Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Dolnja Lendava, 15. aprila 1934. Štev. 15. Cena 1 Din. Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom 8 Din. 50 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. Položnice 11806. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p. Popüst pd dogovori. K razdelitvi naših občin. Kda pri kakšem občinskom, gospodarskom dugovanji ma svoje prste poleg politična stranka, se to vsikdar ponesreči. Zato je ponesrečena tüdi delitev ali zdrüžitev naših občin. Naj gledamo lendavski ali sobočki srez, v obema najdemo od začetka nezadovolnost. Če bi se po prvoj zdrüžili gledalo na stvarne potrebe i žele prebivalstva, ne bi trbelo zdaj popravlati i krpati. Komaj je minolo par mesecov, kak je občinski zakon izišo i smo dobili nazaj stare vogrske notarošije, že je objavlena sprememba. Ka to pomeni? Znova nepotrebno delo i nepotrebne stroške. Povzroči pa v narodi ta krparija samo nezavüpanje, ar te ne ve, ka pride vütro, čeravno je dnes etakši zakon. Če bi se gledala stvarna potreba, jeli bi se trgale občine v kraj od cerkve? Jeli bi se napravile male občine, štere nikdar nedo mogle nositi bremen, ki jih predpiše zakon? Če bi se gledale potrebe, jeli bi v Küpšinec trbelo občino, gda Sobota itak ma dve? Ali bi jo trbelo v Bratonce ? Ali bi se prikapčüvale občine ta, kama niti poti nemajo, kak na priliko Krajna v Strükovce? Ali bi se nalagao strahoviti ter za zidavo novih občinskih hiš tistim vesnicam, štere so se že prle strošile za takše zidave v Gaberja na Tišini itd.? Politična stranka je delala na zdrüžili občin i ka je slabo napravila, dokaže : s tem, ka znova drüži i cepi občine.. Pa ta nova drüžitev ali cepitev tüdi; ne odgovarja i to zato ne, ar a) občine neso se pitate kak bi se mogle, če pristanejo ali ne na novo spremembo, — zakon najmre to predpiše —; b) ar je ostalo ešče več pri starom, ka bi se v prvom redi moglo popraviti. V lendavskem srezi na priliko po novoj delitvi od Lendave odpadnejo Trimlini, ki so bili i so sestavni deo Lendave. Trimlini so par hiš na lendavskem poli, bliže k Lendavi, kak vnogo hiš iz Goric. Pa vendar so od-vrženi, naj Lendava ma tisti odbor, šteroga ščejo meti tisti gospodje, ki so zahtevali to novo cepitev i drüžitev. Politična stranka je djala svojo roko gor, zato narod pravi, da njemi na hasek nede. Pametno je, da je občina Bratonci razpüščena, da je Brezovica prišla pod Turnišče nazaj, ali ne bi se moglo to včasi v začetki napraviti, gda je to narod zahtevao? Pa zakaj ne so se v začetki zdrüžile občine V. Polana i Gaberje, Genterovci i Dol. Lendava? Zdaj, gda so že vse vred vzele, zdaj naj se nanovo vse dela i se troši v toj stiski, gda niti na sol nema narod penez? Gaberje protestira, zato ka ma Občinsko hišo, Polana proti stoji, ar ma faro, Genterovci se bunijo, ar so Predaleč djani, isto Motvarjavčarje itd. Je trbelo te nemire napraviti tü na meji? Što nosi zato odgovornost? Jeli je to na hasek državnoj i narodnoj misli, gda narod vidi pa čüti, ka se njegove žele i zahteve ne vpoštevajo, nego dela se po želi par lüdi, ki bi radi na vlasti ostali ? Občini Melinci i Lipa nikak ne spadata k Odrancom, obe se na vse štiri protipostavlata i zahtevala, naj se prva prikapči k Beltincam, drüga k Turnišči, kama sta vsikdar bile. Zakaj se ne poslühnejo prošnje tevi občin? Što rovari tü proti i zakoj? Za same Odrance bi tüdi dosta hasnovitejše bilo, če bi se zdrüžili z šterovkoli sosednov vekšov občinov, ne pa ka v svojem siromaštvi iščejo pomoč pri dvema še vekšima sirotama, pri Melincih i pri Lipi. Znamo, ka bodo občine proti novoj delitvi priznale. Majo pravico do priziva. I po düšnoj vesti je dužen vsaki pravico podpirati i po düšnoj vesti nišče nesme nikomi kvara želeti. Žalostno, nad vse žalostno pa bi bilo, če se düšnavest ne bi pitala. Nedelska šola. Štampajte več penez...! Pred dvema letoma gda je najhüjše pritisnola „krizaˮ, me je pitao mali šolarček: — Gospod, zakaj si ne napravimo tüdi mi tovarno za peneze? Štampali bi dosta bankovcov, meli bi bogastvo, dobro bi bilo v Jugoslaviji... To dete je tak mislilo, kak nešterni odraščeni, šteri nikaj ne vejo od penez. Dečkeci sem povedao, ka mamo svojo tovarno za peneze, samo ka njeni stroji počivajo, ne štampajo... — Zakaj počivajo? — Nesmejo delati... — Aha, naši neprijatelje nam branijo, ka bi stroji štampali, neščejo, da bi bili Jugoslovani bogati...! — Ne, dete drago, država ne dovoli... : Hu, kak strašno me je pogledao... Najrajši bi se mali kokotek poprijeo z državov, štera nešče, ka bi njemi sinovje obogateli. Dete je razmilo mojo razlago, mislim, ka bo ednako tüdi z odraslimi poslüšalci moje nedelske šole. ...Mi, odraščeni Znamo, ka je bankovec samo papir, pravi „penezˮ je zlato, štero mamo v narodnoj banki v Beogradi. No, zdaj pa mislimo, ka mamo tam 1000 kil zlata i država da natisnoti 1000 falatov bankovcov. Za eden takši bankovec mora teda dati 1 kg zlata. Za eden kg zlata dnes dobimo v Nedelici tri plüge travnike, ar je vrednost teh treh plügov zemle telko, kak vrednost kile zlata. Ka pa če država da na mesto 1000 falatov ban- kovcov naštampati — dvakrat telko, prej naj ma naš narod peneze... Na eden bankovec zdaj pride samo ½ kile zlata, zato more dati küpec v Nedelici namesto ednoga bankovca dva, samo tak plača pravo vrednost za kupleni travnik. To se pravi: paperov je več, ali zlata samo telko, kak prle. Što ma hasek od takše modrije? Nišče. Narodna banka pa ma samo škodo, ar je mogla plačati za 2000 bankovcov več, kak za 1000 falatov. Naj pa ne misli nišče, ka se takše sleparije ne poprimejo ništerne države. O ja, na svojoj koži smo čütili, kak je bilo te, gda je na priliko AvstroVogrska püstila tiskanje bankovcov prek mere. Kem več je bilo naštampana bankovcov, tem menje zlata, pravih penez je prišlo na eden takši paper, tem menje je bio vreden. 