GLAS
številka 7, oktober 2019
www.
m
Kronometer na Rašico
harmonika 29
4 JM f
r^c/i -
kovina • prejr
Informativna revija Občine Vodice • brezplačna tiskovina • prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe • 1.600 izvodov
M i nfc* 1 &	V IP St"I
Uvodnik
2
l&pitariev
^ Al A A
številka 7, oktober 2019
Uvodnik
j/f j' - ■
Vodice so ena od primestnih občin, nekate- m ri celo pravijo, da gre za spalno naselje, da se ljudje, ki tukaj živijo, večinoma vozijo na delo drugam, doma pa preživijo tiste redke trenut-	.
ke v miru s svojo družino, prijatelji in sosedi. ^^llKj^^fl^A Če sploh, ampak to je že druga zgodba. Pro-	^fe TL» %
metne povezave z okoliškimi občinami niso slabe, v manj kot petnajstih minutah prideš na obrobje Ljubljane, v Kranj, Kamnik, Domžale, v Mengšu si še prej. Medtem še vedno čakamo na razplet glede kraka obvoznice Želodnik-Vodice, o shodu, ki je potekal septembra, boste lahko prebrali v nadaljevanju Kopitarjevega glasa. Smo tudi blizu osrednjega slovenskega letališča, Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. Na njem se v zadnjem obdobju dogaja pogreb Adrie Airways, nekoč eminentnega letalskega prevoznika, ki je leta 2016 zadolžen do vratu prišel v roke nemškega sklada 4K. Ta z letalstvom ni imel nikakršnih izkušenj in tako se je z nezadržno hitrostjo približeval neizogiben propad družbe. Novica ni priletela kot strela z jasnega, saj finančni kazalci že dolgo niso bili spodbudni, a vendar dejstvo, da bi država ostala brez nacionalnega letalskega prevoznika, ni tako obrobnega pomena. Vlada sicer zdaj intenzivno išče rešitve, pomagajo ji celo piloti, ki, kot mi je dejal pilot Primož Jovanovič, sicer nimajo znanja iz ekonomije, vendar vseeno dobro vedo, da so pri poslovanju Adrie obstajale rezerve, ki bi se jih dalo unovčiti, če bi le vodstvo znalo in hotelo. Rekli boste, zakaj se sploh ukvarjam s to tematiko v uvodniku ... Na Letališču Jožeta Pučnika namreč v zadnjem obdobju že zaznavajo spremembe. Po zatišju, ko je bila cela vrsta letov do evropskih prestolnic in drugih večjih mest odpovedana, se zdaj povezave znova vzpostavljajo. In tisto, kar zadeva nas v občini Vodice, je to, da bo večina letalskih družb svoje flote, ki bodo na svojih koridorjih pristajale tudi na Brniku, nadomestila z večjimi letali. In v tem grmu tiči zajec. Ste opazili, da je hrup večji? Da ne omenjam, da večja letala porabijo tudi več kerozina in bo morda tudi zrak postajal slabši. Propad Adrie tako ne bo prizadel le več kot 500 zaposlenih, temveč tudi okoliške prebivalce. Na žalost. Pojdimo zdaj k veselejšim temam. Društva, ki delujejo v občini, so znova pokazala, da se jim v poletno-jesenskem času dogaja »na polno«. Nekaj zapisov boste lahko prebrali tudi o dogodkih, ki so jih pripravila v sklopu praznovanja občinskega praznika, sama sem se denimo čudila likovni ustvarjalnosti podmladka, ki na Osnovni šoli Vodice ustvarja pod mentorstvom dveh izjemnih učiteljic. Da je likovna plat ustvarjanja izredno močna tudi pri nekaj desetletij starejših glavah, pa smo lahko opazili na nekaterih drugih dogodkih, denimo na tistem, ki je potekal ob Mednarodnem dnevu starejših. Izjemno pa smo ponosni na 21-letno občanko Majo Hočevar, ki se je nad plesom navdušila v osnovni šoli, zdaj pa je prepričala tudi žirijo na Češkem in osvojila svetovni naslov. Bravo, Maja, le tako naprej. Nekaj športnih talentov gojijo tudi na osnovni šoli, kjer z veseljem poročajo o rezultatih. Oktober pa je tudi mesec, ko rezultate letine kažejo naša polja in sadovnjaki. Letina ne sodi med najboljše, pravijo. O kmetijstvu lahko preberete nekaj misli v intervjuju z direktorjem Kmetijske zadruge Medvode, katere enota deluje v Vodicah že kar nekaj let.
TANJA DOMINKO
Odgovorna urednica
Uvodnik.............................. 2
Hišni imenik.......................... 3
Občinska uprava sporoča ............. 4
Osrednji članek....................... 5
Intervju.............................. 8
Društveni utrip ...................... 10
Dogodki ............................20
Koristno ............................ 29
Obvestila ...........................30
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462.
Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice
Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v občini
brezplačno.
Izhaja mesečno v 1600 izvodih. Odgovorna urednica: Tanja Dominko
Uredniški odbor: Helena Čerin, Monika Kubelj, Ajda Batistič, Natalija Golob
Lektor: Grega Rihtar
Fotografije: Tina Kosec in ostali
Celostna grafična podoba: Rok Štupar
Prelom in oblikovanje: Janez Hočevar
Tisk: Kubelj d. o. o.
Datum natisa: oktober 2019
Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice
Elektronski naslov: kopitar@vodice.si, telefon: 031 500 018
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na spletu: www.vodice.si
Sporočilo bralcem: Odgovorna urednica si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Zaradi različnih datumov izida bomo vaše prispevke objavili, kolikor hitro bo mogoče.
S
OBČIN« VODICE
Hišni imenik
številka 7, oktober 2019
l4>pitarjev
3
Občina Vodice
Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice
POSLOVNI PROSTOR Škofjeloška cesta 7 1217 Vodice T: 01 833 26 10 obcina@vodice.si
Uradne ure vložišče: ponedeljek, torek in četrtek od
8. do 16. ure, sreda od 8. do 17. ure
in petek od 8. do 15. ure
Uradne ure občinska uprava:
ponedeljek in petek od 10. do 12. ure,
sreda od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure.
Sporočanje okvar na omrežju javne razsvetljave:
vsak delovni dan med 8. in 16. uro.
T: 01 833 26 15 ali 01 833 26 10,
komunala@vodice.si.
Javno podjetje Komunala Vodice, d. o. o.
Poslovanje s strankami: T: 01 833 25 00, uradne ure v prostorih javnega podjetja (Dom krajanov, Utik 1), ob ponedeljkih in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 9. in 12. ter 14. in 17. uro.
Dežurna terenska služba: GSM: 051 622 282.
Medobčinski inšpektorat
Uradne ure na sedežu inšpektorata, Mengeška cesta 9, Trzin, vsak ponedeljek in sredo med 9. in 11. uro; v prostorih Občine Vodice vsak ponedeljek med 9. in 11. uro.
Po predhodnem dogovoru na T: 01 564 47 20.
Osnovna šola Vodice
Ob šoli 2, 1217 Vodice
T: 01 833 25 11 in 01 832 41 95
E: projekt2.osljvo@guest.arnes.si
Vrtec Vodice
vodice@vrtec-vodice.si Poslovalni čas:
Vrtec Škratek Svit Vodice: 5.45-17.00, enota Skaručna: 6.30-16.30 in enota Utik: 6.30-16.30.
Knjižnica Vodice
Škofjeloška 7, 1217 Vodice
T: 01 308 52 30, E: vodice@mklj.si
Delovni čas:
PON: 12.30-19.00
TOR: 12.30-19.00
SRE: 12.30-19.00
PET: 12.30-19.00
ČETRTEK in SOBOTA: ZAPRTO
Telekom Slovenije
Prijava napak in tehnična pomoč, T: 080 10 00.
Dimnikarska služba
Zakon o dimnikarskih storitvah (Ur. l. RS, št. 68/2016) določa izvajanje dimnikarske službe na podlagi licenc. Seznam dimnikarskih družb z dovoljenjem
in dimnikarjev z licenco, opis postopka zamenjave dimnikarske družbe ter odgovore na pogosta vprašanja najdete na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si/si/delovna_ podrocja/dimnikarska_dejavnost/ Dimnikarstvo Uroš Verač s.p., GSM: 041 529 563
Začasni zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov
Lokacija: pri čistilni napravi Vodice (dostop s Kamniške ceste ali ceste Vodice-Bukovica); Uradne ure:
vsako delovno soboto od 9. do 12. ure - vse leto; vsako delovno sredo od 17. do 19. ure - maj, junij, julij, avgust in september.
ENSVET - brezplačno energetsko svetovanje za občane
Lokacija: občinska sejna soba nad pošto v Vodicah. Naročanje strank vsak delovni dan med 8. in 15. uro na T: 01 833 26 10 (sprejemna pisarna Občine Vodice).
Uradne ure: po dogovoru s svetovalcem.
Pošta Vodice
Delovni čas: ponedeljek, sreda in petek od 8. do 10.30 in od 14.30. do 17. ure. Torek in četrtek od 8. do 10.30 in od 14.30. do 18. ure. Sobote, nedelje in prazniki zaprto. T: 01 834 51 70.
Zemeljski plin - Petrol d. d.
Informacijska pisarna Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah, vsako prvo delovno sredo med 18.30 in 19.30 (vodja informacijske pisarne Boštjan Zupančič). T: 01 471 44 90, GSM: 041 577 813.
Zavod za gozdove Slovenije
Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Ljubljana, Revir Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah vsak četrtek med 7. in 9. uro (revirna gozdarka Nina Iveta), GSM: 041 657 224.
Kmetijska svetovalna služba
Uradne ure kmetijske svetovalke za področje občine Vodice, Mojce Lovšin so vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 10. ure v prostorih kmetijske svetovalne službe v KZ Medvode (Cesta ob Sori 11); v prostorih Občine Vodice, ali na terenu, pa le po predhodnem dogovoru in po presoji nujnosti zadeve. TEL.: 01 361 82 86, GSM: 041 310 180 e- naslov: mojca.lovsin@lj.kgzs.si.
Elektro Ljubljana, d. d.
Sporočanje okvar na omrežju: T: 01 230 40 02 Informacijska pisarna DE Ljubljana okolica Podrečje 48, Domžale, T: 01 230 47 00 Delovni čas informacijske pisarne: pon. in pet. med in 12. uro, sre. med 12. in 16. uro. Nadzorništvo Kamnik
Ulica Kamniško-zasavskega odreda 6a, Kamnik. T: 01 230 47 60
Prijava na brezplačno storitev obveščanja o načrtovanih izklopih na distribucijskem omrežju: https://www. elektro-ljubljana.si/1/O-omrezju/ Obvestila-o-izklopih/ Obvescanje-o-izklopih.aspx
Patronažna služba
Višji medicinski sestri Majdo Podgoršek in Marijo Čuk dobite vsak delavnik med 7. in 9. uro v zdravstvenem domu. T: 01 833 22 36.
Lekarna
Lekarna Komenda, podružnica Vodice Delovni čas: ob ponedeljkih in sredah od 12. do 19. ure, torek, četrtek in petek od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Sobota zaprto. T: 01 832 43 20.
Pomoč na domu
Izvajalec storitve pomoč in nega na domu na področju občine Vodice je Comett, Zavod za pomoč in nego na domu. Uradne ure za občane občine Vodice glede pomoči in nege na domu so v pisarni zavoda na naslovu Tbilisijska 57b, 1000 Ljubljana. Več informacij lahko dobite po telefonu na številki 01 721 10 21, elektronskem naslovu kristina.kobe@ comett.si ali spletni strani www.comett-zavod.si.
Splošna ambulanta
Dr. Dragan Grujičič, T: 01 832 40 88 Sprejemni čas: PON: 13.00-17.30 TOR: 7.00-11.30 SRE: 13.00-17.30 ČET: 7.00-11.30 PET: 7.00-11.30
Zobozdravstvena ordinacija
Leopoldina Kranjec dr. dent. med.,
T: 01 832 42 93
Delovni čas: PON: 12.00-18.00 TOR: 7.00-13.00 SRE: 12.00-17.30 ČET: 7.00-13.00 PET: 7.00-11.30
Barbara Ražen s.p., dr. dent. med.
T: 01 832 35 44
Delovni čas: PON: 13.00-19.00 TOR: 8.00-13.00 SRE: 12.30-18.30 ČET: 8.00-13.00 PET: 7.00-12.00
Zavetišče za živali
Zavetišče Meli Trebnje, Repče 10, 8210 Trebnje; vodja Dušan Hajdinjak, GSM 031 331 336.
Pogrebnik Dvorje, d. o. o.
Dvorje 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem. Dežurna oseba podjetja je dosegljiva 24h na dan na telefonu 04 252 14 24, na mobilnih številkah 041 624 685 ali 070 443 902 ter prek elektronske pošte pogrebnik@siol.net.
Najdba poginule (domače ali divje) živali na / ob cesti
Če na / ob cesti opazite povoženo (domačo ali divjo) žival, o lokaciji najdbe obvestite pristojno službo za odstranjevanje poginulih živali na dežurno številko Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki izvaja javno službo veterinarsko higienske službe: 01 477 93 53. (Odvoz trupla poginule živali se ne zaračunava.)
9
OIČIHA VODICI
Občinska uprava sporoča
Program kulture v občini Vodice
£ RADO ČUK
V mesecu septembru je Občinski svet Občine Vodice obravnaval in sprejel Lokalni program kulture (LPK) za obdobje 2019 do 2022. Objavljen je bil v Uradnem glasilu Občine Vodice št. 8/19.
