PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATEUE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Mafice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST. — NO. 2184
£at«r*d m mcobJ-cUm Matter, Ok i, |«A)7, M thc mm! oftc« under Um Act of CoagTM« ol Murk 5. 1879.
M Cfeka««, m..
CHICAGO, ILL., October 12, 1949
Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave.	LETO—VOL. XLIV.
Skrb zapadnih sil za njih interese
• m^ e m	■ e
v novi Kitajski
Sovjetska zveza prva priznala novi režim.—
Jugoslavija je sledila s priznanjem drugim
državam sovjetskega bloka. — Zapad v zagatah.
Se pred poldrugim letom je i devala in kaj so bili vzroki, da Ciang Kaišek bahavo poudarjal, i je njena politika v ogromni Kida je komunistična revolucija j tajski doživela tolikšen polom, na Kitajskem zlomljena in da
bo z ostanki uporniške armade kmalu pospravil. To svojo "po-gumnost" je pogosto poudarjal.
, Washington bil v dvomu
Nov problem
Zed. države so si dale za na logo že tik po prvi svetovni voj-1 ni, deloma že prej, postati za ščitnica Kitajske. Seveda
V Washingtonu so želeli, da"** JF »a ščitenje privatne lastni-
bi bil Čiang Kaišek v pravem, toda so vendar dvomili v njegova zatrjevanja. Zato sta pošiljala svoje odposlance tja prej pokojni Roosevelt in za njim Truman. Noben se ni povrnil z optimističnim poročilom. Vsi so pravili o brezmejni korupciji Čiang Kaiškovega režima. Krade iz ameriških dajatev on, njegovi generali in pa skozi doli do najnižjih uradnikov so jemali nepostavno in tirjali podkupnine.
Dalje so se v Washingtonu iz teh poročil uverili, da prodajo Čiang Kaiškovi oficirji veliko ameriške municije, ki je bila pošiljana njim v pomoč, komunistični armadi. Vojna za stari režim je na ta način morala biti izgubljena, dasi je naša vlada stavila vse na nacionalistično vlado.
- Kitajski revolucionarji to do* bro vedo. A vedo tudi, da so bile baš tc ogromne dajatve, ki jih je prejemal Čiang Kaišek od naše vlade, baš njim v veliko večjo pomoč kakor pa so bile sedaj poraženemu diktatorju. Kar jih niso poveljniki komunistične armade "kupili", so jih vzeli s silo. Baš to je eno najtemnejših poglavij ameriške vnanje politike skczi zadnjih dvajset let. Namreč ameriške vloge na Kitajskem, ki se je docela ponesrečila. Vlada tega ni mogla več zakrivati, zato je izdala takozvano "belo knjigo", v kateri je pojasnjevala, kaj je storila za pomirjenje v kitajski civilni vojni, koliko si je priza-
TRIJE^
vaški svetniki
PRIDEJO V CHICAGO
\
v nedeljo 16. oktobra
Predstsvil vam jih bo v dvorani SNPJ ob 3. pop. krošek št. 9 Progresivnih Slovenk
ne, oziroma za kapitalizem. Ali ki bi saj znala braniti interese tujega kapitalizma.
Kajti kitajskih kapitalistov v ameriškem pomenu ni. Je sicer bilo tam pred revolucijo veliko bogatašev kitajskega rodu, a to so bili večinoma fevdalni veleposestniki ter veletrgovci. Industrija in tudi velik del trgovine pa je bila posest v glavnem angleških, ameriških, francoskih in japonskih korporacij.
Japonske posesti je v krajih, ki jih kontrolira nedavno ustanovljena komunistična vlada, že zasegla — brez odškodnine prejšnjim lastnikom seveda.
Ameriške in angleške posesti pa so saj na papirju še smatrane za last starih gospodarjev. A iz dogodkov v Sanghaju je razvidno, da nova vlada ne namerava (Konec na 5. strani.)
MOČ PROPAGANDE
Beseda propaganda je postala med širšo maso znana šele ko /e Hitler odloiil, da bo eno najvažnejših mest v njegovem kabinetu ministrstvo propagande. Vlade v splošnem do tedaj takih portfeljev niso imele, ker se niso brigale, kaj in kako misli masa. Svoje spletke so vršile veli noma v višjih plasteh, intrigirale na dvorih in sklepale tajne kupčije, kovale zarote in podkupovale.
Besedo "propaganda" se je drugače najbolj rabilo v hujskanju proti delavskemu gibanju.
In čuti jo je bilo dostikrat v katoliški cerkvi, ki ima v Rimu staro organizacijo propagande. Pod njenim okriljem so katoliški misijoni po svetu. Red jezuitov je posvečen propagandi in intrigam.
Po prvi svetovni vojni je organizirala ogromen propagandni aparat kominterna, a ga ni označila s to besedo. So propagando med ljudske plasti v Italiji je šel v veliki meri tudi Mussolini.
Hitler pa je brez obzira nazval tega tiča s pravim imenom. In ustvaril je iz ministrstva "za propagando", ki mu je načeljeval Goebbels, tolikšno silo, da je vzgojila Nemce v fanatičen narod.
Za propagandiste se v starih tolmačenjih v besednjaku smatra tiste ljudi, ki oznanjajo z vso gorečnostjo kaka načela ali ideale, bodisi na verskem ali političnem polju. A od kar so vlade po ruski revoluciji in postanku fašizma spoznale, da se bodo morale odslej ozirati tudi na ljudsko mnenje, so se odločile, da si ga bodo prihajale po svojih namenih in načrtih. V to jim služi tisk, radio, film, razna gesla, urejevanje časopisja po navodilih in so še razna druga sredstva.
Aparat propagande, v službi kakšne vlade, ti danes lahko pravi, da si junak dneva, jutri pa, da si razbojnik, enak Hitlerju. To se je dogodilo Titu. Propagandni aparati mnogih držav so poveličevali Mussolinija in Hitlerja dolgo let, ker sta zatrla "komunistično" nevarnost. In potem, ko sta se smatrala dovolj močnim, sta se obrnila proti njunim podpornikom.
Namen propagande v službi vlad in Rima je danes dokazovati, da je to in to belo, jutri, ako ee odnošaji spremene, pada je črno.»	•
NI SAMO STVAR DELAVCEV NEGO VSEH LJUDI
Zakaj sem razredno zaveden? Ker se meni slabo godi, drugim pa dobro? Ker imam jaz več mesečnih dohodkov, kakor nekdo drugi?
Ne, — bo odgovoril nekdo, ki je o socializmu že kaj bral v knjigah: Sem socialist, ker sem spoznal, da družabni razvoj nujno vodi v socializem. Kakor je sledil fevdalnemu kapitalistični red, tako mora za kapitalističnim priti socialistični red.
Mora?! Odkod U gotovost? Znanost ti je ne more dati. Lahko ti razodene neke zakone, po katerih se razvija življenje, ne more ti pa povedati, niti če boš še jutri živel, niti, da bo zemlja jutri še obstojala.
Družba in gospodarske razme-
re? To ni nič drugega kakor določen način sodelovanja živih ljudi. Tega načina pa ne določajo niti ne spreminjajo samo "razmere", ampak ga v veliki meri določajo in spreminjajo živi ljudje samo. Možje delajo zgodovino.
"Razmere"seveda močno vplivajo na ljudi in na njihovo miselnost. Toliko močneje — kolikor nevednejši so ljudje. Misleč, samostojen človek se pa dvigne nad "vladajoče razmere", snuje v svojih mislih nekaj novega in dela za nekaj boljšega.
Zakaj sem torej socialist? Ne za to, ker se meni slabo godi, drugim pa dobro, ne zaradi tega, ker verujem, da mora slediti kapitalističnemu redu socializem.
Kultarna kronika
Za časa konference kitajskih pisateljev in umetnikov so odprli umetniško razstavo, ki prikazuje ustvarjalno delo kitajskih pisateljev in umetnikov v zadnjih petih letih. Razstavljenih je nekaj tisoč komadov in med drugimi so tudi slike uprizoritev odrskih del, glasbene skladbe, knjige, slike, lesorezi, oljnate slike, akvareli, karikature, portreti, skulpture, modeli odrskih inscenacij in lepaki.
Zadrsko narodno gledališče je zaključilo svojo letšnjo sezono z gostovanji po otokih tega okrožja. Gostovanja so trajala 28 dni in uprizorili so komediji Marina Držiča "Dundo Maroje" (Boter Andraž) in Goldonijeve "Primorske zdrahe". Predstave je obiskalo 11 tisoč ^gledalcev.
V	Weimar se je vrnil k svečanostim za proslavo 200 letnice rojstva J. W Goetheja nemški književnik Thomas Mann, katerega je izgnal hitlerjev režim iz Nemčije in ki je postal ameriški državljan. Weimarska občina ga je imenovala za častnega meščana in mu dodelila nagrado 44Goethe". V razgovoru z novinarji je izjavil, "da mora nemški narod visoko dvigniti zastavo miru*'.
Po vseh mestih in vaseh Vojvodine so madžarski kulturni delavci svečano proslavili 100 letnico smrti Sandorja Petofia. Madžarske diletantske gledališke družine so med drugim izvajale Petofi pred sodiščem".
V	Benetkah so v tako imenovani Napoleonovi dvorani na Markovem trgu odprli razstavo starih sardinjskih bronastih skulptur, ki so zgodovinsko in arheološko zelo pomembne, ker ao to	_1_ starejši sredozemskih kultura je živela v istem času kot kretsko-mikenska tn etru-ščanska in tik pred grškorimsko. Sicer hranijo te spomenike zelo skrbno v narodnem muzeju v mestu Cagliari v Sardiniji.
ampak, ker hočem, da se kapitalizem, ki je krivičen in za človeštvo škodljiv, nadomesti s pravičnejšo in človeka vrednejšo ureditvijo življenskih razmer.
To miselnost najdemo že pri samih idejnih utemeljiteljih socializma. Kaj so bili En gels, Marx, Lasalle? Ročni delavci? Ubogi uradniki? Ne, vsi trije so bili sinovi meščanskih družin. V njih imamo živ dokaz, da socializem ni samo vprašanje želodca in revežev, temveč da je splošen višji etičen ideal človeštva.
(Konec na 5. strani.)
Pomankanje solidarnosti poguba za delavce
Konvencijo Ameriške delavske federacije (AFL) je pozdravil tudi delavski tajnik Maurice Tobin in na delegacijo apeliral, naj gre z ostalimi unijami skupno v politično akcijo, ako se hoče delavstvo Iznebiti proslu-lega Taftovega - Hartleyjevega zakona in preprečiti sprejem novih unijam sovražnih predlogov.
Tobin je govoril potem, ko je v svojem otvoritvenim govoru konvencije AFL njen predsednik William Green dejal, da so govorice o kaki skupni politični akciji s unijami CIO nesnovane. Lahko CIO indorslra in agitira za iste kandidate kakor jih bo odobrila AFL, toda na svojo roko. AFL bo šla v boj sa kandidate, ki jih bo Indorslrala, v prihodnjih kongresnih volitvah samostojno, jo poudaril Wm. Groan.
Delavski tajnik Tobin nI noben levičar, a je vendar smatran sa progresivca in bržkone iskreno želi, da bi bilo ameriško unlj-sko delavstvo v politiki saj kolikor toliko solidarno.
Pa trka zaman.
William Green, ki se sedaj ponaša, da je njegova AFL mogočnejša kot še kdaj prej, dočim je CIO razkrojena In unija premogarjev v zelo težkem položaju ne samo vsled svoje borbe
s operatorji temveč Še posebno vsled krize, ki v premogovniški industriji narašča bolj kot v kateri koli drugi, se je obnašal kot da se raduje tega poloija. Tobin s— liberalen politik demokratske stranke ga je poučil, da se vara, ker le ako bo organizirano delavstvo složno, bo dobilo ljudstvu naklonjen zvezni kongres.