1000 kron je bilo napisano na bankovci, zlata so pa dali za te bankovec samo telko, kelko prle za edno krono. Kda država dovoli tiskanje bankovcov prek mere, pravijo ka je in-flacija. Inflacije so veseli „kšeftarjeˮ. Oni znajo kak spadne vrednost penez od dneva do dneva, ar čtejo poročila senja penez, poročila borze. Preprosti narod pa ne ve. Grünt, hiže, dragocenosti, vse spoküpijo za fal penez, preprosti človek niti ne opazi, kak je postao od dnes do vütro berač. Inflacije, to je prekmernoga štampanja penez, se veselijo tüdi dužniki. Dobili so dobre peneze, plačajo pa s slabimi, tak se rešijo dugov. Tisti pošteni pa, šteri so šparali, spravili peneze v hranilnico, pa lepoga dneva spoznajo, ka so zgübili vse. Poznao sem staro pošteno ženico, štera je v mirnom časi dala v edno domačo hranilnico po kronaj 900 kron in kda je po bojni dobila nazaj za svoje peneze 225 Din, si je lejko küpila edno janko. Za svoje peneze pa pred bojnov bi dobila pet najlepših krav ! Glejte, takše posledice ma štampanje penez prek mere, to je inflacija. No zdaj pa pitamo poštene lüdi: želete, ka bi tüdi mi meli inflacijo? Želete, ka bi pošteni lüdje zgübili svoje vloge, ali da bi preprosti narod, šteri se pri inflaciji ne spozna, prišeo v škrample prebrisanih sleparov? Ne, pošteni lüdje kaj takšega ne želejo, za drüge pa ne sme meti vüha država. Inflacije neščemo. — Je tüdi ne bo, tak je povedao naš finančni minister i mi vörjemo, ka pri tom tüdi ostane. J. Rešitev iz bolševiškoga pekla. V oktobri lanskoga leta sta si Rusija i Litva pa vö menili nekaj voznikov. Za 24 Rusov, štere je litvan-ska vlada zaprla zavolo agitacije bol-ševizma, so bolševiki izpüstili 18 Lit-vancov, zaprtih zavolo katoličanskoga osvedočenja. Med temi osemnajstimi je bio tüdi püšpek Teofil Matulionis i 9 dühovnikov. Škof Matulionis je že šestdeset-letnik. Pred bojnov je bio eden naj-delavnejših katoličanskih dühovnikov v Petrogradi, gde je zozidao na čast Presv. Srci Jezušovomi lepo cerkev. L. 1923. so ga bolševiki zaprli i ga držali v vozi 3 leta. Po prestanom zapori je pali pogumno nadalüvao düšno-pastersko delo. L. 1929. je bio Skrivoma posvečen za püšpeka, a svoje slüžbe ne mogeo zvršavati, ar so ga hitro znova zaprli. Pretreslivo žalost vzbüja to, ka pripovedava püšpek od živlenja katoličanskih dühovnikov na Rusoskom. Nekak 25 jih žive ešče v slobodi, ostali kakših 110 vmirajo po vozaj ali omagüjejo v prisilnih delavskih taboriščaj. V hižo, gde stanüje dühovnik, namestijo skrivne slüšalne priprave, v štere se vsaka reč zgrabi i Zvedi naprej. Dühovnika pogosto vodijo pred sodišče — eden od njih je bio 80-krat zaslišao i ga mantrajo na razne načine. Či le količkaj pove, ka bolševikom ne jé po voli, ga zaprejo v temnico. Voze pa so strašne. Püšpek sam sebi nemre vörvati, kak da je prišeo ešče živ iz njih. Dühovnika tirajo v samoto celico. Toda tüdi so nastavleni aparati, ki prenašajo vsaki šüm i glas. Dühovnik nemre z nikim gučati i nišče nesmi ž njim gučati. V voze püščajo večkrat düšlive pline, da voznike omamijo. Usoda kaznjencov je navadno odnorelost. Dugo nišče nemre zdržati. Na Soloveckih otokaj, kama so odpelali püšpeka 1. 1929. za poldrügo leto, so ravnali ž njim kak z robom. Slüžiti je mogao pijanci kozaki, šteri gd je lejko mantrao, kak se njemi je zlübilo. Tam se je zišeo ešče z nekšim drügim katoličanskim dühovnikom, a med sebov ne sta smela gučati. Samo gda je bio kozak jako pijan, sta porabila priliko, da sta se spovedala, vzela navadno skorjo krüha, spregovorila nad njov posvetilne reči i tak z papovim dovolenjom opravila najsvetejšo daritev na najpreprostejši način. Nato njima je kozak pa naklao vreče z ledom, štero sta mogla nositi tak dugo, dokeč se led ne stopio. Obleke sta ne smela menjavati, liki sta morala leči v mokrih oblekaj v prostori, gde je od vüši vse šamrelo. Od Soloveckih otokov je romao püšpek pá za edno leto v vozo v Lenin-grad, nato pa na prisilno delo v Sibirske šume. Mogo je z drügimi vozniki v najvekšem mrazi i ledi sekati les i opravlati drüga težaška dela. Pri vsem tem je dobo ešče dosta zasme-havanja i pretrpo razne drüge muke. Iz dobrih razlogov se pa ne nindri izdao, da je püšpek. Ešče njegovim najbližjim prijatelom je ostalo njegovo püšpekovo posvečenje prikrito. Usoda drügih dühovnikov, šteri so se vrnili iz robstva, je bila spodobna kak püšpekova. Dugo časa je bila njüva edina hrana dnevno 300 g krüha i nekaj mlačne vode zraven. Te krüh pa ne bio drügo, kak zmes vsakovrstnih, skoro nehranlivih snovi, štera so vse drügo prle kak krühova mela. Pri toj nezadostnoj i nečlove čoj hrani so morali opravlati najžmet-nejša dela. Za nameček so jih še s šatanskov slastjov na posebne načine mantrali. Ednoga med njimi so n. pr. v ledeno — mrzloj Sibiriji po več dni zaprli v tesen prostor, ki so ga segreli do 50 gradov vročine i so ga te püstili vö, kda njemi je glava ščista otekla i je začnolo iz nje krvaveti. Kda so se ti dühovnik!, vsi zamazani, raztrgani i do skrajnosti zmantrani, rešeni pripelali v domovino, jih je litvansko lüstvo z velikanskim navdüšenjom sprijalo. V Kovni na kolodvori njim je vnožina 20000 vernikov priredila burne pozdrave. A prva skrb püšpeka Matulionisa i devetih dühovnikov je bila, da odpošlejo sv. Oči brzojavko, v šteroj se njemi zahvalü-jejo za posredüvanje, da so bili rešeni iz robstva i njemi zagotavlajo, ka so pripravleni vsaki čas iti nazaj v Rusijo, če bi razmere to zahtevale. Prišestno nedelo je püšpek opravo svojo prvo pontifikalno sv. mešo, pri šteroj so bile navzoče litvanske oblasti, vsi rešeni dühovniki i nepregledna vnožina vernoga lüstva. V bolševičkih vozaj zdihavle ešče okoli 110 katoličanskih dühovnikov. S pomočjov Rdečoga križa sküšajo zdaj tem ubogim žrtvam pošilati hrano i obleko. Vsi drügi so zavolo težkih naporov, betega i slabe hrane v zadnjih letaj spomrli. Ravno tak je v ruskih vozaj i prisilnih delavnicaj vnogo katoličanskih redovnic, štere morajo dosta trpeti. Najraj je oddajo za hišna dela kakšim sürovežom, pred šterih nasil-nostjov je nišče nemre braniti. Pa — ka je najbole značilno—svetovne novine, štere znajo telko pisati od najbole brezpomembnih dogodkov, od vseh teh boljševiških strahot i grozodejstev mučijo. To je zaistino dogovorjena zarota mučanja, štero je sv. Oča ne dugo pri govori od spodobnih grozodejstev, štere se vršijo v Mehiki, obsodo i štera de se nekoč bridko maščüvala. Vse svetovno časopisje n. pr. z zanosom poveličava dela, štere vst-varja ruska tehnika. Tak so v zadnjem časi poročali od 226 km dugoga prekopa med Leningradom i Belim morjom, šteroga so dogotovili bolševiki v poldrügom leti. Toda neso poročali od drüge strani toga „veličastnogaˮ dela, za ceno kakših divjaštev so ga gradili. 150.000 delavcov — robov, med njimi možje iz visikih stanov, so ga morali kopati po 12—14 vör na den, pri 30 —40 gradov mrazi, pri lepom ali grdom vremeni. Za prigrizek so dobili malo krüha i nekaj sirmaške župe, drügo so nadomestili korbačje paznikov. Od teh 150.000 delavcov jih gnjes niti 10.000 ne več pri živlenji. Prekop je zahtevao 140.000 smrtnih žrtev v poldrügom letu Takša zmaga pomeni po našem krščanskom pojmovanji — hüdodelstvo. Živlenje vsakoga človeka, tüdi naj-sirmaškejšega, je neizmerne več vredna kak čüdež tehnike... Tak poročajo katoličanski listi po vüstaj teh rešenih dühovnikov. Tak je v Rusiji. Tak trpi Kristuš, njegova pravica,njegovi verniki. 