Sprejetje takega strateškega dokumenta občinam nalagata Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo ter Nacionalni program za kulturo.
Postopek priprave in sprejetja je potekal v več fazah. Osnutek, ki ga je pripravila občinska uprava v sodelovanju z najpomembnejšimi deležniki (Knjižnica Vodice, JSKD, Osnovna šola Vodice, Vrtec Škratek Svit Vodice, kulturna društva in druge organizacije, ki v občini Vodice izvajajo kulturne programe), je obravnaval Odbor za družbene dejavnosti, prek spleta pa je bilo gradivo posredovano v javno obravnavo, ki se je zaključila z javno predstavitvijo. Občinski svet je LPK obravnaval v dveh branjih in prispeval pomembne dopolnitve, ki so bile vse tudi sprejete. Bralcu in občanu se zagotovo postavlja vprašanje, čemu tak dokument služi in kdo ga potrebuje? Okviren oris najpomembnejših poglavij, ki jih ima dokument, je prispeval Nacionalni program, drugi vidiki pa izhajajo iz obstoječega stanja v občini, iz predhodnega dokumenta, ki je bil sprejet za obdobje 2015 do 2018, ter iz pobud, pričakovanj in potreb, ki jih imamo občani. Eden izmed vidikov je že samo financiranje segmenta kulture, pomembna pa je tudi usmeritev v prihodnost, saj okoliščine, ki jih zaznavamo v
globaliziranem svetu, za kulturo v klasičnem pomenu besede niso rožnate.
Splošni cilji, ki jih prepoznava občinski program kulture, so naslednji:
•	ohranjanje in razvoj slovenskega jezika,
•	zagotavljanje dostopnosti kulturnih dobrin in pogojev za ustvarjalnost,
•	neposredna podpora ustvarjalcem in projektom na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti,
•	vključevanje kulturne vzgoje na vseh ravneh izobraževalnih procesov,
•	spodbujanje kulturne raznolikosti,
•	spodbujanje kulturnih projektov za dvig kakovosti življenja in povečanje socialne kohezivnosti (medgeneracijsko povezovanje in povezovanje med akterji),
•	aktivno sodelovanje med kulturo in gospodarstvom,
•	informatizacija v kulturi.
Poslanstvo
Občina Vodice prepoznava kulturo kot perspektivno dejavnost, ki izkorišča vse potenciale, ki jih nudijo naravne danosti in kulturna dediščina, zmogljivosti kulturnih deležnikov, znanje in kadri javnih zavodov, množica kulturnih dogodkov in kulturna vzgoja.
Spodbujanje kulturne dejavnosti v občini Vodice je dejavnik, ki lahko dolgoročno prispeva k razvoju inova-tivnosti, kreativnosti in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti. Občina Vodice s svojimi javnimi zavodi, ki delujejo na področju kultu-
re, in z mrežo društev, ki delujejo na področju kulture, in drugih deležnikov spodbuja kulturno-umetniško izražanje in pretok kulturne ustvarjalnosti ter omogoča občanom enakopravno vključevanje v kulturne dejavnosti.
Vizija
Občina Vodice bo s trajnostno naravnanim programom kulture še naprej spodbujala kulturno ustvarjalnost in omogočala prebivalcem občine Vodice in širše regije dostop do kulturnih dobrin in kakovostnih kulturno--umetniških del. Občina Vodice bo postala zgled dobre prakse pri uspešnem razvijanju kulturne dejavnosti in poustvarjalnosti kot bistvene prvine družbenega in trajnostnega razvoja.
Kulturne dobrine
V LPK so pri vsakem segmentu navedeni kazalci in merila, na tem mestu pa jih le naštejemo. To so: knjiga, film, gledališče, glasba, lutkovne predstave, likovna dejavnost, intermedijske umetnosti, ljubiteljska kulturna dejavnost, mediji, arhitektura, kulturna dediščina, knjižnična dejavnost, arhivska dejavnost, slovenski jezik, kulturno-umetnostna vzgoja, človekove pravice in varovanje kulturnih raznolikosti, kulturne industrije, oblikovanje - kulturna industrija, digitalizacija, mednarodno sodelovanje, trg dela.
Kulturna tradicija v občini Vodice
Sprejemati kulturo pomeni tudi priznavati in se poglabljati v preteklost in zgodovino. V tej perspektivi LPK obravnava naslednja poglavja:
Občinska uprava sporoča Osrednji članek
•	kulturna dejavnost v prejšnjem stoletju,
•	CRPOV - Celostni razvoj podeželja in obnova vasi,
•	kulturni delavci z območja občine Vodice (najpomembnejši Jernej Kopitar),
•	knjige in članki s področja kulture v občini Vodice,
•	premična kulturna dediščina,
•	nepremična kulturna dediščina,
•	javni interes Občine Vodice na področju ljubiteljske kulture (kulturna društva, kulturni projekti in dogodki).
In kakšne so naloge in cilji Občine Vodice na področju kulture?
•	zagotavljanje dostopnosti kulturnih dobrin in pogojev za ustvarjalnost,
•	ohranitev obstoječega kulturnega standarda in njegova posto-
pna nadgraditev,
•	financiranje kulturnih dejavnosti,
•	zagotavljanje prostorskih pogojev za izvajanje kulturnih dejavnosti (kulturna infrastruktura),
•	zagotavljanje pogojev za razvoj kulturno-umetniške ustvarjalnosti občanov,
•	dvig kulturne ravni in konkurenčnosti ponudbe,
•	predstavljanje naravne in kulturne dediščine (kulturni turizem),
•	umestitev/uvedba novih projektov v obstoječo kulturno ponudbo.
Med pomembnimi cilji je tudi mednarodno sodelovanje. Najpomembnejši produkt mednarodnega sodelovanja pa bi bil nedvomno Jernej Kopitar, saj je bil v času svojega de-
lovanja povezan tako rekoč s celotno Evropo.
Občina Vodice ima v svojem strateškem planu kot prioriteto postavljeno izgradnjo občinskega središča, v katerem Kopitarjev kulturni center z večnamensko dvorano, knjižnico, Kopitarjevo spominsko sobo, galerijo in društvenimi prostori v razvojnem smislu predstavlja tisto materialno osnovo, ki je sedaj najbolj v pomanjkanju, saj dosedanji prostori ne omogočajo standarda, ki ga tako izvajalci kot občinstvo potrebujejo in pričakujejo.
V želji, da bi vsaj kulturniki Lokalni program kulture Občine Vodice prebrali in prispevali svoje razpoložljive moči, bo LPK izšel tudi v obliki ilustrirane brošure, ki bo objavljena na www.vodice.si ter v tiskani obliki.
I
Protest odmeven, a dovoljenja še ni
f TANJA DOMINKO O TINA KOSEC
Občani Vodic, več sto se jih je zbralo, med njimi tudi številni šolarji, so 19. septembra 2019 s protestnim shodom državo vnovič pozvali, naj vendarle omogoči začetek gradnje obvoznice.
Ker gorenjska avtocesta s štajersko ni povezana, čeprav ima ta ideja že dolgo brado, se namreč velika večina prometa vali skozi Vodice in potem naprej proti Ljubljani. Po Kamniški cesti se vozijo trume tovornjakov od Poslovne cone Komenda, zaradi zastojev in vsakodnevnih prometnih nesreč na štajerski avtocesti se tudi marsikdo iz Mengša oziroma Dom-
OICIHA VODICI
Osrednji članek
6
l&pitariev
^ Al A A
številka 7, oktober 2019
žal raje zapelje skozi vodiško občino do Ljubljane. Skratka, situacija je nevzdržna, je bilo slišati tudi na novinarski konferenci pred opozorilnim shodom.
V Vodicah na dobra dva kilometra dolg odsek čakajo že skoraj dvajset let. "Vrag je odnesel šalo in obvoznico po 20-ih letih načrtovanja ter 11-ih letih aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebujemo danes," je medijem dejal župan Aco Franc Šuštar. Z izgradnjo obvoznice bo središče naselja "razbremenjeno prometa, ki sedaj ljudem povzroča konstantno nevarnost nesreč, ogromen hrup, stalen smrad in občasne visoke tresljaje ter razpoke na objektih." Med prednostmi izgradnje je navedel "pomemben doprinos k večji povezanosti Gorenjske in Štajerske, neposredno izboljšanje varnosti na izvozu z avtoceste, kjer še posebej opozarjamo na možne nalete, boljše pogoje za poslovanje cone v Komendi in Letališča Brnik, manjšo prometno obremenitev na obvoznici ter manjše onesnaženje okolja tako v naši občini kot v okoliških občinah." Na novinarski konferenci sta bila prisotna tudi ravnatelj Osnovne šole Jure Grilc in ravnateljica vrtca Hed-vika Rosulnik. Otroci so namreč v prometnem kaosu skozi Vodice najbolj ogroženi. Rosulnikova je med drugim dejala: "Občina Vodice je primestna občina, nanjo so vezane
vse ostale občine z dnevnimi migracijami v Ljubljano, zato menim, da je obvoznica nujno potrebna." Župan Mengša Franc Jerič je podprl prizadevanja za izgradnjo obvoznice od Mengša do Vodic in poudaril: "Treba je poklicati najvišje organe v državi, jih pripeljati na prizorišče in ugotoviti, ali so strokovni in do občanov odgovorni, da se process nadaljuje. Ne gre za to, ali je potrebna ali ne, to je stvar politične odločitve vlade in resornih ministrstev, da se reče, da bo obvoznica zgrajena leta 2020.
Župan Kamnika Matej Slapar se je podpori izgradnje obvoznice pridružil in dejal, da cesto skozi Vodice uporabljajo tudi številni Kamničani na svoji poti do Ljubljane. "Dejansko je ta cesta ista skozi zgodovino, na tem območju pa se je v tem času ustvarilo kup novih podjetij, zgradilo se je veliko novih stanovanj, to so dodatni pritiski na cesto, mislim, da je nujno, da se ta krak zgodi čim prej." In kaj pravijo državne ustanove? Državni sekretar na ministrstvu za okolje Aleš Prijon se zaveda nujnosti izgradnje. "Vemo, da so najvišja pri-
S
OBČIN« VODICE
oriteta človeška življenja, ki so tukaj ogrožena. Gre pa tudi za druge stvari. Če ljudje preživijo ure in ure v avtu in čakajo, kdaj se bodo priključili, če se bo kje kdo zaletel, to vpliva na kvaliteto življenja. Si ne moremo privoščiti, da naši državljani na ta način preživljajo svoj čas." O trenutni situaciji na področju pridobivanja gradbenega dovoljenja je državni sekretar povedal: "Smo v situaciji, ko nam manjka to oko-ljevarstveno soglasje, pridobiti je treba gradbeno dovoljenje, to se bo izdalo na našem ministrstvu, mi se bomo na ministrstvu potrudili, tudi z ministrstvom za infrastrukturo in DARS-om zelo dobro sodelujemo, delamo skupaj. Lahko vam zagotovim, da se na našem ministrstvu vsi, ki so vpleteni v postopke, zelo trudijo, da bomo čim prej prišli do dobrega rezultata."
Župan Aco Franc Šuštar je sicer na novinarski konferenci ocenil, da bi gradbeno dovoljenje lahko pridobili že jesen. V tem primeru bi lahko jeseni izvedli razpis za izbiro izvajalca
ter spomladi zasadili prvo lopato. Če pozitivnih premikov ne bo, bo novembra sledil nov protestni shod, smo slišali na novinarski konferenci. Tik pred izdajo oktobrske številke Kopitarjevega glasa smo preverili pri županu Acu Francu Šuštarju, kakšne so zadnje novice, ali obetajo kaj dobrega ali ne. Kot nam je povedal, je v petek, 11. oktobra, potekal sestanek na ministrstvu za okolje in prostor, pod katerega spada tudi Agencija za okolje in prostor Republike Slovenije. Minister za okolje Simon Zajc je predlagal, da se postopek pridobitve gradbenega dovoljenja izvede v skladu z novo zakonodajo, torej bi lahko stekel integralni postopek, kar pomeni sočasno pridobivanje gradbenega dovoljenja z okoljevar-stvenim soglasjem. Zatrdil je, da je tak postopek lahko končan v petih mesecih. Župan Aco Franc Šuštar se s tem ne strinja, prepričan je, da bi postopki izdelave celovite presoje vplivov na okolje trajali predolgo, saj je vpletenih preveč soglasjedajalcev. Postopek bi se hitro zavlekel na eno
leto ali še dlje. Kot je dejal župan, je do enakega sklepa prišel tudi po pogovoru s predsednikom uprave DARSA-a. Čeprav bi šlo za integralni postopek, je še vedno potreben razpis, na katerem bi izbrali izvajalca presoje, šele potem bi ta lahko začel z delom. »Takemu začaranemu krogu birokracije nasprotujem,« poudarja župan. Prepričan je, da dokument, okoljevarstveno soglasje, ki je bilo pridobljeno in je preteklo, izkazuje realno stanje tudi v tem trenutku, vse tisto, kar je bilo tedaj ugotovljeno kot ustrezno, velja tudi danes. Serijo sestankov ima sklicano tudi v prihodnje, poudarja, da ne bo obupal, pač bo vztrajal, saj gre za dobro občine.
