta prišla vprašat v tajništvo, če je še kakšno delo za njiju. Tajnica Maja ju je kmalu zaposlila, sama pa je morala med prepisovanjem neke prošnje večkrat odgovarjati tudi na telefonske pozive. Ravnatelj Dušan je že prvo uro obhodil domala vse razrede in ugotavljal, kako po. teka delo. Po obrazu sodeč je bdi z delam zadovoljen, v odmoru pa je sklical kratek sestanek z »učitelji«, ki so mu poročali o poteku dela in nadaljnjih zadolžitvah. Skratka, vseh doživetij samoupravnega dne na osnovni šoli Tomo Brejc se sploh ne da opisati, o uspešnosti pa ni nobenega dvoma, kar so potrdila tudi učitelji Jn ostali de. lavci na šoli. Učenci so z navdušenjem ugotavljali, da bi bil lahko samoupravni dan na šoli večkrat, ne le enkrat na leto. Mira Jančar RESOLUCIJA NAS ZAVEZUJE Se nekaj dni nas loči od 8. kongresa ZKS, ki bo v začetku aprila v Ljubljani. Kongresa se bodo udeležili tudi kamniški delegati Olga Adamič, Boris Bavčar, Silva Šircelj In Stane Zohavnik. Delegati, ki smo jih iz naših sredin izbrali za 8. kongres, so se udeležili tudi občinskih predkongresnih raz. prav. Te razprave so potekale tako v organizacijah ZKS v krajevnih skupnostih kot v delovnih organizacijah, na njih pa so komunisti osvetlili stališča in smernice nove resolucije, ki nas zavezuje, da se komunisti še aktivneje vključimo v konkretne akcije za doseganje ciljev v razvoju socialistične samoupravne družbe. Predstavljamo vam delegatko Olgo Adamič, dolgoletno družbenopolitično aktivistko in članico ZK od leta Vdiiinič 1948. Tovarišica Olga je bila rojena pred 49. leti v Brezovici pri Ljubljani. Je hči vojnih aktivistov in je že kot otrok tudi sama delovala v kurirskih akcijah. Po vojni je končala nižjo gimnazijo, po kateri se je morala zaradi takratnih razmer zaposliti. 2e-lja i:i potreba po izobrazbi pa sta jo gnala dalje v srednjo ekonomsko in višjo pravno šolo. šolanje ob delu je tudi uspešno končala. 2e med študijem in tudi kasneje je bila ves čas družbenopolitično prizadevna aktivistka tako v mladinski, skojevski in partijski organizaciji. Olga Adamič je že od leta 1964 zaposlena v kemijski industriji Kamnik, kjer opravlja naloge vodje kadrovske in splošne službe. V delovni organizaciji je bila dalj časa tudi sekretarka sveta in osnovne organizacije ZK. Sedaj je članica občinskega izvršnega sveta in članica častnega razsodišča pri občinski konferenci ZKS. V delovni organizaciji pa je veliko delala na področju izobraževanja odraslih. Na vprašanje, kako je prevzela dolžnost delegatke za 8. kongres ZKS, in kako bo na kongresu zastopala stališče kamniških komunistov, Je tovarišica Adamičeva povedala naslednje: »Tudi to, kot vsako drugo dolžnost, prevze-mam z največjo odgovornostjo in hkrati kot priznanje za moje delo. Resolucija nam je dala jasno začrtano pot za realizacijo bodočih programov. To pa bomo seveda dosegli samo s konkretnimi nalogami, za uresničitev le-teh pa smo najodgovornejši prav komunisti. Menim, da na podlagi plodnih predkongresnih razprav aktivov zveze komunistov v naši občini, lahko na kongresu glasujem za resolucijo.« Mira Jančar ZAKAJ NI BILO PREDAVANJA? Na skupnem sestanku odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v Kamniku je bilo sklenjeno, da bo. do predavanja za nerazporejeno prebivalstvo za KS Volčji potok skupno z Duplico dne 17. in 24. marca 1978 leta. Do tu vse v redu. Dne 17. marca pa so se prebivalci iz Volčjega potoka in Rudnika, ki so obvezni obiskati predavanja, zbrali pred domom na Duplici. Čakali so in čakali, pa niso dočakali predavatelja in tudi opravičil se jim ni nihče. Odbor za LO in DS v Vol. čjem potoku prosi, da odgovorni obvesti prebivalstvo Volčjega potoka in Rudnika, kdo je kriv, da napovedanega predavanja ni bilo. KA Spodnje Pa lovce ZAJETJE NAD VASJO Spodnje Palovče, vas s 15-imi gospodinjstvi, še nima tekoče vode. Sedaj vaščani uporabljajo vodo iz vaškega 1 korita, ki je sicer dobra, vendar je za nekatere precej oddaljena, pa tudi okolica je neurejena. Zaradi tega so se odločili, da zgradijo vaški vodovod z zajetjem edinega studenca nedaleč nad vasjo. Gradbeni odbor, ki ga je imenoval svet krajevne skupnosti, je že začel s priprava-mi in vaščani upajo, da bodo ob pomoči krajevne skupnosti v letošnjem letu vodovod tudi zgradili. Odkritje spominskega obeležja v Okroglem POČASTIMO NJIH SPOMIN V spomin na požig vasi in izselitev prebivalcev med vojno bo v nedeljo, 16. aprila, v Okroglem pri Stranjah odkritje spominskega obeležja. Pred požigom vasi Okroglo se je tam mudila leta 1944 vojska državne varnosti, ki so jo izdali domači izdajalci. V hudem spopadu z Nemci, ki so vas požgali, domačine pa izselili, so padli tudi Lovrenc Slevec in Miha Žagar iz Črne ter Ignac Dolenc iz šmarce (vsi trije iz VDV). Postavitev in odkritje spominskega obeležja v Okroglem organizira Zveza združenja borcev NOV Kamniška Bistrica-Godič v sodelovanju z ostalimi krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami in lovsko družino Stahovica. Na svečanosti bodo v kulturnem programu nastopli učenci iz osnovne šole Stranje, moški pevski zbor iz Cme, kamniška godba na pihala ter člani civilne zaščite, teritorialne obrambe in lovci. ZZB NOV Kamniška Bistrica-Godič vabi na svečano odkritje spominskega obeležja vse občinske odbore ZZB NOV, preživele borce, ki so se borili na tem ob močju ter ostale občane, da množično počastimo spomin na grozote in prelivanje krvi pod nemškim okupatorjem. Konec aprila pa bo odkritje spominskega obeležja tudi v Slevem, kot spomin na hud spopad ZidanŠkove brigade z Nemci v januarju 1945. leta. V tem boju je padlo večje število borcev, nekaj pa je bilo tudi ujetih. ur Maja je v treh urah poučevanja vsaj delno spoznala zahtevnost učiteljskega poklica »Učitelji« na kratkem posvetu v ravnateljev! pisarni Delo mladih informatorjev KAJ DELAMO Vsi se zavedamo, kakšen pomen ima temeljito informiranje v našem družbenopolitičnem sistemu. Tudi ZSMS temu področju posveča vedno večjo pozornost ln dosega tudi vedno večje uspehe. Na. loga informiranja v ZSMS je, da povezuje posamezne organizacijske oblike mladih ter s tem doseže čim večjo idej-nopolitično enotnost mladih. Da bi bo dosegli, moramo zagotoviti sprotnost, jasnost, resničnost in dvosmemost in. formacij in s bem mladim vcepiti potrebo po informiranju in sprejemanju informacij. Sistem informiranja v ZSMS moramo enakopravno vključevati v družbeni sistem obveščanja. Pri občanski konferenci ZSMS bo nalogo opravlja center za obveščanje in propagando. Ta izdaja občinsko mladinsko glasilo Viharnik, ki izhaja mesečno, trudimo pa se, da bi izhajal še pogosteje. Trenutno največjo pozornost posvečamo čim boljšemu delu informatorjev osnovnih organizacij v šolah, TOZD in krajevnih skupnostih ter čim boljši povezanosti z OK in COP.om. Pri tem nastajajo veliki kadrovski problemi, zato načrtujemo akcijo za popularizacijo informativne dejavnosti med mladimi in za stro. kovno izpopolnjevanje mladih informatorjev. Zato se bomo morali povezati z Kamniškim občanom, pri katerem mladi že sedaj oblikujemo mladinsko stran. V našem skupnem interesu je. da pridobimo čim več strokovno in družbenopo-Mbično usposobljenih kadrov. Pri našem delu je tudi veliko tehničnih problemov. Za tehndično izvedbo glasila ne premoremo niti špiritnega oiklostila. Zato stalno gostu, jemo pri »sosedih«. Seveda niti ta ne zadostuje za izdajo glasila v toliko izvodih, da bi bo lahko prodrlo v vse osnovne sredine in bilo tudi dovolj odmevno. Upamo, da bo. mo ta problem kmalu rešili, seveda ob sodelovanju ostalih družbenopolitičnih organiza-clj. Svoje delo bi radi približan širokemu krogu mladih, zato pozivamo vse mlade, ki se ne boje informatorskega dela in bi radi pridobili nekaj novega znanja, da se pri. kij učijo delu infoimaajskah komisij v svojih osnovnih organizacijah in COP-a OK ZSMS Kamnik. I. K. KULTURNI PRAZNIK V TUHINJU Krajevni praznik smo v Tuhinju združili s kulturnim praznikom Slovenije, 8. f Jamarjem. V nedeljo 5. 2. 1978, je osnovna organizacija ZSMS Zg. Tuhinj organizirala pohod k spomeniku padlih partizanov na Oseke. V soboto, 11. 2. 1978, je bila v kulturnem domu na La-zah proslava v počastitev krajevnega in slovenskega kulturnega praznika. V sklop prireditev ob 8. februarju pa vsekakor spada tudi premiera komedije Jazbec pred sodiščem. To je politična satira, delo bosanskega avtorja Petra Kočiča. Premiera te komedije' jo bila T soboto, 25. 2. 