2 NOVINE 15. aprila 1934. NEDELA. Drüga nedela po Vüzmi. Evangelium Sv. Janoša X. Vu onom vremi: Pravo je Jezuš Fari-zeušom: Jaz sam dober pastir. Dober pastir düšo svojo da za ovce svoje. Najemnik pa, i ki je nej pastir, koga so nej ovce lastivne, vidi Vuka idočega, i ostavi ovce: i biži: i vuk vnese, i razbejži ovce: najemnik, pa biži, ar je najemnik, i nema skrbi na ovce. Jaz sam dober pastir, i poznam ovce moje, i poznajo mene moje. Liki pozna mene Oča, i jaz poznam Očo, i düšo mojo položim za ovce moje. I drüge ovce mam, štere so nej z ete ovčárnico: i one je potrebno meni se pripelati, i reč mojo bodo poslüšale: i bode edna ovčarnica, i eden pastir. „Jaz sem dober pastir!" Te reči v svojoj punoj meri merijo samo na Kristuša Gospoda. On lejko po vsoj resnici pravi od sebe : „Jaz sem dober pastir. Dober pastir da živlenje za svoje ovce.ˮ Jan. X. 11. Vsi drügi so pa samo telko do-bri pasterje, v kelko nasledüjejo i posnemajo Kristuša, Dobroga pastira v dühovnom pastirstvi. Ali preprosto povedano, Kristuš je najbolši vučiteo, ravniteo, vodnik človeči, kak ti vseh lüstev i narodov, ar on edini je bio naravnost od Boga poslani za to sv. slűžbo. I v kom se kaže Kristuš, kakti naš dober pastir? Svojo čredo pase s svojim sv. navukom. Kristušov navuk je tisti, ki je prineseo nebesko Svetlost na ete svet. „Prava svetlost je bio te, ki Prihaja na ete svet, da razsvetlüje vsakoga i človeka.ˮ Jan. 1. 10. — Ka se ešče dnes dobroga, pametnoga i zveličav-noga glasi po sveti, se vse glasi, oznanüje i predga v imeni istoga Jezuša Kristuša. Vse, ka se dobroga predga lüdem, vse se jemle iz evangeliuma Kristušovoga, iz navuka i včenja Gospodovoga. Njegov navuk, njegovo včenje je vretina i fundament vsemi. To je hrana Kristušove črede, njegov sveti navuk, boža reč ! Zato pravi Gospod sam; „Dobre ovce poslüšajo moj glas.. “ Kristuš ne pase samo s svojim navukom svoje črede, nego svoj navuk dopunjava s svojim sv. zgledom, ali s peldov svojega sv. živlenja. Če bi nam Gospod dao samo svoj boži navuk, bi nam dosta dao, ali kda je dopuno svoj navuk z zgledom, s peldov svojega sv. živlenja, nam je pa dao vse. Pokazao nam je, kak se njegov navuk more zdržavati v živlenji, kak se more ravnati živlenje po njegovom sv. evangeliji, kak zgleda živlenje, ki se ravna po Kristušovom navuki, kak je lepo, kak je dobro, kak je plemenito, kak je naravnost bože...ˮ Zgled, peldo sem vam dao, da kak sem jaz činio, činite tüdi vü" „Dober pastir da svoje živlenje za svoje ovce...ˮ V tom je Kristuš dopuno priliko od dobroga pastira, kda je samoga sebe darüvao na križi za svojo čredo. „Tak je Bog svet lübo, ka je dao svojega edinorojenoga Sina, ka vsaki ki v njega verüje, se ne pogübi, nego ima večno živlenje!“ To je najvekše svedočanstvo Kristuša, dobroga pastira, ka je dao svoje živlenje za svojo čredo. I ka je ešče dnes den požrtvovalnosti, vekodüšnosti na sveti, vsa izvira iz Kristuša. „Nišče nema vekše lübavi, kak da svoje živlenje da za svojega brata...ˮ Iz te lübavi je krsčanska požrtvovalnost, velkodü-šnost, mantrništvo itd. Človeče srce, kak ves človeči rod more biti hvaležen, zahvalen Bogi, ka nam je dao takšega pastira, vučitela i vodnika v živlenji! I to skažemo najbole stem, ka bomo dobre ovce, poslüšne, pokorne svojega Dobroga pastira. Pisma naših z tüjine Auriac, Francija. Hvaljen bojdi Jezuš Kristuš. Častiti gospod uredniki V prvih vrstah mojega pisanja Vas najlepše pozdravlam. Ino se Vam morem zdaj že drügikrat lepo zahvaliti na rednom pošilanji Novin. Samo edno me žalosti, ka sam šče dosegamao ne dobo januarske številke M. lista. Jes ga vsakši den teško pričaküjem, zato ka znam, ka mi prinese tolažbe. Pa versko-vgojni list za mladino, šteroga sam eti v tüjini tüdi jako potreben. Za sklep moje pisave Vas ešče ednok kak najlepše pozdravim. Pozdravlam tüdi vse pomočnike Novin i M. lista. Novinam ino M. listi pa želem kak najvekši napredek. Pozdravlam celo Slov. Krajino i vse moje domače poznane tovariše. Vu imeni presv. Srca Jezušovoga Vas Pozdravla hvaležno vdani Lang Jakob iz Ropoč. (Med tem časom že vse poslali. Vr.) Politični pregled. Nemčija. Narodno socialistična stranka se na vse štiri trdi, da bi zatrto katoličanska društva. Vlada sama ne vüpa to napraviti, ar je sklenila z Sv. Stolicov konkordat, pogodbo, štera kat drüštvom zasigura slobodno delovanje. Tembole pa divjajo vladini poganjačje i nižje oblasti, štere grozno kaštigajo dühovnike i branijo krivce. Kat. plivanoš Schubert Janoš je na vlaki med potüvanjom povedao par istinski reči proti krivicam, štere deto vladajoča stranka, en drügi dühovnik pa vučiteli na šolskom dvorišči. Prvoga je naznano oblasti trgovec, ki se je pelao v istom kupeji i se dühovniki samo zato predstavo, naj zve za njegovo ime, toga drügoga pa vučiteo. Prvi je dobo štirimesečno vozo v trdnjavi, drügi pa osem mesečno temnico. Prav je povedao Kristuš : Zavolo mojega imena vas bodo izdajali. Romunija. Vlada je v ostavki. Nikak se ne more vtrditi ta po naravi bogata država, ki je pa jako za-dužena. Trdi se, da bo krao povero sestavo vlade drüštvi „Železna gardaˮ, štero je spodobno austrijskomi „He- imwehriˮ, ali nemškoj Hitlerovöj stranki. Kitajsko. V Kitajskom Turkes-tani, ali v provinciji Sinjank je nastala revolucija, štere namen je napra- viti edno veliko mohamedansko državo iz vseh pokrajin v Indiji, v ruskom Turkestani, i na Kitajskom, gde prebivlejo mohamedanci (ki majo törsko vero). Slovenska Krajina. Materinski den v Črensovcih. Dnes tjeden smo ga obhajali v Našem Domi, šteroga dvorana je bila nabito puna. Iz petih farnih šol je pet šolarov-šolaric deklamiralo i vprizoro pet igric zbor šolarov i šolane, šteri je tüdi štiri lepe pesmi izvajao. Vse je hvalilo materino lübezen. To je povdarjao v svojem govori tüdi g. Bejek Janoš, kaplan, ki je navdüšeno slavio požrtvovalno materinsko lübezen, štera se ne boji valov, ne zverin, štera celo lastno krv da, naj samo reši živlenje deteta. Svoj govor je dokončao z zgledom Napoleonovogá vojaka, ki je pripraven bio vmreti, naj samo more priti do maternoga groba i si ž njega vtrgati edno spominčico. Pesmarski zbor deške kat. akcijo je naprejdao sam šest pesmi pa edno zdrüženo z dekliškim zborom. I edna i drüga pesem je bila naravnost krasna. Največ ploskanja je žela pesem naših dečkov, ki so jo mogli ponoviti. Pesem i moškoga i mešanoga zbora je bila tak dovršena i lepa, da bi naša mladina mirno lejko nastopila pred najodebra-nejšim krogom tüdi. Vadila jo je gd. Luthar. Božena, hčerka g. šolskoga upravitela. Gda k popolnomi uspehi materinske proslave čestitamo, damo dvoje navodilo. 