A Greenu se gre le sa samo-ljubje — on privošči vse slabo vsaki uniji, ki ni v AFL. Zato je v svojem govoru udrihal—ne da bi ga po Imenu omenil—tudi po Ptillipu Murrayju. Prijemal ga ja, ker jo dopustil oziroma pristal v predlog Trumanova komisije, naj se v tej dobi uravno-vešenja našo narodne ekonomijo aa dren vanjo a zahtevami sa nova avlianja mezde la tudi mu ugovarja, ker jo pristal v priporočilo omenjenega Trumano-vega preiskovalnega odbora sa ustanovitev pensijskaga sklada na kompanljske stroške.
Dejal je, da kar se AFL tiče, ni obvezana slediti nobenemu precldentu, kakršnega je sa u-nlje CIO odobrU Philip Murray In na slediti priporočilom kake komisije, v kakršni ne bi Imela beseda oziroma pravico odločanja. In to ja govoril Wm. Green
v dneh, ko je Šla unija jeklarskih delavcev (CIO) na stavko proti najmogočnejši industrijski kombinaciji v Zed. državah.
Res je kritika proti Murrayju upravičena, ker se je pustil Trumanu in njegovi komisiji izma-nevriratl. Verjel je, da bo stavka s tem preprečena. Toda kor-poracije so rekle ne — niti 10c na uro vam ne damo — in tako Murayju ni kazalo drugega kakor oklicatl stavko.
Truman — ki je v glasilih rasnih unij oglašan za "velikega" prijatelja delavstva, pa al potem ničesar storil, da bi jeklarske družbe saj moralno podrezal, da ako je unija umaknila svojo zahtevo za zvišanje mezde, čemu ne bi pokazale tudi ona nekaj tolerance Ur |e spri-jasailo s iajstvom, da tako veliki industrial™ konflikti delajo škodo ne samo njim in delavcem temveč vsej deželi. Ni Igrača, kadar preneha obrat v tako velikanskih podjetjih in teftko kadar je posredno In neposredno ob saslužek nad milijon, sedaj vsled teh dveh stavk morda že tri milijone ljudi.
Wm. Green pa misli le na prestidž svoje AFL in želi, da bi "rebeli", ki so se od aje ločili (razne unije CIO ter UMW), do-
KOMENTARJI
Zbira in presoja urednik
bili po grbi.
Pozabil je že na dogodke po prvi svetovni vojni, ko je za takratne razmere mogočna AFL mahoma nazadovala in padla na kakih dva milijona članov; in unija premogarjev pa je bila že skoraj do kraja uničena in opomogla si je nazaj na noge šele pod Rooseveltom, sato ker je znal Lewis izrabiti nov položaj ter Rooseveltova gesla ter strah kongresa pred izgredi In ''komunizmom" nagloma in z dramatično zasnovano kampanjo.
Sedaj mu ne gre več gladko— še par let ne! In boj, ki ga Ima UMW sedaj, ni kar tako—U nekaj dodatnega dopusta, pač pa spoprijem, v katerem mislijo operatorji Isčrpatl blagajno anl-je in če le mogoče tudi tlomiti zaprto delavnico.
Enak namen Ima Jeklarski kartel. Green pa igra na harfo, na cltre ali kar ie, kakor Nero, ko je bil Rim v požaru.
Žal, da nI danes v vsem unij-skenmtibanju niti enega Hlll-mana, niti enega, ki bi bil sku-šen v stari socialistični šoli borbe za smotreno, načelno organiziranje delavstva.
Te amote bodo unija drago plačale — In s njimi vred vse delavstvo.
. Louis Adamič je o svojem potovanju po Jugoslaviji predložil novinarjem v New Yorku članek in v slovenskem prevodu nam ga je oskrbel SANS. V njemu se je izrekel za Tita in proti kominformu. "Daily Worker" ter "Narodni glasnik" ga torej ne bosta več hvalila, kar priznava sam, ko omeni, da bo naslov njegovi novi knjigi "Tito" in da bo radi nje "v • gotovih krogih" napadan še predno bo izšla. Med vrsticami v tem njegovem članku se bere, da je borba med Titom in Moskvo v resnici "borba velesil" za kontrolo nad Balkanom. Jugoslavija se ni podala nikomur — svoja bogastva hoče izkoriščati zase. Torej si je Moskva skušala podvreči Jugoslavijo tudi ekonomsko za "poslušno deklo", a vlada v Beogradu se je uprla z gesto, da noče biti satelitka nikomur. Adamičev članek je na 5. strani v tej številki. Pred par leti je bil od nekega kongresni-, ka v poslanski zbornici Adamič j označen za "nevarnejšega komunista kakor pa je bil Earl Brow-der". Dolžili so ga, da se točno ravna po strankini liniji, toda ko je Kremi napravil svoj prelom s Titom, se je Adamič odločil za Tita, a velika večina tistih, s katerimi je delal med Hrvati, Srbi in v Ameriškem slovanskem kongresu, pa so s kominformom in lomastijo po Titu. V Adamiču si je Tito dobil dobrega zaveznika.
Senator Pat McCarran je bil v Španiji in z njim skupina drugih kongresnikov, ki so bili Um neuradno z "uradnim" namenom Aoaniio spet zbližati
T
je dejal, da senator McCarran ni bil poslan tja ne od njega, ne od državnega departmenta, zato so vse McCarranove izjave o odnosa jih med ameriško in špansko vlado njegova zasebna stvar. Toda ali so res? Bomo videli, ko se zjasni! Vse .preveč teh Američanov hodi v Madrid na obiske k Franku. Samo o vremenu se gotovo ne menijo.
Maršal Tito se je v svojih govorih zelo hudoval proti načinu obravnave v Budapešti, v kateri se je bivši komunistični minister vnanjih zadev, Laszlo Hajk, izpovedoval za največjega zločinca in pa da ga je na to krivo, izdajalsko pot proti' madžarski ljudski republiki zavel najbolj Tito s pomočjo ameriških agentov. Tito pravi, da ima Moskva v takih obravnavah "pošastne metode". Ameriški reporterji menijo, da so jetniki zavdani s kakim mamilom, pa potem priznajo vse* kar kdo od njih hoče —potem pa so obsojeni največkrat v smrt, kot je bil nedavno Laszlo Raj k ter njegovi bivši kolegi v madžarski vladi. In če bi onim sodnikom v Budimpešti ali pa kominformu kjerkoli Tito prišel v pest, bi ga enako naglo "likvidirali". Mnogi se čudijo, da mu po dveh letih boja proti njemu še ne morejo do živega. In res se je Kremlu (vladi v Moskvi) ne vrjet no odločno uprl.
Na zboru Z. N. v Lake Success (tik New Yorka) se gledata skrajno sovražno dve delegaciji: sovjetska z Višinskim na čelu, in jugoslovanska pod vodstvom Edvarda Kardelja. Veliko žalitev sta že izrekli druga proti drugi, dočim se predstavniki zapadne-ga bloka zabavajo in muzajo v poslušanju insultov, s katerimi se obkladata. In vzrok—pravijo —je, ker Tito, Kardelj, Moše Pi-jate, Rankovič, Aleš Bebler in drugi člani sedanjega režima v Beogradu nočejo biti "poslušni kužki". A Kremi očividno ne bo odnehal, hoče jih spraviti na kolena ali pa še nižje, če se med
ne umiri in ponudi roko
v spravo. Zdi se, da bi v Beogradu radi tak rezultat te borbe in
so Moskvi že ponudili roko, pa ni hotela seči vanjo.
Komunisti uče in verujejo v brezpogojno disciplino. A spor Moskve s Titom in z Jugoslavijo, in pred leti borba med Stalinom in Trockijem priča, da so ra-
(KOnec na 5. strani)
Nekaj o naših stvareh
"Naše vrste se redčijo", pravi v tej številki Leo Poljšak iz Clevelanda. Poroča o smrti naše bivše so-družice Josephine Mažgon, omožena Kurtz. Pogrešali jo bodo, kot vsakega, ki ga izgubimo, ne da bi ga v aktivnostih s kom drugim nadomestili.
Preminula je minuli teden naša čikaška rojakinja Mary Matjasich. Pomagala je na priredbah kluba št. 1 kot malokdo, bila spremljana z boleznimi in jim končno podlegla tudi ona, pred dobrim letom pa njen mož. Več o nji piše v tej številki Angela Zaitz.
Leo Poljšak poroča o pripravah za dve bližnji priredbi v Clevelandu — namreč o vari jetnem sporedu, ki ga bo imela v nedeljo 16. oktobra Sansova podružnica šf. 39.
Anton Udovič ima dopis o čikaški sezoni priredb v dvoranah in Angela Zaitz o igri, ki jo vprizori v nedeljo 16. oktobra krožek Progresivnih Slovenk št. 9.
V	prejšnji številki na tem kraju smo omenili nekaj naših aktivnih potovalnih agitatorjev, med njimi Antona Shularja. Ali komaj je bil list dotiskan, že smo prejeli pet novih naročnin od njegova brata iz Grossa, Kans.
Več o tem je v upravnikov! koloni na tretji strani.
V	tej številki je oglas PROGRESIVNIH SLOVENK krožka št. 9, na kar opozarjamo, in na Ovnovo kolono, na dopis Toneta Jankoviča, na dopis Johna Shularja in druge.
Naj omenimo znova, da se bo vriila v nedeljo 30. oktobra v Mllwaukeeju konferenca krajevne organ nizacije Prosvetne matice za Wisconsin In Illinois. Je vaše društvo že izvolilo zastopnike? Ce ne še, požu-rite se na seji s to nalogo ta mesec.
Upravnik apelira na vse, ki nabirajo oglase, naj jih nam pošiljajo sproti, da jih lahko tudi v tiskarno sproti oddajamo. In urednik Am. druž. koledarja — poleg Toneta Jankoviča, znova apelira tudi na so-trudnike, ako svojih spisov še niso poslali, naj to store čimprej.
proletarec
LIST ZA INTERE8E DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO. Izdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drušba,v Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00;'za pol leta $1.75;
za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.90; za pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon-cteljka popoldne za priobtitev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1906.
Editor................................................Prank Zaitz
• SUBSCRIPTION RATES: Lotted States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three MonUu $1.00 Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROckwell 2-2864
IZ ZGODOVINE
2e na enemu prvih sestankov med vojno (ta se je vršil v Quebecu) sta Churchill in Roosevelt obljubila še posebno jugoslovanskemu in grškemu kralju, da bosta dobila njune trone nazaj.
Narodom sirom sveta pa sta z nekega drugega sestanka obljubila atlantski carter.
In potem "štiri svobodščine".
Ena izmed teh obljub, ob kateri je Churchill najtrdnejše vztrajal, je ona, ki jo je dal grškemu kralju. Ampak je bila s štirimi svobodščinami popolnoma skregana.
Posledica te politike je civilna vojna v Grčiji, ki pa v resnici ni civilna ali državljanska vojna, ampak pomoč angleškega in potem ameriškega orožja grški reakciji in grškemu kralju proti tistemu grškemu ljudstvu, ki bi rado bilo na svoji zemlji v svoji deželi svoj gospodar.
O, Churchill je vztrajal tudi pri svoji torijski politiki, ki jo je uveljavljal čimbolj se je Hitlerjevi Nemčiji bližal konec.