OICIHA VODICI
Pogovor z direktorjem Kmetijske zadruge Medvode, Milanom Sobočanom, dipl. inž. agronomije
O MONIKA KUBELJ
Sodobno kmetijstvo in zdrava lokalna prehrana sta dva pomembna segmenta slovenskega zadružništva v zadnjih letih. Tudi občina Vodice ima zadružno enoto KZ Medvode, ki se dokaj dobro povezuje z občani in okoliškimi kmetijami.
V občini Vodice je več kot 100 kmetij in večina deluje v okviru KZ Medvode. Milan Sobočan, direktor Kmetijske zadruge Medvode, ki sicer živi v Cerkljah, pravi, da se je kmetijsko zadružništvo na splošno res otreslo negativnega prizvoka, a kljub temu se želijo v Vodicah še bolj vključiti v lokalno življenje. Milan Sobočan je kot direktor zadruge pred časom prejel tudi priznanje Zadružne zveze Slovenije, saj mu je uspelo izrazito povečati promet zadruge in izboljšati njeno poslovanje. Okrepila sta se pripadnost in zaupanje članov v zadrugo. Beseda je tekla tudi o samooskrbi, zdravi hrani in spoštljivi vlogi slovenskega kmeta.
Funkcije današnjih zadrug so seveda drugačne kot tiste izpred petdesetih let. Če bi v nekaj stavkih strnili razvoj; kako zelo se je dejavnost zadrug spremenila?
Bistvo zadružništva je solidarnost in vzajemnost. Bistvena razlika med današnjo in nekdanjo zadrugo je že v samem pristopu - članstvo je danes prostovoljno, nekoč je bilo obvezno, In kar je nujno in pod prisilo, nikoli ni zaželeno. Še posebej so zadruge dobile negativni prizvok takoj po voj-
ni, ko je bila preko zadrug organizirana obvezna oddaja pridelkov, kar se je običajno končalo s prisilo. S spremembo države in ekonomskega sistema je prišlo do drastičnih sprememb tudi v zadružništvu. Danes zadruge delujejo kot samostojna podjetja, ki so podvržena vsem eko-nomsko-računovodskim pravilom, kot vsa druga podjetja, in članstvo je prostovoljno. Struktura vodenja je naslednja: najvišji organ je občni zbor, ki izvoli predsednika zadruge, upravni odbor in nadzorni odbor. Vsak član ima en glas, ne glede na to, koliko članskih deležev ima v zadrugi. V tujini je zelo veliko podjetij zadružnih, tam ima ta oblika poslovanja dolgoletno tradicijo in ni imela negativne konotacije kot pri nas. V bistvu je zadružni princip zelo prijazen do lastnikov in zaposlenih. Naša glavna dejavnost sta odkup mleka in živine ter seveda maloprodaja. S skupnim nastopom imajo kmetje več možnosti za boljšo ceno, večjo pogajalsko moč pri prodaji svojih izdelkov ter pri nakupu repromaterialov.
Plačilo je zagotovljeno, predvsem pa pravočasnost plačil.
Spremembe so bile narejene tudi v ponudbi, zdaj se ukvarjate tudi z maloprodajo?
Maloprodaja je bila vedno sestavni del zadruge. Seveda je velika razlika v ponudbi in pristopu do kupca danes in v preteklosti. Danes je ponudba bistveno širša in namenjena vsem vaščanom, ne zgolj kmetom. Zadruga nima nobene podpore v finančnem smislu s strani države, zato mora živeti od svojega dela in je logična posledica, da ponudba zaobja-me najširši sloj kupcev. Po eni strani funkcioniramo kot podjetje, po drugi govorimo o zadružništvu, kjer so v ospredju pomoč, solidarnost, možnost najboljših cen pri odkupu in nakupu za člane.
Vaših pet enot stoji na obrobju Ljubljane, kjer je že prisotna samooskrba. Pa je vaša ponudba kljub temu zanimiva in tržna?
Pri nas kupujejo poleg kmetov tudi ljudje, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s
9
OBČIN« VODICE
kmetijstvom - vrtičkarji, ki za svoje prostočasne dejavnosti potrebujejo semena, gnojila, orodja, mogoče nasvet ... Naša ponudba je za vaščane in meščane, ki imajo radi urejen vrt, sadovnjak ali zgolj trato. Čeprav so naše maloprodajne enote tehnične, pa v njih ponujamo tudi hrano lokalnih proizvajalcev oziroma kmetij. Ponudba lokalno pridelane hrane v zadrugi je kot nalašč za vse tiste, ki se želijo zdravo prehranjevati in želijo vedeti, kdo in kako je hrano pridelal. Že beseda lokalno pove, da je hrana pridelana v okolici in posledično tako bolj sveža.
Koliko časa že stoji Kmetijska zadruga v Vodicah? Koliko poznate njeno zgodovino?
Leta 1911 je bila ustanovljena mlekarska zadruga Vodice. Po drugi svetovni vojni je bila v Vodicah povsem samostojna zadruga. Takrat je imela skoraj vsaka vas zadrugo. Leta 1958 pa so se takratne kmetijske zadruge Vodice, Šentvid in Medvode združile v enotno Kmetijsko zadrugo Medvode. Zaradi tega smo ohranili tri volilne enote, ki vsaka glede na število članov predlaga člane upravnega odbora. Kmetijska zadruga Medvode je pred dvema letoma praznovala 70 let neprekinjenega delovanja.
Se je v zadnjih dvajsetih letih kaj bistvenega spremenilo v ponudbi ali odnosu z okoliškimi kmeti?
Spremembe so bile ogromne, v širini ponudbe, ki jo imajo naše prodajalne in tudi zaupanje in odnos kmetov do zadruge sta se pozitivno spremenila. Širjenje ponudbe v zadnjih nekaj letih lokalnih proizvajalcev je pozitivno vplivalo na trend prodaje. Ponudbo tega prodajnega segmenta bomo še širili. Majhni ponudniki, ki druga-
če nimajo možnosti priti na trg večjih prodajnih centrov, a imajo zelo kakovostne in raznolike prehranske izdelke, so za nas zanimivi. Tudi to je naše poslanstvo. Da se povežemo z lokalnimi proizvajalci in njihove izdelke ponudimo potrošnikom, ki to iščejo.
Kdo so vaši obiskovalci, vaši najpogostejši potrošniki? Starejši, kmetje ...
Ja, poleg kmetov, vsi tisti, ki se ukvarjajo z vrtom, imajo radi lepo urejeno okolico doma, imajo domače živali in/ali gradijo. Torej nekdo, ki ima poleg hiše tudi nekaj vrta. Zaradi ponudbe domače, sveže hrane pa tudi vsi drugi, ki se želijo bolj zdravo prehranjevati - mlajši. Potrošnikom želimo sporočiti, da je zadruga zavezana slovenskim prehranskim produktom in da je naša prednost v ozki povezanosti s podeželjem. Nov segment prodaje, z lokalnimi dobrotami, razvijamo že nekaj časa. To je delo na dolge proge, ki se lepo prijemlje. V Vodicah je veliko ljudi, ki so se priselili iz mesta, ki bi jih tovrstna zdrava-domača ponudba lahko zanimala.
Zadnja leta je zdrava prehrana, tudi slovenska, postala izjemno pomembna, iskana in subvencionirana. Se strinjate, da imajo poljedelci več državne podpore v tem smislu?
Vsa evropska pridelava hrane je subvencionirana, v tujini še bolj kot pri nas, tako da tu nismo nobena izjema. Brez te regulative bi bila nihanja v pridelavi hrane prevelika in cena hrane bistveno višja. Pač pa bi rad poudaril nekaj drugega. Ne zavedamo se, da v Sloveniji pridelujemo izredno kakovostno
hrano. Za zdravljenje živali je poraba antibiotikov daleč najnižja od vseh evropskih držav in zakonodaja za zaščito rastlin najbolj rigorozna v Evropi, kar posledično pomeni, da je naša hrana pridelana na bolj sona-raven način kot drugod. Žal je še vedno najpomembnejša zgolj cena, ne pa kakovost, čeprav se ta miselnost počasi spreminja. Lokalna slovenska hrana, od kmeta v sosednji vasi, če je le mogoče, ima za posledico kratko nabavno verigo, kratko transportno pot in posledično bistveno večjo pre-hransko vrednost.
Kaj pa ozaveščanje mladih? Se strinjate, da je nalogo slovenskih živinorejcev in poljedelcev, sadjarjev in vinogradnikov, mlinarjev in sploh vseh kmetov treba dvigniti na višjo raven pomembnosti? Da bi se o pomenu obdelave zemlje in statusa kmeta morali pogovarjati z večjo spoštljivostjo? Opažam, da so danes mladi veliko bolj ozaveščeni, kot smo bili mi v njihovih letih, kako pomembna je za zdravje kakovostna hrana. Pridelovanje hrane je častivredno poslanstvo, ki ga naša družba ne vidi in slabo vrednoti. Kmetovanje danes ni samo poklic in nikoli ne bo, temveč tudi način življenja. Ob dejstvu, da se nam obdelovalne površine v ravnini zaradi urbanizacije hitro zmanjšujejo, je potrebno veliko znanja, da na manjših površinah pridelamo več, da so pridelki visoko kakovostni in čim bolj sonaravni. Poleg tega kmetje ohranjajo s svojim delom bu-tičnost slovenske krajine, ki je tako zelo privlačna za tuje turiste. Slovenska kmetijska in turistična politika morata delati z roko v roki. To je naša prednost, mogoče celo prihodnost.
OIČIHA VODICI
Društveni utrip
' J j Jll
10
l&pitariev
^ Al A A
številka 7, oktober 2019
Kam le čas beži
DARJA KOSEC O TINA KOSEC
Člani Turističnega društva Vodice smo se potrudili in v soboto, 5. oktobra, pripravili prireditev, ki je bila prava kulturna osvežitev dogodkov v naši občini.
Nekaj stvari smo se naučili že v lanskem letu in odločili smo se, da napak ne bomo ponavljali. Ampak natančno tako je bilo, vse glavne priprave so potekale v zadnjem hipu. K sreči je bil naš član, Tone Čuk, že nekoliko prej na terenu in je pridobil nekaj sponzorjev, povezal se je tudi z zbori, kandidati za nastop na reviji, tako da smo morali samo potrditi vsebine. Izdelati je bilo treba še plakate in zgibanko z vsebino in seznamom nastopajočih, in je bilo skoraj vse pripravljeno. Seveda ni bilo tako enostavno.
Še dobro, da so članice Turističnega društva Vodiške dekline, ker
brez njih bi nam bolj trda predla. Tako smo se zbrale, se na hitro dogovorile o temi, ki je bila tokrat čas, ki prehitro beži. Toda to ni bilo nič tako na hitro, saj so se
Tjaša, Nina in Lucija prej pošteno pripravile, preštudirale so vsa besedila, da so našle skupno nit in napisale besedilo. Skozi celoten scenarij so napovedovale pesmi in zbore v povezavi s časom in tako se je kar sama ponujala pesem, ki jo je na koncu prireditve zapel en velik zbor, vsi v dvorani: Kam le čas beži. Zelo zanimivo je bilo njihovo razmišljanje: »Rada bi bila oblečena v čas, katera pa misliš, da je barva časa?« Ker ni bilo odgovora, so sklenile, da je tišina barva časa, saj na koncu vse potihne v tišino. Za začetek smo predvajali skladbo: Čas bo zacelil svet, Dan D. Nastopili so zbori in skupine iz drugih krajev, dva zbora pa sta bila tudi iz domačih logov.
Prve so zapele Trbojske ljudske pevke iz sosednje šenčurske občine. Pesmi, ki so jih zapele: Lepa je pomlad, Marija bi rada na ohcet šla, Snoč so se pa fantje stepli in Deklica in roža, je marsikdo slišal prvič. Drugi je bil domači zbor Biser. V pesmih, kot so: Pojdam u rute, Rož, Podjuna, Zila in Dober večer, bogdaj
Društveni utrip
hvala, se je pokazala njihova že skoraj profesionalnost, niti najmanjšega napačnega tona ni bilo slišati, čeprav so te pesmi izredno zahtevne.
Naslednje so bile ljudske pevke Klasje iz Škocjana na Dolenjskem s pesmimi: Očetov ključ, Kam pa greste lastovice, Lepa Dolenjska in Sem slovenska deklica. Te gospe se res trudijo ohraniti ljudsko petje, kot se je nekoč slišalo petje na vasi, med kmečkimi opravili. Potem smo dočakali nastop lepo urejenih gospodov v oblekah, s kravatami, na oder so prišli moški pevski zbor Rožmarin iz Mirne Peči. To so kraji godca Lojzeta Slaka in pesnika Toneta Pavčka, tako da je njihov nastop seveda že vnaprej obljubljal prijetne trenutke. Zapeli so nam pesmi: Zapojmo fantje si, Lan sem se oženil, Jaz pa vem, kako in Kje so tisti mladi fantje. Tudi naslednje, Bučenske ramplače, smo težko pričakovali, saj so nam obljubljali zabaven nastop. Pa je tudi bil, ker so med pesmimi: Ramplaški pozdrav, Kraji domači, Sem fantič jaz postaven in Dobra volja, povedali kar nekaj zanimivih smešnic. Njihovi inštrumenti pa so bili malce posebni: perilnik, grablje, kantabas, harmonika in lončeni bas.