1. Naj se deca ednok za vsikdar izloči od iger i predstav z odraščenimi sküpno, ar hitro grata trüdna, nepazliva i tak moti tiste, ki bi radi vživali predstavo. Deca naj posebi gleda predstavo i to samo tisto, ki vpliva vzgojno na njo. 2. Da bo materinski den prav krščanski, naj deca pokaže lübezen do svojih v djanji. Takši čini lübezni bi bili na priliko: sv. obhajilo za nje, ali popolno zatajüvanje pri kadili i pili na materinski den, ali prosta obleka i goreča zahvala materi v obraz itd. To bi dalo materinskim dnevam pravo krščansko lice, kakše žele pravo i popolno krščanstvo. Enodnevni tečaj o zatiranji škodlivcov i bolezni po škroplenji sadnoga drevja se vrši v soboto, dne 21. aprila t. 1. na ban. vinarskoj ino sadjarskoj šoli v Maribori. Tečaj je teoretičen in praktičen pa trpi od 8—12 in od 14—18 vüre, Novine so narasle za komadov: 1 v D. Lendavi, 3 v Franciji, 2 v Dokležovji, 2 v M. Polani, 1 v Bosni, 2 v Brezovici, 1 v Lemerji, 1 v Lipovcih, 1 v Chicagi, 1 v Lutvercih 1 v Franciji, 1 v Petanjcih, sküpno za 17 komadov. — Uprava. Širitele M. Lista prosimo, naj nam naznanijo imena tistih dečkov i deklin, ki do Širitelje ali širitelice mla-dinskoga lista „Mar. Ogračekˮ. „Užitkarjiˮ je naslov igri, štero je spisao Remec Alojz. Izdala jo Mohorska drüžba v Celji. Cena za kotrigo 6 Din. Liter krvi si je dala vzeti Bernard Orša v sobočkom špitali, štera krv je bila püščena v žile slabokrvno-mi brati. Bog daj, da bi pomagalo. Melinci. M. Krajina piše v 13 Štev. 25. marca pod naslovom „Zdrüžitev občinˮ, da je to napravila organizacija JNS i da je lüdstvo s tem zadovolno. To verjemo, da je to napravila organizacija, laž je pa, da bi s tem lüdstvo bilo zadovolno. Občini Melinci i Lipa sta protestirali i protestirata proti zdrüžitvi v občino — Odranci i 90% volilcov nas je v pravom časi poslao protest proti zdrüžitvi. Gde je tü zadovolnost, od štere piše M. Krajina? Gde je tü lübezen, štero naprejnosi? Pitamo vodstvo organizacije i g. Hajdinjak Antona poslanca, če nam ne ide ugodnost §. 6. i zadnji stavek §. 159? Dajte nam odgovor. — Melinčarje. Lipa. Isto pišemo i mi Liplan-čarje i prosimo odgovor od organizacije pa nar. poslanca g. Hajdinjak Antona. — Liplančarje. Slavnost sv. Don Bosca v Soboti se bo obslüžavala 29. aprila, za dva tjedna. Novine, Marijin list i Ma-rijikin Ograček bodo posvečeni pri toj priliki tomi velikomi lübiteli zapüščene mladine, siromakov i gorečemi apoštoli za rešenje düš, sv. Don Bosco Janoši. Ki nemate ešče teh listov, naročite si je zdaj. Novine koš-tajo mesečno 2 Din., M. list 1 Din. M. Ograček za mladino pa letno samo 4 Din. K Marijinomi listi se dobi brezplačno kalendar, tak ka list pride komaj na 2 Din. letno. Delo je iskalo na borzi dela~v Soboti od 21 do 31 marca 260 delavcov. Romanje k Mariji Bistričkoj ali k »Majki božoj" bo vodo g. Pavlič Alojz, nar. poslanec. Vlak od D. Lendave bo stao sem tam okoli 40 Din. samo. Ki želejo potüvati, naj se zglasijo pri vredniki Novin. Stalen den romanja poznej objavimo. Širitel e, naznanite nam včasi, kak te vrste preštete, stalen broj naročnikov za Marijin List i Marijikin Ograček. Ne odlašajte, ar za mesec april i maj mo samo telko listov štampali, kak de prijavleno. Načelstvo Zadružne Zveze je melo preminoče dni sejo v Ljubljani sküpno z nadzorstvom, na šteroj je naše zadruge zastopao g. Klekl Jožef, urednik Novin. Kak zvemo iz njegovoga poročila, stojijo zadruge v Slov. Krajini dobro. P. Sutter: Šatan v Illfurti. Istinska Zgodba. Zgled ob sedenja dveh dečkov od hüdobnoga düha v našoj dobi. Prestavo iz češčine Alojzij Nemec. Sester, šteroga sta dečka ne Vidla, je poškropo postelno pokrivalo od znotra z blagoslovlenov vodov. Leopoldi, šteri je bio poleg pokrivala, se ztoga iz prsi globoki vzdih, kak od tihe, žmetne i skrivne bolečine. Stumpf njemi znova ponüdi podobo iz svojega brevira, ali srdito ga odbije. Nato župan dečka dobro prime i drži, g. superior pa njemi položi podobo na glavo. A zobston! Obse-deni trosi glavo tak dugo, dokeč podoba ne spadne natis. Vse te sküšnje dečka močno zmučijo. Z obema rokama si briše znoj z obraza i teško odihava. Mlajši brat pa je med tem skočo skoz okno i se pred hižov igrao z drügov decov. Preiskava je trpela celi odveče-rek i komisija se je osvedočila, kakše narave je te nenavadni beteg. Gda so gospodje odišli, je tisti večer ešče ednok prišo Tresch poglednot deč- ka i pitao Leopolda: „Ali poznaš gospode, šteri so te dnes obiskali?ˮ „Ka, ti je nazivleš gospode ? Jaz sem vekši gospod kak oni.ˮ „ Odkéc so? „Eden je ne daleč, blüzi Mül-háusena je. „Šteri?ˮ „Tisti, šteri je večkrat vö hodo. On toga dosta neverje, a zato sta pa o+viva dva bole osvedočeniva.ˮ Odkec je tisti, šteri ti je ponüjao podobo ?“ Iz Strassburga. Té mi največ škodi. Esi ga je poslao tisti z visikov kapov." „I te tretji?ˮ „Te je iz Ensisheima. Ali potrüdo se bom, da tomi ne bodo vervali. Tü je potrebno spomenoti, da je mali bio Čisto glühi i da so njegovi roditelje ne niti reči ne znali, s kakšim nakanenjom so prišli tej gospodje. Po spisanji protokola, po izjavi svedokov i na podlagi lastne sküšnje, je komisija predložila svoj odlok püš-pekovomi uradi na nadalno postopanje. Stumpf superior je bio mišlenja, da bi se dečka prepelala v kakši zavod, ali klošter v Strassburgi i Spitz je bio istega mišlenja pa držao za najbole primerno mesto sirotišnico Saint-Charles v Schiltigheimi, štera je stala blüzi koštra Vseh Svetcov. Po želi generalnoga vikara je bio najprle adpelani starejši dečko v zavod, gde je ostao pet tjednov — ta do dneva svojega oslobojenja; za njega so skrbele sestre. Do te preiskave bi že ednok prle moglo priti, ali zavolo nekših težav se je zavlekla. I to je šatan tüdi naprej povedo. V navzočnosti Spiesa i Martinota je ednok Tresch pitao starejšega dečka, ravno gda je nastanola stiska: „Povej mi, gde si dnes bio?ˮ „Ne misli, da sem zgüblao časˮ, je odgovoro šatan, „dnes sem bio v Strassburgi.ˮ „Ka si pa tam delao ?“ „Znoro sam tam pet popov.ˮ „Kak to?ˮ „Obleko sem reverendo i tak se mi je posrečilo je za nos potegnoti.ˮ Gospodje so potom v istini zvedli, da je cerkvena oblast zročila preiskavo dühovniki, šteri je za to sploj ne bio sposoben. Prišo je toti v Illfurt, ne pa vido ne dečkov, ne staršov, niti je ne prestopo praga Burnerove hiže. Naravno je, da je takše delo ne moglo roditi sadü, i je šatan po njem ešče močnejši postano. XIV. Slüžbeno naznanilo straža-majstra Wernera. Od nenavadne žalostnoga slučaja po šatani obsedenih dečkov v Illfurti je pisanih ,vnogo zanimivih poročil. To so zapiski profesora Lache-manna, iz kongregacije Marijanskih bratov v St. Pilti, štera so bila shranjena v zavodi „Santa Mariaˮ v Rimi, nadale podrobno, uradno naznanilo stražamajstra Illfurtskih žandarov, štero je od časa do časa pošilao na prefekturo v Colmar in na podprefekturo v Mülhausen stražamajster Werner. Te je bio dosegamao, gda je bio v Illfurti, šče popolnoma brezverec. Ali skrbno zasledüvanje prečüdnih dogodkov v Burnerovom domi i romanje v Lurd je pripelao toga moža, odkritosrčno gledočega na istino, na inačiše mišlenje. Gda se je preselo v Vesoul, je bio že zgleden katoličanec. Svoje opombe i pisanja je odstopo nekšomi dühovnomi prijateli i ta pisanja tü na kraci povzememo, zato, ar je Usoda