Obljube torijskih diplomatov so bile dvojne: ene, ki so dane ljudstvu, kadar so toriji v stiski. In druge, ki jih ne dajejo na glas, ampak takole po ovinkih, kakor so jih n. pr. španskemu diktatorju Francu, prej tudi Mussoliniju, pa Hitlerju in tudi tistim v Aziji, s katerimi smo bili potem v vojni. Njim so pomagali torijski diplomati vseh demokratičnih dežel, vsi bankirji in kapitalisti in kovali z njimi kartele, trgovske zveze in si delili trge vzajemno in profite (namreč Japonsko).
Privilegijem ne dajejo obljub. Obljube so le za maso. Obljube so zastonj. Koncesije in dajatve pa so nekaj, kar se lahko prime, kar se lahko spravi v žep.
To ve sedaj masa v Italiji, to igro razume krvavo dobro v Grčiji, razume jo francoski proletariat in ko ja bilo konec vojne se je pričela brezposelnost in krize v mnogih deželah. Dobivamo jo tudi v Zed. državah.	«
Nesreča za maso je, da se počasi uči in da je silno kratkega spomina. Komaj je minila silna "zadnja" kriza, že jo je pozabila. In že po nekaj letih po prejšnji vojni je pozabila, da so ji državniki obetali trajen mir, društvo narodov, socialno zaščito, mednarodni delavski urad za reševanje družabnih problemov, razorožitev, samoodločevanje narodov, odpravo tajne diplomacije, in pa tako politiko v mednarodnih odnošajih, v katerih ne bo nobena država roži j a la z orožjem.
In sedaj, kaj imamo? Mar ne bi mogla saj ameriška vlada imeti nekaj bolj določnega programa? Kaj pravzaprav je program ameriške vlade?
Ko vse sorte obljubljamo, je vprašanje, kaj mislimo dati, ako sploh kaj, razen novo oboroževanje in Marshallov plan.
Iz vseh dosedanjih obljub je razvidno to, kar v tem listu zmerom poudarjamo: po svetu se tepo dve smeri: poeedujoči in pa tisti, ki delajo zanje. Upajmo, in delujemo, da zmagajo slednji.
MOGOČEM TRUST, KI MU NE BO KONCA
Ena največjih korporacij na svetu — oziroma največja, je bila ' nemška firma I. G. Farbemndustrie. Svoje omrežje je imela po vsem svetu. Najmogočnejše ameriške korporacije — med njimi Standard Oil, in pa DuPontova kemična industrija, sta bili njeni zaveznici. Enako slične korporacije v Angliji in na Japonskem.
S pomočjo I. G. Farbenindustrie ter njenih zaveznic v Ameriki se je Hitlerjev "tretji" rajh lahko nagloma oborožil in kapi-
*	talisti v Nemčiji, v Franciji, na Angleškem in tukaj, na Japonskem in drugje, pa so bogateli.
Zavezniško vrhovno poveljstvo je ta nemški trust razpustilo in mnogo njegovih tovarn uničilo. Toda se ga sedaj spet obnavlja. Pomagajo mu ameriški industrialni magnati in tudi v Angliji ime .močne prijatelje.
Zanimivo je, koliko naših kongresnikov in senatorjev je imel ; ta nacijski kar tel na svoji strani. Ko so vpili proti vojni, ao v res-i niči delovali le za zmago Hitlerja nad Evropo in nad svetom, ne-
•	vedoč, da so v službi sovražnika svoje dežele. Nekateri so morda vedeli, ker so bili plačani za izdajsko delo, a veliko je bilo naiv-nežev, ki jih slepila propaganda za "mir".
V Murenbergu teh zločincev ni bilo pred sodnim stolom. Je čudno, a resnično, da so nemški industrialci iz kriminalne liste bili izvzeti, čeprav so baš oni posadili Hitlerja na tron in mu dali denarja kolikor ga je hotel in potreboval za svoj zločinski sistem.
I) ■ MMIMI«	MA na Ja L^l ^ I^MIM
Bogaiast ste ne veao ko| |e oeoa
in osamljenost revnih no starost
Dvaineedemdesetletna vdova Mary Aiken je hotela biti zaslišana, v imenu sebe ter drugih takih revežev v Illinoisu, ki so odvisni od državne podpore, pred komisijo, ki upravlja to "do-!brodelno" ustanovo. Penzije tem starim revežem je komisija znižala 10%, ker se je v avgustu njihovo število zvišalo s 73,834 na 78,850. Prejemajo največ do $66 na mesec. Toda ako živita mož in žena skupaj, neglede kako sta ubožna in stara, se v mnogih slučajih pripeti, da ne prejemata vsak po $65 ampak znatno manj. To marsikak par primora iti narazen, da potem vendarle dobita vsak omenjeno vsoto.	^
Na zaslišanju je prej omenjena vdova rekla člknom komisije:
"Ka) pa vi veste o revščini r Vi, bankirji, veletrgovc« in dmgi bogataši, ki vam strežejo služkinje, vas vozijo šoferji la ilvite v razkošju — kako bi vi sploh mogli voditi ta državen relif ni urad?
Jbško Oven:
RAZGOVORI
NAŠE VRSTE SE REDČIJO
Cleveland, O.—Napredne vrste v Clevelandu so se zopet zredčile s smrtjo zavedne in spoštovane naše bivše članice kluba št. 27, Josephine Kurtz, katera je preminula v torek 13. septembra t. 1.
Josephine Mažgon, omožena Kurtz, je bila rojena v mestu Idrija, v kraju kjer koljejo živo srebro in kjer so bili socialisti utrjeni že zadnjih 40 let. Marsikdo, ki je prišel iz tega mesta je prinesel s seboj nauk zavednih delavcev in tukaj iskal stike naprednih vrst. Tudi Josephine je prinesla s seboj to zavest, kateri je sledila in ji bila zvesta vse do smrti.
Bila je več let članica kluba št. 27 in naročnica ter podpornica "1 Proletarca" do zadnjega in podpirala je druga napredna podvzetja. Radi zaposlenosti v svoji trgovini se ni mogla toliko udejstvovati, kot bi se lahko s svojo inteligentno priljubljeno osebnostjo, vendar pa je vedno posečala Klubove in "Zarjine" priredbe in priredbe društva "Naprednih Slovenk" SNPJ, v katerem je bila članica. Se zadnje čase je rada prihitela med stare prijatelje in pokramljala o vsem kar je bilo vrednega, če pa ni mogla priti je pa telefo-nično držala vezi s starimi prijatelji.
Zadnje leta je pričela bolehati, mučil jo je kostni revmatizem, bolezen je prinesla komplikacije, za katerimi jc podlegla.
Mi vsi, ki smo jo poznali—to blago žensko—ohranimo na njo prav lep, trajen spomin.
— Leo. Poljšak
deljo 16. oktobra zabavali "Trije vaški svetniki" skupno z drugimi igralci in igralkami.
Ta šaloigra ima tri dejanja. Vsi igralci in igralke so skušeni v slovenski dramatiki in poznate jih iz mnogih iger. Režiser je naš stari, izkušeni oderski pionir Peter Bernik.
Ker je Krožek sklenil poslati v Proletarca oglas, z imeni vseh, ki nastopijo v igri, ne bom tu navajala posameznih vlog in igralcev, a priporočam vam, da pogledate ogTas in se iz njega poučite kdo je kdo v tej igri.
Ta priredba krožka Progresivnih Slovenk se vrši v nedeljo 16. oktobra v dvorani SNPJ. Predstava se prične ob 3. pop.
Edino kar se mi pri tem ne dopede je, da je vstopnina prenizka. Toliko truda je s takimi priredbami — vrši se vaja za vajo—a vstopnice pa so za današnje razmere izdane po prenizki ceni. No—pravimo po navadi, bodo pa udeleženci drugače zapravili, da bodo dohodki. In tako—upam, bo ta priredba za krožek št. 9 Progresivnih Slovenk in za igralce res velik uspeh.
Zvečer bo plesna zabava, na kateri bo igral Kovichev orkester. Torej pridite — prepričana sem, da vam ne bo žal! In povabite s sabo tudi znance in prijatelje.
Za krožek št. 9 P. S..
— Angela Zaitz
Sezona priredb v dvoranah je spet tu
Chicago, III.—Prihodnjo . nedeljo 16. oktobra bo v dvorani SNPJ na Lawndale in 27. ulica vprizorjena veseloigra v treh dejanjih "Trije vaški svetniki". S tem se menda prične pri nas tudi jesenska in zimska sezona priredb. To bo toraj prva to jesen in obeta biti nekaj zelo dobrega, saj tako bi jaz sklepal, če tudi mi ni igre posebno znana. Kako jaz pridem do ,tega mnenja — naj vam povem.
Igralci omenjene igre imajo vaje v tem poslopju, ravno nad našim uradom. Kadar imajo va-
VI imate več hrane ob malem obedu kot pa jo imamo ljudje naše vrste skozi ves dan."
Zahtevala je, naj se komisiji dodeli tudi koga, ki prejema relif, ker le on bo razumel potrebe ubožnih starih ljudi.
Seveda ji governer ne bo ustregel. Ne v Washingtonu, ne v glavnih mestih posameznih držav politični veljaki nimajo običaja imenovati v kake relifne ali v kake druge uradi ljudi iz revnih slojev. Človek se pri njih pričenja šele z bankirjem — to se pravi, bogat moraš biti, drugače te ne upoštevajo.
In tako bo pod tem sistemom tudi ostalo. Bo sicer tu pa tam revežem dodanih še nekaj drobtin, a v relifnih uradih Jih bodo gledali zviška, s prezirom in občevali z njimi kot da ti ljudje sploh niso prava človeška bitja. Težko je v tej družbi ubožnim na starost. in pa bolnikom, ki so brez sredstev. To pa V.ato, ker imajo vso oblast ljudje iz bogataškega sloja. V tem je vdova Mary Aiken v pravem.
Redkost - spet bo dramsko predstava v našem mestul
Chicago, III, — 2e smo obu-pavali, da je s slovensko dramatiko v Chicagu pri kraju. Toda zavzel se je krožek št. 9 Progresivnih Slovenk in sklenil, da mora slovenska igra spet na naš oder. Izbrale so si za spremembo komedijo in tako vas bodo v ne-
je, se sliši ves čas smeh in pa medsebojno ploskanje, ko igralci drug drugemu priznavajo njih dovršeno delo. Mak>, da me ni radovednost premagala, da bi jih šel gledat. Na njihovi nedavni vaji ni bilo smehu ne konca ne kraja. In tako bo tudi v nedeljo, ko bo ta igra podana na odru.
Vloge so v rokah dobrih in izvežbanih igralcev. Režiser je znani Peter Bernik. Imena vseh so na drugem mestu te izdaje. Slovenske igre so — in bodo še redkejše med nami, vsi vemo zakaj. Torej kadar se nam nudi prilika ne zamudimo jo! Kdo ve kdaj bo spet prihodnja prilika, ako bi to zamudili!
Igra in ples se vrši pod pokroviteljstvom Progresivnih Slovenk, krožek 9. Pričetek bo ob 3. pop. Za ples bo igral Kovichev orchester.
V soboto 29. oktobra bo imel pa Družabni klub Slovenskega Centra ples v Lawndale Masonic Temple. To bo le ples za katerega bo igrala Rudy Pugel-nova godba iz Milwaukee, Wis. Toraj lepa prilika za vse, ki se radi vrtijo in pa vmes malo stisnejo. Vstopnice so že v prodaji.
In 6. novembra bo pa koncert pavjega zbora France Prešeren, ki bo v Sokol Chicago avditoriju na 2345 So. Kedzie Ave. Pričetek točno ob 3. pop. To bo jubilejni koncert in obeta zelo bogat program, o čemer bomo še kaj več pisali pozneje. Za ples bo igrala Frankie Jankovičeva godba iz Clevelanda.