Na koncu so svoj nastop le dočakali Matici, saj veste, to so tisti domači, postavni, mladi fantje. Zapeli so nam Vinsko pa Tam na vrtu in nazadnje še Naš maček je ljubco imel. Saj sta bili prvi dve pesmi čisto v redu, brez napak, ampak zadnja pa ni pustila poslušalcev mirnih, saj so vnesli v interpretacijo tudi nekaj igralskih vložkov, pa že pesem sama je nekaj posebnega.
Za zaključek naj uporabim še eno misel naših deklin: Zanimivo se je zavedati, da vse te pesmi opevajo vsakdanje življenje. Trenutke v dnevih preprostih ljudi, ko je bilo druženje tisto, ki je res štelo. In eden izmed teh je tudi današnji večer.
Tudi mi smo se še družili, nastopajoči zbori, obiskovalci in vsi, ki smo bili še tam, smo še dolgo v krogu prepevali in celo zaplesali ob zvokih harmonik našega Henčka in harmonikarja od Bučenskih ramplačev. Seveda se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali z do-nacijami: Čistilni servis Lombar, AB Avtoprevozništvo Bergant, Avtoprevozništvo Mušič, Avtoprevozništvo Jerman, Pekarna prest Jagodic, Vrtni center Gašperlin ter številnim našim prijateljem in članom, ki so pomagali z delom, cvetjem in pecivom.
h **
9
OIČIHA VODICI
12
l&pitariev
^ Al A A
številka 7, oktober 2019
Društveni utrip
18. gasilski mnogoboj
f ROMAN BALIZ O JUREČERNIVEC
Že drugo leto zapored je gasilski mnogoboj potekal na asfaltnem igrišču v Repnjah. V soboto, 21. septembra, je na nas, gasilce, svetilo toplo sonce, ko smo se pomerili v tekmovanju posameznikov.
Najhitrejši so ga zaključili v manj kot šestih minutah, seveda pa čas ni vse. Pomembno je tudi pravilno delo, saj sodniki hitro vidijo napake in jih tudi kaznujejo. Gasilci so se pomerili v treh kategorijah: člani A (16 do 39 let), člani B (40 let in več) in članice (16 let in več). PGD Repnje-Dobru-
ša pa je s pokali nagradilo tudi najboljše ekipe. Za posamezno društvo v ekipni razvrstitvi se upoštevajo trije najboljši rezultati iz kategorije članov A ter po en najboljši rezultat izmed članov B in članic. Razpored najboljših na tekmovanju je v spodnji tabeli. Vse rezultate in tudi kakšno sliko več pa lahko najdete na spletni strani Gasilske zveze Vodice na naslovu www.gzvodice.org
Mesto	Članice	Člani a	Člani b	Ekipno
1	Branka Vode PGD Polje	Gašper Škrjanec PGD Repnje-Dobruša	Damijan Jagodic PGD Vodice	PGD Polje
2	Manca Zmrzlikar PGD Šinkov Turn	Simon Kralj PGD Repnje-Dobruša	Simon Drešar PGD Polje	PGD Vodice
3	Maša Pintač	Jakob Škrjanec	Matevž Janhar	PGD Repnje-Do-
	PGD Repnje-Dobruša	PGD Repnje-Dobruša	PGD Vodice	bruša
8. gasilski nogometni turnir
f ROMAN BALIŽ
Že nekaj let PGD Repnje - Dobru-ša organizira sproščeni nogometni turnir za gasilce. Tudi letos je bilo tako, in sicer v nedeljo, 22. septembra. Prijavljenih je bilo pet ekip, zato smo klasični sistem na izpadanje zamenjali z ligaškim.
Tako so se PGD Jošt, PGD Smlednik, PGD Polje, PGD Vodice in seveda domači PGD Repnje - Dobruša pomerili med seboj. Precej pošten boj za prvo mesto, saj so fantje morali dati vse od sebe prav na vsaki tekmi. Tokrat je prvič najžlah-tnejši pokal osvojilo PGD Smlednik, drugi so bili PGD Polje in tretji PGD Vodice.
Je pa letos bilo, v žaru boja kar nekaj poškodb. Po nekaj zvinih sta najhujši poškodbi dobila dva naša člana, ki ju bosta od športnih aktivnosti vseh vrst oddaljila za daljše časovno obdobje. PGD Repnje - Dobruša jima želi čim hitrejše okrevanje.
Za vse druge pa velja: Vidimo se prihodnje leto!
Razpored:
10.00 PGD Vodice - PGD Polje 2 : 0 10.30 PGD Jošt - PGD Smlednik 0 : 1 11.00 PGD Polje - PGD Repnje-Dobruša 5 : 2
11.30 PGD Vodice - PGD Smlednik 1 : 2 12.00 PGD Polje - PGD Jošt 1 : 0 12.30 PGD Smlednik - PGD Repnje-Do-bruša 5 : 2
13.00 PGD Vodice - PGD Jošt 2 : 1 13.30 PGD Polje - PGD Smlednik 3 : 3 14.00 PGD Vodice - PGD Repnje-Do-bruša 8:0
14.30 PGD Jošt - PGD Repnje-Dobruša 2 : 3
Lestvica:
1.	PGD Smlednik 10 t
2.	PGD Vodice 9 t
3.	PGD Polje 7 t
4.	PGD Repnje-Dobruša 3 t
5.	PGD Jošt 0 t
S
OBČIN« VODICE
Društveni utrip
Mladina PGD Zapoge na letovanju v Bohinju
f NATALIJA RUS O MENTORICE PGD ZAPOGE
Konec avgusta se nas je 15 pionirjev in mladincev ter tri mentorice odpravilo v Bohinj na letovanje. Polni pričakovanj smo srečno prispeli na cilj. Najprej smo se okrepčali, nato ogledali hostel pod Voglom, ki je bil v naslednjih dneh naš dom. Pogovorili smo se o pravilih doma in določili dežurstva pri obrokih. Po kosilu je sledila namestitev po sobah. V popoldanskem delu dneva smo se kljub sivini na nebu odpravili na plavanje v jezero. Preverili smo, kako dobre plavalce imamo in seveda preizkusili, kakšna je voda. Brr ... prav dolgo ni bilo prijetno plavati, zato smo kar hitro plavanje zamenjali za družabne igre do večerje. Po večerji pa smo čas namenili pogovoru o delu gasilcev, operativcev in drugih članov v gasilstvu. Še kako drži rek, da ima v Bohinju dež »ta mvade«, zato nam je vreme malce nagajalo, a vseeno smo se naslednji dan naužili vodnih užitkov. S starinskim avtobusom smo se po zajtrku odpeljali v vodni park Bohinj. Nepozabno je bilo in utrujeni želodčki so komaj čakali kosilo. Po kosilu je sledil kratek počitek, nato pa so sledile poučne urice prve pomoči. Naša prva posredovalka, ki je tudi mentorica, je v skupnem prostoru pripravila pravo uro prve pomoči. Z mladino smo se najprej pogovorili, kaj in kdo sploh je gasilec - prvi posredovalec. Kakšno opremo imamo v našem PGD Zapoge, zakaj jo uporabljamo in kdo jo uporablja. Pregledali smo vse pripomočke za reševanje in prvo pomoč. Ponovili smo osnove prve pomoči in si po-bliže ogledali predstavitveni film. Sledil je praktični del. Otroci so bili zelo zainteresirani, zelo so sodelovali. Naučili smo se nezavestno osebo postaviti v pravilen položaj, ponovili osnovne življenjske funkcije in se preizkusili v masaži srca na lutki. Spoznali smo defibrilator, ponovili, kje v naši občini in kje na našem PGD-ju je nameščen. Ker pa smo imeli s seboj tudi šolski AED, so otroci lahko spoznali, kako deluje, kam se namestijo elektrode. Sledila je večerja in po večerji družabni večer z namiznimi igrami in športnimi igrami. Sobotno jutro nas je pozdravilo s soncem. Po zajtrku nas je stari avtobus odpeljal na obisk v PGD Bohinjska Bistrica. Predsednik Janez Rozman nam je podrobno predstavil in razkazal njihove prostore. Po ogledu prostorov smo si ogledali njihova vozila in opremo. Navdušeni smo bili nad opremo za tehnično reševanje. Otroci so si z velikim zanimanjem ogledovali opre-
mo, ki je v domačem PGD nimamo. Predsednik nam je povedal tudi veliko o načinu intervencij, načinu uporabe tehničnih in drugih pripomočkov. Dopoldan je minil v gasilskem vzdušju in polni vtisov smo se poslovili in se odpravili na kosilo. Po kosilu in kratkem počitku pa smo si privoščili vodne užitke v Bohinjskem jezeru. Preizkusili smo se v supanju in skoku v vodo z vrvjo. Pred večerjo je mladina v gozdu nabirala veje in pripravila taborni ogenj, saj smo želeli ob njem posedeti in speči krompir, hrenovke in podobno. Žal nam jo je zagodel dež in smo večer preživeli drugače. Pripravili smo pravo kino predstavo in si na velikem platnu ogledali poučen film o reševanju, pomoči drug drugemu in človeški sočutnosti. Tudi nedeljsko jutro je razveselilo s sončnim dnevom. Po zajtrku smo pospravili sobe in spakirali kovčke. Do kosila smo preživeli na plaži in v vodi. Po kosilu pa so se že pripeljali gasilski kombiji, ki so naznanili, da se naše letovanje zaključuje. Imeli smo se tako lepo, da se je bilo kar težko posloviti. Mladina je uživala, v dveh dneh gasilskih vsebin smo se naučili in spoznali veliko novega. Ugotovili smo, da je znanje in učenje gasilskih vsebin veliko lažje in bolj prijetno, kadar to počnemo v sproščenem in prijetnem okolju. Letovanje 2019 bo ostalo nepozabno in veselimo se že prihodnjega. Zahvaljujemo se Hostlu pod Voglom za prijetno gostoljubje, zahvaljujemo se PGD-Zapoge za vso podporo in PGD Repnje, ker so nam posodili kombi. Zahvaljujemo se tudi vsem staršem otrok, ki ste nam jih zaupali in seveda največja zahvala pa gre našemu podmladku, našim mladim, ki so se izkazali v vseh pogledih. Dobili smo priznanje kot najboljša in najbolj pridna skupina na letovanju v Bohinju. Ponosni smo na njih!!!
9
OIČIHA VODICI
Društveni utrip
14
kopitarjev
^ Al A A
številka 7, oktober 2019
Aktivnosti DU Bukovica - Šinkov Turn
Avgust-september 2019
m* MALČI LEKOVEC □ TINA KOSEC
Poletje je čas, ko več svojega časa namenjamo sproščanju in druženju, zato smo, kot vsako leto v DU, pripravili piknik za naše člane. Sredi avgusta je bilo, dan je bil prijetno topel, ne prevroč ne hladen, ravno pravšnji za naše srečanje. Povabili smo tudi predstavnike sosednjih DU, ki so se vabilu v velikem številu odzvali. Gostje iz sosednjih društev radi pridejo na naše prireditve in vedno pohvalijo našo organizacijo in gostoljubnost. Pripravili smo kratek kulturni program. V goste, za popestritev programa, smo tokrat povabili članici DU Cerklje, Francko in Ani, ki sta nas nasmejali s svojimi smešnicami in petjem. Tudi domači pevci skupine Aronija so zapeli nekaj ljudskih pesmi. Odlično hrano z žara so nam pripravili člani mesarije Se-lak, za veselo razpoloženje je poskrbel glasbenik Robi. Za popestritev piknika smo pripravili tudi srečelov, to je prijetna sprostitev in s smehom ob pregledovanju dobitkov. V organizacijo piknika je bilo vloženih ogromno prostovoljnih ur dela naših pridnih članov.
Prvi šolski teden v septembru so naši člani na križiščih in ob šoli poskrbeli za varno pot otrok v šolo in domov. Člani pevske in kulturne skupine pa smo se 6. septembra odpeljali v dom počitka v Trzin. Tam je manjši dom starostnikov, je depandansa mengeškega doma starostnikov. Po mnenju oskrbovancev je dom prijeten, kakor tudi vzdušje v njem. Mi smo jim pri-
pravili naš enourni program pesmi, smešnic in basni. Program so navdušeno spremljali in vidno uživali. Prosili so nas, naj še večkrat pridemo in jim popestrimo dneve, ki v starosti niso vedno prijetni. Nam je bilo v zadovoljstvo, da smo jih vsaj malo osrečili.
Nekateri naši člani so se 19. septembra udeležili protesta za obvoznico mimo Vodic.
Na povabilo DU Gameljne-Rašica smo se 20. septembra odpravili na pohod na Rašico. S tem pohodom na Rašico vsako leto počastimo spomin na požig vasi. Rašica je bila prva slovenska vas, ki so jo zasegli Nemci leta 1941 in jo 20. septembra požgali, ljudi pa izselili v Bosno. V prijetni družbi gostiteljev, pogostitvi, klepetu s člani sosednjih društev in v sončnem vremenu smo preživeli lep dan.
Razstava slik Ani Kimovec
Gost Gregor Trebušak
Društveni utrip
Člani naše pevske in kulturne skupine pa smo bili 24. septembra s svojim programom v domu počitka v Naklem. Zabavali smo jih s pesmimi in pripovedmi. Tudi ta dom starostnikov je manjši, ima samo 50 do 60 dnevnih in prehodnih varovancev. Tu je populacija oskrbovancev večinoma na vozičkih ali hojcah, a so nas navdušeno gledali in spremljali program. Na koncu so skupaj z nami zapeli pesem: Mi se imamo radi. Veselje je bilo veliko. Polepšali smo jim dan, ker smo prinesli nekaj vedrine in humorja v njihov vsak dan.