nevolnih dečkov v Alza-ciji celo daleč prek meje zbüdila jako velko zanimanje. V leti 1868. je neki den prišlo na žandarsko postajo poročilo, ka se je pred Burnerovov hižov že pali zbralo vnogo lüdi, da bi 15. aprila 1934. NOVINE 3 Ka dobi naročnik Novin? j 1. Kristušovoga düha; 2. vsaki tjeden sv. mešo, da se reši vseh düševnih i drügi nesreči srečno vmerje; 3. pomoč po smrti po tjedenskih svetih mešah; 4. brezplačne nasvete v listi; S. brezplačne prošnje za pomoč v nesreči; 6. molitve siromakov i blagoslov pa smilenje njihovoga Oče, Boga, ar čisti dohodki Novin se obrnejo na pomoč siromakom. Novine stanejo na sküpni naslov samo 2 Din. mesečno i dajo vsakomi naročniki za polovično ceno veliki kalendar Srca Jezušovoga. Če šteri naročnik ma kakše namene, ka bi se za nje mešüvalo, molilo, naj to sporoči vredništvi. Kak i to če bo poslühnjen. V zahvalo naj poslühnjeni spravi nove naročnike Novinam i sam tüdi stanoviten ostane pri njih. To naznanjajo vsakomi naše krščanske „Novine“. Za našo gimnazijo se je zavzeo v Beogradi g. Pavlič Alojz, narodni poslanec. Tak nam poročajo z Beograda. Srčno želemo, da bi se že ednok dopunila ta naša teliko trpeča gimnazija. Načelstvo agrarne i gospodarske zadruge v Črensovcih se poziva, naj pride na sejo dnes 15. aprila popoldnevi ob 3 v Naš Dom, da se določijo uradni dnevi za poslovanje zadruge. Hotiza. Küharica našega g. dühovnika je zbetežala i mogla prestati operacije na raki. Ali je čüdno. Ka? Da se od „Karitasˮ, tolko piše i govori. Nikak ne, ar ona je že vnogim siromakom pomagala v najvekšoj stiski, kda neso znali gde bi vzeli peneze za trügo, sprevodne stroške itd. „Karitasˮ je posmrtninsko zavarvanje. Zavarvati se lehko da vsaka Zdrava osoba od 7. do 80. leta. Po vstopi trbe plačati samo 10 Din. Gledoč na Plačüvanje premij nüdi „Kjaritasˮ zavarvancom velke ugodnosti.. Višino, mesečnoga vplačilo si lehko določi vsaki sam. Najmenši znesek je 5 Din. najvekši pa 75 Din. Še ena ugodnost je pri tom zavarvanji. Starši lehko zavarjejo deco, deca starše, sorodnik sorodnika itd. — sezna vsikdar z znanostjov zavarvanca. Ste že zavarvani pri „Karitas?“ Če ne, se nemüdoma zanimajte za to zavarvanje. Kem mlajši se date zavarvati, tem vekša je zavarvana šuma. Vsa pojasnila dobite pri vodstvi Karitas v Maribori. Orožnova u. 8. in na uredništvi Novin v Črensovcih. Črensovci. Na Vüzemski pondelek so nastopili v Našem Domi z igrov gasilci z G. Bistrice. Hvalevredno, da si prizadeva moški svet z izobrazbov. Obsojamo pa guče i kajenje med igrov. Vse obsodbe vredno je pa, da se je püsto celo pijanec v Dom. Takše drügoč v hlev. Na podporo naših listov sta darüvala Golinar Lovrenc i žena z Črensovec Din. 10. — Bog povrni. Zahvala. Dečki pesmarskoga zbora kat. akcije v Črensovcih se toplo zahvalijo gd. Luthar Boženi za požrtvüvalne vnoge trüde pri včenji lepi pesmi. Solnograški püšpek od „Karitasˮ. „Gospodarska kriza je vnogim lüdem onemogčila dostojen sprevod, ka so meli verni krščeniki vseh časov za važno zadevo, za izraz pobožnoga čütenja. Iz toga vzroka so karitativne zveze v vnogih krajih ustvarile novo ustanove posmrtninsko Karitas, i moja žela je, da bi ta časi primerna ustanova tüdi v mojoj püpekiji našla velko razširjenje. Ona bo omogočila mrtvim krščanski sprevod, preostalim, ki pri smrtnom slučaji v drüžini pridejo v penezne težave, pa pomoč.Vüpam se, da ta ustanova karitativne zveze najde pri dühovščini i pri lüdstvi razmetje i podporo. Tak se bo na časi primeren način zvršilo lepo, popunoma krščansko delo telovnoga smilenja, „pokapati mrtveˮ, + Ignacij Reider, nadpüšpek. Zglasite se v uredništvi Novin v Črensovcih, tam dobite vsa potrebna pojasnila. Beltinci. Na Vüzemski pondelek je obdržala posojilnica svoj občni zbor, na šterom so odstopili kak načelnik g. Vadovič Rudolf, pleb. Na njihovo mesto je zvoljen za načelnika g. Neržima Aleksandar, na toga mesto v na-čelstvo pa Horvat Andrej posestnik iz Beltinec. Pri toj priliki je g. Ner-žima razložo zakon od zaščite kmeta. Uradne dneve bo mela posojilnica kak lani, v sredo i soboto. Črensovci. Strelska drüžina v Črensovcih ma Otvoritev letnoga strelanja na svojem strelišči na Srednjoj Bistrici v nedelo dne 15. aprila 1934. Začetek strelanja ob 14 vüri. Vabijo se vsi strelci in prijatelje strelanja, da se otvoritve vdeležijo. Za okrepčila na strelišči bo primerno preskrbleno. Tekom leta bode drüžina priredila na-gradno strelanje, na koj se člani stre-lačkih drüžin že zdaj opozarjajo. Za nagrado bodo lehko strelali samo člani, šteri so zadostiti odredbam topo-glednoga člena pravil. — Odbor. Vlagatelom Črensovske posojilnice se naznanja, da dnes tjeden, to je 22. aprila je za nje predavanje v Našem Domi v Črensovcih po velkoj meši, to je po 11 vüri. Naznani se zakon od zaščite kmeta i kak vlagatele lejko pridejo hitrej do svojih penez. Pridite vsi. Naročnino so plačali v Chicagi po 2 dolara, ka znese 90 Din, sledeči na roke Denša Horvat Števana: Luis Majcen, John Rous, John Vučko, Jožef Hozjan, Ana Dove-čar, Štefan Ritlop, Števan Balažic, Johan Špilak, Jožef Špilak, Štefan Sobočan, Štefan Novak, Janoš Žalig, Janoš Lajnar, Mike Hozjan, Ivan Toplak, Štefan Gjura, Matjaš Zver, Matjaš Tkalec, Martin Hozjan, Martin Cigan, Ivan Kavaš, Ivan Györkiš, Lujza Harafhija, John Markoja, Ignac Scaus, Ana Slavic, Marija Zelko, Ivan Zver, Matija Grüškovnjak, Roza Žalig, Štefan Radoha, Ivan Salaj, Mari Kozlar, Matjaš Cipot, Ana Žerdin, Jožef Zver, Martin Šuster, Ignac Hozjan, Janoš Kramar, Jožef Kramar, Jožef Trajbar, John Kostric, Jožef Kreslin, Ana Ritlop, Martin Gjura, Anton Balažic, Jožef Herman, Stevan Žižek, Ivan Vučko, Stefan Perša, Andra Glavač, Marko Matjašec, Stefan Kolenko, Matjaš Lonec, Maria Čizmazija, Matjaš Hajdinjak. — V stari kraj za svoje so plačali po 1 dolar t. j. 45 Din: Helena Vuk za Ano Kramar v Žižkih ino za Sarjaš Ivana iz Trnja, Ivan i Ana Špilak za Ago Cigan iz Dol. Bistrice, Ivan i Marija Toplak za Pavla Gjura iz Sr. Bistrice, Stefan Lütar za Lütar Martina iz Črensovec. — Na podporo Marijinoga lista so poslali: Matjaš i Marija Zver 1 dolar, Martin Cigan ½ dolara za M. list i Novine tüdi teliko. — Gda se toplo zahvalüjetno širitelima i vsem naročnikom za trüd i naročnino, pa podporo, prosimo vse, naj ob priliki dajo malo podpore ki neso dali, ar je dolar zgübo vu vrednosti. — Vredništvo i uprava Novin pa MO. Navuk za tretjired je dnes tjeden v Črensovcih po večernici. Večernice ob 2. Sveti Ivan Bosko — v zarji slAve. Na Vüzemsko nedelo so sv. Oča papa Pij XI. z nepopisnov slovesnostjov proglasili za svetnika Don Boska, ustanovnika salezijanske drüžbe, drüžbe Hčer Marije Pomočnice in drüžbe salezijanskih sotrüdnikov ino sotrüdnic. Prekrasno slovesnost, ki se je izvršila na Vüzem v baziliki sv. Petra v Rimi, bomo v prihodnjih