Vstopnice so v prodaji in se dobe pri vseh članih zbora kakor tudi pri raznih obrtnikih.
To bo že za začetek te sezone, pozneje pridejo pa druge na vrsto.
— Anton Udovich
seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu
Organizacije v Chicagu in okolici. ki žele imeti svojo priredbe oa-načene v tem seznamu, naj nam sporode podatka, enako tudi popravke v slučaju pomot.)
Progresivno Slovenko, krožek it.
0 — proslavitev druge obletnico krožka s programom ln pleano zabavo v nedeljo 16. oktobra v dvorani SNPJ.
'Slovene Center Social Club — Plesna zabava v soboto 20. oktobra v Lawndale Masonic Temple, 2300 S Millard Ave.
Pevski t bor Prešeren —jubilejni koncert v nedeljo 6. novembra v avditoriju Sokol Chicago na So. Kedzie Ave.
Slovenski dom št M SNPJ — veselica v soboto 16. novembra.
Narodni vltesi št. »0 SNPJ — Silvestrov« zabava v soboto 31, decembra v jednotini dvorani.
Novica o detonaciji ruske a-tomake bombe je silno pretresla oficijalno Ameriko. V Washington ske m Petangunu se dnevno vrše seje vojnih in civilnih strokovnjakov glede te nove do s* daj še nepričakovane nevernoeti. S?ve, da to ni bila prijetna novica, katera lahko pomeni smrt za milijone ljudi, ali bilo je bedasto misliti, da je mogoče nekaj podobnega obdržati kot monopol samo ene driave. Našim militaristom in državnikom sedaj ne kaže drugega kot še večje naoroževanje ali pa spev razumenje za odpravo te neznosne "mrzle vojne" z Rusijo. V Angliji je nastal glede tega že zelo močen pritisk — in tudi pri nas je sedaj, ko vidijo, da nismo edini lastniki tega orožja, podobno razpoloženje.
Res žalostno je, da se človek v kršanski civilizaciji, v dvajsetem stoletju — in to po dveh strahovitih vojnih ni ničesar na« učil. Vsako iznajbo, katera bi mu lahko v vsakdanjem življenju ogromno koristila — uporaba za deatrukcijo, in kot v slučaju atomske bombe, menda v svoj lastni pogin.
Pri nas
Jeklarska i n premogarska stavka ... To sta novici o katerih se in se bo še veliko pisalo. Nekaj časa se je pričakovalo,! da bo sporazum dosežen s Fordovo družbo in unijo, imel direkten vpliv na pogajanja z unijo v jeklarski industriji. Ali to se ni izvršilo. Jeklarski trust, kateri je žel za časa vojnih let ogromne profile — in še večje v štirih letih po vojni, je pre-bogat in preveč aroganten, da bi pristal na točke katere so določili državni zastopniki. Koliko časa bo trajala ta stavka, je od-viino od solidarnosti jeklarskih delavcev in pa od vladnega pritiska. Upamo, da pride kmalu do zmage.
O zgodovini Mehike (Nadaljevanje)
Sebastian Lerdo de Tejada je sledil Juarezu kot predsednik
mehiške republike. Dasi precej
liberalen in zelo dober govornik, vseeno ni imel tiste pozitivne volje kot jo je imel Juarez. Vendar je bila leta 1874 sprejeta postava, katera je zlomila politično, civilno in ekonomsko nadvlado katoliške cerkve nad mehiškem ljudstvom. Leta 1876, ob ponovnih predsedniških volitvah je bil njegov nasprotnik Porfirio Diaz. Ker je v Mehiki še danes precej težko v volitvah premagati vodilno stranko — je Diaz začtl z uporniško akcijo in novembra istega leta s svojo vojsko zasedel glavno mesto Mehiko ter se kmalu nato proglasil za predsednika.Že v eni prejšnih številk sem omenil, da ne bom na široko opisaval dolgo vladanje tega človeka, ki je v razvoju Mehike veliko dosegel, ali porinil jo je tudi nazaj v fevdalno sužnost. Veliko knjig je spisanih o življenju tega pol-Indijanca, kateri je začel svojo kariero kot liberalni revolucionar in jo končal kot reakcionarni diktator, de danes, kadar stopiš v hišo kakega imovitega Mehikanca, boš opazil sliko starega Porfirija na steni in to v odličnem kotu. Da, stari Porfirio in^jegovi "rurales" (civilna žendarmerija) so držali izboren red in mir za veleposestnike in pa za tuje izkoriščevalce. Ali v začetku dvajsetega stoletja je tudi v Mehiki zavel nov duh. Pojavile so se delavske unije, četudi so bile strogo prepovedane so vendar v novi rastoči industriji dobivale vpliv. Leta 1907 se je dogodila prva organizirana stavka v Ori-zabških predilnicah. Delavske razmere v njih so bile naravnost neznosne. Stavko so vodili bratje Flores Magon, Lucrezia To-rez in Rafael Moreno. Diaz je poslal konjenico, katera je naskočila na stavkujočo množico. Pobitih in ranjenih je bilo stotine stavkarjev. Med njimi sta bila ubita tudi Lucrezia Torez in Rafael Moreno. Tri leta za tem je moral Porfirio Diaz pobegniti iz Mehike
Leta revolucije
Francisco I. Madero je bil sin bogate in prominentne rodbine. Po postavi je bil majhne ln šibke razti. Njegov stari oče je bil guverner driave Coahuila ter lastnik skoro dveh milijonov
akrov zemlje, obenem je posedoval razne rudnike, banke itd. Francisco ni bil podoben svojim bratom, ki so živeli kot se je spodobilo bogatim Mehikancem. Oče ga je pualal v Pariz, da se izšola in se tako seznani z evropsko kulture. Ali tudi v Parizu ni spremenil svojega življenja. Postal je vegetarijanec in je živel pravo eaketično življenje. Denar, ki ga je dobival z doma, je ragdal med uboge. Po vrnitvi domov mu je oče izročil velik kos zemlje pod njegovo nadzorstva. Značaju oholega gospodarja, kateri nima nobenih stikov s peoni, je bil Francisco čisto nasproten tip. Pajdašil se jc s svojimi delavci — in otroci njegovih peonov se jedli pri njegovi m*zj.
Da, v temu človeku je bilo nekaj kar je spominjalo ljudi na svetopisemskega "Mesijo". I n nehote, brez da bi se je že zavedal, se mu je bližala njegova naloga. Leta 1900 se je povrnil v glavno mesto, kjer je iznenadil družino in prijatelje z vstopom v politično življenje. Ustanovil je *v tej akciji "Club Demokra-tico Benito Juarez". Njegove liberalne ideje so bile silno nadležne njegovi bogati rodbini. Sprva so ga imeli za šalo, ali ko je leta 1908 izdal knjigo, v kateri je kritiziral Diazovo diktaturo in v nji naglašal idejo za samo en predsedniški termin ter propagiral pravo enako in direktno volilno pravico, so prisluhnili.
Stari Porfirio takrat še ni uvi-del nobene nevarnosti v tem slabotnem malem vegetarjancu. V ponovnih predsedniških volitvah leta 1910 je bil Diazov protikandidat — Francisco Madero. Ali "stari" še ni uvidel nevarnosti. Sele aprila v predvolilni demonstraciji, ko je več kot trideset tisoč demonstrantov kričalo pred narodno palačo "Viva Madero!" je nevarnost spoznal in Madera utaknil v ječo. Oktobra istega leta je bil Diaz ponovno izvoljen za šest let. Madero je bil izpuščen iz zapora in pobegnil v Združene države. Revolucija je bila na pragu.
(Nadaljevanje v prihodnji številki).
Naše gibanje
V Prosveti sem čital fin rezultat piknika, katerega, so priredili v korist Proletarcu de-troitski sodrugi in prijatelji. V seznamu dolge vrste darovalcev pijače in jestvin so imena znanih starih korenin, kateri so vedno na mestu kadar je pomoč potrebna, pa naj bo v pomoč ljudem v stari domovini, ali pa na našemu delavskemu tisku. Mi pri Proletarcu smo jim iskreno hvaležni in želimo po besedah sod. Jožeta Korsica — še veliko posnemalcev.
Koncem omenjam veliko proslavo našega krožka "Progresivnih Slovenk", ki se bo vršila dne 16. oktobra v dvorani SNPJ. "Trije vaški svetniki", katerim je morala in čednost nad vse— vas bodo gotovo zanimali. Torej vsi na to slavnost!
S,
To/e mi ne gre v glavo?
Kako morejo vodilni državniki po svetu govoriti toliko o oboroževanju, e ptšpravljenju na novo vojno in pretiti s atomskimi bombami, oh enem pa prisegati, kako so sa trajen mir in za uveljavljanje organizacije Združenih narodov, to mi nikakor ne gre v glavo! Kje je tu njimi kaka iskrenost v tem govotenju?
Miško Kranjec:
Fara Svetega Ivana
ROMAN
Nadaljevanje.) 5
Koren se ni zmenil za dež, ki mu ga je veter metal v obraz. Njegove misli so zadnjič vrtale po fari Svetega Ivana. Toda fara Svetega Ivana se je zlovešče potuhnila pred tem dežjem, na cesti ni bilo niti enega človeka. Naj je Koren v svojem brezupu z mislimi še tako trkal po hišah, ta ilovnata gmota j% leno počivala po svojih sobah in Koren jfh je ta trenutek brezmejno sovražil. Zdaj si je želel, da bi mu bila dana priložnost, da bi jih tepel. Da, ta kmečka ilovnata gmota ne zasluži drugega! A tudi ivanovsko gospodo bi tepel! Ko bi se le kaj spremenilo, spremenilo tako, da bi se mogel povzpeti: vsaj en teden bi jih želel imeti v rokah.
In če se bo spremenilo? Če pridejo Švabi?
Bilo je prvič, da se je v njegovi glavi porodila taka misel. Porodila se je samo za trenutek, toda kasneje se je spomnil prav na to misel, ki je postala zanj tako odločilna: on, ki je bežal v Avstriji pred Svabi, si jih je tu nenadoma zaželel, ker je vedel, da bi si tu ne bili sovražniki, ampak vsaj — zavezniki.
Se več: hotel je, da bi se z njihovo pomočjo dvignil in zavladal nad faro Svetega Ivana.
Toda v tem trenutku je bila ta misel samo še pobožna želja, ki Korenu zdaj ni mogla nič koristiti. Zdaj je lil dež in Koren je bil z Zofijo brez stanovanja. Jutri bo dež še vedno lil, njima, pa bo treba na cesto. In po tem mrzlem dežju, ki mu bije v obraz, gre Koren ponujat svojo Zofijo, ker tu ni druge poti, kakor si sam dopoveduje in verjame temu svojemu dopovedovanju, ko je zavrgel misel na smrt, od koder ni vrnitve, in ka je zavrgel Zadravčev nasvet, naj bi šel delat v vinograde ali na ceste, in se rajši oprijel Smono-vega: "pri vseh umazanijah ena več bo prava malenkost'*. Pri tem pa se je vendar dobro zavedal, da se odpoveduje Zofiji za vselej.