28. septembra smo počastili Mednarodni dan starejših in pripravili srečanje za vse starejše občane občine. Organizator in voditelj je bilo naše DU Bukovica-Šinkov Turn. Pripravili smo bogat kulturni program. Najprej nas je glasno pozdravila Godba Vodice in tlakovala vzdušje za praznovanje dneva starejših. Tudi naš Vinko nas je s svojo lajno prijetno pozdravil in pobožal naše čute. Ker so otroci naše največje bogastvo in obenem največja skrb, so nas prvi navdušili učenci Osnovne šole Utik z zanimivim programom pod vodstvom mentorice Urše Marčun. Nastopile so tudi poskočne Žabce, plesalke DU Vodice, in tudi vodiški pevski zbor. Odlična fantovska
pevska skupina Matici nas je razveselila z dalmatinskimi pesmimi. Zelo zanimiva je bila na naši prireditvi plesna skupina Habibi babi. Gospe v zrelih letih so zaplesale orientalske plese. Osrednji povabljeni gost na naši prireditvi pa je bil novinar in urednik na Kanalu A, Gregor Trebušak, naš nekdanji občan. Povedal nam je veliko zanimivosti iz svojih mladih, zrelih in ustvarjalnih let. Je prijeten, skromen, iskriv in profesionalen sogovornik.
Posebnost naše prireditve pa je bila slikarska razstava naše članice, ljubiteljske slikarke Ani Kimovec, ki je razstavljala 20 platen v akril tehniki in olju. To je bila že njena druga samostojna razstava. Ani pogumno stopa po svoji življenjski poti, vsakdanje delo in skrbi pa si lajša in popestri s čopičem in platnom. Ponosni smo na Anino razstavo in ji želimo še veliko ustvarjalnih uspehov. Program pa so zaključili pevci našega društva s pesmijo Prelepa je vodiška fara. Predsednica Breda se je zahvalila vsem obiskovalcem in nastopajočim, še posebej pa Občini Vodice za finančno podporo. Zahvalila se je voditeljici programa Malči in Marti za krasno in izvirno okrasitev dvorane.
OIČIHA VODICI
Društveni utrip
Tretje četrtletje
f RADO ČUK
V	Kulturnem društvu Matije Koželja se je v najprijaznejšem delu leta zvrstilo nekaj prav prijetnih dogodkov. Tretjo nedeljo v juniju so se Matici pridružili največjemu pevskemu zboru v Sloveniji. Kakšnih 2.000 pevcev iz 120 slovenskih in tujih zborov je pod dirigentsko taktirko Igorja Švare zapelo na tradicionalnem 50. srečanju v Šentvidu pri Stični. Tabor slovenskih pevskih zborov tudi na našo skupino vpliva pozitivno, saj spodbuja širitev repertoarja, nudi pa tudi svojevrstno doživetje in nastop, ki ga prenaša RTV SLO.
V	nedeljo prvega septembra, prav na god sv. Tilna, je pesem odmevala v Repnjah pri slovesnosti vaškega zavetnika. Tako kot običajno je bila cerkvica nad vasjo čudovito okrašena in primerno obiskana. Dopoldanska pot do sv. Tilna ni ravno planinski podvig, je pa prijetna poživitev in zahvala za lepoto božjega stvarstva. Sredi septembra je v prečudovitem vremenu potekal 5. Ex tempore Vodice. Pod mentorstvom umetnostnega kritika Romana Verasa, učiteljic Darinke Klopčič in Joži Nastran Brank se je 14. septembra v Polju pri gasilskem domu zbralo več kot 50 slikark in slikarjev. Največ doslej. Otroci iz OŠ Vodice, odrasli pa iz domačega in okoliških likovnih društev. Pri organizaciji so veliko prispevali tajnica društva Monika Čuk ter člana upravnega odbora Klavdija Špenko in Boris Kubelj. Velika hvaležnost gre tudi PGD Polje za širokosrčno gostoljubje pod njihovo streho. Delovni naslov Flora in favna je slikarje usmerjal k opazovanju narave. Tako živali kot
rastlin. Nastala je obilica prekrasnih del, ki so razstavljena v paviljonu v Šinkovem Turnu ter v Osnovni šoli Vodice. Posebna razstava povezana z avkcijo najlepših del pa bo februarja 2020 v Kulturnem domu Vodice.
Konec septembra je bil posvečen starejšim in prireditvi v organizaciji Društva upokojencev Bukovica-Šinkov Turn. Matici so bili naprošeni za dve pesmi dalmatinskih klap. Če je dalmatinski melos komu obudil spomin na poletne obmorske večere, potem je barvitost programa dodatna obogatitev skrbno pripravljenega srečanja. V razponu enega tedna smo sodelovali na dveh porokah. Na Skaručni pri zlati poroki zakoncev Drešar, na Ježici pa 12. oktobra na poroki ustanovnega člana Kulturnega društva Nejca Čuka ter mu izročili povedno sliko umetnice Cecilije Če-bašek, tudi naše članice.
Ex tempore in
njegovi ustvarjalci
# TANJA DOMINKO
Roman Veras je dejal, da je do njegovega prvega stika z umetnostjo prišlo v gimnaziji, ko je bil star šestnajst let. Obiskovati je začel slikarsko šolo, kjer je bil enak program kot na akademiji. Slika vse odtlej. V organizaciji KUD Matije Koželja se je udeležil vseh slikarskih srečanj, ob koncu pa dela tudi oceni. Je predsednik likovne sekcije KUD Jarem, ki deluje v Aljaževi domačiji. Kot pravi, imajo s tukajšnjim »društvom Matije Koželja zelo dobre odnose, kar pomaga pri izmenjavi likovnih dognanj, prakse. Oni sodelujejo na naših dogodkih, mi pa na njihovih«. O mladini, ki je
Podobno kot pred enim letom je Turistično društvo Vodice, 5. oktobra organiziralo Revijo ljudskih pesmi.
Ob štirih gostujočih skupinah so MePZ Biser in FPS Matici zastopali domače barve.
Ko bo redakcija časopisa sicer že zaključena, bo društvo sodelovalo na prireditvi v Logatcu, v neposredni pripravi pa je tudi letni koncert s številnimi gosti, in upajmo z dobrim obiskom. O tem pa prihodnjič.
sončno soboto, 14. septembra, preživela s čopičem v roki, pa je dejal: »To je vrhunec vsakoletnega slikarskega shoda, kajti na mladih svet stoji in tudi likovna umetnost. Med njimi se bo gotovo izdelal kakšen slikar ali slikarka, zato je treba taka srečanja pozdraviti. Učiteljici jih lepo vpeljujeta v likovni svet. Otroci so zelo neposredni. Vse, kar delajo, delajo iz srca, to je zelo dragoceno.«
Nevenka Verbič pravi, da se je z likovno umetnostjo srečala v zrelih letih, njen poklic je sicer zdravstvo, likovno ustvarjanje pa hobi. »Navdušena sem, da se je toliko otrok prijavilo, kar je izjemno.«
Klavdija Špenko je v Vodicah znana umetnica, njena dela smo že večkrat
Društveni utrip
številka 7, oktober 2019 KOPIlCIl
GLAS
17
občudovali na razstavah v sklopu tega dogodka. Na ex temporu sodeluje že pet let. Zakaj jo privabi? »V prvi vrsti je to druženje, spoznavanje novih ljudi, novih tehnik, izziv, vsako leto je namreč ustvarjanje pod drugim naslovom. Tudi otroci so neverjetni, vsako leto jih je več, pohvaliti je treba tudi njihove učiteljice, ki se zelo trudijo. Vsak od otrok tukaj pridno dela, ne tavajo naokoli, ampak ustvarjajo, super so.«
24. Kronometer na Rašico za nami
f NIKA MESEC O ARHIV SD STRAHOVI CA
V soboto, 14. septembra, smo v SD Strahovica izvedli 24. kronometer na Rašico. 37 tekmovalcev se je podalo na progo in jo tudi uspešno prevozilo. 13 kolesarjev iz kategorij dečki in deklice so tekmovali od koče SD Strahovica do »sedla«, vsi drugi pa so morali premagati še zadnji vzpon in stisniti zobe do cilja na vrhu Rašice. Najhitrejši je letos do cilja zmogel v manj kot 14 minutah.
Tudi letos je tekma štela za občinsko prvenstvo, tako smo dobili nova občinskega prvaka. V kategorijah dečki in deklice sta bila letos najhitrejša občana Lucija Hočevar in Luka Palmer, najhitrejša med ženskami in moškimi pa sta bila Nina Rahne in Matic Kranjec Žagar. Vsak tekmovalec je ob razglasitvi prejel tudi praktično nagrado, za kar se iskreno zahvaljujemo sponzorjem: Pro Emba, Agio rent a car, Veit team, Jub, d. o. o., Žito Po-dravka, Vopi Igor Perčič, s. p., Proadventure Cult Lavrica, Zavarovalnica Triglav, Intersocks Kočevje, A2U, Erdani Sport, Petri Baša, Rašica je Špica, za okrepčilo na cilju, in Občini Vodice.
Vsem udeležencem čestitamo in želimo obilo kolesarskih užitkov še naprej!
Rezultate in fotografije s 24. kronometra na Rašico si lahko ogledate na spletni strani društva www.strahovica.si. S to dirko so se v kolesarski sekciji društva dogodki za letos v glavnem zaključili, se pa vidimo ob kakšni drugi priložnosti. Spremljajte nas na naši spletni in na Facebo-ok strani.
OIČINA VODICI
18
l&pitariev
^ Al A A
številka 7, oktober 2019
Društveni utrip
Prepevali smo v Kamni Gorici
f CECILIJA ČEBAŠEK O BOJAN ČEBAŠEK, STANKA KERT
Mešani pevski zbor Biser je bil sredi septembra povabljen v Ka-mno Gorico na prireditev »Pod lipo«. Z veseljem smo se odzvali vabilu.
V soboto, 14. septembra, se je namreč zaključila 10-dnevna ustvar-jalno-umetniška slikarska kolonija v Kamni Gorici.
Marsikdo se sprašuje: kje pa je ta Kamna Gorica? Povem vam, da je iz Vodic do te prečudovite vasice na Gorenjskem le 35 minut vožnje, v smeri proti Kropi.
Kamna Gorica je gručasto naselje v občini Radovljica. Leži v ozki dolini potoka Lipnica pod severnimi obronki Jelovice.
Kamna Gorica je staro fužinarsko naselje. Prvič je neposredno omenjena na 101. strani temeljnega radovljiškega urbarja iz leta 1498 pod imenom Stainpuchl. Začetki železarstva segajo v 14. stoletje, ko se je Kamna Gorica začela razvijati vzporedno s sosednjo Kropo. Glavni proizvod so bili žeblji. Stari plavž je obratoval do leta 1872, usodno pa je bilo že leto 1828, ko je izbruhnil velik požar, ki je uničil 35 stanovanjskih hiš in veliko gospodarskih objektov. Ročno žebljarstvo v vigenjcih, ki jih je bilo nekdaj deset, se je sredi 20. stoletja umaknilo v Tovarno vijakov Plamen v Kropi. Zaradi številnih vodnih kanalov in mostov se je naselja prijelo ime slovenske Benetke.
Župnijska cerkev sv. Trojice je bila postavljena leta 1652 in leta 1754 prezidana in povečana. V cerkvi so
med drugimi oljnimi slikami tudi Langusove slike.
Langusovi dnevi v Kamni Gorici potekajo v spomin na slikarja Matevža Langusa. Začnejo se z Malo šolo slikanja za otroke ter slikarsko kolonijo konec avgusta, prvo soboto v septembru pa živahno dogajanja poteka po vsej vasi.
Pod lipami smo veselo prepevali s prireditelji MePz Lipnica, gostujočimi prijatelji Oktet Lip Bled in z novo-nastalim ženskim oktetom Kresnice. Podelili so priznanja in plakete ustvarjalcem slikarskih del, katerih razstava je bila v Domu krajanov. Mešani pevski zbor Lipnica pod okriljem Kulturno turističnega društva Kamna Gorica deluje od leta 2004. Šteje približno 20 pevk in pevcev. Trenutno ga vodi zborovodja Andrej Zupan, predsednica je Polona Zalo-kar. V svoji pestri zgodovini je zbor nanizal raznovrstne nastope, temat-
ske koncerte, samostojne koncerte, gostoval doma in v tujini. Vsako leto se predstavi tudi na območni reviji pevskih zborov. Repertoar zbora se nenehno širi: domače in tuje zborovske klasike, sakralna, črnska duhovna glasba, gospel, sving, afriški ritmi ...
Pevci smo zapeli in predstavili veliko lepih pesmi o ljubezni, rožah in nekaj nostalgije je bilo vmes. Za konec smo zapeli skupno pesem Slovenska dežela in prisedli k bogato obloženim mizam z domačimi dobrotami. Povem vam, bil je čudovit popoldan ob spoznavanju novih prijateljev in naših slovenskih prečudovitih vasic z bogato tradicijo.
Poslovili smo se ob zvokih harmonike z venčkom slovenskih ljudskih pesmi. Še bomo prišli v goste, s prijaznim povabilom, da so tudi oni prisrčno vabljeni v Vodice ob letu osorej.