številkah Novin, Marijinoga lista in Marijinoga Ogračeka obširno popisali. Pri slovesnosti v Rimi je bilo navzočih prek tristo jezer romarov, med njimi tüdi 200 Slovencov i med temi osem romarov iz Prekmurja. Iz Rima pa se bodo proslave na čast svetoga Ivana Boska razširile po vsem sveti. Povsod se že pripravlajo.V dunajskoj nadškofiji so po naročili kardinalovem že meli po vseh župnijah na čast sv. Iv. Boska slovesne tridnevnice. Milanski kardinal nadškof Schuster je pravo: V vseh milanskih cerkvah — 90 jih je ! — se mora vršiti slovesna tridnevnica, da vsi spoznajo velikoga svetnika Don Boska i da se bodo vsi zatekati k njemi po pomoč. Kaj pa pri nas v Jugoslaviji? Tüdi tü razni kraji celo tekmüjejo, što bo lepše ino bole slovesno proslavo prvi svetek svetoga Ivana Boska. Naj naštejemo samo nekaj krajov. Dnes tjeden se je vršila proslava Sv. Ivana Boska v Razkrižji pri ogromnoj vdeležbi pobožnih vernikov. Dnes, 15. apr. pa se vrši Don Boskov praznik v Ljubljani. Slovesnosti se vdeležüje celo kardinal nadškof ino primas Polske, salezijanec Dr. Avgust Hlond, potem nadškof Dr. Bonaventura Jeglič in drügi dostojanstveniki, poslanik Polske iz Beograda, naš prilüblen ban dr. Ma-rušič, zastopnik vojske itd. Poročilo od toga svetka objavimo v prihodnjoj številki Novin. V nedelo 22. aprila pa bo Don Boskova Proslava v Maribori. Bo slovesna tridnevnica od četrtka naprej ino na svetek bodo meli predgo od Don Boska ino pontifikalno sv. mešo sam Prevzvišeni g. knezoškof Dr. Ivan Tomažič. Dnes štirnajst dni to je v nedelo 29. aprila, pa bo sv. Ivana Boska počastila naša Slovenska Krajina. Slovesnost se bo vršila v M. Soboti. Na te lepi den se bomo pri- pravili s slovesnov tridnevnicov, ki se bo vršila od četrtka 26. aprila do nedele 29. aprila ino to v župnoj cerkvi v M. Soboti. Že zdaj Vas vabimo in pozivamo, da se tridnevnice ino svetka sv. Ivana Boska vdeležite v obilnom števili iz vseh krajov naše Slovenske Krajine. Naténčen Spored svetka v M. Soboti bomo še objavili. Od aprila 1. stanejo Novine na leto 18 Din., na mesec 2 Din., na sküpni naslov. PREKOSNICE. Iz šole v Bajkovcih. Ta šala pa od male, sikdar kü-štrave Milice. Milica se je tožarila, ali tak je bilo, kak največkrát tüdi med velkimi: jamo je kopala drügim in ona je zletela v njo. Kregana je bila Milica, nemilo je jokala, zato jo je strašno zmešalo pitanje vučitela, ka prej naj pove: Kelko je polovico od pet? Milica Vstane, na pol joče, zbegano gleda od tovariša do tovarišice, kak da bi čakala na pomoč, Pepika jo čemerno süne i šepetne: —• Milica, to vendar znaš kelko je polovica od pet? Na to Milica v ponovni jok: — Sezna ka znam... Ali če bom pravila, da je polovica od pet dva— kak so burdasti dnes gospod, bodo pravili, da je premalo... Če bom pa pravila — tri, bodo pravili da je preveč. Zato je rajši ostala tisti den Milica pri joči. V Bajkovcaj so meli mladoga vučitela, šteri je obečao deci, da njim spravi na vsako pitanje pameten odgovor. Za to preveč kuražno oblübo je zvedo plebanoš, pa je naštimao maloga Naceka, naj stavi gospodi vučiteli v šoli to pitanje: — Bogatin v Bajkovcaj je meo purana, šteri je rad vujšeo na dvorišče soseda, siromaka i tam zneseo jajce. Bogatin je trdo, ka je jajce njegovo, siromak pa — ka ne, ar je na njegovom grünti zneseno, njegovo je. Šteri je meo prav? Mladi gospod naroči deci, naj reši sama pitanje. Edni so bili za bogatina, drügi, velka večina, za siromaka. V zadnjoj klopi je sedo Paveo, sin zvonara, on se ne vmešavao v prerekanje, zato je njega pitao vučiteo, da za štero stranko je. — Ne za edno, ne za drügo... — Zakaj ne Pavlek ? — Zato, ar puran ne nese belic. Izjava. Podpisana Hozjan Julija iz Renkovec, a la Vanneliere Vienn en Val, Loiret, Francija, izjavlam, da od 1. aprila 1. 1934. ne sam plačnica nikšega duga, šteroga ma ali ga napravi moj mož, Hozjan Jožef iz Renkovec. Z ednim izjavlam, da nemam i tüdi ne napravim nikšega duga, šteroga bi moj mož mogeo rešavati. Hozjan julija. Küpim vložilo knjižico glasečo se na Prekmursko banko v Murski Soboti v zneski 50000 Din. Priglasite se v M. Sobota, Križeva u. 4. Kratki glasi. + Dr. Brejc Janko, odvetnik v Ljubljani, dober katoličanski mož, pravičen politik, prvi predsednik deželne vlade v Sloveniji, je vmro v Zagrebi i bio 8. aprila pri vdeležbi ogromnoga števila naroda pokopan. Bog njemi bodi plačnik za borbo, z šterov je iskao pravico. Neznani dobrotnik pošila na Vogrskom peneze siromaškim drüžinam. Dozdaj je razposlao pol milijona dinarov. Če ne ve svet, pa znavsezna-joči Bog za plemenito srce pa je obilno poplača ednok. Tristo nemških mladencov je obiskalo svetoga Očo v Rimi i se njemi položilo zavolo nasilstva, štero na- bili novzoči pri pojavi šatanovih del v nevolnih dečkaj. Werner se je včasi napoto k imenüvanoj hiži. Zapazo pa jé z velikim začüdenjom, kak boječe i bedaste dečka zgledala, dosegamao pa jiva je pozno kak veselja, živiva i čedniva dečka. Pitao je navzočega očo, kak se je to zgodilo, a te njemi pravi, da sta bila zacompraniva. To je stražameštra spravilo v smeh: „Ali bodite vendar čedniˮ, je pravo, „i pozovite doktora, te bo že znao, ka je to.ˮ Stražamešter je že šteo oditi, pa ga je eden od navzočih gospodov pozvao, naj ešče hip počaka, ar stiska včasik nastane. Tak je ostao. I v istini začne za hip starejši dečko kričati: „Tü je, tü je!ˮ Včasi se njemi je črvo nenaravno napnolo, odihavanje se spremenilo v hropenje i prsi so se njemi zdigavale i kapale kak kovački meh. Stražamešter se je s celov močjov podpro i tisko na prsi i črevo, da bi je doli poklačo i zabrano takše gibanje. Eden navzoči svetovalec njemi je pri tom pomago i pridrüžo se je šče tretji i štrti mož. Stražamešter je odstopo svoje mesto navzočemi trgovci po imeni Bouvieri, šteri je bio močen kak hrast. Vsi štirje možje so tak pritiskali i klačili | na dečkovo telo, da je posteo püščala, ali vse zobston. Boječ se, da ne bi dečka znotraj poškodüvali, je Werner proso, naj dečka püstijo. Te pa se je oglaso: „Ve jaz čisto nikaj ne čütim, lejko pozovete šče ednok telko moškov na pomoč, i ravno telko napravijo kak viˮ. Oča pa je pripovedavo navzočim, da se spodobno pri obema dečkoma večkrat ponavla, ali on to napinjanje hitro odžene. Zadosta je, da jiva poškropi z blagoslovlenov vodov. Na želo g. stražameštra je poškropo zdaj Leopolda z blagoslovlenov vodov. Nato se je čülo z vüst dečkovih stopanje, otok je začno kapati i stiski je bio konec. V aprili 1869. je ednoga odvečara stražamajster pali prišo k dečkoma. Bilo je tam smo malo lüdi i dečka sta se že nekelko dni oponašala preci mirno, zato ar — tak sta pravila — je Lucifer slavio svoj ma-jališ i se plodo po plesiščih. Mati se je poslüžila toga mira, da bi njima spravila posteo vred. Püstila je oba skoro v Samih srakicaj sedeti na