Ko je prišel na prostrano "piirgo", je tam nenadoma obstal, kakor bi se preplašil ^e širine, ali pa, kakor bi se preplašil, ker je vedel, da ta piirga ni neskončna, ter da na njenem skrajnem koncu stoji šola s Smonom, a tu desno dolga Suš-nikova hiša z zaprtimi zelenimi oknicami. V desnem kotu sta še dve sobi prazni. V levem krilu je gostinska dvorana, poleg nje podolgovata soba. Soba je tudi na podstrešju. Pa vendar Suš-nik ne da niti enega teh praznih prostorov njemu in Zofiji, da bi ju rešil. Zato ker Koren ni
hitlerjevec? Korenu je po neumnem ušla beseda, ki je Sušnik ni hotel pozabiti. In vendar—nekoč bo Sušnik dal sobe! Zakaj Koren je prav na tej poti doumel, da je vsaka poštenost na svetu pp pol noma odveč, da se tu vodi strašen boj za "biti—ne biti", pri čemer se je nehote spomnil nekaterih Klemenčevih stavkov iz zadnjega razgovora o tem, da se je svet razdelil na dve polovici, kjer stara idilična sredina mora izginiti, in da posamezniku, ki danes ne pomeni mnogo, ne preostane nič drugega, kakor da gre ali na levo ali na desno.
Ko se je Koren tako spomnil Klemenca in ko je čutil na sebi vso težino te strašne poti, ki ga vede k Smonu še po eno "umazanijo, ki je malenkost", se je kakor v poslednjem, čeprav še tako brezupnem zagonu nenadoma odločil za kratek obisk pri Klemencu, ne da bi pričakoval pri njem rešitve.
Klemene je kakor navadno čepel nad knjigo, podpirajoč glavo z rokami, medtem ko je Giza krpala nogavice. Takoj je ponudila Korenu stol in prav tako čaja, ki ga je bila skuhala za Matijo in zase.
"Najboljši sicer ni," je rekla smehljale, "je pa rumen in žganja bom prilila." Pristavila je še sira in kruha, in ko je vse to bilo na tako preprost način ponujeno, se Koren ni mogel več upirati, pa naj je prišel s še takimi, bolj zlobnimi kakor prijateljskimi nameni. V svojem obupu, v svoji bedi, moker in utrujen je nenadoma začutil vso toplino domačnosti v Klemen-čevi tesni kuhinji, kjer so se ljudje zadovoljevali z navadnim čajem, starim Podleskovim sirom, kosom kruha, kjer ni bilo nemogočih sanj o bajnih honorarjih, pač pa so skušali živeti z borno plačo vaške učiteljice, in pri vsem tem vendar snovali velike načrte za bodočnost. In čutil je toplino ljubezni, ki je prepletala življenje Klemenčevih, pa se zgrozil ob misli, da medtem ko se tu Giza tako ljubko nasmehne Matiji, ko ni pri njima niti ene slabe, kaj šele umazane misli, gre on ponujat svojo Zofijo.
Klemene je medtem govoril. Zadnje čase, kar Koren ni p riše petaval ljudem in zlasti učiteljem, ga Matija ni napadal, niti ni kazal nikakega sovraštva do njega.
Koren ga1 skoraj da ni slišal. Čutil je samo, da je ta pot sem, ta ovinek bil le zato, da je za en sam trenutek pobegnil pred svojo poslednjo umazanijo. Zofija medtem leži na divanu in "čaka" in ko se bo Koren po tej strašni in dolgi poti vrnil do-
2 •
PRISTOPAJTE K
«
a a
a •
a a
a
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
66
NAROČITE SI DNEVNIK
PROS VETA
Naročnina sa Zdrnšene države ( M.M ns leto; 14.11 sa pel lata; «t.M Cook Co., 9».s« ss celo leta; $4.7f sa
Chleaga) la Kanado četrt leta; sa Chicago la lota; sa Inosomstvo 911*
Naslov za Ipst in tajništvo jo:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
mov, bo že vse mimo ... In pri vsem tem nihče ne more hič spremeniti. Zakaj se je potem zaletel prav h Klemenčevima? Mar je šel sem iskat pomoči? Mar ni vedel, da oba živita od njene plače, ker njega nikjer nočejo v službo? Mar ni vedel, da je tudi Giza tri leta bila brez službe? Ničesar Tiista prikrivala, toda obupavala nista in — ali si sploh more misliti, da bi tale Matija kdaj šel ponujat svojo Gizo, kakor gre on svojo Zofijo?
Grenko se je nasmehnil v spoznanju globine svoje umazanije, tembolj ker je vedel, da je vse to sam skuhal, da se je v svojem srcu sam odločil zanjo— zato, ker je to bila njegova lastnost, ker je to bilo njegovo — bistvo! Poleg vsega tega pa je čutil, da se je zatekel sem vendarle iskat, če že ne drugega, vsaj neko usmiljenje, poslednjo tolažbo.
Govorila sta o politiki. Kar samo od sebe je prišlo, tembolj ker o čem drugem nisto mogla. Toda ta razgovor je drsel na čudna pota in naposled je Klemene začutil, da to ni tisto, kar je privedlo Korena k njemu, pa je zato dejal:
"Gospod Koren, vem, da niste prišli k nama iz dolgočasja, niti kot prijatelj k prijatelju, vendar vsaj eno vedite, da lahko odkrito govorite o vsem. Vse bo ostalo v tej kuhinji. .*." Za trenutek je portfblčal in se zagledal v Korena. Nato je nadaljeval: "Govorite o idejah, o vsem mogočem; kakor sklepam, bi bili pripravljeni iti 'z nami', ker mislite, da sem jaz komunist. Kar vi danes potrebujete, niso ideje, marveč je to bolj vsakdanje: denar ali služba. Treba je živeti."
"Da", se je Koren grenko nasmehnil. "Treba je danes živeti. Idealizem je stvar jutrišnjega dne. Od idealizma ni mogoče živeti. Vanj se ne da obleči, da bi ne zeblo, pod njegovo streho ni mogoče stanovati . . ."
"Zal je res tako," je odvrnil Klemene. "Ob idealizmu je v današnjih časih mogoče samo stra-dati in celo umreti. O b 'dealizmu po svetu danes ne umira mnogo manj ljudi kakor za jetiko. To, gospod Koren, je nevarna bolezen," se je smehljal Matija. "Boljši je oni, praktični idealizem, ki človeka nosi iz zavetja v zavetje. Ne mislite, da ga očitam vam. Pač pa se mi zdi, da ga še niste dovolj ocenili, ker bi sicer ne tavali po Svetem Ivanu. Odločite se vendar že, ali za čisti idealizem in za smrt, ali pa se spametujte in se oklenite onega praktičnega! Morda še niste opazili, kako so si že mnogi postlali za prihodnje čase pod streho najnovejših idej? Prehiteli so vas! Preskrbeli bi si lahko vsaj kako tajniško mesto! Če bi vam bilo nerodno ali kaj, se ozrite stran. Ni treba, da ste povsod prvi, toda zadnji nikar ne bodite. Samo ta pot še ostane." In čez čas je dodal: "Pošmonite se, ker vas bo sicer nadmodril —"
Koren se je zganil in zdrznil. "Zakaj ste omenili šmona?" je vprašal.
"Ker je modrejši od vas."
"Ali vam je kaj rekel?"
"Ne, kaj naj mi Smon pove?" je odvrnil Matija. "Omenil sem ga za primer, za zgled. Zato ker on ne bo nikdar propadel. Vi ste sanjali o knjigah, slavi, velikih honorarjih, o salonu in ne vem, o čem še, on pa o guljažu, vinu in ženskah. In verjemite mi, ne tega ne onega mu ne bo manjkalo. Jedel bo pri drugih mizah kot ljut? gost, pil bo tuje vino in pri tujih ženah bo spal in jih ljubil." Matija ni opazil, kako se je Koren zdrznil in kako se mu je čelo nenadoma orosilo, pa je nadaljeval: "On je tam, kjer je vsakokratna večina. Če bi se ne zadovoljeval s cenenimi užitki, bi se lahko priril daleč v ospredje. Tako pa mu je ljubše, da je klobase, pije vino in krade ženske. Torej, pošmonite se, pa ga boste spodnesli in spodnesli boste druge, ki so vas že prehiteli! Izognite se poginu, za kakršno koli ceno. Jutri se boste smehljali vsemu, moč boste imeli v rokah."
(Dalje prihodnjič)
^Svela ^eza

Z UPRAVNIKOVE MIZE
Ničesar ni lažjega kot varati samega sebe.—Demosthenes.
CALIFORNIA
Fontana: John Pečnik je poslal dve obnovljeni naročnini, to je za Louis Lipoveca, ki je ravno od tam, in za Michael Po-tepana iz La Crescento, Calif. Prav, da je poslal to naročnino, ker drugače ne bi vedel, da Po-tepan ni prejemal lista ves mesec september, ker ga je tiskarna pomotoma vrgla iz naslovnika. Ko sem prejel nafočnino zanj, sem šel v seznam, da mu preme-nim tekočo številko, pa znajdem, da ga ni notri. Tako me je jeza pograbila nad tiskarno, da bi bil kmalu začel imenik gristi; ker to se večkrat pripeti, da katerega izpuste, in če se nikdo ne pritoži, ne znajdem pomote prej, predno imam kaj opravka s tisto osebo — potem šele vem. Vem, da se s tem dela krivica naročniku, pa se ne da pomagat. Kadar kdo ne prejme lista, naj mi na karti sporoči, pa bom pre-iskal in pronajdel, ako je mogoče izpuščen. Pečnik bo imel še enega naročnika v La Crescenta, ker tja se je nasedil naš naročnik Anton Puntar iz Clevelanda; Razume se, da je znjim tudi njegova boljša polovica. Živita na 3101 Harmoso Ave.
ILLINOIS
Chicago: Frank Luzbi j e obnovil naročnino, katero je izročil Tony Andres.
Ciril Pichman je obnovil naročnino, in Charlie Renar je prispeval listu v podporo $1. Oboje je izročila Angela Zaitz.
Belleville: Luka Podbregar je
poslal naročnino za novega naročnika, Matta Valovsek, sam pa je dodal 50c listu v podporo.
KANSAS
Arcadia: John Shular je poslal šest celoletnih naročnin, in med temi je pet novih. Obnovil jo je John Kunstel in prispeval listu v podporo $1, a na novo so se naročili Frank Lepey, Joseph Meserko in Matt Cukjati, Girard, Kansas. Dalje John Zogar in Josephine Cesek, Arma, Kan.
To je nekaj novega za upravnika, ker odkar sem jaz tu v uradu, mi ni še nihče poslal pet novih naročnin naenkrat. No— ako se jih celo v takem kraju more dobiti kot je ondotna okolica, ker je že precej redko ne-seljena, potem je pa še upanje, da se jih bo dalo dobiti tudi drugod, posebno kjer so večje slovenske naselbine. Vse priznanje Johnu za njegov trud. Mogoče se bo še kateri kje dobil.
MONTANA
Great Falls: John Strainer je obnovil naročnino in prispeval listu v podporo $2.
OHIO
Cleveland: John Krebel j e poslal sedem obnovljenih naročnin in vsoto listu v podporo, ki so jo prispevali sledeči. Po $2: Anton Juretič, Vincent Salmič, Anton Babic. Po $1: Ivan Babnik, Chas. Vrtovsnik, in trije prijatelji. O Poljšakovem in Metelkovem prispevku vsak po $5 je bilo že zadnjič poročano. Skupaj prispevkov v tiskovni sklad
$19. Vse drugo, kar omenja zastopnik Krebel, bomo že uredili.
Anton Jankovich je poslal na-daljnih šest oglasov za koledar, ob enem poslal dopis, in za kar vpraša, mu bom rad postregel.
Girard: John Tancek je poslal oglas za v koledar 1950 od tamkajšne Federacije društev SNPJ.
Fairport Harbor. Lovrenc Bajc je tudi poslal oglas za koledar.
Cortland: Marion Walls je ponovno naročila nekaj knjig.
WEST VIRGINIA
Osage: Louis Urbane je poslal denar za neko knjigo, o kateri ne vem če jo sploh imamo v zalogi. Ako jo imamo jo dobi— ako jo ni, bomo pa že kako poračunali, ob enem je pa prispeval listu v podporo 50c.