9
OBČIN« VODICE
Društveni utrip
Pohodi DU Vodice
tf O JOŽE ROZMANEC
Obljuba dela dolg, zato nekaj kratkih zapisov o pohodih v avgustu in septembru. Iz prejšnjega prispevka dolgujem zapis o obisku dveh zanimivih in sorazmerno lahko dostopnih vrhov v bližnjih Kamniško--Savinjskih gorah. Lanež (1925 m):
Izhodišče za pohod smo si izbrali kmetijo Bukovnik, do katere se lahko pripeljete iz Solčave. Od kmetije, kjer smo pustili vozilo, smo se odpravili po lepo markirani poti (lahko tudi po cesti) na planino Grohat, na kateri je tudi planinska koča. Pot se nadaljuje v smeri Raduhe in se v strmih okljukih hitro dviga do melišča pod steno Male Raduhe, kjer se razcepi na desno plezalno pot na Raduho in levo pot na preval Durca. Po prečenju melišča se še enkrat hitro dvigne in že smo bili na razcepu, kjer se stikajo poti iz Raduhe, Laneža, planine Grohat in planine Loka. Izbrali smo Lanež, saj smo bili na Raduhi že pred nekaj leti. Od Durc se najprej pot rahlo spušča in se tik pod vrhom znova dvigne na široko razprostrt vrh, s katerega se lepo vidi bližnje vršace, ki pa zakrivajo širše razglede. Lepo vreme, dobra družba sta garancija za lep dan.
Veliki vrh (2114 m ): Tako kot Lanež je tudi Veliki vrh sorazmerno lahko dostopen. Iz doline Podvolovljek se z avtomobilom lahko pripeljemo do planine Ravni, kjer pustimo avtomobil in krenemo dogodivščinam naproti. Prvoten cilj nam je bil osvojitev Moličke peči. S planine smo se podali po lepo speljani in ne preveč strmi, a dobro markirani in
označeni poti proti predvidenemu cilju. Po nekaj urah hoje smo se približali strmejši, neizraziti dolinici, na vrhu katere se pot usmeri proti Velikemu vrhu in V. Zelenici. Do Molič-ke peči bi bilo treba, vsaj nekaj časa, hoditi po neoznačenem brezpotju. Zaradi varnosti, pa tudi zaradi višjega vrha, smo se odločili, da obiščemo Veliki vrh. S prevala smo se, po dokaj nezahtevni poti, hitro povzpeli do vršnega grebena in po njem v nekaj minutah dosegli vrh. Lepi razgledi na vse smeri (Velika planina, Ojstrica, Planjava, Dleskovec, Raduha, Olševa ... ) so nam potrdili, da smo izbrali boljši cilj. Molička peč ostaja za kdaj drugič. Nezahteven spust do planine Ravni nam je lepo zaokrožil prijetna doživetja.
Oba vrhova sta primerna tudi za družinske obiske visokogorja. Z jesenjo se dnevi krajšajo in tudi naši pohodi se primerno nižajo in so seveda pogojeni s primernim vremenom. Tako smo septembra opravili nekaj pohodov na vrhove v okolici Celja. Obiskali smo Čreto (920 m) in Farbanco nad Vranskim, Grmado (718 m) in Celjsko kočo nad Celjem in Srebotnik (700 m) nad Štorami.
Ker vrhovi niso zahtevni, smo za vsak vzpon porabili le okrog dve uri hoda. Vsak posebej je bil zanimiv, še zlasti pa pot na Grmado skozi Hudičev graben. Pot je zanimivo speljana po soteski hudournika Ločnice, tako da imaš občutek kot v kakšni plezalni smeri v visokogorju, le da si tukaj v soteski, ki je »plezalno« zelo lepo urejena. Z vrha Grmade je zelo lep razgled na Celje z okolico. Z vseh pohodov se vračamo zadovoljni in polni energije za nove podvige, zato se nam lahko pridruži vsak, ki ima voljo in veselje za hojo v prijetni družbi. Vabljeni!
OICINA VODICI
20
kopitarjev
^ Al A A
številka 7, oktober 2019
Dogodki
Vesela harmonika Skaručna 2019
^ HELENA ZORMAN O IGORMODIC
Že osmič zapored drugo soboto v septembru Društvo za ohranitev kulturne dediščine in podeželja Skaručna organizira prireditev Vesela harmonika Skaručna. Tudi letos je bilo 14. septembra sobotno popoldne na Skaručni obarvano z melodijami izpod spretnih prstov harmonikarjev.
Obiskovalci, med njimi tudi narodne noše iz Društva narodnih noš in ko-čijažev občine Vodice, Godba Vodice, župan Franc Aco Šuštar in glavni organizator ter predsednik Društva za ohranitev kulturne dediščine in podeželja Skaručna, so prisluhnili 43 nastopom, ki jih je ocenjevala strokovna komisija v zasedbi Petra Finka, Jureta Zajca in Jožeta Skubica, ki ocenjujejo izbor in izvirnost skladbe, tehnično izvedbo, spretnost in rit-mičnost, pripravljenost in muzikal-nost tekmovalca ter celoten umetniški vtis tekmovalca, prireditvi pa je piko na i dodajal s humorističnimi vložki voditelj Boštjan Meglič - Peška.
Priprave na prireditev se začnejo že veliko prej, s pridobivanjem dovoljenj začnemo že v mesecu maju, v četrtek, dva dni pred prireditvijo pa se začnejo priprave na samem mestu dogodka, kjer člani društva in sova-ščani ter prijatelji postavijo šotor na igrišču, ki se je v petek pozno zvečer prelevi v čudovit prostor za raztegovanje meha frajtonarice in prepevanje ob domačih melodijah. Začetek prireditve je kot vsako leto odprla Godba Vodice, nato nas je prijazno pozdravil naš voditelj Boštjan Meglič - Peška. Zatem je vse navzo-
če nagovorila predstavnica našega društva, potem pa je besedo predala županu občine Vodice g. Francu Acu Šuštarju.
Po uradnem delu so imeli naši tekmovalci že kar ogrete prste, zato se je tekmovanje lahko začelo. Prvi so bili letos na vrsti tekmovalci v skupini nad 40 let, ki jim je bilo kar po godu, da na nastop niso predolgo čakali. Nato so sledili najmlajši v skupini do
14 let, sledila je tretja skupina od 14 do 40 let, na koncu pa so meh raztegnili še harmonikarji pevci, ki so poleg spretnih prstov potrebovali še dober glas. Naš voditelj Peška je tekmovalce pred nastopom vsakokrat razvedril s kakšnim vicem, da je trema brž izginila.
Zelo nas veseli, da se vse več nastopajočih radi oblečejo v narodne noše, naš slovenski ponos, ko pa v roke
9
OBČIN« VODICE
Dogodki
vzamejo še harmoniko, nam brž postane jasno, da se za prihodnost slovenskih korenin ni bati, saj tudi najmlajši radi smuknejo v nošo. Medtem ko je komisija odločala o rezultatih tekmovanja, je naša srca na odru ogrel in razvedril ansambel Marcela IN. Sledila je še razglasitev rezultatov, nato pa so nas pozno v noč zabavali člani ansambla Marcela IN. Vsak nastopajoči je dobil priznanje ter vrečko naših sponzorjev. Prvi trije v vsaki skupini, najmlajši in najstarejši ter najprikupnejši po izboru občinstva so prejeli pokal ter praktične nagrade, ki so jih prispevali sponzorji ter naše društvo. Med glasovnicami občinstva pa smo izžrebali tudi 30 praktičnih nagrad.
REZULTATI TEKMOVANJA HARMONIKARJEV na prireditvi VESELA HARMONIKA SKARUČNA 2019
1.	kategorija (nad 40 let): STANE MAKOVEC JOŽEF REKAR MARIJAN SKUBIC
2.	kategorija (do 14 let):
1.	JAN ZGONC
2.	GAŠPER KOMAC
3.	GAŠPER ŠTAJNAR
3. kategorija (od 14 do 40 let):
1.	MATIC JERAJ
2.	MATIC ČEBULJ
3.	JOŠT STARE
4.	kategorija (harmonikarji -pevci):
1.	VIKTOR KOLAR
2.	ALBIN ŠKRJANEC
3.	JOŽE REVEN
Nagrade so prejeli še:
Najboljši harmonikar po izboru
občinstva:
MATIC JERAJ
Najmlajši udeleženec tekmova- Najstarejši udeleženec tekmovanja:	nja:
GAŠPER PLEŠKO (2011)	LEOPOLD ŠALAMON (1931)
OICINA VODICI
22
kopitarjev
^ Al A A
številka 7, oktober 2019
Dogodki
Vodice so se zopet tresle v ritmih rocka
FILIP PIRC O MARKO ALPNER/ HAMO & TRIBUTE
2 LOVE
LUČ: ČRT BIRSA V vodiški dvorani se je že devetič zapored odvijal Rockfest Vodice v organizaciji Prosvetnega društva Vodice (PDV) in Občine Vodice. Letos so na koncertu kot prvi nastopili mlada skupina MRFY, s katero smo se zibali v ritmih indie rock glasbe in so nas popeljali v zanimiv glasbeni večer. Za njimi so oder zatresli člani rock skupine San di Ego, ki so na odru vodiške dvorane nastopili že drugič. S svojo avtorsko glasbo in nekaj priredbami znanih slovenskih skladb so dodobra ogreli občinstvo pred vrhuncem festivala. Kot glavna skupina letošnjega Rockfesta so se predstavili že dobro uveljavljeni band na slovenski sceni Hamo & Tribute 2 Love, ki so z romantičnimi toni in ritmom segli globoko v srca nežnej-
šega spola in tako sklenili uspešen rock večer v Vodicah. Veseli in ponosni smo, da so naši dogodki tako dobro obiskani ter da glas o dobrem žuru in glasbi seže preko meja naše občine. Vam, dragi obiskovalci, pa se zahvaljujemo za obisk in
podporo na naših dogodkih. Seveda pa ne moremo mimo teh, brez katerih že devetega Rockfesta Vodice ne bi bilo in so s finančno ali materialno pomočjo omogočili organizacijo dogodka, zato se vsem skupaj še enkrat iz srca zahvaljujemo.
Sponzorji rockfesta:
Občina Vodice, Kirurgija Lah, KA olje d.o.o., Čižman-A d.o.o., Luxor Luka Rozman s.p., Štunfi d.o.o., Jerman Transport d.o.o., Avtoprevozništvo Matjaž Bergant s.p., Damahaus Prestige d.o.o., Kuhta d.o.o., Kibuba d.o.o., Tesarstvo Kralj d.o.o., PVT d.o.o., Orodjarstvo Jelovčan d.o.o., Tesarstvo in krovstvo Kranjec s.p., Kovinostrugarstvo Levstek Matija s.p., Aleš Logar, Rok Logar, Igor Jagodic, Vina Koželj, Aqua, Idejalisti, Bobnar s.p., Klub Kubu, Gostilna Anzel, Leon Kramar, PGD Vodice in Gorazd Rozman.
S
OBČIN« VODICE
Imamo novo svetovno prvakinjo v street dance showu!
NATALIJA GOLOB Svetovna prvakinja v street dance showu na septembrskem svetovnem prvenstvu v Decinu na Češkem je postala 21-letna Maja Hočevar iz Polja pri Vodicah. Naslov svetovne prvakinje je osvojila tudi v ekipni formaciji Top shop pod okriljem plesnega kluba Bolero. Trenutno pa se s plesnim partnerjem Markom, s katerim sta maja postala evropska prvaka v duo hip hopu, intenzivno pripravlja na svetovno prvenstvo tudi v tej plesni zvrsti.
Maja, najprej iskrene čestitke ob naslovu svetovne prvakinje. Kakšni so občutki ob tem izjemnem dosežku?
Letos sva se s trenerko Ano Vodišek, ki je tudi koreografinja moje točke, odločili, da bova stopili iz okvirov in sestavili nekaj novega, nekaj še ne videnega. Tako sva prišli na idejo, da poustvarim življenje slavne pevke Cardi B, ki pa je marsikomu nepoznana. S tem sva tvegali, da gledalci zgodbe ne bodo razumeli. Poleg tega pa sem plesala v petkah, kar je sicer zelo neobičajno za tovrstne tekme. Ana me je zato že predčasno pripravila na kakršenkoli izid in me naučila, da me rezultat ne sme preveč obremenjevati. Sploh pa je ples šport, kjer sodniki ocenjujejo subjektivno, zato sem ob taki konkurenci, kot sem jo imela na svetovnem prvenstvu, težko karkoli pričakovala. Ob zmagi sem bila tako predvsem šokirana in presenečena. Prav tako pa sem bila neizmerno vesela, da je le stopničko pod mano stala moja soplesalka v formaciji in
prijateljica, ki prav tako tekmuje v solo kategoriji.
Kako pa običajno potekajo tvoje priprave na tovrstna plesna tekmovanja?
S trenerko imava redne treninge za solo nastop. Ko je bila točka sveža -v začetku koledarskega leta namreč običajno sestavljamo nove točke, sem imela pogosto tudi samostojne treninge, da sem koreografijo čim bolj izpopolnila. Poleg samostojnih treningov pa imamo pred večjimi tekmovanji tudi skupinske treninge, kjer vsi nastopajoči večkrat odple-šemo svojo točko in tako nabiramo kondicijo, vadimo nastopanje, poleg tega pa nam trenerka sproti daje napotke za izboljšavo. Trenutno se osredotočam predvsem na svetovno prvenstvo v hip hopu, kjer bom nastopila skupaj z mojim soplesalcem Markom, s katerim sva aktualna evropska prvaka, ter ekipno v formaciji Mansa Musa, s katero smo prav tako aktualni evropski prvaki.