1978. Kamniški mladinci pred 10. kongresom ZSMS USPEŠEN SEMINAR V BOHINJU Občinska konferenca ZSMS je v okviru priprav na X. kongres ZSMS in volilno in programsko konferenco, pripravila 3-dnevni seminar za vodstva osnovnih organizacij. Seminar je potekal od 17. do 19. marca v mladinskem domu v Bohinju. V domu so namreč najboljši pogoji za delo, saj smo tam lahko nastanili vseh 85 udeležencev in zagotovili nemoteno delo skupin, za kar smo potrebovali najmanj tri prostore, ki smo jih tudi dobili. V petek smo izvolili vodstvo seminarja in se dogovorili o nadaljnjem delu. Konstituiral se je tudi aktiv ZK, katerega naloga je bila skrb za aktivno udeležbo mladih v razpravah, za red in disciplino ter priprava ocene dela seminarja in angažiranosti mladih v razpravah. Zvečer smo skupaj z udeleženci seminarja iz Radovlji- ce pripravili krajši kulturni in zabavni program in navezali prijateljske stike. V soboto smo pričeli s predavanjem o osnutku resolucije X. kongresa ZSMS, ki ga je vodil tov. Metod Za-lar, predsednik komisije za organiziranost, razvoj in kadrovska vprašanja pri RK ZSMS. Najzanimivejša vprašanja, ki so jih postavljali mladi so se nanašala na vlogo ZSMS kot kadrovske baze ZK, o denarnih problemih osnovnih organizacij in vlogi ter pomenu mladinskih klubov. Nadaljevali smo z delom po skupinah. V skupini, ki je obravnavala družbenoekonomske odnose, so se mladi pogovarjali predvsem o uvajanju dohodkovnih odnosov in udeležbi mladih v družbenem planiranju. Pri delu skupine je sodelovala tudi sekretarka MS ZSMS ljubljanske regije. V skupini za organiziranost, razvoj in kadrovska vprašanja, kjer je sodeloval tudi tov. Zalar, so v glavnem obravnavali problematiko kadrovanja in evidentiranja mladih v osnovnih organizacijah, skupina mladih iz krajevnih skupnosti pa se je posvetila vprašanjem preživljanja prostega časa mladih, vlogi družbenopolitičnih organizacij ter društev in vključevanju mladih v krajevno samoupravo in delegatski sistem. Skupina za mladinsko prostovoljno delo je sprejela sklep, da osnovne organizacije organizirajo čim več lokalnih delovnih akcij, na katerih je potrebno poskrbeti za idejnopolitično izobraževanje' in vključevanje mladih brigadirjev v interesne dejavnosti, pripraviti pa se bo treba tudi na zvezno MDA »Samac — Sarajevo«. Skupina za idejnopolitično delo in izobraževanje je naj- Z mladinskega seminarja v Bohinju. Kamničani na letošnji največji MDA ŠAMAC - SARAJEVO 78 Čeprav nas do poletja, ko steče večji del mladinskih delovnih akcij, loči še precej časa, se centri za mladinske delovne akcije že sedaj pospešeno pripravljajo za nemoten potek priprav mladinskih delovnih brigad. V februarju je bilo vodstvo MDA pri OK ZSMS Kamnik seznanjeno, da se bodo mladi Kamničani v letošnjem le tu, natančneje julija, udeležili zvezne MDA Samac — Sarajevo. Na tej delovni akciji bo brigada dr. Emila Orožna, skupaj z ostalimi brigadami, gradila drugi tir proge Samac — Sarajevo, na odseku Doboj — Zenica. Center za MDA Občinske konference ZSMS združuje tri MDB: Dr. T. Zajca, Rudolfa Maistra in Vinka Do-boja, izven občine pa brigadirji teh brigad delujejo v MDB Dr. Emila Orožna. Vse tri brigade bodo prispevale brigadirje za brigado dr. Emila Orožna, ostali kandidati pa bodo evidentirani v združenem delu, kjer bo mladim de- Slovenija -papir o rudniku kaolina Pred nedavnim se je v Kamniku sestal kolegijski poslovodni organ SOZD Slovenja — papir, ki združuje vse proizvajalce in predelovalce papirja v naši republiki. Pod predsedstvom Franca Zupančiča je obravnaval proizvodne programe posame>znih delovnih organizacij in jih usklajeval. Ker so papirnice velik odjemalec kaolina, so v posebni točki obravnavali tudi problematiko kvalitete kaolina iz rudnika kaolina. Problem kvalitete se je zaostril posebno v zadnjem času, ko se papirnice vse hitreje opremljajo s sodobnejšimi, hi-trotekočimi stroji, na katerih pa kamniški kaolin zaradi pregrobe zrnatosti povzroča preveliko obrabo strojev. Zato so se nekatere papirnice delno že preusmerile na uvoženi kaolin, kar pa seveda ni povsem v skladu z republiškim srednjeročnim planom, ki poudarja usmeritev na domače surovine. V skladu z zakonom o združenem delu, ki v praksi poudarja dohodkovno povezanost v okviru SOZD, katerega član je tudi Rudnik kaolina, so se zato predstavniki papirnice na sestanku odlo-čili, da ne bodo prepustili rudnika negotovi usodi, pač pa bodo storili vse, da bi s skupnimi močmi dosegli boljšo kakovost kaolina. Da je to mogoče, so pokazali že prvi rezultati poskusov s pomočjo centrifugiranja. Dogovorili so se, da bi institut za celulozo in papir nadaljeval s poskusi in v nekaj mesecih posredoval rezultate raziskav. — LJ lavcem udeležba na zvezni MDA nagrada za aktivno delo v organizaciji ZSMS in v organizacijah mladine po krajevnih skupnostih. Evidentiranje za MDA »SAMAC — SARAJEVO '78« že poteka v vseh sredinah, kjer mladi organizirano delujejo in bo zaključeno do 20. aprila, ko se bo brigada prvič sestala in predlagala mlade za štab brigade. RK ZSMS je že v marcu poskrbela za izobraževanje štabov mladinskih delovnih brigad; kamniški center za MDA je tako poslal na MPS tiste, ki bodo prevzeli ključne funkcije v MDB. Pokrovitelj MDB dr. Emil Orožen bo delovna organizacija TITAN — Kamnik, ki bo omogočila stotim kamniškim brigadirjem nemoteno delo na akciji. Center za MDA ima veliko delovnih nalog pri pripravah na letošnjo zvezno MDA, med njimi so najpomembnejše: evidentiranje brigadirjev, zdravniški pregledi in izobraževanje štaba MDA. Kot pripomoček za uspešno vodenje akcije nam lahko služi izredna številka VIHARNIKA, ki je v celoti posvečena mladinskemu prostovoljnemu delu. Zelja mladih, da pomagajo k hitrejšemu družbenoekonomskemu razvoju, bo našla svoj odraz v njihovi odločitvi, da sodelujejo v MDB dr. Emila Orožna, in da se množično vključijo v delovanje za doseganje še večjih uspehov v popularizaciji mladinskega prostovoljnega dela v Kamniku. S. Z. več pozornosti posvetila ustanavljanju, programom dela in namenu marskstičnih krožkov ter oblikam idejnopolitionega izobraževanja mladih. Mladi informatorji so v svoji skupini sprejeli program dela centra za obveščanje in propagando, predvsem pa akciji za rešeVanje kadrovskih problemov. Skupina za SLO in DS je poudarila pomen udeležbe mladih v teritorialnih m pohodnih enotah ter sodelovanja s komisijami za LO in DS v drugih občinah in vojašnico Stane Žagar v Kranju. Na koncu so vodje skupin seznanile udeležence z delom in zaključki svojih skupin. V nedeljo nas je tov. Arti-ček Daniel, sekretar komiteja OK ZKS Kamnik, seznanil z osnutkom resolucije VIII. kongresa ZKS. Predvsem moramo pohvaliti razumljivost in zanimivost njegovega izvajanja. Nadaljevali smo z osnutkom akcijskega programa OK ZSMS Kamnik do maja 1978, ki ga ,nam je predstavil sekretar, tov. Zar-nik, potem pa smo seminar zaključili. Aktiv ZK ga je ocenil kot zelo uspešnega, najbolj pa je razveselila aktivna udeležba mladih v razpravah. To nam kaže, kako dobro so bile teme izbrane in pripravljene, saj so vzbudile zanimanje vseh udeležencev. To je tudi vzpodbuda za nadaljnje organiziranje podobnih oblik akcijskega in idejnopo-litičnega izobraževanja mladih aktivistov. I. K. Tekmovanje za pokal OK ZSMS LETOS ŠE BOLJ MNOŽIČNO Razprave okrog pravilnika tekmovanja za pokal OK ZSMS Kamnik so se komaj umirile, ko se je začelo že prvo tekmovanje, ki se točkuje za prehodni pokal Občinske konference ZSMS. Tekmovanje v osmih disciplinah, ki vsako leto privabi na športne terene veliko število mladih, bo v letošnjem letu dobilo z množičnostjo nove razsežnosti. Čeprav so pravila za sodelovanje precej stroga, da bi sodelovali res samo predstavniki posameznih mladinskih organizacij, so mladi pokazali velik interes za to področje delovanja ZSMS. Na sporedu sta bili že dve disciplini: odbojka, ki jo je organizirala OO ZSMS Nevlje, in šah v organizaciji OO ZSMS Komenda. V programu pa so še: namizni tenis — 1. in 2. aprila, streljanje — 8. in 9. aprila, rokomet — 22. in 23. aprila, košarka — 28. in 30. aprila, nogomet — 6. in 7. maja ter kros 13. in 14. maja 1978. Samo tekmovanje vodi komisija za prireditve in šport pri predsedstvu OK ZSMS, posamezne discipline pa po športnih pravilih organizirajo najaktivnejše osnovne organizacije (na tem področju), ki imajo v ta namen na voljo tudi prostore. S. Z. NE PREZRITE Mladinci iz Zapric, ki smo organizirani v svojo osnovno organizacijo ZSMS Zaprice, želimo z zbiranjem starega papirja pridobiti nekaj denarja za našo dejavnost in hkrati pomagati naši industriji. Zato prosimo vse občane, ki živijo na našem območju, to je v stanovanjskih blokih na Zapri-cah, ob Kovinarski cesti, na Trškem polju in drugih hišah, da nam pri zbiranju pomagate. Odpadni papir, ki vam je v napoto, oddajte 15. aprila do 7. ure zjutraj pred vhodna vrata vaše hiše. Papir bomo zanesljivo pobrali. Za vaše sodelovanje se vam že v naprej i1 zahvaljujemo! I Mladina iz Zapric Sredi marca so kamniške učenec obeh osnovnih šol (Toma Brejca in Frana Albrehta) obiskali vojaki vojašnice Stane Žagar iz Kranja z namenom, da jim predstavijo delček vojaškega življenja in boj. nega orožja. Predavanje ob filmu in razstava orožja je potekalo v organizaciji OK ZSMS in OK SZDL, natančneje komisije za SLO in DS ter komisije za pridobivanje mladih za vojaške poklice. Namen srečanja, vzbuditi zanimanje za vojaške poklice, je bil zaradi nevsakdanjega dogodka v celoti dosežen. Prvi del akcije je potekal že v decembru, ko so vojaki planinske enote gostovali v Mostah, Stranjah in v Zavodu za usposab. Ijanje Invalidne