Urad so posetili Frank i n Katharina Modic iz Detroita, Mich. Seboj sta imelo tudi prijazno hčerko.
Članarino Prosvetni matici so poslale sledeče organizacije:
De Pue, Ul: John Zugich za društvo 59, SNPJ $3, za tri mesece.
Eveleth, Minn.: Jacob Setni-kar poslal za Minnesotsko Federacijo društev SNPJ $6 za leto 1949.
Chicago, 111: John Potokar za društvo 39, SNPJ $12 za leto 1949.
Vsem najlepša hvala!
Par vrstic Proletarcu
Gross, Kans. — Dnevi pasje vročine, ki nas navadno kuhajo in pečejo vsako poletje, so srečno za nami. Tu v južnem Kan-sasu, kjer je poletje običajno izredno vroče, letoš še ni bilo tako hudo. Imeli pa smo mnogo dežja, ki ga v poletjih tu največkrat ni — saj zadosti ne — in vsled obilice moče smo bili prizadeti tudi z^bilico soparnih dni. Taki dnevi napravijo človeka sitnega in razdrailjivega. Potiš se, pa čeprav ae počneš drugega kot sediš v senci in ne piješ drugega kot skisano mleko.
Naravno, da v takih pasjih dneh zanemarjamo čitanje dnevnih novic in vse drugo branje. Saj ima človek včasi v teh razburkanih časih občutek, tia bi vse skupaj zmetal v kot, pustil časopise na pošti, radio bi tele-bnil na tla, prerezal komunikacijske žice, povezal culo in odšel s tega civiliziranega sveta nekam v puščavo, kjer bi živel v miru in se hranil t kobilicami kot se je bajni moj patron svati Janez Krstnik. Tudi njemu se je svet nekako zameril in zato je odšel v pustinjo. Biblija piše, da se je prehranjeval t kobilicami in v nekem skritem kotu sv. pisma je rečeno, da so bile
tolikšne kakor naši zajci. •
i
Kampanja za pridobitev novih naročnikov Prosveti gre h koncu. Društva in posamezniki so imeli v ta namen določeno precejšnjo dobo. Agitirali so
med člani in med rojaki sploh in storili za stvar kolikor so v danih razmerah mogli.
Ker imam časa da ne vem kam z njim, sem se namenil, da bi nekoliko pobrskal po sosednih naselbinah, ako bi mogel dobiti kaj novih naročnikov Prosveti — misleč si, da sedaj ko se dnevi krajšajo, ko imajo ljudje v dolgih jesenskih in zimskih večerih več časa za čitanje —morda pa se bo le kaj dobilo. Seveda sem imel v mislih tudi Proletarca. Vreden in potreben je vse naše opore. Je v stiski in v agitaciji ga ne smemo prezreti.
Sicer lem se nekoliko bal brata Toneta hoditi v njegov zelnik, kajti v tem premogovem revirju — od južnega konca West Minerala, kjer poagitira za ta list starešina sod. Marolt, pa do severnega konca revirja, do Grossa, je Tonetov teritorij. Namreč v agitaciji za Proletarca. Vendar vem, da ne bo hud, če mu še kdo drugi pomaga pri tem nehvaležnem delu.
Dobro je tudi, da od časa do časa obiščem moje stare znance in prijatelje, izmed katerih marsikoga ne srečam nikjer razen ako jih na domovih obiščem.
Sment je zopet majnarski štrajk (ko sem to pisali, so bili tukajšnji majnarji pozvani nazaj na delo). Ustavljena so bila iz blaginjskega sklada UMW vsa izplačila, kar je tukaj prejemnike jako zadelo. Nekateri dobivajo pokojnino, drugi podporo, do katere so po naredbah, veljavne v tem skladu, upravičeni bodisi vsled oslabelosti ali pa radi bolezni. Vsi so v negotovosti in ne vedo, kaj jim prinese bodočnost. Zato tišče in skrivajo dolarje kakor kača noge
Nataknem si malo boljše hlače, v žep spustim nekaj drobiža, ženi pravim, naj ne skrbi za moj želodec, saj ljudje so dobri in postrežljivi in sem odšel. Zapre-gel sem svoj osemletni ford in zdirjal v šest milj oddaljeno mestece Arma ter v njegovo okolico. Mislil sem si: Arma je mesto, čeprav še v tretjem razredu. Vsi stanovalci so spoštovani in ponosni meščani. Nihče izmed njih ne bo hotel biti skop stiskač, kakršne dobiš le po kakih manjših kempah. Predstavljal sem si: Vsak se bo hotel postaviti, da trdno stoji v naprednih vrstah v vseh delavskih vprašanjih in med sabo se bodo kar kosali kdo bo več odrinil za dobro stvar. In da bo nove naročnike na Proletarca kar lahko dobiti.
Pa ni šlo vse tako gladko kot sem si predstavljal. Sicer pa sem imel precejšen kos pesimizma, katerega sem si pridobil pred leti v kansaških naselbinah na enaki misiji. Zato nisem bil prav nič razočaran če ni bilo boljšega uspeha.
Nekateri naši ljudje so se kar čudovito dobro amerikanizirali. Imajo vse mogoče ameriške časopise, revije, pamflete in razno drugo komercijalno šaro. Poja-snujejo: "To nam naši otroci preskrbe." Žive v velemestih, ker tu ni bilo kruha zanje, in ob spominu na starše jim pošiljajo poleg dobrin tudi tak papir. Pa ti pravi rojak: "Saj imam
dosti čtiva, niti tega kar ga mi pošiljajo ne utegnem brati." Koliko naši rojaki te stvari res či-tajo, ne vem.
Sicer pa je v Armi lepo število naročnikov Prosvete, za kar skrbi agilni tajnik društva št. 434 SNPJ, Martin Krušič.
fte več pa je naših naprednih rojakov in članov, ki skrbe, da je slovenska naselbina v Armi vedno v prvih vrstah v vseh delavskih akcijah.
Tudi Proletarec je v Armi precej razširjen. Hvala vsem, ki ste si naročili ta list, ker stem ne samo da ste ga podprli temveč boste prejemali tudi dobro čtivo, vredno več kot pa je vsota, ki ste jo dali za list. Vsem vam hvala, ki ste mi pripomogli, da sta bila ta dva dneva moje poti saj deloma uspeh, in enako hvala vsem za pravo slovensko gostoljubnost. —John Shular
Na odru Slovenskega Nar. Doma
Cleveland, O. — V nedeljo 16. oktobra bo varijetni program podružnice SANSa št. 39 z sodelovanjem lokalnih pevskih skupin in z uprizoritvijo humoreske, tri dejanke "Zdravnikov strežnik". Igro režira- aktiven Clevelandčan Frank Česen. Pri-četek ob 4. popoldne.
Slovenska javnost je vabljena!
Na Zahvalni dan 24. novembra pa "Zarja'' razvije svoj prapor. Program je izbran in pomemben, za to obeta odtehtati vse prejšnje. Skladbe novega in starega tipa bodo uvrščene, med temi tudi pesem z nagrado Vinko Vodopivca, katera je posvečena spominu sodobnega velikega pesnika Otona Zupančiča, pesem "Žebljarska". Na sporedu je tudi opereta "Kmeta ali meščana". '
Slovenska napredna javnost je prošena, da sodeluje za uspeh tega dne. — k. —
Nasveti za v kuhinjo
SKISANO MLEKO lahko porabiš za močnato jed. V skledi zmešaj skodelico in pol gostega skisanega mleka, dve skodelici moke, skodelico sladkorja, malo vanilije in nekoliko kvasa; dodaj pest rozin ter deni v namazan tortni model in peci 45 minut.
ŽARKO SUROVO MASLO vrzi v raztopino vode in bikar-bonata (eno žlico na 1 liter vode), ga dobro pregneti, nato izplakni v sveži vodi in ga ožmi v čistem prtiču.
i
STAR KRUH bo zopet svež, če ga poškropiš z mrzlo vodo in deneš za nekaj minut v peč.
ZASMOJENO MLEKO izgubi neprijeten vonj, če raztegneš nad loncem vlažno krpo. To večkrat ponovi in krpo vsakokrat temeljito operi.
MADEŽE ČRNEGA VINA odstraniš iz prta, če jih takoj po-liješ z belim vinom.
MADE2E ČRNILA najprej posuši s pivnikom, nato pa jih namoči v kisu, dobro odrgni in operi s isto vodo.
PROGRESSIVNE SLOVENKE
krožek št. 9, Chicago, III.
VABIJO NA VPRtZORITEV VESELOIGRE V TREH DEJANIH
TRIJE VAŠKI SVETNIKI
v nedeljo 16. oktobra ob 3. popoldne v dvorani SNPJ, 2657 S. Lawndale Ave.
OSOBJE:
SIMEN POR$NTA, gruntar in župan ..............Andrej Miiko
URŠKA, njegova žena..............................................Minka Ales
FANI, njuna hči.................................;...................Marya Mohar
BLAŽ SIMEC, kolar....................................................John Rak
MARJANCA, njegova hči...................................Anna Zimmer
PETER BAVDEK, pek..........................................Anton Andres
TINE STEMPIHAR, učitelj.................. ..................Joiko Oven
BARBARA LAHAJNAR, posestnica...............- Mary Udovich
JAKEC, njen tin........................................................John Hujan
JANEZ HRASTAR, župnik....................................Frank Alesh
DR. KLEPEC, zdravnik..............>...........................Peter Bernik
SURLOVA LENČKA, potovka...............................Anna Mitko
MICA, dekla \........................................... ........Mary Andres
Režiser Peter Bern/fc Sepetalka Jennie Gradiiek PO SPOREDU PLES IN PROSTA ZABAVA
igra J. Kovichev Orkester
—————--»--
* * KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * *
Zgodovina Španije je borba teme proti luči io boj posedujocih za stauri r^d
S fašistično Španijo so imeli zavezniki med vojno veliko opravka. Diktator Franko jc prišel na krmilo edino z oboroženo pomočjo italijanskega in nemškega fašizma ter tudi a pomočjo intervencije Vatikana. In pa po zaslugi goljufive nevtralnosti demokratičnih vlad (Anglije, Francije in Zed. držav). Tega diktatorja je pred leti Winston Churchill jako pohvalil, kakor je pel slavo tudi Mussoliniju.	%
Skozi vso svojo dobo je dobival Franko iz teh dežel olje, živila in razne druge potrebščine in le tako se ie mogel obdržati na krmilu. Med vojno so mu to pošiljali, da ne M Ml, šel odprto na Hitlerjevo strano, namreč z vojno napovedjo Angliji in Zed. državam. Tako pa je zalagal Hitlerja le s svojimi rudami in sadjem in pa par divizij "prostovoljcev" mu Je poslal na "pomoč" v vojno proti Rusiji.
Vsled te čudnf politike zapadnih sil so Španski republikanci ostali l*rez opore. Na tisoče jih je v begunstvu, na tisoče jih je poginilo v Frankovih ječah.
Niti organizacija Združenih narodov, n? kdo drugi ne stori zanje ničesar izdatnega.
Kakšna jc ftpanija? Kako se je razvila?
Kdo je kriv bede in zaostalosti njenega ljudstva? V odgovor na ta vprašanja naj slu$i čitatelju članek, ki ga tu podajamo v glavnih obrisih španske zgodovine.
Podnebje, zemlja, način preživljanja. tisočletna zgodovina oblikujejo različne značaje narodov. Spanci se v marsičem razlikujejo od drugih narodov, ker so tudi živeli in žive v precej drugačnih razmerah kakor druga evropska ljudstva.