stolcaj blüzi peči. Stražamajster Werner je že odhajao i šče gučao v prekliti z ravno prišlim g. Frindlom v Illfurti. V tom sta začüla krik iz hiže; brž sta skočila v hižo, da bi Vidla, ka se je zgodilo. Vpamet sta zela Leopolda, kak ga je nekša skrivna moč zdignola v zrak za kakših 30 ali 40 em više od stolca. V tom položaji je ostao na začüdenje navzočih nekelko minut. Nekša gospodična je prinesla zdaj škropionico i poškropila dečka z blagoslovlenov vodov. I glejte, dečko se je pomali spüščao na stolec; izgledo je trno trüden i je proso, če sme v posteo. Roditelje so na pitanje pojasnili, da se to večkrat godi pri dečki i Jožef je njihovo izjavo potrdo. Ne dugo po tom je zvedo g. Wer-ner, da Leopold nekšemi skrivnomi bitji perje skübe. Zato se je napoto k Burnerovim, gde njemi je oča pokazao kišto takšega perja. Bilo je žučkasto i je melo šče reberca. Spodobnoga perja je šče dozdaj nišče ne vido. Z blazin je ne bilo, to so vsi svedočili. V blazinaj je bilo perje sivih gosk, vse sčesano. G. Werner je pito ednoga od dečkov, kak tej skrivni obiskavalec izgleda i kak se njemi pri-kažüvle. „V podobi velke goskeˮ, je odgovoro obsedeni, ali jako dugim klünom i z velikimi, zelenimi, svetlika-jočimi se očmiˮ. (Dale.) 4 NOVINE 15. aprila 1934. rajo prestati od poganskoga narodnosocializma. Sv. Oča so je tolažili i izjavili, da je nemška mladina batrivna, kak so bili mučeniki. Fararje pišejo papi. Iz Berlina glasi dopisnik lista „Uniter Press“, da se je nad šeststo fararov iz Europe pismeno obrnola na svetoga Očo, rimskoga papo, naj jih sprejme v katoličansko cerkev. Sveto leto je podugšano do 28 toga meseca. V tom časi vsaki katoličanec doma lejko dobi svetoletni odpüstek. Boric Louckoj je napravo takše letalo, ka mesto dozdajšnjih potačov ma z zrakom napunjene krugle. Zato pa če spadne vu vodo, se ne potopi. Ema, mati holandske kralice, je Vmrla v 75 leti starosti. V Budapešti je 2500 uradnikov vpokojenih, ar država šče šparati. V Singaporei se je potopilo osemsto ribičov, ki so šli v 300 ču-naj ribit na morje. 1800 katoličanskih mladencov je napadnolo 200 brezverskih v Henning-sdorfi v Nemčiji. Policija ne šla na pomoč nedužno napadenim katoličanskim mladencom. Berlinski škof je pretestirao pri vladi, štera se pa ne oglasila z odgovorom, kak bi se mogla, taki po hüdodelstvi. Iz ruske sovjetske voze sta rešenja dva püšpeka, Matulanis Bogoljub i Gronski Julij. Prvi je bio 7 let zaprt, drügi pa tri leta. Brez zroka je Sovjetska vlada pali zaprla več katoličanskih dühovnikov i iz voze püščenoga škofa Matecki Antona ne znati kam odegnala. Boljševiška oblast je pod ostrimi kaštigami prepovedala vsem komunistom obisk cerkev vüzemske svetke i na Veliki petek začela na milijone letakov trositi proti Kristuši i njegovoj svetoj veri. Oreb, Begovič, Podgorelec so obsojeni v Belgradi na smrt, ar so šteli vmoriti našega krala, Aleksandra I. Bili so člani drüštva „Vstaši“, štero je prepovedano po božoj i civilnoj pravdi. Desetlelno vozo je dobo Brus, ki je špijonero za Italijo. Je doma iz Slovenske Idrije, ki je spadnola pod Italijo. V Aleksinci v Srbiji je na občinskom uradi včinjena po vkanli-vosti gotovih oseb 5 milijon dinarska škoda. Ministerstvo je odredilo strogo preiskavo. V Nemčiji je sprejet zakon, po šterom bodo mogli vsi šolani lüdje preživeti edno leto med kmeti po vesnicaj. Lansko leto je po avtomobilskih nesrečaj v Angliji vmrlo 6667 lüdi, ranjenih je pa 216328. Ne malo število. Nemčija potroši letos na svojo vojsko 18 i pol jezero milijon dinarov, skoro petjezér milijonov več kak lani. Zaprt je v Banjaluki šef agrarnoga urada Nikolič Ivan, ar je noro. V Berlini so vmorili tri komuniste, ar so vmarjali i k vmori drüge nagovarjali. Rus Smirnov je z ultrakratkimi valovi (Rentgen) k živlenji obüdo dve osebi, šterivi je boži žlak vdaro. Se zna, da sta se sami vidle za mrtvivi, nesta pa bile. Zdravstvo. Fond za zdravstveno obrambo dijakov. Od jetike vmerje največ lüdi. Znano je, ka je najbole razširjena med najsirmaškejšimi, šteri nemajo sredstev, ka bi se zdravili v zdraviliščaj i tak vüpali na ozdravlenje. Dvoje je vodilo odbor fonda, ka je določo 20500 Din za zdravlenje jetičnih vučencov v Topolščici. 1. da se ohrani, či je li mogoče, živlenje jetičnoga, za šteroga so stariši že telko žrtvüvali i šteri njim je mogoče jedino vüpanje. 2. da se z odstranjenjom jetičnoga vučenca odstrani nevarnost, ka bi se beteg tüdi drügi nakopali. V počitniških (ferijalnih) koloni- jaj spoznajo mnogi sirmaški vučenci, da je živlenje nej tak čarno, kak so ga dozdaj poznali v domačem krogi i ka njim more dati tüdi sunca. Ne samo, ka se v kolonijaj telovno opo-morejo za prišestno živlenjsko borbo, v kolonijaj se včijo pod stalnim nadzorstvom zaščitnih sester i zdravnika higijenskoga (zdravstvenoga) živlenja, dostojnosti i sküpnosti. Na stroške fonda za obrambo vučencov je bilo poslanih iz vseh krajov banovine v počitniške kolonije prejk 100 vučencov. Zdravstvena doma v Maribori i v Celji sta poslala deco v počitniški dom kraljice Marije na Pohorji, šolska poliklinika v Ljubljani pa v počitniški dom na Rakitno, šteri je last Higijenskoga zavoda. Poslopje počitniškoga doma na Rakitni je koštalo z opremov vred 60000 Din. Deloma se je zidao iz prispevkov fonda. Zato ka je potrebno zidati ešče edno poslopje, gde de mesto za 100 vučencov i zbošati skrbstvo za vodo, so določili iz fonda nova sredstva. Počitniški dom, šteri je tak zgrajen itak opremlen po vseh predpisaj zdravstva, zmenša stroške letovanja za vsakoga vučenca do 200 Din. V drügih kolonijaj stane letovanje mesečno po 600 Din za osebo, na Rakitni košta samo 480 Din. Cena se bo znižala včasi na 400 Din, kak hitro de zgrajen i opremlen drügi dom. Kak hitro se zbošajo razmere, bo postao počitniški dom na Rakitni okrevališče za jetične učence. Brezi prispevkov iz fonda za obrambo vučencov, bi se novo poslopje šolske poliklinike v Ljubljani ne moglo zidati ešče duga leta. Tak de se pa s pomočjov toga fonda i posojila. spomladi začnolo z zidanjom. Kak hitro de zgrajena šolska poliklinika v Ljubljani, bodo začnoli vsta-navlati poliklinike v krajaj, gde jih ešče nega, a šole prispevajo v fond za obrambo vučencov. Samo na te način de lejko zdravstvena obramba vučencov podpuna. S podpiranjom i nastanavlanjom novih šolskih kühinj se spopolnjava socijalna obramba vučencov. Prosvetni oddelek banske uprave bo pa tüdi prav rabo sredstva za zdravstveno, telovno i treznostno vzgojo vučencov. S tov razdelitvijov fonda so ešče nej rešena vsa pitanja zdravstvene i socijalne zaščite vučencov, kak tüdi nej zdravstvena uredba šol. Ali vendar vüpajo s tem fondom po letaj dosta dosegnoti. Nešterna šolska vodstva se pritožavajo, ka so pri razdelitvi fonda zapostavlena, zato ka nemrejo vporablati polovico prispevkov fonda, kak to predpisüje zakon samo za potrebe svojih šol. Či zdaj štera šola menje dobi, kak njoj po zakoni pripada, gotovo pride čas, kda se bo porabilo za zaščito njenih vučencov z ustanovitvijov nove poliklinike dosta več, kak pa prispevajo vučenci. Nešterna šola bi mogla čakati dve leti, ka bi lejko iz svojih prispevkov fonda poslala samo ednoga jetičnoga vučenca na zdravlenje v To-polščico. Za ustanavlenje novih ustanov so potrebna sredstva. Za vsakšo novo ustanovo pa lejko trdimo, ka de koristna pač vučencom samim. Za 1. 