mladine. Ker so akcijo učenci sprejeli z velikim zanimanjem, smo se z vojašnico Stane Žagar, s katero OK ZSMS sodeluje tudi na drugih področjih interesnega delovanja, domenili za izvedbo predavanj še v kamniških osnovnih šolah. Gostje Iz Kranja so bili v Kamniku toplo sprejeti, v razgovoru pa je stekla beseda tudi o obrambnih dnevih, ki doslej še niso zaživeli v učnovzgojnih programih osnovnih šol. Pogovarjali so se tudi o obrambnih krožkih* pri katerih bi lahko pedagoškim vodjem pomagali kamniški rezervni starešine. Kranjski vojaki in starešine so za učence sedmih in osmih razredov pripravili ogled vojašnice, na katerem bi tiste, ki se resneje zanimajo za vojaške poklice, še podrobneje seznanili s poklicem vojaškega starešine. Takšne akcije, ki naj bi bile vsako leto, bodo učencem pomagale pri iz. biri poklica. S. Z. VZPODBUDA ZA POKLIC S tem daljnogledom se pa daleč vidi! Kdo ve, kateri od teh učencev bo topničar? kamniški občan marec 1978 stran 5 ■—V- - r"— Nagrajena grafika Jerneja Poljanska. RAZSTAVLJAMO V ŠOŠTANJU V Šoštanju jc bila v soboto, 11. marca 1978 otvoritev republiške razstave Likovni svet otrok. Svečane otvoritve so se udeležili tudi Miro Lužnik, pomočnik direktorja Zavoda SRS za šolstvo, Walter Samide, glavni urednik Pionirskega lista, Helena Berce, pedagoška svetovalka Zavoda SRS za šolstvo. Na razstavi sodeluje 79 osnovnih šol z najlepšimi likovnimi deli, ki jih je za razstavo izbrala posebna žirija. V Šoštanju razstavlja kar sedem učencev naše šole, kar je za nas veliko priznanje. Povabilu na otvoritev razstave se nas je vseh sedem odzvalo. Gostoljubni prireditelji so nas najprej povabili v veliko novo telovadnico, kjer so za številne goste pripravili zelo lep kulturni program. Po programu je bila podelitev nagrad in priznanj. Kazstav-Ijalci smo dobili bronaste Kajuhove glavice in kataloge najlepših likovnih del z razstave. V Katalog se je uvrstila tudi grafika Jerneja Poljanska iz 7. a razreda, na kar smo bili zelo ponosni. Zelo pa smo bili veseli in ponosni na tov. šteblajevo, ki je za 10-letno sodelovanje z Likovnim svetom otrok v Šoštanju prejela lep šopek, grafiko priznanega umetnika in zlato Kajuhovo priznanje. Po svečanem delu smo imeli kosilo, nato pa smo si še enkrat ogledali razstavo ter se polni lepih in prijetnih vtisov vrnili domov. SITAR NATAŠA Da jih ne bi pozabili — Da jih ne bi pozabili Leopold Strgar - Jurij Pri opisu Angelce STRGAR (ne Stergar) je izpadlo nekaj važnih podatkov o njenem možu Leopoldu. Omenila jin bom zaradi dveh vzrokov. Zgo. dovinar bo prej ali slej raziskoval tragedijo padlih borcev ob prihodu svobode na Gozdu pri Črni nad Kamnikom in mu bo vsak podatek koristil. Od takrat je preteklo že 33 let in le malo nas je živih, ki smo s temi ljudmi delali in preživljali težke čase. Primorski zgodovinarji bodo tudi ugotavljali, kakšno vlogo so odigrali primorski emigranti med nemško okupacijo v Sloveniji? Eden izmed predanih, nacionalno zavednih sinov Primorske je bil STRGAR Leopold-Jurij, rojen 1. 11. 1908 v Ročinju ob Soči pri Gorici kot sin posestnika in zidarskega mojstra. Prva svetovna vojna je razkropila ljudi teh krajev na vse strani. Tu je bila fronta. Ljudje so bežali, kamor je kdo mogel, samo proč iz pekla. Ko so se po treh letih vrnili, vasi ni bilo več. Granate so spreme-nile celo podobo zemlje. STRGARJEVI so postavili nov dom, vaščani novo šolo, v kateri je učil Arrigler Anton, stric predsednika SZDL Slovenije tov. Mitje Ribičiča, čigar učenec je bil tudi Polde. Po odslužitvi vojaškega roka se je vrnil domov, toda za Slovenca ni bilo dela pod fašizmom. Emigriral je v Slovenijo 1929. leta in po dol- JAZBEC PRED SODIŠČEM Dramska skupina osnovne organizacije ZSMS iz Zgornjega Tuhinja že nekaj let uspešno deluje. Vodi jo član naše organizacije Brane Šimenc. Vsako leto pozimi naštudira eno dramsko delo, ki ga potem predstavi domačemu občinstvu, gostujejo pa tudi na I drugih podeželjskih odrih. Le- i tos so pripravili igro bosanskega pisatelja Petra Kočiča: »Jazbec pred sodiščem«. Pre miera je bila v soboto 25. februarja na Lazah, ponovitev pa dan kasneje. Obakrat je bila polna dvorana in krajani so mlade igralce nagradili s ploskanjem. Čeprav je to enodejanka, pa traja kar poldrugo uro in gledalcem res ni bilo dolgčas. Za to so poskrbeli dobro izbrani igralci, posebno Danilo Bajde, Janez Koncilija in Rajko Jeglič. K uspehu dramske skupine je mnogo prispeval tudi njen vodja Brane Šimenc, ki je delo tudi režiral. Uspelo mu je poleg komičnosti igre vplesti tudi družbenopolitično in satirično ost, ki jo Kočičevo delo vsebuje. Vaščani Tuhinja upajo, da bodo mladi tudi prihodnje leto pripravili kakšno premiero novega dramskega dela, ki jih bo duhovno obogatilo in tudi razvedrilo. Skratka, Tu-binjci so zelo hvaležni gledalci. J. K. Cenjene stranke obveščam, da sem odprla fo-tokopirnico in razmnože-valnico v DOMŽALAH, Ljubljanska cesta 76 (nasproti Kovinarja). Se priporoča Jovanovič Ljubica Domžale Danilo, Janez in Rado na tuhinjskem odru Ob razstavi Tomaža Perka NOVI REALIZEM Kamnik je proslavil letošnji slovenski kulturni praznik z dvema prireditvama in sicer najprej z otvoritvijo razstave Tomaža Per-ka nato pa z glasbeno-literarnim večerom v dvorani Kino-dom Kamnik. Dan po kulturnem prazniku se je v dvorani nad kavarno predstavil mladi akademski slikar, domačin Tomaž Perko. Občinstvu, ki jc do zadnjega kotička napolnilo zdaj že kar malce pretesno dvorano, je najprej spregovorila ravnateljica Muzeja Kamnik Mi-rina Zupančič. Posebej je nagla-sila že nekaj časa uveljavljeno prakso kamniške galerije, ki ima za cilj ined drugim tudi pozorno spremljanje ustvarjalnosti (loma-čili umetnikov in dajanje možnosti, da se ti umetniki predstavijo domačemu občinstvu. Po kratkem orisu slikarjevlh značilnosti, ki ga je podal dr. Mirko Juter-šek, pa so otvoritveno svečanost popestrili Trio l.orenz in Mitja Grcgorač iz Ljubljane. Slikarja Tomaža Perka Kamni-čanom ni treba posebej predstavljati. Poznajo ga Iz gimnazijskih klopi, gotovo pa se Bodo nekateri spomnili, da je Tomaž tudi dober glasbenik. Nekaj časa je sodeloval pri kamniškem ansambla Kamniktitl. Očetovim zgledom sledeč se Je Tomaž Perko lcla UMU) vpisal na ljubljansko akademijo za likovno umetnost. Po končani diplomi 1971 jc nadaljeval dvoletni studit na speclalkl za restavratorsko ln preparalorstvo v Ljubljani. Pričujoča razstava, kjer nas že prvi hip prepriča izrazno In oblikovno močan in živ realističen pristop, ni prvo srečanje mladega umetnika s kamniškim občinstvom. Se kot študent Je svoja dela prvič razstavil prav v Kamniku. Omenjeni Perkov realistični pristop do sveta in njegovih pojavov pa ni toliko presenetljiv, če iiiiiiiimmiimiiiiiimiiimiimiiiiiiimiiimiii MALI OGLASI KUPIM kjerkoli starinsko pohištvo starejše od 100 let, tudi polomljeno, v najslabšem stanju. Kupim čudi slike, uro, drobnarije za opremo dveh sob. Ponudbe Sever Alojz, Maribor, Maistrova 17/11. STANOVANJE iščeta zakonca brez otrok, intelektualca. Spelič Maja, Osnovna šola Mengeš, Ulica talcev. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ga gledamo z vidika sedanjega dogajanja v slovenski likovni umetnosti, še posebej, če spremljamo najmlajšo generacijo slikarjev, kateri pripada tudi Perko. T;i se namreč od abstrakcije vrača v tako imenovani novi realizem, ki ima več pridevkov kot so fotorealizem, kritični realizem, magični realizem itd. Povsem jasno je, da stoji mladi ustvarjalec šele na začetku svoje slikarske poti In da pomenijo predstavljena dela najbrž pr- gem času dobil službo mezdnega delavca v tovarni »BO-NAC« na Količevem (tu je delala tudi Angelca in ne v Vevčah). Vključil se je v primorsko emigrantsko društvo in v politično dejavnost delavstva. Leta 1935 je bil med udeleženci velike stavke pri »BONACU«, 1941 med prostovoljci, da bi branil Jugoslavijo pred okupatorjem. Toda prišli so samo do Ljubljane. Na poti so zvedeli, da Jugoslavije ni več. Takoj se je vključil v NOP, 1912 je bil določen za sekretarja Delavske enotnosti v podjetju. Dokumenti kažejo, da je bil 1943 in 1944 medtovarniški sekretar DE in aktivist OP na terenu. Imel je prepustnico OF, podpisano od sekretarja DE »MATJAŽA«. Ko je padel Janežič Milan, je dobil nalog, da se takoj umakne v gozdove. Od 19. marca 1944. ga srečamo med borci. Padel je 23. marca 1945 kot član okrajnega komiteja KPJ nad Gozdom nad Kamnikom. Zanimivo je, da je na drugem koncu Slovenije, na Trnovem nad Gorico, padel istega dne in za iste cilje, njegov brat Jože kot borec XVII. SNOUB SIMONA GREGORČIČA. Marsikdo izmed padlih na Gozdi bi lahko še živel, če ne bi botrovalo izdajstvo. V hiši izseljene družine je stanovala starejša ženska. Prav v to hišo se je zateklo pet Leopold Strgar-Jurij partizanov, ki jih je pozneje izdala. Več kot 300 Nemcev je obkolilo hišo, ki je stala tik ob gozdu, z druge strani pa je bila velika čistina, tako da se ni bilo mogoče prebite iz obroča. Mesec dni po tragediji je šla Angelca STRGAR iskat možev grob in ga končno