Za tvojim uspehom se skriva ogromno trdega dela, saj treniraš tudi pet ur dnevno, poleg tega pa si tudi že učiteljica plesa, saj poučuješ vse od predšolskih otrok pa do študentov. Kako je torej videti tvoj vsakdan?
Težko bi rekla, da imam ustaljen urnik, saj je vsak moj dan drugačen. To mi zelo ustreza, saj mi tako nikoli ni dolgčas. Dopoldneve večinoma preživljam doma, kjer sestavljam koreografije in ponavljam svoje točke, skratka vzamem si čas za pripravo vsega potrebnega za delo v Boleru. V
Bolero se potem odpravim okoli 13. ali 14. ure in sem tam vse do 22. ure. Tam 15 do 20 ur tedensko vodim plesne tečaje za otroke in mladino, poleg tega pa imam še svoje solo in duo treninge ter treninge s formacijo. Pogosto snemam tudi videe za Bolerov Instagram. Kadar Bolero organizira športne dneve za otroke, pa moj de-lovnik nastopi že dopoldne.
Nam zaupaš še tvoje načrte na plesnem področju v prihodnje?
Dokler mi bosta zdravje in telo dopuščala, bi rada čim več tekmovala, kar pa upam, da bom lahko vsaj se kakšnih deset let. Tukaj se pustim presenetiti, kaj mi bo vsaka nova sezona sproti prinesla. Ko bom s tekmovalnim delom zaključila, pa imam v načrtu aktivno sodelovanje na tekmovanjih, upam, da v vlogi trenerke. Sicer pa želim še naprej poučevati ples in pomagati mladim, da bodo lahko nekega dne prav tako dosegali najvišje naslove v plesu.
9
OIČINA VODICI
Dogodki
KREKOVO SREDIŠČE Babi servis
Povabilo upokojenkam k varovanju otrok
nf VIKTORIJA DROLEC
Inštitut Antona Trstenjaka za ge-rontologijo in medgeneracijsko sožitje skupaj z Zavodom Medgeneracijsko središče Komenda s septembrom 2019 nadaljuje projekt Krekovo lokalno središče za severozahodno Ljubljansko urbano regijo - KREKOVO SREDIŠČE II, v okviru katerega bomo nadaljevali tudi z Babi servisom. Kljub temu da so otroci v vrtcu ali šoli, se včasih zgodi, da bi starši še
V»
■ EVROFMJl JHjJA i.iapmi
FIÏHWM' »JLVDH
kako potrebovali varstvo za nekaj ur v popoldanskem ali večernem času. Varstvo bo potekalo na domovih otrok.
ki, da se nam čim prej oglasijo na tel. o4o 842 776 ali na elektronski naslov viktorija.drolec@ zmsk.si
Zato vabimo vse tiste upokojenke, seveda lahko tudi upokojence, ki se vidijo v tej vlogi, imajo veselje in občutek do dela z otro-
Upokojenke in upokojenci bodo varovanje otrok izvajali proti plačilu, medtem ko bo za starše otrok to brezplačna storitev.
Bodi dober, bodi kul
Bodi dober vzornik
HEDVIKA ROSULNIK
Projekt BODI DOBER, BODI KUL poteka pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije in s podporo številnih znanih osebnosti, športnikov, umetnikov, podjetnikov ... Cilj projekta in sodelujočih je prispevati k boljši družbi v prihodnosti, k dialogu, sodelovanju, strpnosti, medsebojnemu spoštovanju. K sodelovanju smo bili povabljeni ravnatelji vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Prvi in najpomembnejši vzorniki otrokom so starši in osebe, ki jih ima otrok rad. Vsak od nas ima izbiro, lahko je dober ali slab vzornik, saj na vsakem koraku s svojim življenjem, delom, obnašanjem, vplivamo na otroke in ljudi okrog sebe.
Vzorništvo je izjemno pomembno pri vzgoji in razvoju otrok, zato je važno, kakšne vzornike imajo že
najmlajši. Vzorniki poleg genetskih smernic odločilno oblikujejo vedenjske vzorce, stališča, prepričanja, vrednote, pravi strokovnjak Janek Musek. Poleg tega so mladi podvrženi različnim vplivom, pritiskom, v obdobju, ko so možgani v procesu razvoja. Pravi vzorniki so zato izjemnega pomena v sodobnem svetu, ko so otroci dnevno bombardirani z novicami s spleta, idoli ... Kot vzornike v našem vrtcu otrokom z veseljem predstavljamo domače vrhunske športnike, Aleša Borčni-ka, Luka Janežiča, Žana Kranjca, ki se z veseljem odzovejo našemu vabilu, kadar seveda utegnejo. V projektu BODI DOBER, BODI KUL bomo aktivno sodelovali v tudi našem vrtcu, saj se zavedamo, da se možgani predšolskih otrok razvijajo najhitreje, vzgojiteljice pa so otrokom vzor. Z ozaveščanjem v okviru projekta si želimo biti še boljši vzor,
kot posamezniki in vrtec kot celota. Zavedamo se, da lahko naredimo le malo, tukaj v vrtcu in v našem lokalnem okolju. Šteje pa vsaka prijazna beseda, nasmeh, vabilo, sodelovanje, dobro delo.
Že Aristotel je trdil, da je človek zadovoljen in srečen takrat, ko so njegova dejanja v skladu z njegovimi vrednotami. Cenimo različne stvari, zato vrednote ne morejo biti boljše ali slabše. Kdor živi v skladu s tistim, kar ima za dobro, občuti zadovoljstvo in pozitiven odnos do sebe in sveta. Vrednote so pomemben element vsake organizacije, saj opisujejo skupna prepričanja in načela. V vrtcu so naše skupne vrednote: ljubezen, spoštovanje, profesionalnost, sodelovanje, predanost in ekološka ozaveščenost. Te nas vodijo in motivirajo pri našem delu. Bodimo dobri, bodimo kul, štejejo vzor in dejanja!
Dogodki
Vrtna zabava ob začetku vrtčevskega leta
Ples, igra, druženje
£ HEDVIKA ROSULNIK
Tudi v vrtcu smo začeli novo šolsko leto. V vrtec je prvič vstopilo več kot 60 novincev.
Za otroke in starše smo v začetku septembra pripravili vrtno zabavo, na kateri je mlajše in starejše zaba-
vala Damjana Golavšek. V lepem sončnem popoldnevu so na igrišču centralnega vrtca otroci ustvarjali v delavnicah, se gibali, igrali, družili, sladkali in navezovali nova prijateljstva. Kajti vrtec je prostor, kjer se spoznavajo in navezujejo stiki, prija-
teljstva, med otroki in tudi med starši. Pogosto občani, mlade družine, ki se priselijo v našo občino, prve stike navežejo v vrtcu. Prva prijateljstva se začnejo v vrtcu, nadaljujejo v šoli in trajajo, trajajo.
Rekordna udeležba in zmaga mladih
reprezentantov na košarkarskem turnirju 3x3 Vodice
MATIJA KOSMAČ O POLONA IN ROK JERAJ
Na košarkarskem turnirju se je zbralo kar 16 ekip, število pa bi bilo še večje, če ne bi prišlo do nekaj odpovedi v zadnjih dneh pred začetkom tekmovanja. Tako je košarkarska sekcija pod taktirko Roka Jeraja in Matije Kosmača izpolnila cilj, ki si ga je zastavila pred štirimi leti in končno v Vodice privabila 16 izredno kakovostnih košarkarskih moštev.
Tekmovanje je potekalo po pravilih ulične košarke 3x3, ki jih določa mednarodna košarkarska zveza - FIBA. Prvič smo na turnirju tekmovali tudi z uradnimi žogami mednarodnih turnirjev 3x3, ki smo jih lahko nabavili z veliko finančno pomočjo Občine Vodice in naših zvestih sponzorjev. Žal nas je 7. septembra vreme še drugo leto zapored pregnalo v športno dvorano OŠ Vodice, ki se ji lepo zahvaljujemo za uporabno dovoljenje. 16 moštev smo razdelili v štiri skupine s po prav toliko ekipami, najboljši dve iz vsake skupine pa sta se prebili v četrtfinale. Osem najboljših se je v nadaljevanju pomerilo v bojih na izpadanje.
Že v četrtfinalu smo lahko videli nekaj presenečenj. Lani tretjeuvrščena ekipa Vigoshopa je morala priznati premoč kasnejšim finalistom, Moment Baru. Poslovila se je tudi ekipa Nomago, ki je leta 2018 igrala v finalu, a resda v nekoliko drugačni zasedbi. V uteho jim je lahko zmaga Marka Hudobivnika na tekmovanju v metu iz razdalje.
V polfinale sta se poleg slovenske reprezentance mlajših članov uvrstili še ekipi Kanu Safari iz Cerknice in STR-HL. Tam sta morali priznati premoč ekipama SLO U23 in Moment Bar. Usoda ju je združila že v skupinskem delu, kjer so reprezentanti zmagali z 8 : 4, v finalu pa potrdili svojo absolutno premoč in zmagali z 21 : 13 in
turnir končali nepremagani. STRHL je dobil tekmo za tretje mesto, omenjene ekipe pa so si razdelile denarni sklad v višini 400 evrov. Za pijačo in jedačo je tudi tokrat poskrbela ekipa BarBare, ki se ji še enkrat zahvaljujemo za pomoč pri izvedbi. Velika zahvala pa gre tudi vsem drugim članom košarkarske sekcije in zunanjim sodelavcem, ki so kakorkoli pripomogli k še eni uspešni izvedbi košarkarskega turnirja. Fantje in dekleta iz organizacijske ekipe so oči že uprli proti nebu, v želji, da nas po dveh »mokrih« turnirjih vendarle s svojo udeležbo pogosti tudi sončno vreme, v katerem bo turnir še bolj zasijal in privabil še več gledalcev. Ob letu osorej.
9
OMINA VODICI
Dogodki
Vodiški likovniki sodelovali na območni likovni razstavi JSKD OBLO in OGLATO
£ JOŽI NASTRAN
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je v letošnjem letu 2019 razpisal 7. državno tematsko razstavo OBLO IN OGLATO. Ta tema je ustvarjalcem ponudila zanimiv izziv, v katerem so umetniki svoje likovno in miselno obzorje lahko bogato izrazili.
Tema je zajemala uporabo kontrastnih oblih in oglatih oblik. V oblo so bile vključene vse oblike in linije, ki so ukrivljene v izbočene ali vbo-čene loke oziroma krivulje in valov-nice. V pojem oglato pa so umetniki lahko vključili vse oblike, sestavljene iz ravnih črt, ki se stikajo pod kotom. Likovna dela v razvidni in prevladujoči meri izkazujejo napetost, ki nastane ob stiku oblih ali oglatih oblik oz. linij. Tematska razstava bo potekala na treh ravneh, na območni, regijski in državni ravni. Na tej razstavi se pokažejo kakovostni rezultati ljubiteljske likovne umetnosti.
V Erbergovem paviljonu Graščine Dol se je v četrtek, 3. oktobra, ob 19. uri odprla območna likovna razstava izpostave Ljubljana okolica. Na to razstavo smo se prijavili tudi likovni ustvarjalci, ki sodelujemo v številnih okoliških likovnih društvih: Sonja Kimovec, Klavdi-ja Špenko, Boris Kubelj, Cecilija Čebašek, Mija Rozman, Špela Blažič, Nataša Kovše in Joži Nastran Brank.
Slika 1: Vodiški likovniki na odprtju območne likovne razstave OBLO in OGLATO
Na razstavi je skupaj sodelovalo 39 ustvarjalcev, ki so se v svojih delih poigrali s številnimi likovnimi tehnikami, kot so akril na platnu, grafika, fotografija, kolaž, svetlobni objekt in grafika na razstavnem eksponatu. Pred uradnim odprtjem je razstavo strokovno pospremila akademska slikarka mag. Nuša Lapajne Čurin. Vsem umetnikom je podala
svoje strokovno mnenje, v nagovoru pohvalila izredno kakovostno območno razstavo, ustvarjalce pa spodbudila k drznosti in iskanju novih idejnih zasnov. Po strokovnem pregledu bo izbrala dela, ki se bodo uvrstila na regijsko likovno razstavo. Območna razstava bo v Dolu pri Ljubljani na ogled do 20. oktobra 2019.
Mag. Nuša Lapajne Čurin pri strokovni oceni
Dogodki
številka 7, oktober 2019
l4>pitarjev
27
Športna jesen na OŠ Vodice
MIHA KIMOVEC
MEDOBČINSKO TEKMOVANJE V KROSU
V neolimpijski atletski disciplini kros se je v četrtek, 3. oktobra, z vrstniki iz medvoških osnovnih šol pomerilo kar 90 naših učencev. Na tradicionalnem prizorišču, na travnati progi ob Osnovni šoli Simona Jenka v Smledniku, so v sončnem jesenskem vremenu dosegli dobre rezultate. Najboljšim je kolajne okoli vratu obesila svetovna podprvakinja v teku na smučeh, domačinka Ana Marija Lampič.