1933/34 so Slüžbene no-vine z dne 2. decembra 1933. prinesle te proračun od fonda za zaščito vučencov. Nabava zdravil, zdravlenje v bolnicaj, stalna okrevališča, zdravilišča itd. 40.000 D Zdravstvena, telovna i treznostna vzgoja vučencov................ . 10.000 „ Ustanavlanje i zdržavanje vseh ustanov za soc.-bigijensko zaščit vučene . 150000 „ Popravlanje higijenskih prilik po šol. zgradbaj . .............. 6 000 , Ferijalne kolonije.............. 57.693 p Ta sredstva je odbor fonda razdelo po dozdajšnjih vidikaj. (Zdravje št. 12—1933.) Gospodarstvo. Škroplenje proti krastavosti i črvivosti. Tretja najcenejše je pa bakreno vapnena brozga. Z 1% bakreno-vap-nenov brozgov (mešanicov) vzememo na 100 litrov vode 1 kg modre galice i ½ kg negašenoga vapna (ali pa 11/4 kg gašenoga vapna.) Polovico vode vlijemo na galic, polovico pa na Vapno i pred nücanjom vlijemo gali-covo vodo v vapneno vodo, ne pa vapneno na galicovo. Če nam pa ostane tekočina na drügi den, njej prideimo na 100 litrov 10 dkg cukra, ka ne zgübi svoje moči. Pri drügom škroplenji morejo cvetni listni že odpadnoli. Čašni listi, to so listi poleg jabok, so malo zasükani. Prašniki i pestiči pa se ešče držijo jabuke i stojijo naravnost gor. Pri tretjem škroplenji ne vidimo več čašni listov niti prašnikov ali pesmov. Vse to že more odpadnoli. Sad pa more biti debeli, kak srednji oreh. Prvič škropimo z 1—1½ % bakreno-vapnenov brozgov včasi kak se nam pokažejo poganki. Drügič z 1% bakreno-vapnenov brozgov, gda se pokaže listje. K tomi še pridenemo na 100 litrov 10 dkg švajnfurtsko-ga (urania) zelenila i špricamo včasi kak cvetje odpadne. Tretjič špricamo z l% bakreno-vapnenov brozgov 2 ali 3 tedne po drügom špricanji, gda je sad debeli kak mladi orehi. Če ščemo dosegnoti zaželjeni hasek, se moremo držati zgornjega navodila, ar je to že pre-zküšeno. Posebno moremo paziti, če nücamo nesprosen, nesprosit ali šva-jnfurtsko (urania) zelenilo, ar so vsa ta troja vrastva strupena (čemerna) i bi s svojov neprevidnostjov lehko več škodili kak hasnili. Ne držimo s križ roke i ne gledajmo kak nam vničavajo trüd Sadni škodlivci po našoj lastnoj krivdi. Sadjarstvo je gospodarska panoga, štera vsakomi kmetskomi človeki z jako malimi trüdi spravi najvekši dobiček. Bo pa te ešče vekši, če bomo meli Zdravo, lepo i zbrano sadje. Dnes so časi takši, ka samo s prvovrstni blagom lehko pridemo na svetovni trg i tam zpodrinemo drügo i se sami vtrdimo. Vsi pogoji zato so nam dani, samo dosta, dosta dobre, vole nam ešče menka. Velka večina, jabok preminočega leta je bila pikasta. Takša jaboka so ne za odajo i če je naši mali preküpci küpüjejo, nam s tem samo pokvarijo stalne odjemalce. Te falinge se morejo odpraviti samo na prle vpisani način i če se odpravijo, te bo mela dober Uspeh tüdi sadjarska zadrüga, na štere ustanovitvi že leta dugo dela naš vrli i požrtvüvalni kmetijski referent g. Lipovec s pomočjov naših kmetovalcov sadjarov. (V Maribori je že pred leti nastavlena, pa ne more živeti.Vr.) Vsaki pameten kmetovatec z sadjom bo prisiljeni pristopiti k takšoj zadrüge gda de vido, da bo namesto priküpčeval-cov sam devao v žep dobiček svojih krvavih žülov. (Jako trebe paziti. Vr.) Cene Spremembe nega pri cenaj Vreme. Toplejše, vedro, vetrovno. K ODAJI mlinska zmes i kukorica pri Vinčec Jožefi v Trnji. Jeli se ščete od protima i reumatizma popunoma osloboditi? Krči i trganje v kotrigaj i sklepih, otečene kotrige, falingaste roke i noge, trganje, zbadanje i krči v raznih delih tela, celo i slabost oči so pogosci posledice reumatizma i bolenje čont, ki se morejo odstraniti, ar inači beteg vse bole napredüje. Nudim vam edno zdravilno, vodno kislino razdejajoče, zmenjave tvarine i izločivanje pospešüjoče domače pitno zdravlenje, štero se na Umetni način; povsem naturno sestavi po ednoj miloj zdravilnoj vretini, ki jo dobrotliva' mati priroda davle za blagostanje betežastoga človečanstva. Pišite mi včasi i brezplačno dobite edno podvuono raspravo. Pošta: AUGUST MARZKE, BERLIN-TELTQW, Hermann Göring-Alle 8, Abt 287. Pošta. Sraka Ivan, Lipovci. Naročnine 20 Din. sprejeli. Novine pošilamo na sküpni naslov Jakob Jožefa, tü je dobite. Gjergjek Štefan, Poznanovci. Za Francijo nega nikšega duga pa tüdi više ne je nikaj plačano. Povzek Franc, D. Slaveči 130. Na lansko leto nemate duga. Vrečič Frančiška, Marlenheim, Francija. Naslov spremenili, naročnine sprejeli, februara 2. potom banke Baruch 96-50 Din. S toga je šlo 12 Din. za kalendar. Balažic Anica, Billandiere, Francija. Peneze sprejeli i po želi razdelili! Bog plačaj. Trplan Frančiška, Francija. Tvoje priporočeno pismo je prišlo lani v Črensovce novembra 19. Pismo je podpisao i zdigno drügi ne pa urednik „Novinˮ te da njih ne bilo doma. Zato smo ne mogli naslova po želi spremeniti. Ropoša Štefan, Marly. Francija. Na letos ostalo 56.20 Din. Ovo je šlo na kritje naročnine za leto 1932 i 1933. Zaostani Marijin list poslali, hvala za lepi dopis. Mlinarič Matjaš, Bratonci. Poslali ste pomotoma staro naročnino MI, Glasniki v Ljubljano v zneski 99 Din. Od tec je poslana nam. Vsem materam v Beltincih i okolici je vsigdar pripravljena pomagati pri porodi diplomirana babica Šaruga Uršula,v Beltincih 220., Vabilo na V. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice r. z. z n. z. v Bogojini, ki se vrši dne 22. aprila 1934. ob 12 vüri v zadružnom prostori s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaklüčka za 1.1933 5. Slučajnosti. Ako bi te občni zbor ob navedenom časi ne bio sklepčen, se vrši pol vüre kesnej na istom mesti in pri istom dnevnom redi drügi občni zbor, ki valano sklepa ne gledoč na število navzočih članov. ODBOR. VAŽNO! Tem VAŽNO! potom naznanjam lastnikom mlatilnih strojev in mlinov, da dobijo po never-jetno nizkih cenah REMENJE pri BADER HERMAN trgovcu z usnjem v DOLNJI LENDAVI Ustanovljeno 1895 Remenje je iz najboljših inozemskih tovarn, dobi se vsake širokosti. Moja trgovina je v Prekmurju najbolj znana, zaupanja vredna in najstarejša trgovina z usnjem. Küpimo smetano, kisilak. Mlekarna Murska Sobota. Čebelne panje prazne in suhe jagnjedove deske za napravo panjev proda Mursa na Krapji. p. Ljutomer. Novine izhaiaio vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.