našla s pomočjo svakinje Kristine KOGOJ, ki je kraj kot domačinka dobro poznala. Prekopali sta velik kup zemlje in z muko prišli do trupel, med katerimi je Angelca spoznala svojega moža Leopolda. Tu se ;e začelo njegovo posmrtno potovanje iz Gozda v DOB, ,z Doba 1967 v ROCINJ. Tu je končno našel svoj mir v skupnem grobu STRGARJEVIH. Marica Brejc MAROLTOVCI V KAMNIKU V organizaciji kamniškega kluba študentov je 3. marca v Kamniku gosto, vala folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane. Plesalci so s poldrugo uro trajajočim progra. mom plesov jugoslovanskih narodov navdušili občinstvo, ki je napolnilo kamniško dvorano. Da je nastop vzbudil veliko pozornost, dokazuje tudi to, da je klub prodal veliko vstopnic tudi v domžalski občini. Nastopu je pri. sostvovala tudi Tončka Marolt, dolgoletna vodite- ljica in svetovalka skupine. Gostovanje je bilo posvečeno 8. marcu, zato je vsaka obiskovalka dobila nagelj. Proslave ob dnevu žena bomo v prihodnosti smotrneje organizirali. Predvsem moramo poskrbeti za boljšo povezanost m usklajenost med orga. nizatorji, saj si je odlično retrospektivno razstavo akademske slikarke Miše Pengov zaradi slabe obveščenosti ogledal le ozek krog občinstva. I. K. vo prelomnico na poti k dozorevanju. Tako ni prav nič čudno, da ob pogledu na Izjemno žive iu prikupne pa čustveno odlično karaklcrlziranc otroške In druge portrete ali na nekatera v žametnih tonih ubrana tihožitja, nehote najdemo odmeve znamenitih starih mojstrov preteklih dob, še posebej holandskega in španskega baroka. Drugi del prikazanih platen pa govori bolj svež, moderen, celo izzivalen jezik. To so nekatera tihožitja, v katerih Perko na svoj nekolikanj elegičen način podo-življa mladostne izkušnje, doživetja In morda neizpolnjene želje (Tihožitje za Adrlana, Mamina 70-lctnica, Jak 41). Pri tem uporablja sodobna oblikovna sredstva kot je fotografija, ostra osvetljava, nadrobna obdelava predmetov. Ob zadnji temi njegovega seda- njega opusa, to jc v krajini, pa opazimo neko posebno angažiranost, rekli bi zagnanost, da bi s svojevrstno postavitvijo motivov kamniške panorame, v neki naši vsakdanjosti dobro znan predmet, izzval gledalčevo razmišljanje. Ali Perko v Superavtomalu in Kamniku v omarici duhovito ironizira početje slehernega sodohn:-ga umet. nika, ki naj ustvarja slike tako kot naš pralni stroj Superavto-mat? Treba jc torej reči, da umetnik ne ostaja le pri goli površini predmetov, temveč jim daje tudi globlje pomenske razsežnosti. Ob koncu naj zapišemo, da se je Tomaž Perko s svojimi pogledi na Kamnik in njegovo okolico še enkrat tako kot Maleš, (oder man ali Lanc na izviren način oddolžil mestu, ki mu Je nudilo toliko zanimivih doživetij v mladosti. B. K. Z razstave Tomaža Perka Megla in neprevidnost botrovala nesreči na Mengeškem polju S Prometne nesreče i BOMO BOLJ PAZLJIVI? V januarski številki smo objavili bilanco lanskoletnih prometnih nesreč v Kamniku, ki je pokazala nerazveseljivo sliko. V lanskem letu smo bili iznad republiškega poprečja. Z naraščanjem prometa, zaradi zime načetimi cestami in s pomanjkljivo etiko udeležencev v cestnem prometu s strahom pričakujemo stanje na področju prometne varnosti v letošnjem letu. Podatki do 20. marca letošnjega leta so v primerjavi z istim obdobjem lani dokaj ugodni. Prometne nesreče s telesnimi poškodbami — 13; lani 29. Hudo telesno poškodovanih oseb — 11; lani 19. Lažje telesno poškodovanih oseb — 11; lani 20. Prometna nesreče s smrtnim izidom--; lani 2. V nesrečah udeleženih otrok — 3; lani 3. Z izboljšanjem vremena, navalom motoristov in ostalih voznikov motornih vozil ter drugih uporabnikov prometnih površin pa lahko pričakujemo porast prometnih nesreč, če ne bomo storili vsega, kar je potrebno za večjo varnost vseh udeležencev v cestnem prometu, od popravila cest, talnih obeležb, ce-stnoprometne signalizacije, primerne prometne vzgoje v šolah in drugih sredinah ter nenazadnje z lastno krepitvijo zavesti, da nihče na cesti ni sam, na kar nas zgovorno opozarjajo lanskoletne šte-vlike. maj miHniiuiniiiiHiiniiiiiniiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiinuiiiMiiiiMiiHiiiiiiiuiiuiiiiuuiiinHiiii 1 PROGRAM IZLETOV 1 I ZA UPOKOJENCE J = Društvo upokojencev organizira za svoje člane t letu 1978 = = naslednje izlete: = IZ. aprila: Kočevje—Črnomelj—Dolenjk.se Toplice a S 36. aprila: Rogaška Slatina—Trakošcan—Ptujske toplice = = 10. maja: Ankaran—Trst—Miramar—Gradež—Oglej—Doberdob S == —Gorica (potni list) =: S 17. maja: Opatija—lička—IJuzcl—Islarske toplice §j 21. maj do 4. junij: Ucograd—Bar — ob obaU Dalmacije z S S ladjo do Reke = H 14. junija: Velenje—Slovcnjgradcc—Ravne—Vellkovec—Brueckl = S (Mostič)—Gospa Sveta—Celovec—Ljubelj (potni list) 9 31. Junija: Cerknica—Snežnik—Prezld—Cabar—Kočevje = 38. junija: Nova Gorica—Goriška Brda 4, julija: srečanje upokojencev v Kamniški Bistrici = + 13.—15. julija: Beljak—Toplaško polje—Cortina d'Ampezzo = (potni Ust), namenjeno upokojencem-planinccm = 27. Julija: Dražgoše — piknik skupaj s društvom upokojen- S cev Domžale EE 3. avgust: Selška dolina—Tolmin—Kobarid—Landarska jama S —špeter—Trčmuu—Gorica (potni list) 16. avgusta: Slatina Radenci—MoravcI—Jeruzalem -t 4. do 9. september: po Makedoniji = I 20. do 32. september: Budimpešta (potni list) 11. oktobra: Metlika. = Prijave se sprejemajo z vplačili do zasedbe sedežev r av- = tobusu. Za izlet se organizira le en (1) avtobus. Vabljeni so tudi člani društev upokojencev Komenda in = Motnik. = Oe sodem (7) dni pred Izletom ni dovolj prijavljcnib, ima = izvršni odbor društva pravico, da izlet odpove. Izleti z oznako ( t ) imajo zadnji rok prijave: S Beograd—Bar do 1. maja t Cortino d'Ampezzo do 15. junija po Makedoniji do 1. avgusta = v Budimpešto do 30. avgusta. S Podrobnejše podatke dobite v pisaml društva upokojencer 3 DRUŠTVO UPOKOJENCEV KAMNIK § = Kamnik. ■■iiuiiiiiiiiiiiJiittiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiitiifiiiitiitiiitiiiiMiiiiiiuiiiiitiiiJMiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiu ZAHVALA Ob nenadni, boleči izgubi najinega najdražjega, nadvse ljubljenega moža in očka Ivana Bizjaka avtoprevoznika se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijate-. ijem in znancem ter dobri sosedi Angeli Svetlin za ustno in pismeno sožalje ter tolažilne besede. Hvala vsem za darovano cvetje in vence, za številno spremstvo na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Iskrena hvala tudi kolektivu in avtoprevoznikom Rudnika kaolina Črna, pevcem za ganljivo petje ter župniku. Prav tako se zahvaljujemo govornikom Združenja obrtnikov in ZSAM za tople poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Zena Anica in hčerka Anča Podgorje, 3. marca 1978 ZAHVALA Ob nenadni, tragični izgubi naše drage hčerke, sestre in vnukinje Anice Sitar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom ter znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vso pomoč. Hvala tudi profesorjem in dijakom gimnazije Rudolfa Maistra ter njenim najboljšim prijateljem za cvetje, sožalja in spremstvo na zadnji poti. Se posebno se zahvaljujemo tova-rišici Perbežarjevi ter dijakoma Hribarju in Jam-šku, ki so ji nudili zadnjo pomoč. Naša iskrena zahvala velja tudi gojencem iz Zavoda za usposabljanje invalidne mladine in šoli Toma Brejca za cvetje in sožalja, mladinskemu pevskemu zboru, duhovščini in mladinski veroučni skupini za cvetje, tople besede in vso ostalo pomoč. Žalujoči: oče, mati, sestre Olglca, Milenca in Francka, bratec Andrejček, stara mama, strici, teta Marija In drugo sorodstvo OPOZORILO LASTNIKOM PSOV Na podlagi 5. člena Zakona o varstvu živali prea kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. list SFRJ, št. 43/76) in 8. člena Odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1978 (Ur. list SRS, št. 2/78), morajo vsi lastniki psov v občini Kamnik pripeljati svoje nad 3 mesece stare pse na cepljenje proti pasji steklini. Republiški odlok o pristojbinah za zdravstvena spričevala in potrdila za živali ter o kriterijih in merilih za določitev pirstojbin za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja (Ur. list SRS, št. 2/77) glasi v točki III. ZA IZDAJO POTRDILA O RKGISTRACIJI IN VAKCI-NACIJI PSA OZIROMA ZA PODALJŠANJE VELJAVNOSTI POTRDILA SE PLAČA PRISTOJBINA V ZNESKU 150.—din. Po čl. 17 Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi je posestnik psa dolžan v 8 dneh prijaviti nabavo živali pooblaščeni veterinarski organizaciji. Posestnik psa je dolžan v treh dneh prijaviti pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo v zvezi z rejo psov. Vsak pes mora nositi predpisano znam-kico. Znamkica je potrdilo o prijavi in registraciji psa ter o opravljenem cepljenju proti steklini. Razpored cepljenja 5. IV. 1978 MOTNIK — pri Flegarju 8.-9. ure SPITALIC — pri šoli 9—9.30 Zg. TUHINJ — pri Kavsarju 10.—11. ure LAZE — pri pošti 11.—12. ure ŠMARTNO — pri Hvaletu 12.-13. ure SR. VAS — pri Ustanku 14.-15.30 V. LASNA — pri Zalaznifcu 16.