NAŠI UČENCI NA STOPNIČKAH
3.	r - Nace Vrhovnik 2. mesto, David Jakofčič Smrekar 3. mesto
4.	r - Amber Strojin 1. mesto
5.	r - Nik Nahtigal 1. mesto, Liam Plesnik 3. mesto
6.	r - An Lomovšek Kalar 2. mesto 8. r - Nika Hotujec 2. mesto, Domen Žerjav 1. mesto
DRŽAVNO PRVENSTVO V KOLESARSTVU (VOŽNJA NA ČAS) ZA OSNOVNE ŠOLE
Policijski poligon v Tacnu je v sredo, 18. septembra, gostil najboljše kolesarje osnovnošolce. Na državnem prvenstvu je z daleč najštevilnejšo ekipo nastopila tudi naša šola. V boj z uro ter deževnim in hladnim vremenom se je podalo 25 učencev. Naši športniki so osvojili štiri posamezne naslove državnih prvakov ter s ponosom dvignili največji pokal v ekipni razvrstitvi.
KATEGORIJA: DEKLICE l. 2009 in mlajše - nelicencirane 1. mesto MARUŠA PEZDIRC (5. a), 2. mesto ZALA STARE (5. c), 3. mesto MANCA DEBEVEC (5. b), 4. mesto
SARA KASTELIC (5. a) KATEGORIJA: DEČKI l. 2009 in mlajši nelicencirani 1. mesto ANŽE KIMOVEC (5. b), 3. mesto LENART BRANK (5. b), 4. mesto NEJC BERGANT (5. b), 6. mesto LUKA GUBANC (5. a) KATEGORIJA: DEKLICE l. 20072008 nelicencirane 1. mesto JERCA MOČNIK (6. b), 2. mesto NEŽA GREGORC (6. c), 6. mesto IVONA HRŽENJAK (6. b), 7. mesto NIKA HUMAR (7. b) KATEGORIJA: DEČKI l. 2007-2008 nelicencirani
3. mesto MARK GUBANC (7. b), 4. mesto GAŠPER GREGORC (7. b), 5. mesto ŽIGA STARE (6. a), 6. mesto NEJC ŠUŠTAR (7. a), 8. mesto MAX GUBANEC LOGAR (6. b) KATEGORIJA: DEKLICE l. 20052006 licencirane
1. mesto HANA KRANJEC ŽAGAR (9. a), 3. mesto LUCIJA HOČEVAR (9. a)
KATEGORIJA: DEKLICE l. 20052006 nelicencirane 3. mesto LENA COLNAR (9. a)
KATEGORIJA: DEČKI l. 2005-2006 nelicencirani
3. mesto MATIC JERAJ (9. c), 5. mesto BLAŽ GREGORC (8. a), 6. mesto MATIJA KAVČIČ (8. b), 9. mesto NACE HUMAR (9. c) KATEGORIJA: DEČKI l. 2005-2006 licencirani
24. mesto LUKA PALMER (9. c) EKIPNO TEKMOVANJE 1. mesto OŠ VODICE, 2. mesto OŠ IDRIJA, 3. mesto OŠ GORJE
DRŽAVNO PRVENSTVO V PLAVANJU ZA OSNOVNE ŠOLE
Kopališče Ilirija v Ljubljani je gostilo najboljše plavalce osnovnih in srednjih šol. Petek trinajstega je bil srečen dan za našega učenca Andraža Aljaža (9. b, l. 2005), ki si je v disciplini 50 metrov prosto priplaval tretje mesto.
Tekmovanje poteka tako, da se plavalci najprej pomerijo v kvalifikacijah oz. predtekmovanju. Najuspešnejši se uvrstijo v izločilne boje. Andraž je moral tako s startnega kamna skočiti kar štirikrat. Temu primerni so tudi časi. Kvalifikacije je končal na
OICIHA VODICI
Dogodki
28
l&pitariev
^ Al A A
številka 7, oktober 2019
prvem mestu s časom 28,12, finalno plavanje pa na prav tako odličnem tretjem mestu s časom 30,19. Andražev osebni rekord, ki ga je 25. maja letos odplaval v Radovljici, je 27,85 (50 m prosto). Našo šolo so zastopali še: Danat Shumbalov (8. b, l. 2005) - 12. m 37,65 nekategoriziran Denis Aljaž (6. a, l. 2008) - 37. m 34,41 kategoriziran pri PZS Patricija Kadivec (7. a, l. 2007) - 23. m 34,01 kategorizirana pri PZS Klavdija Kadivec (4. b, l. 2010) - 48. m 44,68 kategorizirana pri PZS Poudariti je treba, da so vsi učenci nastopili v enotni kategoriji l. 2005 in mlajši.
ŠOLSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V GORSKIH TEKIH
Pobočja Starega gradu nad Smlednikom so bila tradicionalno prizorišče tekmovanja v gorskih tekih za osnovne in srednje šole. V soboto, 21. septembra, sta se v sončnem vremenu na progo hrabro podala Matej Mohorič in Anže Kimovec. Matej je v cilj pritekel 23., Anže pa je nastopil na promocijskem teku.
DRŽAVNO PRVENSTVO V ORIENTACIJSKEM TEKU
Pod okriljem Mariborskega orientacijskega kluba je v četrtek, 3. oktobra, potekalo državno prvenstvo v orientacijskem teku. V disciplini, kjer štejejo hitrost, iznajdljivost, odločanje o pravi poti, zbranost in izkušnje je nastopilo 17 učencev naše šole. Tekmovanje je potekalo na progah dolžine 1,8 do 4,2 kilometra zračne raz-
dalje. V iskanju kontrolnih točk so se naši učenci pod mentorstvom Frenka Špenka odlično znašli. REZULTATI:
UČENCI A (4. in 5. r) - ekipno 6. mesto
Gal Erce, Ožbej Stanonik UČENKE A (4. in 5. r) - ekipno 4. mesto
Julija Debelič, Sania Balas, Zala Plevel
UČENCI B (6. in 7. r) - ekipno 3. mesto
Florijan Kremžar, Ajd Hodžar, Nik Grešak, Dan Kavčič, Dominik Kavčič, Matic Mlakar
UČENCI C (8. in 9. r) - ekipno 3. mesto
Nace Humar, Matija Kavčič, Luka Palmer, Matic Marinič UČENKE C (8. in 9. r) - ekipno 5. mesto
Lucija Kremžar, Lucija Hočevar
Čestitke za pogumno in športno zastopanje naše šole. Učitelji športa
Dijak ali študent (Genius universalis.)
£ KARMEN JANČAR Začela se je jesen in šolarji, dijaki ter študentje so se vrnili v šolske klopi. Za študente je jesen še posebej lepa, saj so noči dolge, predavanj in izpitov pa skorajda ni. Pisatelj Jakob Alešovec, rojen v Ska-ručni, je leta 1879 v svojem delu Ljubljanske slike na humoren način popisal prebivalce Ljubljane, med njimi tudi dijake in študente: »Dijak je testo za vse stanove človeške. Iz njega utegne postati mnogo, malo ali celo nič - kakršen je že kvas v njem ali kakor more »gor iti«. Potreben je dijak v prvi vrsti profesorjem in učiteljem, vodjem, šolskim nadzornikom, kajti če ne bi bilo dijaka, ne bi bilo šol, in tudi profesorji bi ne imeli od česa dobivati svoje plače ...« Dragi dijaki in študentje, brez vas tudi knjižnice ne bi bile to, kar so! Zato smo veseli, da nas obiskujete, mi pa vas zalagamo s študijsko in drugo literaturo.
V knjižnici Vodice smo to jesen prevetrili našo zalogo periodike. Nekaj revij smo zamenjali z naslednjimi novimi revijami:
Avantura, revija namenjena popotnikom, avanturistom in ljubiteljem ekstremnih športov. V reviji objavljajo Zvone Šeruga, Tadej Golob in drugi.
Science illustrated, poljudnoznanstvena revija v slovenskem jeziku. Prinaša članke iz sveta znanosti in narave - od paleontologije do vesolja, od medicinskih dognanj do najnovejših spoznanj o vplivih na okolje in življenjski prostor.
Narava zdravi (v knjižnico bo prispela z novim letom) v reviji so predstavljene zdravilne rastline in zelišča ter postopki, kako jih uporabiti za
lajšanje in zdravljenje najrazličnejših težav in bolezni.
History, revija v slovenskem jeziku z zgodovinsko tematiko, ki ponuja izviren in zanimiv vpogled v zaku-lisje pomembnih dogodkov, ki so vplivali na razvoj družbe, znanosti, umetnosti in življenja na splošno. Vse zgoraj omenjene revije si lahko izposodite tudi na dom. Poskrbeli smo tudi za najstnike!
V	knjižnici lahko prebirajo revijo Cool!, najbolj cool najstniško revijo v slovenskem jeziku.
Z našimi najmlajšimi smo se srečali na Pravljičnem popoldnevu pred knjižnico, kjer nam je Deni Kragelj pripovedovala svoje pravljice, otroke pa pravljično poslikala, zapeli smo s Katjo Hribar, zaplesali z Baletnim društvom Labod, slovenski sabljaški reprezentanti iz Sabljaškega kluba Kamnik pa so nam pokazali, kako vihteti sabljo. Vsem sodelujočim se lepo zahvaljujemo! Od oktobra dalje pa ste otroci spet vabljeni na naše pravljične urice, ki potekajo vsako sredo ob 18. uri.
V	torek, 26. novembra, ob 19.30 vas vabimo na potopisno predavanje fo-
tografa in popotnika Matjaža Corela, ki se je skupaj z družino podal na ne ravno običajno večtedensko raziskovanje Japonske. Prvi del poti so opravili z najetim kombijem, s katerim so imeli možnost obiskati kraje, ki se le redko znajdejo v programih turističnih obiskovalcev. Pot jih je med drugim vodila po starodavni poti Naka-sendo, po kateri so potovali samuraji, romarji in japonski veljaki, prehodili so romarske poti med stoletnimi drevesi do pravljičnih templjev, se kopali v najlepših toplicah, obiskali tradicionalno ribjo tržnico in se družili s svetovno znanimi nabiralkami biserov Ama. Potovanje so zaključili s šo-torjenjem in raziskovanjem skrajnih južnih tropskih otočkov japonskega arhipelaga.
Vabljeni!
Se vidimo v knjižnici!
9
OIČINA VODICI
Obvestila
30
kopitarjev
^ Al A A
številka 7, oktober 2019
[NJIZN
Leposlovje za odrasle
	Alcott, Louisa May: Skrivnostni ključ (družbeni roman)
	Lagercrantz, David: Dekle, ki je živelo dvakrat (kriminalni roman, nadaljevanje trilogije Milenium)
	Basson, Mary: Slikarka (biografski roman o strastnem razmerju Gabriele Münter in Vasilija Kandinskega)
	Vladimirov, Petra: Evforija: 233 kilometrov Pirenejev ob poti do morja (zgodba slovenske tekačice, ki opisuje nesrečo, okrevanje in vrnitev na eno izmed najtežjih tekem na svetu)
Strokovno gradivo za odrasle	
	Beiser, Rudi: Drevesa in ljudje: zdravilna moč, miti in kulturna zgodovina naših dreves (rastlinstvo)
	Pavlič, Gregor: Na vrtiljaku števil (matematika)
Juhant, Marko: Trma (družinska vzgoja)	
Guinness world records 2020 (knjiga rekordov v slovenskem jeziku)
OVOST
Miljavec, Lija L.: E-zlorabe otrok in mladostnikov:
priročnik, ki predstavi razsežnosti zlorab otrok in mladostnikov na spletu ter ponudi smernice za ukrepanje (kazensko pravo)
Žebovec, Marjeta: V zavetju sv. Marije Magdalene:
življenje vasi Praše pri Kranju (geografija Slovenija)

Leposlovje za otroke in mladino
Mahnič, Mateja: Nenavadni primer navadne muhe s slabo karmo (resničnost)
Parr, Maria: Golmanka in morje (resničnost)
Becky Albertalli: Leah brez ritma (resničnost)
Lainšček, Feri: Ljubi me, kot sonce sije: najlepše ljubezenske pesmi (poezija)
Strokovno gradivo za otroke in mladino
Praprotnik-Zupančič, Lilijana: Ptiči?! (živalstvo)
Bajd, Barbara: Človeška ribica in življenje v podzemnem svetu (živalstvo)

I
kronik
Poročilo za obdobje 5. 9. 2019 - 10. 10. 2019
					
KRIMINALITETA		PROMETNE NESREČE		DRUGI DOGODKI	
S
OBČIN« VODICE
OBVESTILO
MALI OGLASI
Podarim, iščem, prodam, menjam ...
V tej rubriki je priložnost za vse vas, ki imate doma kaj uporabnega, pa tega ne potrebujete več in bi komu podarili ali prodali. V rubriki bomo objavili tudi kakšno ponudbo domačih živali ali pa razrešili kakšno nepremičninsko tegobo, seveda brez agencijskih ponudb. Vabljeni k sodelovanju, pišite na kopitar@vodice.si, rok za objavo malih oglasov v prihodnji številki je 5. november.
Prodam žensko tekaško opremo - smuči, palice, čevlje. Telefon 040 631 329.
Prodamo otroško kolo znamke Nakamura, je svetlo zelene barve, 24 col. 031 525 688.
Članice in člani KO ZB Vodice vabimo vse občanke in občane občine Vodice na komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve na pokopališče v Vodicah pri spomeniku padlih borcev in talcev, v petek, 25. oktobra 2019, ob 15. uri.
Vabljeni!
Odbor KOZB Vodice
ČASOVNICA		
KOPITARJEVEGA GLASA 2019		
2019	IZID	ODDAJA
	GLASILA	GRADIVA
NOVEMBER	21. 11. 2019	5. 11. 2019
DECEMBER	19. 12. 2019	1. 12. 2019
OICIHA VODICI