V	Španiji sta se spopadli Afrika in Evropa in ko so Spanci končno le zmagali nad Mavri, je ta večstoletni boj zapustil v njih globoke sledove. Ali se ne bi popolnoma drugače razvili, če bi bila njihova zibelka v Kopenha-genu ali v Švici? Ali ne bi bili tedaj docela danski ali švicarski smrtniki?
Poglejmo najprej zemljepisno karto Španije! V Italiji n. pr. gre gorovje skoro v ravni črti od severa proti jugu in deli deželo v dve polovici, omogoča pa, da se z obeh strani grade ceste, ki ve* žejo razne predele države.
V	Španiji pa se razteza več gorskih verig od vzhoda proti zahodu. Ta gorovja popolnoma ločijo posamezne pokrajine, ki so zato živele zelo različno življenje in si ustvarile zelo različno kulturo. Večkrat neumlji-ve zastoje v državljanski vojni, ki jo je vojeval španski narod s fašisti, boste razumeli šele, ko dobro pogledate španski zemljevid.
Na severu so Pireneji. V ravnini in neprekinjeni Črti se vlečejo 400 km od atlantskega oceana do sredozemskega morja. Niso tako visoki kakor švicarske Alpe in bi zato človek mislil, da jih je laže prekoračiti. Je pa prav narobe. Alpe so višje, toda tudi širše in se zato dajo na njih graditi ceste, ki se počasi dvigajo in spuščajo. Pireneji so pa največ 100 km široki; njih prelazi so zato zelo strmi tako za človeka kakor za osla. Inženirji, ki so gradili železniško zvezo Španije s Francijo, so to dobro opazili in gresta zato obe progi, ki vežeta Madrid in Barcelono s Parizom, ob atlantskem oceanu in ob sredozemskem morju. Alpe pa reže polno predorov. Radi te neprehodnosti gorovja na severu so ohranili svoje posebnosti od pradavnih časov do danes slavni Baski.
Baski imenujejo sami sebi Ev-skaldunake in svojo deželo Ev-skefa. Učenjaki imajo o izvoru tega svojevrstnega, najstarejšega naroda v Evropi več teorij; njihov jezik, ki ni prav nič podoben ne španskemu,ne francoskemu, bi kazal na to, da je njihova
domovina v Aziji, ker je precej podoben jeziku čerkezov, ki prebivajo na Kavkazu. Gotovo je to, da so Baski trden, odporen rod izvrstnih ribičev, mornarjev, in železno ^trajnih delavcev. Njihovo glavno mesto je že v 6. stoletju postavil neki gotski kralj. Baski, ki jih je okrog 800,-000, prebivajo na ozemlju med biskajskim morskim zalivom na severu in med visokim gorovjem, ki zapira njihovo deželo na jugu in vzhodu. Baski so pokazali tudi v civilni vojni pi*oti mednarodnemu fašizmu junaško žilavost.
Tudi neodvisna republika Andorra s 5,000 prebivalci je ohranila svojo samostojnost, ker leži visoko v gorovju in jo veže z drugim svetom samo ozka steza, Njena glavna vas Andorra šteje 600 ljudi. Andorra se upravlja sama že nad 800 let.
Kakor ločijo Španijo na severu Pirenij od Francije, kakor zapira astursko-kantabrijsko pogorje deželo Baskov, tako tudi druge gorske verige proti jugu kakor Sierra Nevada, Sierra Morena, itd., dele Španijo v več samostojno živečih pokrajin. Kajti smer gorovij določa naravno tudi tok španskih rek. Vse izvirajo na viaoki planoti in ae z veliko brzino preko polno slapov iztekajo v morje. Ker na španskih visokih pogorjih kmalu skopni sneg. te vode kmalu upadejo in v dolgih, Vihih poletjih se največje reke spreminjajo v ozke potočke. Izjeme tvorijo deloma le reke Tajo (izgovori Taho) in Quadalquivu od morja do Seville.
Veliki srednji del države sestoji iz visoke planote, ki jo pa visoko gorovje Sierra de Gua-darrama spet deli na dve polovici; staro in novo Kastilijo. Ka-stilija, ki pomeni po nase deželo gradov, je prav lepo ime. Toda življenje v nerodovitni Kastiliji je trdo. Že pred 2000 leti so bili Rimljani mnenja, da bi morala ptica, ki bi hotela preleteti Kastilijo, nositi s seboj vodo in hrano, če ne bi hotela umreti od žeje in lakote. Kajti gorovja, ki obdajajo to visoko planoto, so dovolj visoka, da zadržujejo oblake, ki se dvigajo s Sredozemskega morja in atlantskega oceana. Posledica tega je, da trpi Kastilija devet mesecev pod peklensko vročino, druge tri mesece je pa izpostavljena mrzlim ln suhim vetrom, ki neusmiljeno brijejo po goli planoti brez go-
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE

Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS
zdov. Od živali vzdrže tu samo ovce. Edina trava, ki uspeva, je esparto-trava, ki je tako trda, da pletejo iz nje košare. Velik del te planote se ne razlikuje mnogo od puščave. Tako bo vsak razumel, zakaj ima Španija mnogo manj prebivalcev kakor Anglija, ki je po obsegu mnogo manjša. Revščino teh krajev dobro razodeva slavno efelo "Don Ki* hot", ki ga je v slovenskem prevodu izdala "Slovenska matica". Junak tega romana Hidalgo ima ponosno ime Don Quijote de la Mancha. La Mancha (izgovori mančat ali arabska al manŠa ne pomeni nič drugega kakor divjo pustinjo. Tako znači ime junaka "gospodar pustinje". Poleg nenaklonjene narave so pa Španci trpeli še pod tem, da je pripadala še tista nehvaležna zemlja cerkvenim in drugim velepose-stvom. Povprečni Spanec z vso svojo družino je imel zato toliko premoženja, da je lahko vse skupaj naložil na enega oslička.
Bogat pa je iberski polotok na rudah: zlatu, srebru, bakru itd. Ta naravna bogastva so vzbujala poželenje sosedov že pred dva tisoč let. Ko se je Sredozemsko morje spremenilo v torišče boja med afriško Kartago in Rimom, se tudi Španija ni mogla več izogniti svoji usodi, da sta se na njenih tleh za njene naravne zaklade tepla tuja roparja. Komaj sta izginila ta dva, ko so divja plemena s severa uporabila Španijo kot prav primeren most za prehod iz Evrope v Afriko.
Potem se je v 7. stoletju nekemu arabskemu roparju zasanjalo, da bi bilo dobro, če bi se podal na velik roparski pohod po svetu. Cez sto let so ta divja plemena osvojila vso severno Afriko ir. 711. leta se je njihov poveljnik Tarik podal v Evropo, ko je izkrcal svoje vojake v Gibraltarju. Od te slavne pečine, ki jo imajo zadnjih dvesto let Angleži v rokah, je prodiral dalje v Španijo.
Španci so se hoteli upreti te-itau afriškemu navalu. Toda sama geografija njihovega polotoka je preprečila vsako enotno, sklenjeno akcijo. Ovirale so jih gore in oviral jih je separatizem, ki se je razvil pri vsakem španskem plemenu, ki je živel sam zase v svoji dolini ali soteski. Da bomo bolje razumeli, naj omenimo, da je še danes pet tisoč španskih vasi, ki niso direktno zvezane niti med seboj niti z zunanjim svetom. Marvi, čeprav divje ljudstvo iz afriških pustinj, so premagali Špance, -ker so bili pod enotnim vodstvom in so navdušeno krvaveli za Alahovo vero in svojo skupno moč. Španska plemena pa so se borila vsako zase, in so se med seboj postrani gledala, namesto da bi združeno nastopila proti skupnemu sovražniku.
Sedem stoletij španskih vojn z Mavri je nepretrgana veriga medsebojnih Izdajstev posameznih krščanskih poglavarjev v korist Mavrov. Prodiranje mo-hamedancev se je ustavilo šele ob odporu Francozov, ki so pa prepustili Španijo njeni usodi.
SIcer so pa Mavri neizmerno mnogo koristili Španiji. Njen južni del so spremenili v pravi vrt; ti ljudje Iz puščave so znali ceniti vodo in ljubili so drevesa ln rože, ki so jih morali v svoji pravi domovini tako pogrešati. Cordovo so si izbrali za prestolnico in to mesto je Štelo 000 javnih kopališč, preden so ga spet zavzeli katoličani. Vod katoliškim gospodstvom je padlo pre-


six am* mm * »m« iiEcnons
bivalstvo Cordove z 200,000 na 50,000, število javnih kopališč pa z 900 na nič. Mavri so zgradili celo mre*o prekopov za namakanje zemlje ln vpeljali pomaranče, detelj ne, sladkorni trs, bombaž. S prekopi iz reke Quadal-quivir so dolino med Cordovo in Sevillo spremenili v "huerto", velik vrt, na katerem so tedaj kmeti štirikrat na leto spravljali žetev. Povabili so inženerje v deželo, gradili univerze, na katerih so znanstveno študirali poljedelstvo in druge praktične vede, in sezidali so edine ceste, ki jih ima Španija še danes. Mavri so prinesli zaostali katoliški Evropi matematiko in astronomijo in tudi dela starih Grkov so spet odkrili Evropi. In še eno moč so znali dobro izkoristiti; namesto da bi Jude zapirali in preganjali, so jim dali popolno svobodo, da so s svojimi organizatoričnimi in trgovskimi sposobnostmi delali za napredek dežele.
In potem se je zgodilo tisto neizogibno. Skoro vsa Španija se je pokoravala njihovi vladi, s strani lcatoličanstVa jim ni grozila nobena resna nevarnost. O tem raju na svetu se je raznesla vest še v druga arabska in ber-berska plemena, ki so še trpela žejo in pomankanje v afriških puščavah. Ker je bilo mohame-dansko gospodstvo vedno avto-kratično, je za visel njih uspeh ali neuspeh od sposobnosti ene same osebe. Dinastije, ki so nastale iz zdravih, medvedje močnih kmetov, so kmalu propadle v vedno večjem razkošju. Drugi zdravi in močni kmetje, ki so se Še potili za svojimi volmi, so z zavistjo gledali na razkošno življenje \ Alhambri in Alcazarju. Začele so se zarote, umori, državljanski boji, cele družine so

24. I»lt. AND MARCH J,"lWJ Of PROLETAREC. weekly at Chicago. Ill ,
rW
for October
Sum •! lUtiMM.
County ol Coo4
Sefort M, * Notary T*Mk in and for tk« Stare Md count v afore«airf. personally appear«* AMoft Trimf	Having been duly »worn
according to law. depwea and »ay* that he it the ttesiiMM manager ol »Ke Proletarec ami that the following ie, to the beit of h* knowledge and belief, • true »tatemeni the ownership, management (and il a drily paper, the cirruU-tioa), of the aloretam pupation for the dat« »hown ia the d£ve caption, reoulre.l hy the /Ct Of August 24. !*?. as .mended by the V of MarrkY 198Š and Jnly 2, !**. embodied ia lectio« »7, Postal Liwi and Regulation!, printed M the reverie al thh iona, to wit
I. Thatth Sahar, editor
mmw ---1 " ----
addrrue. oC thejMih-
Workmen i Publwhing Co..
Ave , Chicago 29. Z*'u- 2542 S> H*rali" Avt •
Mahagiaa Editor None
Sun nets Manager Artton Udovich.