—16.30 VRANJA PEC — pri šoli 16.30—17. ure Sp. PALOVCE — pri Kladniku 17.-17.30 Zg. PALOVCE — pri Remsu 17.30—18. ure 6. IV. 1978 MOSTE — pri Resniku 8.-9. ure KOMENDA — pri Kramarju 9.—10. ure KRIZ — pri Cubru 14.-15. ure 7. IV. 1978 NEVLJE — pri Novaku 8.-9. ure KAMNIK — na sejmišu 9.—H. ure — ob Nevljici 15,—16. ure 10. IV. 1978 SMARCA — pri Jeranu 8.-9. ure VOLČJI POTOK — Arboretum 9.—10. ure RUDNIK — TUNJICE — pri Jamovem 14.—15. ure 11. IV. 1978 Sp. STRANJE — pri Pernetu 8.—8.30 KREGARJEVO — pri Prodniku 9—10. ure KRIVCEVO — pri Jurčfcu 10.—11. ure ČRNIVEC — pri Jerneju 11.—12. ure GODIC — pri Hribarju 14.-15. ure ZAMUDNIKI 24. IV. 1978 MOTNIK — pri Flegarju LAZE — pri pošti Sr. VAS — pri Ustanku 25. IV. 1978 KOMENDA — pri Kramarju SMARCA — pri Jeranu KREGARJEVO — pri Prodniku 26. IV. 1978 KAMNIK — na sejmišču 8.-9. in 15.—16. ure Po opravljenem cepljenju bo kontrola in vsi neprijavljeni in necepljena psi bodo pokončani. Sadnikar Demeter Veterinarski inšpektor 8.-9. ure 9.—10. ure 10.—11. ure 8.-9. ure 9—10. ure 10.—11. ure Samoupravna stanovanjska skupnost Kamnik PREDNOSTNA LISTA PREDLOG PREDNOSTNE LISTE ZA RAZDELITEV STANOVANJ ZA LETO 1978, ZGRAJENIH IZ SREDSTEV ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik je na svoji seji, dne 17. 3. 1978, obravnaval predlog prednostne liste razdelitve stanovanj, zgrajenih iz sredstev družbene pomoči v letu 1978, ki ga je izdelala ko. misija za razdelitev stanovanj pri Stanovanjski skupnosti in sprejel sklep, da se predlog prednostne liste objavi v Kamniškem občanu. Hkrati se predlog prednostne liste dostavi vsem prosilcem. Na predlogu prednostne liste za stanovanja sta vključe-na tudi Ladislava in Marjan Cvetko ter Majda in Silvo Grčar, za katera je izvršilni odbor Samoupravne stano vanjske skupnosti občine Kamnik sprejel sklep, da se jima dodeli stanovanje pod pogojem, da dostavita pred dokončnim oblikovanjem prednostne liste garancijo podjetja, kjefr sta zaposlena. Pri ogledu stanovanjskih razmer prosilcev je bilo ugo-tovojeno, da je nekaj stanovanj neprimernih za bivanje. Ta stanovanja so naslednja: Novi trg 29, Smarca 90, Zg. Stranje 4, Pot na Poljane 4, Kidričeva 31, Maistrova 30 a, Polčeva pot 3, Perovo 5, Medvedova 14, Cankarjeva 14 in podobno. Da se v ta stanovanja in njim podobna ne bi vselili drugi občani, ki bi se zaradi neprimernosti stanovanja pojavili ponovno kot prosilci za solidarnostna stano- vanja, je Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti sprejel sklep, da se vloge prosilcev, ki bi prosili za solidarnostna stanovanja iz zgoraj navedenih naslovov in njim podobnih stanovanj, v bodoče ne bodo reševale. Prosimo občane, da do 10. 4. 1978 dostavijo svoje pripombe na predlog prednostne liste za razdelitev stanovanj za leto 1978 Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kamnik, Cankarjeva 11. Hkrati obveščamo vse občane, da bo javni natečaj za razdelitev stanovanj zgrajenih decembra 1978, in kreditov za gradnjo, objavljeno v prihodnji številki Kamniškega občana. Predsednik Izvršilnega odbora SSS občine Kamnik Franc Jeras Zap. St. IME IN PRIIMEK Stanujoč Št. druž. Status članov družine PREDLOG ZA STANOVANJE 1. DROLC OLGA 2. MAKSIMOVIC RAJKO S. ROZMAN ERIKA 4 ŽAGAR JANEZ *. MICKOV JOCO Smarca 70 Smarca 90 NOD MD Smarca 125 3 MD Molkova pot 13 3 MD Novi trg 29 3 MD garsonjera, Perovo CD-2 garsonjera — zamenjava Strmec, Kranjska 4č dvosobno, Bakovnik jug dvosobno, Bakovnik jug enosobno — zamenjava, Trpoevič, Slandrova 2 6. CVETKO LADISI.AVA 7. STRAJHAR JOŽICA 8. MUSIC IVAN 9. KLEMEN SONJA 10. CANDER DRAGICA 11. PESTOTNIK ANGELA 12. DJERIC MILOŠ 13. PREGL MARIJA 14. KRISTAN MARIJA 15. REPANSEK MIRKO 16. ADROVIC EMIRA 17. STRMEC MARIJA 18. PESTOTNIK PAVLA IN JANEZ 19. ROJC LJUDMILA 20. VAJS PETER 21. KOROŠEC MARJETA 22. TRPCEVIC ANICA 23. PETROVIČ MILKA 24. BELINA CVETKA 25. GRCAR (Majda) SILVO 26. VEGE L ZLATA 27. SITAR DARINKA 28. ŠMESNJAVEC MARIJA 29. TRIVIC MILKA 30. DRGAN VERA 31. URSIC ANICA 32. VAVPOnC RAJKA 33. AVGUŠTIN DANILO 34. PODGORNIK DUŠAN Legenda: MD — mlada družina Zupančičeva 6 3 MD dvosobno, Bakovnik jug Vilka Rožiča 8 a 3 MD enoinpolsobno, Bakovnik jug Ljubljanska 12 5 MD dvosobno t kabinet. Perovo — CD-2 Motnik 50 4 NOD dvosobno, Bakovnik jug Cankarjeva 20 4 MD dvosobno, Bakovnik jug Neveijska pot 12 2 UPOK enoinpolsobno, Bakovnik jug Zg. Stranje 4 3 MD enosobno — zamenjava, Pestotnik, Nevelj. pot 12 Medvedova 14 1 UPOK garsonjera. Perovo CD-2 Tunjiška 2 b 4 MD dvosobno, Bakovnik jug Tunjiška 2 c 4 MD dvosobno, Tunjiška 2c Pot na Poljane 4 3 MD enoinpolsobno, Bakovnik jug Kranjska 4 č 2 MD enoinpolsobno, Bakovnik jug Kidričeva 31 2 UPOK enosobno, Bakovnik jug Kidričeva 25 3 UPOK dvosobno, Bakovnik jug Kidričeva 40 NOD enoinpolsobno Bakovnik jug Slandrova 2 NOD enosobno — zamenjava Žagar, Slandrova 2 Slandrova 2 4 NOD dvosobno, Bakovnik jug Prešernova 1 2 NOD enosobno, Bakovnik jug Parmova 9 3 NOD enoinpolsobno, Bakovnik jug Maistrova 30 a 3 MD dvosobno, Klavčičeva 10 Kovinarska 5 2 NOD enosobno, Bakovnik jug Miklavčičeva 2 2 NOD garsonjera, Tunjiška 2 o Sp. Palovče 11 2 NOD ?arsonjera, Tunjiška 2 c Komenda 47 3 NOD dvosobno, Bakovnik jug Polčeva pot 3 3 MD enoinpolsobno, Bakovnik jug Zg. Stranje 6 4 NOD dvosobno, Bakovnik jug Perovo 5 3 UPOK dvosobno, Bakovnik jug Podlirnbarskega MD enosobno, Bakovnik jug pot 4 2 enoinpolsobno, Bakovnik Duplica 30 :t MD jug NOD — niaki osebni dohodek UPOK - starejši občani — upokojeno! KAMNIŠKI OBČAN MAREC 1978 STRAN 7 Najstarejša občanka iz Volčjega potoka Kako dočakaš 100 let Ob 8. marcu smo dlani literarnega krožka na osnovni šoli Toma Brejca Kamnik obiskali najstarejšo občanko. Zvedeli smo, da je to Antonija Cerar v Volčjem potoku. Dan pred praznikom smo se s tov. Ogorevčevo in Jančarjevo odpravili k nji. Ko smo vstopili, smo jo zagledali vso zavito v velikem gugalniku. Njene žive oči — mislim, da so modre — so las prijazno ošvrknile drugega za drugim, ko smo ji čestitali in ji želeli dočakati 100 let. Posedli smo okrog vedno tople kmečke peči in pogovor je stekel. Vrstijo se vprašanja, na katera ženica brez premišljevanja odgovarja, kakor da bi pred seboj imela sliko svojega življenja. Pove, da je rojena 4. januarja 1880 v Borovnici, da je vse življenje delala, da je imela 12 otrok, od teh zadnjega v petdesetem letu starosti, pa da je bila vedno dobre volje. 2e pri šestih letih je šla služit za pesterno, nato je bila pastirica, zatem služkinja. Pomanjkanja sicer hi trpela. Ozre se na sliko na steni, kjer sta skupaj z njenim možem. Opazimo, da je bila »brhko dekle«. »Kdaj ste se poročili?« jo vprašamo. »Bilo mi je 25 let, moža pa sem spoznala v Ameriki. Tam sta se tudi rodila prva dva otroka.« »Kako, da ste šli v Ameriko?« »Zaradi zaslužka. Bilo je kar dobro. Imela sem 3 dolarje na uro.« Tako sta si z možem v treh letih prihranila denar in si ob vrnitvi kupila hišo, kjer živi Antonija še danes. »Zdaj je ta hiša stara že čez 200 let«, pravi in oči se ji spet zasvetijo, »vendar je1 že večkrat predelana.« To potrdi tudi hči Fani, ki je sodelovala v našem razgovoru, in ki skrbi, da je stari mamici udobno. Mož ji je umrl 1951. leta, od otrok pa so živi le še trije. Pravi, da je najbolj trpela med prvo svetovno vojno, ko je bil mož na^fronti, na njej pa je ležalo breme, kako nasititi vsa usta. Med drugo vojno pa je z drugimi vaščani že stala v vrsti ob zidu kot talka, vendar so jih Nemci nazadnje izpustili. Kljub 98-im letom ima izreden spomin. Letnice nam kar natrese, in ko njena hči KAMNIŠKA KRONIKA POROKE Peter JTJHANT in Ljudmila Z^jvIERNIK, oba iz Gmajni-ce, 30 č. Poroka vpisana po 27. in 28. čl. ZDMK iz inozemstva. Poroka sklenjena 8. julija 1958 v Avstriji. Branko NOC, avtomehanik iz Mengša, star 21 let in Branka JUHANT, delavka iz Komenske Dobrave, stara 18 let. Anton PODBREGAR, kmetovalec z Gradišča, star 52 let in Angela FEUŠ, delavka iz Cvena (Ljutomer), stara 41 let. SMRTI v omari išče slike, ji brž pove, da so v nočni omarici. »Kako živeti, da dočakaš sto let?« smo jo vprašali in prepričani smo, da ji bomo Čestitali za 100-letnico. Rekla je: »Rada sem imela in še zmeraj rada jem kmečko hrano: žgance, zelje, kašo, repo, meso pa samo ob kolinah. V bolnici nisem bila nikoli.« »Kakšno pa se vam zdi življenje danes? Kaj pa mislite o mladimi?« »Ja, danes se pa dobro živi. Mladi so drugačni kot včasih. Nekateri delajo, drugi pa tudi ne.« Hči Fani pa s ponosom pove, da jo mladinci iz Volčjega potoka večkrat obiskuje. Antonija Cerar jo in da ima vso zimo sveže nageljne. Prihajajo pa seveda tudi njeni vnuki in pra-vnuki, ki jih ima skupaj 14. Taka je najstarejša žena v naši občini. Ponosni smo nanjo. Vanja Kladnik Alenka Jevšnik Zdravko Koželj Delo, ki ga velja posnemati SPET BO RASLA TRAVA Tudi učenci iz osnovne šole Tomo Brejc so se vključili v akcijo »Očistimo naše okolje«. V bližnjih parkih, otroških Igriščih In okrog spomenikov so pobrali vso nesnago. Prepričani smo, da to nI bila enkratna akcija, ln da jih bodo tudi drugi posnemali. let. Martin HRIBAR, upokojenec, z Velikega Hriba, star 72 Jožefa KROPTVNIK, kmetovalka, iz Lipljega, stara 75 let, Franc LAP, preužitkar iz Nasovč, star 89 let, Anton PODGORŠEK, invalidski uookojenec iz Suhadol, star 65 let, Jožef REMIC, Iz Križa, star 86 let. Dušimo se že v lastni nesnagi in kričimo, da ni nikogar, ki bi jo pospravil. Morda bi najraje videli, da bi za nami hodil čistilec in kar sproti pobiral, kar odvržemo. No, saj vsi le nismo taki, čeprav radi pokritiziramo odnos družbe do okolja, pri sebi pa natisnemo eno oko. Toda med nami so tudi svetil vzori, ki jim ni vse eno, kakšno je naše okolje. Tak je tudi Oiril Kos iz Kranjske 2b, ki je sam zelo lepo uredil zelenico ob dvorišču Cestnega podjetja na Ljubljanski cesti. Povprašali smo ga, zakaj se je za to dejanje odločil. »Zelenica ob začetku Ljubljanske ceste je bila vsako leto bolj zanemarjena. Pešci, med katerimi so bili zlasti učenci bližnje šole, so vedno bolj smelo hodili po zelenici in vsak dan je bila manjša. Srce me Je bolelo, ko sem to gledal. Tudi sam rad živim v urejeni okolici,« nam je dejal Ciril, ko je na skrbno prekopano zemljo sejal travo. Sosed Ciril je več dni ko pal poteptano zemljo, pore-zal bližnje okrasno grmičevje in vrtnice. Dela je bilo res veliko in celo dopust si je vzel v službi. Nekateri so se mu v začetku posmehovali. Na pomoč mu niso priskočili niti tisti, ki jim je varstvo zelenice zaupano, kaj šele, da bi pripeljali malo vrtne zemlje. Toda naš sosed ni obupal, saj je imel v mislih lepo trato, kjer se bo ob pogledu spo. čilo oko. Da mu nepridipravi ne bi delo uničili, in kot prej spet hodili po zemlji, je celo kupil železne količke, napel žico čez posejano zemljo in postavil opozorilno tablo. »Sedaj tudi otroci pazijo in ne hodijo po zemlji«, nam je veselo dejal ln nadaljeval: »Gotovo so Jih v šoli poučili. Prepričan sem, da bodo kaj kmalu uredili tudi okolico svoje šole. Veste, vsak stanovalec bloka naj bi pogledal kam dlje od svojega vhoda v stanovanje in vsi bi imeli lepo okolje,« nam Je ob koncu zatrdil Ciril Kos. SPREMEMBE DAVKOV Na zborih občanov po posameznih krajevnih skupnostih se večkrat postavljajo vprašanja kako je z odmero davka iz kmetijske dejavnosti za zemljišča, ki so bila odvzeta oz. odstopljena, in če je možno davek, ki bremeni omenjena zemljišča odpisati. Da bi odgovorila na omenjena vprašanja, daje davčna uprava naslednja pojasnila: Davek iz kmetijstva se odmerja lastniku oz. uživalcu zemljišča, ki je kot tak vpisan v katastrskem elaboratu na dan 1. decembra pred letom, za katero se davek odmerja. Vse lastniške spremembe, nastale med letom, se upoštevajo od 1. januarja naslednjega leta, če so bile pravilno in pravočasno prijavljene oz. priglašene. To velja za vse primere, ko je do sprememb prišlo po odločitvi oz. volji lastnika (kupoprodaja, darila, delitev in pdb.). Torej davek se v teh primerih predpiše šele po končanem postopku, s katerim so bile izvedene spremembe v katastrskih evidencah, in tudi zemljiško knjižno urejene. Isti način oz. postopek odpisa davčnih bremenitev velja za primere, ko so bile v naravi za odvzeta ali odstopljena zemljišča izvedene zamenjave zemljišč. Drugačen pa je pristop in postopek odpisa davčnih obveznosti v primerih, ko pride do sprememb v lastništvu iz naslednjih vzrokov: — na podlagi odločbe državnega organa (nacionalizacija, razlastitev in pdb.), — kadar lastnik podari zemljišče družbenopolitični skupnosti, organizaciji združenega dela ali drugi organizaciji, — kadar pride do spremembe kulture zemljišča zaradi predvidenih novogradenj, razširitve cestnega omrežja, regulacij voda, itd. in ni izgledov za skorajšnjo pravno ureditev. V teh primerih je lastniku oz. uživalcu zemljišča omogočeno, da o nastalih spremembah obvesti geodetsko upravo SO Kamnik, ki bo podatke o zmanjšanju katastrskega dohodka dostavila davčni upravi, ki opravi postopek oprostitev plačila davka. Istočasno pa je občan dolžan pri referatu za premoženjskopravne zadeve podpisati ustrezno odstopno izjavo. Davčna uprava izda odločbo o oprostitvi plačila davka iz kmetijstva za leta, v katerih davčni zavezanec zaradi navedenih sprememb ni koristil zemljišča, vendar največ za 5 let nazaj (določilo 232. člena republiškega zakona o davkih občanov — Ur. list SRS, št. 21/74). KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK, p. o. Kamnik, Cankarjeva 11 želi skleniti delovno razmerje z večjim številom DELAVCEV za opravljanje različnih komunalnih del Pogoj: osnovna ali nedokončana osnovna šola Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prošnje pošljite po pošti ali oddajte v tajništvu Komunalnega podjetja v 15 dneh od izida objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od izida objave. Vsa pojasnila dobite v splošni službi Komunalnega podjetja Kamnik. GOSPODARJENJE V PRETEKLEM LETU (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Krajevna skupnost Moste Skupni dohodki 1,033.882 dinarjev. — Od tega krajevni samoprispevek 332.026 din, prispevek delovnih organizacij po samoupravnem sporazumu 83.112 din, prispevek občanov za asfaltiranje cest bi napeljava električnega kabla 172.130 din, prispevek občinskega proračuna za vzdrževanje cest in funkcionalne izdatke 61.851 din, prispevek podjetja Emona za gradnjo zbiralnice mleka 150.000 din, vodnogospodarsko podjetje za dela na potoku Tunjščica 96.000 din, ostali dohodki in obresti KB *-798 din, v letu 1976 neuporabljena sredstva 133.965 din. Izdatki 321.021 din. — Od tega vzdrževanje in asfaltiranje cest 37.971 din, vzdrževanje javne razsvetljave *2.195 din, prispevek Osnovni šoli Moste 4.914 din, prispevek za vzdrževanje pokopališča v Komendi 3.173 dinarjev, SLO ln CZ 27.063 dt-narjev, prispevek organizacijam in društvom 2.500 din, gradbena zaščitna dela na Potoku Tunjščica 96.000 dinarjev, stroški gradnje zbiralnice mleka 64.264 din, zasipanje Jame v Mostah in °r>uščene struge v Suhado-lah 32.717 din, ostalo 200 din, funkcionalni stroški 10.024 din. Ostanek na tekočem računu 712.589 din. Ostali pa so še neporavnani računi za nekatera dela na cestah, kijih izvajalec še ni predložil. Krajevna skupnost Motnik Skupni dohodki 487.486 din. Od tega 112.511 din krajevnega samoprispevka, prispevek delovnih organizacij po samoupravnem sporazumu 28.293 din, prispevek občanov za razširitev vodovodnega omrežja 4.637 din, prispevek občinskega proračuna za vzdrževanje cest, funkoional ne izdaitke ln javno razsvetljavo 51.815 din, odškodnina savskih elektrarn za škodo na cestah 100.000 din, podjetje Emona za ureditev zbiralnice mleka 24.265 din, ostali dohodki 21.287 din, ostanek v letu 1976 neporabljenih sredstev 144.618 din. Izdatki 159.424 din. — Od tega za širjenje vodovodnega omrežja 6.635 din, vzdrževanje cest 72.960 din, vzdrže. vanje javne razsvetljave 16.553, vzdrževanje pokopališča 4.630 din, SLO in CZ 15.470, prispevek organizacijam ln društvom 9.000 din, ostali stroški 30.241 din, funkcionalni izdatki 3.935 din. Ostanek neporabljenih tered stev 328.062 din. Krajevna skupnost Nevlje Skupni dohodki 1,135.363 din. — Od tega 345.700 din krajevnega samoprispevka, prispevek delovnih organizacij po samoupravnem spora zumu 241.648 din, prispevek občanov za gradnjo daljnovoda 113.700 don, prispevek občinskega proračuna za vzdrževanje cest in funkcionalne stroške 52.687 din, ostali dohodki in obresti KB 12.004 din. Ostanek v letu 1976 neporabljenih sredstev 639.630 din Izdattd 571.323 din. — Od tega za gradnjo vodovodov 214.437 din, vzdrževanje »»st 61 527, prispevek h gradnji TP Vrhpolje 224.000, vzdrževanje Javne razsvetljave 18.973 din, vzdrževanje pokopališča 2.000 din, SLO in CZ 2.000 ddn, prispevek organizacijam 5.000 din, funkcionalni stroški 10.323 din, ostali izdatki 33.063 din. Ostanek neporabljenih sredstev 564.044 din. Krajevna skupnost Podgorje Skupni dohodki 339.406 din. Od tega 183.674 din krajevnega samoprispevka, prispevek delovnih organizacij po samoupravnem sporazumu 45.977 din, prispevek občanov 4.420 din. prispevek občinskega proračuna za vzdrževanje cest in funkcionalne izdatke 19.787 din, ostali dohodki 1.914 din, v letu 1976 neuporabljena sredstva 83.634 din. Izdatki 313.283 din. — Od tega 302.980 za odplačilo obveznosti za asfaltiranje ceste, za vzdrževanje prosvetnega doma 4.055 ddn, SLO in CZ 2.261 din, funkcionalni stroški 3.842 din in 145.000 din ostalih stroškov. Ostanek neporabljenih sredstev 26.123 din. Zaključni računi drugih krajevnih skupnosti bodo objavljeni v prihodnjih številkah Kamniškega občana. Krajevna skupnost Scla Skupni dohodki 372.671 din, od tega je bilo 127.159 din krajevnega samoprispevka, 16.830 din so prispevale delovne organizacije po samoupravnem sporazumu, občinski proračun je prispeval za funkcionalne izdatke in za vzdrževanje občinskih cest II. reda 39.902 din, ostali dohodki in obresti so znašali 1.051, din, ostanek dohodkov iz preteklega leta 42.729 din. Izdatki 324.137 din, od tega za vodovodne naprave 4.230 din, za vzdrževanje cest 138.932 din, nadalje-van(je gradnje prosvetnega doma 14.222 ddn, transformator in elektrovod 150.000 din, SLO in CZ 4.278 din, za funk- cionalne izdatke 4.150 din in 8.325 din za ostale stroške. Neporabljenih je ostalo 48.534 din. Krajevna skupnost Srednja vas Skupni dohodki 625.963 din, od tega 148.352 ddn krajevnega samoprispevka, delovne organizacije so po samoupravnem sporazumu prispevale 97.135 din, prispevek občanov za vodovode 45.000 din, občinski proračun Je za vzdrževanje cest in funkcionalne izdatke prispevaj 26.626 din, ostali dohodki so znašali 5.152 din, ostanek neporabljenih sredstev iz preteklega leta pa jo bil 303.698 din. Izdatki 288.274 din, od tega za ivodovode 256.989 din, za vzdrževanje cest 3.002 din, za vzdrževanje kulturnega doma 11.139 din, CZ ta SLO 3.288 din, funkcionalni izdatki 6,259 din ter 6,277 din za druge drobne potrebe. Neporabljenih je ostalo 337.690 din. Krajevna skupnost Smarca Skupni dohodki 1.110.823 din, od tega krajevni samoprispevek 303.313 din, prispevek delovnih organizacij po samoupravnem sporazumu 126.038 din, prispevek občanov za nov transformator in elektrovod NN 179.145 din, občinski pro- račun je za vzdrževanje cest in funkcionalne izdatke prispeval 25.576 din, ostali dohodki 19.960 din, v preteklem letu neporabljena sredstva pa so znašala 456.791 ddn. Izdatki 808.812 din, od tega vzdrževanje in asfaltiranje cest ta pločnikov 179.379 din, prispevek za gradnjo novega transformatorja ta omrežja NN 430.000 din, javna razsvetljava 22.908 din, vzdrževanje prosvetnega doma 4.797 din, CZ in SLO 1.571 din, pomoč organizacijam in društvom 17.000 ddn, funkcionalni izdatki 42.812 din, urejanje naselja, spomenik NOB in ostalo 110.118 din. Ostanek neporabljenih sredstev 302.237 din. Krajevna skupnost Šmartno Skupni dohodki 710.742 din, cd tega krajevni samoprispevek 197.803 din, prispevek delovnih organizacij 97.513 din, prispevek občinskega proračuna za ceste II. reda ta funkcionalne potrebe 47.680 din, obresti ta ostali dohodki 33.088 din, v preteklem letu neporabljena sredstva 352.658 din. Izdatki 634.365 din, od tega za asfaltiranje ta vzdrževanje cest 597.783 din, javno razsvetljavo 1.164 din, funkcionalni izdatki 12.581 din ta 22.837 din za ostale potrebe. Neporabljeno je ostalo 76.377 din. (Nadaljevanje v prihodnji itw vilki) Z občinskega sindikalnega prvenstva PRVENSTVO V VELESLALOMU Velika planina je bila 11. marca prizorišč« medsebojnega obračuna v veleslalomu med smučarji iz delovnih organizacij občine Kamnik. To tekmovanje že več let prireja Občinski sindikalni svet Kamnik in spada v okvir občinskih sindikalnih športnih Iger. Na startu se je -bralo 240 tekmovalcev iz 2ti delovnih organizacij. Lepo, skoraj pomladno vreme, kar je tradicija tega tekmovanja, je privabilo poleg tekmovalcev številne navijače, ki so bodrili svoje sodelavce med vrat-ci. Izvedbo tekmovanja je prevzel SK Kamnik in v ta namen pripravil dva progi v Tihi dolini. Na prvi so štartali člani 30—40 let in člani do 30 let, na drugi pa članice m člani nad 40 let. Obe je trasiral tov. Janez Skorjanc na zadovoljstvo vseh nastopajočih, saj sta bili ob dobrih snežnih razmerah tekoče postavljeni. Zaradi močnega vetra v zgornjem delu proge, ki je pihal v presledkih, niso imeli vsi tekmovalci enakih pogojev, kar se je pokazalo prt končni uvrstitvi. Veter pa ni prizanašal niti žičničarjem, saj so morali ob močnejših sunkih ustaviti gondolsko žičnico in daljšo vlečnico v Tihi dolini. Zaradi tega se je pričeto tekmovanje nekoliko kasneje. Razen manjših tehničnih in organizacijskih napak kot so: prezgodnji start, podrta vratca in vratca brez zastavic, neoznačeni cilji, pomanjkanje semaforjev in podobno, je tekmovanje solidno potekalo. Nekaj po 14. uri je bila razglasitev rezultatov pred hotelom Šimnovec. Predstavnika Občinskega sindikalnega sveta, Šuštar in Scdušak, sta zbranim po krajšem nagovoru podelila medalje, pokale, diplome m nagrade. Presenečenje letošnjega tekmovanja je pripravil VIATOE-TOZD Hoteli in žičnice Kamnik, ki je namenil najboljši ekipi pokal, posameznikom pa praktične nagrade. Uvrstitve posameznikov in ekip so bile naslednje: Članice: 1, Lanišek Olga — Al-prem, 2. Osolnik Mira — Svila-nit, 3. Sitar Silva — Titan. Ekip-no: 1 Utok, 2. Svilanit, 3. Eta. Člani nad 40 let: 1. Mulej Tine — Kozorog, 2. Seljak Bogdan — Svilanit, 3. Cater Jože — Stol. Ekipno: 1. Svilanit, 2. Titan, 3. KIK. Člani 30—40 let: 1. Sitar Aco — KISI, 2. Schnabl Marjan — PTT, 3. Zeleznik Tone — Alprem. Ekipno: 1. KIK, 2. Utok, 3. Titan. Olanl do 30 let: 1. Griljc Ivo — Graditelj, 2. štirn Karel — Do-nlt, 3. Lavtižar Brane — Titan. Ekipno: 1. Titan, 2. Donit, 3. Graditelj. V skupni .uvrstitvi za Viatorjev pokal pa je zmagala ekipa Alpre-ma pred Titanom in KIK. Sindikalne športne igre so vsako leto bolj množične in tudi kvalitetnejše, kar zahteva od organizatorjev dobro organizacijo in Izvedbo. S takšnimi športnimi igrami je delovnemu človeku pribli- ŠOLSKI VELESLALOM šolsko športno društvo na osnovni šoli Toma Brejca je ob pomoči kamniškega smučarskega kluba organiziralo šolsko prvenstvo v veleslalomu. Tekmovanja na Velikih Poljanah se je udeležilo kar 150 tekmovalcev iz vseh razredov. Zal je močna odjuga skoraj pokvarila tekmovanje, vendar so progo posuli z nitromonka-lom in je vzdržala vse tekmoval- Tekmovanje je bilo precej razburljivo in presenečenj ni manjkalo. Pri dekletih je vlogo favorita opravičila Snežana žlindra, ki je zmagala v skupini starejših deklet. V ostalih dveh dekliških skupinah pa sta zmagali Maja Poljanšek in Karla Kač. Pri fantih je veljal za favorita Bobi Kokotec, vendar je bil tokrat prvi Aleš Dopllhar. V mlajših skupinah sta še zmagala Peter Pirš in Boris Rakoš. žana ena izmed oblik rekreacije. Moramo poudariti, da so številne delovne organizacje že pred 11. marcem izvedle interna tekmovanja in tako sestavile najboljše ekipe za občinsko prvenstvo. Na skupnem sestanku vodij ekip in predstavnikov OSS je bilo predlagano, da bi prihodnje leto spremenili dosedanji tekmovalni pravilnik in upoštevali razvrstitev starostnih kategorij kot jih razvršča republiški TRIM in sicer: za članice do 25 let, od 26—35 let in nad 36 let ter za člane do 25 let, od 26—35 let, 36—45 in nad 45 let. S tem bi nastalo 7 kategorij od dosedanjih 4, kar bi ugodno vplivalo na večjo množičnost. Dogovoriti se moramo o nastopu štipendistov, saj v nekaterih občinah lahko štartajo v konkurenci, drugje pa ne ali samo izven konkurence. Vedno več pozornosti posvečajo delovne organizacije tekaškim tekmovanjem In vse kaže, da bomo tudi v tej privlačni disciplini še v letošnji sezoni organizirali Občinsko sindikalno prvenstvo v tekih, ki pa se ne bo upoštevalo pri skupnem seštevku vseh športnih panog za leto 1978. Zahvaljujemo se tudi delavcem VIATOR-TOZD Hoteli in žičnice za dobro pripravljene terene, razumevanje pri nabavi vozovnic, prispevanje nagrad In pokala. MARJAN SCHNABL Stranje PLANINSKA ŠOLA Poleg drugih dejavnosti na šoli v Stranjah zavzema tudi planinska vzgoja vidno mesto. V sekcijo je vključenih 160 učencev. Na skrbno pripravljenih izletih po bližnji in daljni okolici spoznavajo učenci lepote narave, se učijo premagovati napore, razvijajo tovarištvo, se ob vsem tem plemeniti j o in tako začutijo, da je treba naravo čuvati, ne samo v gorah, ampak povsod. Letos je bila organizirana tudi planinska šola. Mladi planinci so z velikim veseljem in zanimanjem sledili predavanjem o zgodovini planinstva, gorstvih, favni-flori, nesrečah v gorah, prvi pomoči, pomenu GRS, spoznavali pravi, lik planinca. 27 jih je uspešno opravilo tudi preizkus znanja in na občnem zboru Planinskega društva Kamnik z velikim odobravanjem prejelo diplome in značke PZS. Mladi planinci iz Stranj uspešno sodelujejo s PD v Kamniku. Vsi mladi planinci imajo tudi posebne dnevnike »pionir planinec«, kamor vpisujejo vtise z izletov in tako tekmujejo za bronasti, srebrni in zlati znak. Pogoji so dokaj zahtevni. 11 učencev je že osvojilo bronasti, eden srebrni znak, a najmlajša, ki hodi šele v malo šolo, pa ima za sabo že vrsto, zahtevnih izletov — cicibanovo značko. Tudi te so bile podeljene na občnem zboru. Mladim planincem želim še veliko užitkov ob hoji v gore. Marija Golob L. STRAzab Zmagovalka Erna Jeglič PLANINSKI KOTIČEK Vaje postaje GRS V soboto, 11. 3. je imela postaja GRS Kamnik redne vaje iz reševalne tehnike. Tokrat so člani obnavljali in utrjevali svoje znanje iz reševanja izpod plazov. Pri tem so se osredotočili predvsem na dve novejši metodi: reševanje v primeru, če ima ponesrečeni »PIPS«, to je poseben radiospre-jemnik in oddajnik, in pa reševanje s pomočjo bajalice. Obe metodi sta precej enostavni, posebno bajalica, čeprav zahtevata določeno vajo. Imata pa tudi svoje pomanjkljivosti: pri »PIPSO« mora ponesrečeni imeti aparat in to seveda vključenega. Metoda iskanja z bajalico pa še ni popolnoma preizkušena. Tako bo za sedaj pri reševanju izpod plazov še vedno odločilno vlogo odigrala tova-rlška pomoč, iskanje s pomočjo lavinskega psa in nato sondiranje. Po končani vaji iskanja zasutega s pomočjo bajalice je bila še tekma v veleslalomu, tradicionalno med ekipo AO in GRS Kamnik, da pa bi čas čim bolje izkoristili, je bil obenem tudi tro-boj med AO Domžale, Kamnik in Mengeš. Letos je to tekmovanje organiziral AO Domžale in to ha Veliki planini, udeležilo se ga je pa več kot 30 tekmovalcev In tekmovalk. Zmagala je ekipa AO Domžale pred ekipo postaje GRS Kamnik In ekipo AO Kamnik, četrta pa je bila ekipa AO Men- Občni zbor PD Kamnik V petek, 10. 3. je planinsko društvo Kamnik imelo svoj redni letni občni zbor v dvorani nad Kavarno. Na njem so pregledali delo v preteklem letu in si zadali naloge za v naprej. Društvo Je v preteklem letu opravilo precej dela: gospodarski odsek se je ukvarjal s problematiko koč na obeh sedlih, oskrbovanjem, oskrb-' niki, žičnicami itd., poleg tega pa je bil še v veliko pomoč gradbenemu odseku, ki je imel hude kadrovske težave, vendar je kljub temu veliko naredil pri adaptaciji koče na Kamniškem sedlu. Zelo dejaven je oil tudi mladinski odsek, posebno v organiziranju svojih tur. Posebna pohvala pa gre vsekakor planinski sekciji na osnovni šoli Stranje. Tudi alpinistični odsek je dosegel zelo dobre uspehe tako doma kakor na tujem. Posebna pozornost je bila posvečena tudi varstvu narave. Edino odsek za gorska pota ni mogel zaživeti, propagandni odsek pa je delal v okviru svojih možnosti. Po poročilih se je razvila razprava, med katero je občni zbor podprl predlog, da se na področju. Kamniških Alp ustanovi narodni park. Občni zbor je tudi potrdil sklep o patronatu delovnih organizacij »Stol« in »Titan« nad žičnicami na obe sedli, delovnih organizacij, ki sta že doslej zelo veliko prispevali za dobrobit planinstva na Kamniškem. V programu za letošnje leto, ko planinsko društvo Kamnik praznuje svojo 85-letnico, vsi jugoslovanski planinci pa 200-letnico vzpona na Triglav, Je poleg rednega dela predvidena tudi celotna prenovitev Koče na Kamniškem sedlu, ker je le-ta že dotrajana, saj je bila zgrajena že leta 1906. Realizacija tega programa je pa v veliki meri odvisna od finančnih sredstev. Občni zbor je tudi izvolil vodstvo PD. Tako je bil za predsednika IO In s tem tudi društvenega predsednika ponovno izvoljen Slavko Rajh. Posamezne odseke pa bodo vodili: gradbenega Karel Benkovlč, gospodarskega Mirko štlrn, propagandnega Franček Mulej, varstvo narave Milena Petek, mladinskega Andrej Dolinšek, alpinističnega Bojan Pollak in gorska pota Irena Drnovšek. Blagajnik bo Ciril Simičak In tajnik Stane Fabjan. Na občnem zboru je predsednik IO oziroma PD, tov. Rajh, podelil vsem mladim planincem, kt so končali planinsko šolo, diplome; 12 članom planinske sekcije na osnovni šoli Stranje značke in priznanja za dosežen naziv pionir- planinec, poleg tega pa še posebne značke za prehojene planinske transverzale in sicer Jožetu Žagarju za prehojeno Slovensko planinsko transverzalo in Pot prijateljstva, Lojzetu Horvatu, Antonu Potočniku in Janezu Bukovcu za prehojeno Slovensko planinsko transverzalo in Jožetu Jerasu in Marjanu Kladniku za prehojeno Pot prijateljstva. Veleslalom za Štuparjev memorial Kakor vsako leto, tako bo tudi letos AO PD Kamnik skupaj s postajo GRS Kamnik organiziral tradicionalni XV. veleslalom za Štuparjev memorial na Kamniškem sedlu, ki je eno od tieh tekmovanj za slovensko alpinistično smučarsko prvenstvo. Tekmovanje bo predvidoma v nedeljo, 9. 4. in sicer v 4 kategorijah: člani ln članice PD in pa alpinisti In alpinistke. Pogoj za udeležbo je članstvo v planinski zvezi (kateremkoli planinskem društvu), kar se dokaže s člansko izkaznico in markico za leto 1978, za alpiniste pa še z žigom KA pri PZS za leto 1978. Prijavite se lahko do 6. 4. v pisarni planinskega društva, najkasneje pa 8. 4. do 19. ure na Kamniškem sedlu. Koča bo oskrbovana samo zasilno. Pri dvigu štartnih številk bodo vodje ekip morale položiti kavcijo 100 din, ki jo bodo dobile nazaj, ko bodo vrnile številke. Dolžina proge in število vratic bo odvisno od snežnih razmer. V primeru izredno slabega vremena bo tekmo- Občnega zbora PD Kamnik so se udeležili tudi mladi iz Stranj _iiitiiiiiiifiiitiiifiiiitiiiiiiiiiiiii3iiiitii]iiiitiiitfiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiit»riiiiiiiiiiiiiiiiiiintf V času ko se športna dejavnost preoblikuje in s 3 razvija v organiziran sistem, ki bo ob nenehni S S skrbi za podmladek omogočal doseganje vrhunskih 1 §j rezultatov s selektivnim izborom tekmovalcev na 3 = eni strani in množično rekreacijo delovnih ljudi na =j I drugi, skuša tudi Košarkarski klub Kamnik slediti 3 3 smernicam portoroških sklepov ter v okviru mož- 3 | nosti realizirati svoj program. Ker v Kamniku še §. 3 ni osnovnih pogojev za tekmovalni razred, smo se 1 3 odločili, da preusmerimo vse sile v vzgojo najmlaj- 3 3 ših in v organizacijo športne rekreacije. 3 Tradicionalno tekmovanje sindikalnih moštev de- {§ S lovnih organizacij bomo razširili z ekipami, v ka- 3 i terih bodo nastopali tudi igralci, ki te možnosti do 3 3 sedaj niso imeli. Z željo, da bi se čim širši krog i = delovnih ljudi in občanov organizirano vključil na S 3 treninge in tekmovanja v okviru športne rekrea- 3 S cije, objavljamo I RAZPIS | občinskega tekmovanja v košarki i za leto 1978 K sodelovanju vabimo ekipe sindikalnih organi- 3 3 zacij in »reprezentance« krajevnih skupnosti, ulic, 3 | ali pa formirane po kakšnem drugačnem ključu. 3 s Pogoj je le, da so igralci sindikalnih moštev člani 3 S sindikata v delovni organizaciji, ki jo zastopajo, ko- 1 3 šarkarji drugih ekip pa občani Kamnika. Vsak igralec lahko v koledarskem letu nastopa 3 3 le za eno ekipo. Za sindikalno ligo bomo vodili in- I 3 temo lestvico. Pismene prijave s seznamom igralcev 5 j§ ter z vašim naslovom pošljite do 10. aprila 1978 na 1 S naslov: Peter Podjed, Vavpotičeva 17, 61240 Kamnik. E'f Ob minimalni varščini, ki naj bi zagotavljala 3. j| resen pristop ekip, bomo organizirali razpored te- 3 3 kem glede na število prispelih prijav. O vseh po- Si: 3 drobnostih se bomo s predstavniki ekip pogovorili 3 3 na skupnem sestanku pred pričetkom tekmovanja. iriniiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHtiiti^ vanje preloženo, kar pa bo objavljeno v oglasni omarici planinskega društva. Tečaj za gorske stražarje 20. marca se je v prostorih PD Kamnik začel letošnji tečaj za gorske stražarje oziroma za varstvo narave. Ta tečaj bo trajal predvidoma do konca aprila, ko bodo udeleženci na skupni turi opravljali zaključni Izpit. Tečaj je namenjen vsem ljubiteljem narave, tako mladim kakor tudi ne več tako mladim in je vsak ponedeljek ob 19. uri v prostorih PD v Tomšičevi 1. Zato vabimo vse, ki jim ni vseeno kakšno je naše okolje, ki jim ni vseeno, kaj delamo z naravo in kakšna bo ostala narava za nami, skratka vse, ki se zavedajo pomembnosti zdravega in čistega človekovega okolja in s tem seveda tudi čistih gora, da se nam pridružijo. Pohod na Stol Tudi Kamničani smo dali svoj delež pri proslavi obletnice borb na Stolu. Več kot 50 se nas je udeležilo spominskega pohoda 18. 3.. Poln avtobus nas je že ob 5. uri zjutraj popeljal iz Kamnika. Med potjo smo se sestali še s planinci iz Domžal in Mengša. Kljub slabemu vremenu nas je večina prišlo na vrh 2236 metrov visokega Stola, kjer nas je pozdravilo sonce. Zato pa nas je dolina sprejela s snežnim mete-žem. TEKMOVANJE V AKROBATIKI Osnovna šola Toma Brejca je v četrtek, 19. januarja, organizirala v šolski telovadnici prvenstvo šole v akrobatiki. Nastopile so učenke od 5. do 8. razreda, ki so v razredu prikazale najboljše vaje. Ob 17. uri so se v telovadnici zbrali gledalci in zasedli klopi, ki so obkrožale polovico telovadnice, tako da skoraj ni bilo več prostega mesta. Na drugi polovici pa so se tekmovalke pripravljale za nastop. Prvenstvo je odprla predsednica ŠŠD Mateja Rihtaršlč. Najprej so nastopile učenke 7. in 8. razredov. S svojimi vajami so bolj ali manj navdušile gledalce, ki so jih nagradili z navdušenim ploskanjem. Sodnici, Dragica Božič-nlk in Jana Pogačar, sta prvo mesto dosodill ERNI JEGLIČ, ki je s svojo vajo dosegla vseh 10 nožnih točk. Drugo mesto je osvojila VALERIJA PISEC z 9,7 točkami, tretja pa je bila TANJA GRUN-FELD z 9,7 točkami. Tekmovanje so nadaljevale učenke 5. In 6. razredov. Njihove vaje so bile krajše ln tudi elementi so bili slabše izvedeni, kljub temu pa so bili gledalci tudi z njimi zadovoljni. Največ priznanja je požela zadnja nastopajoča, SAŠA FINC, ki je z 9,3 točke zasedla 1. mesto. Drugo in tretje mesto sta si razdelili ALENKA JEVŠNIK in NATAŠA VRHOV-NIK, ki sta nabrali 9,0 točk. V obeh skupinah so tekmovalke dobile diplome. LIDIJA STRAŽAR KAMNIŠKI OBČAN KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK — Orela uredniški odbor - Klavni tn odgovorni urednik MIRA JANČAR — tehnični urednik FRANC MIHEVC — Izhaja enkrat mesečno — Uredništvo in uprava — Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 — tekoči račun 50140-678-57156 — Tiska ČGP Delo v Ljubljani