That ^tha ownor i^ Jueoalav ^ Workm«^«
rWMitspaderriloa! tjSTalaar^e'Xi^lfc 25. U PhUip Ood.na. 3211 S Pulaaki H I Medial. »10 S Lawndale Ave —P. A
S. Avgn Ave -Joe C&tr
Oven, I'.lar-Fravk
Hflk, in Efterutlve Egarutive Secretary S. That the known bondholder!, mortgagee«, and oHur iwvfty kddtti f^imi ••Ušta^ 1 per raat or morr of total amount ol bond«. ■Mti4h, or other wcurttiH ares 'prone
4. That the two paragraph« neat above, tiring oI the owner«, »tor k holder«, and
tuv MM«« ara »HC uwitrti,	■
•erurity holder«, M any. roataia not only the l»t ol ttockbolder« and aarurity holder« a* they appear upon the book* af the ronnpaav but aho in tmm where the itorkhofder or •arurttv holder appear« upon the boolu ol the company a» trustee Sr la any ether fiduciary relation, the name of
.fc m --------i ii i m ii i llA .	. —	. ■ i.il,.
uc prf ton or corporation tar vmei mi inww« te acting, k given; rfhft that tfc» «aid t Wo paragraph« contain ttatement« emhraein« affiant'« full knowledge and beliel at tn the cirruimtgRret^and
rondi i ion. under which Hoc k holder« and »eeurlty bolder« who da not appear opon fhe book« ol the company a* trmtee«. nolo Itock and «er«ri-Ha« in a capacity ether than that ol a boaa fWe awnei and thit affiant ha* no reaton to be-Hahre Hurt any other penon. aamriatlon. or cor. i i ion ha« aay interest direct or indirect in the boUdi. or other tecuritie« than aa M
27 »fork
Med by bi
9. That the aver
X mat t M average number ol ropie« ol each itna oI thh publication ««M or dhtcthaied. through the math or otherwi«e. to paid «ub-arriher« donna the twelve month« preceding the dale thown above k 147V
mm t'dovieh. Bu«inew Manager nad »u bar r i had before me thti 10th
im)
Frneot J
I Dre«bar. *fma»y PuhMc commiation e«pn* February t, 1*0)
bile iztrebljene in drugi so sedli na njihova mesta. Na severu so se )>a začela prebujati posamezna španska plemena, ki so se počasi privadila, da so slišala na imena Castilla, Leon, Aragon, Novarra, Katalan itd. Iz te prebujene zavesti so začele nastajati majhne države in končno ao sklenili, da vsaj začasno pozabijo na medsebojne prepire, ds preženejo Mavre. Ta skupnost se je izrazila v tem, da se je kralj Ferdinand aragonski oženil z I za belo kasti lsko.
V tej veliki vojni z Mavri je bilo nad trideset tisoč krvavih bitk. Cerkev je izpremenila nacionalno osvobodilno vojno v versko vojno in s tem pahnila Španijo v nesrečo, ki jo morajo občutiti Španci do današnjih dni. Spanec je postal vojščak križa — zelo plemenita stvar, ki pa je spravila deželo na rob propada.
Iz verskega fanatizma so uničili vse mavrske umetnine in njihovo "posvetno" (torej hudičevo) kulturo. Mavri so bili pobiti, v kolikor niso prej zapustili dežele. Sledili so jim Judi. Kar jih niso pobili, so jih naložili na umazane ladje potem, ko so jim pobrali vse, kar so imeli. Kjer se je poljubilo kapitanu ladje, je uboge Jude izkrcal na suho.
Španci so trpeli sedem stoletij pod verskimi vojnami in inkvizicijo. Na tem je ljudstvo izkrvavelo in obubožalo. Kar j e š e ostalo, so si prilastili aristokrati.
O posestnih in družabnih razmerah v Španiji po zmagi kato-lištva je pisal s pogumno odkritosrčnostjo Edvard Kocbek med drugim:	,
"Sto tisoč ljudi je imelo 12 milijonov hektarov zemlje, en milijon kmetov 6 milijonov hektarov zemlje, dva milijona kmetov pa nista imela niti trohice zemlje, poleg njih pa sta bila še dva milijona poljedelskih delavcev. Posestniki latifundij (med njimi je bila tudi Cerkev) so proti silno majhni dnini in zavarovani s carinami kopičili ogromne dohodke. Bili so neomejeni gospodarji Španije, zato ni nič čudnega, da je danes od 50 milijonov hektarov španske zemlje obdelanih le 20 milijonov hektarov in da je od 23 milijonov prebivalstva več kakor 9 milijonov, to je nad 4095 od dneva plačanih delavcev «•« Zato so tudi kulturne razmere pretresljive. Analfa-betov je v vsaki pokrajini na splošno 50—609$, v Madridu je bilo v nedavnem času še 40,-000 otrok brez šole. Zelo majhna plast plemičev, industrijalcev in bogatih meščanov vlada neomejeno s svojim kapitalom ter živi v bogastvu in razkošju, velika večina pa v nevrednih, včasih celo v živalskih razmerah. Zato je razumljivo, da razlika med obema svetovoma ni le gospodarska. V Španiji obstoja močno
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST 26th STREET
Tel. CRawferd 7-ttlt orriCE HOURS: 1:1« to 4 P. M.
(Except Wed. Sat. and Sun.) i:St to 8 I# P. M.
(Except Wed., Sat. and Sun.)
Res. 2219 Sa. Rtdaewair Ave. Tal. CRawford 7-S44S IT no answer - Call AtTatta 7-57M
razredno sovraštvo, veliko družabno nasprotje, kakor ga ni več zlepa najiti . . . Veliko, zelo veliko krivdo ima španska duhovščina, posebno višja."
Gospodarsko in kulturno najvišjo stopnjo od Vseh narodov in plemen na iberskem polotoku so dosegli Katalanci. V Katalaniji se je tudi najmočneje pojavil odpor proti diktaturi Prima de Ri-vere. Po zlomu te diktature so začeli Španci spet svobodno dihati in se pripravljati, da popravijo vse tisto, kar so tirani nad njimi zakrivili. Sredi teh naporov so navalili na nje spet — Afričani pod vodstvom evropskih fašistov. In z njimi so morali Španci v civilni vojni bojevati najhujše boje na življenj^1 in smrt. Bili so poraženi, toda ne za zmerom! Hrepenenja po svobodi jim fašizem ni mogel iztrgati.
Anton Jankovich piše
Cleveland, O. — Z upravni-štvom Ameriškega družinskega koledarja za letnik 1950 smo se sporazumeli, da izide pravočasno. To so meni in drugim • za trdno obljubili.
Koledar pravočasno izdati se pravi, da mora biti ta knjiga med nami pred 15. decembrom in ako le mogoče še prej. V nobenem slučaju pa ne pozneje kot do novega leta. Kajti kot se dogaja zadnja štiri leta, da izide z zamudo pozno po novem letu, pa ni pravilno in ne koristno. Škoduje finančno, dela težave
razpečevalcem in četudi je to dobra, vplivna knjiga, je vendar na izgubi vpliva pri oglaševalcih in pri naročnikih. Pa kaj vam bi pravil o tem — saj sami veste iz svojih skušenj. Nazadnjaški koledarji izidejo navadno že v novembru, čemu bi torej naš Družinski koledar bil toliko pozneje dotiskan, vezan in razposlan?
Sklenil sem, da se ne dotaknem več nobene agitacije zanj —ako prav sodelujem pri Proletarcu že 39 let, ako bo znova zamuda.
A vsled obljube, da je ne bo,f sem se znova podal na delo in s prav živahno agitacijo nabral vanj mend<^več oglasov kot še kdaj prej. Tako se zavezujem tudi z izjavo, da se bom enalv> potrudil v razpečavanju koledarja letnika 1950, pod prej omenjenim pogojem.
Apeliram na vse druge naše sotrudnike po naselbinah širom te dežele, naj tudi oni trdno po-primejo, sedaj v nabiranju oglasov, potem v razprodajanju knjige i
Močno apeliram tudi na one sotrudnike, ki pišejo povesti, članke in razprave v koledar. Urednik poudarja, da če pride vse gradivo skoro naenkrat kdaj pozno v jeseni, v tiskarni tega ne morejo postaviti na mah— pa so nove zamude. Če še niste; torej znova priporočam, pošljite svoje gradivo takoj.
Torej vsi skupaj — korajžno naprej! V skupnosti je moč. "
— Anton Jankovich.
-
&>! Saturday j
4 ^r J \ A Oct. 15 :
/ Yv i \ i \..................*
Sliwtist Dtllf
m the day to say "be happy" with
flowers
V soboto 15. oktobra sc praznuje takorekoč Najslajši dan ("Sweetest Day'*). Kako lepa ideja *	— za tak poseben dan, v katerem ste lahko
posebno prijazni, naklonjeni in dobrotljivi.
Vsi, katerim to od vaše strani mnogo pomeni, spomnite se jih na ta dan in jim naročite cvetlice. Vaš cvetličar ima lepe vrtnice in nageljne, ter razne lepe jesenske rože, s katerimi vam lahko gostoljubno postreže.
Pokličite vašega cvetličarja še danes in naročite rože onim, ki so vam pri srcu. Naredite to najslajši dan vsega leta. Ne pozabite vaše ljube, žene, njene matere, in vaše matere, posebno pa $e onih, kateri so vsled bolezni primorani biti v notrajščini ali pa v bolnišnici.
Sv it ttit/t Flo*et* Vaš cvetličar lahko pošlje telegrafično rože za vas, kamor to želite.
Foslušajte cvetličarska športna poročila v soboto l>b 6 pop. s radio postaje WBBM.
ooooeoooo»»»»»ooeooo»»»oe»oeeaa»»eeooeoeeea»»aaoeaoo!
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
%
Parkview Laundry Co.
1727-1731 W. 21st Street	CHICAGO 8, ILL.
Kno postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno
TELEFONI: CAnal 6-7172—S-717S
eeee^eseeeeeeeeaeeeaeaeesaeeeaeeeeeeeeeaseeeeeesaeee
-—- .
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VKST PO ZMEtNIH CENAH SE VEDNO OMNITE NA UNUSKO TISKAtNO
ADRIA PRINTING COMPANY
Tel. Michigan 2-3145
1838 N. HALSTED ST.	CHICAGO 14, ILL
PtOiKTAREC SE TISKA PRI NAS

Iz SANSovega urada
3854 W. 26th St., Chicago 23, III.
Telefon: LAwndmle 2-0911
L Adamk meni, da bo Titova Jugoslavija prevedrila nevihto
Naš rojak Louis Adamič se je vprašanje. Stari srbohrvaški
vrnil iz Jugoslavije sredi sep- problem nikjer več ne obstoja, tembra. Za objavo je napisal Ttto in drugi voditelji Nove Ju-sledečo izjavo:	goslavije so odkriti in resni lju-
V Evropi sem prebil osem me- dje, izredno pogumni in iznaj-secev, šest v Jugoslaviji. Prepo- dljivi. Titova povezanost z dr-
toval sem 11,000 milj po vseh krajih države. Imel sem številne razgovore ter dolge sestanke in intervjuje z maršalom Titom in z večino drugih višjih voditeljev, kakor tudi s pisatelji, umetniki in drugimi izobraženci. Udeležil sem se nekoliko kongresov in " mnogih krajevnih sej in sestankov. A kar je še važnejše, pogovarjal sem se in zrl v oči tisočem moškim in ženam ter mladini v Srbiji, Hrvaški, Sloveniji, Črni gori, Bosni, Hercegovini, Makedoniji, Vojvodini in Istri. Opazoval sem novi vladni sistem, nove ustanove, novo demokracijo, ki se je uveljavila kot posledica revolucije, pričeta leta 1941 in ki se še nadaljuje.
Napisati nameravam dve ali tri knjige o Novi Jugoslaviji. Prva se bo imenovala 'Tito' in bo izšla čim najbolj zgodaj bo
nje Balkana. Rusija in Anglija sta začasno povezani proti Ze-dinjenim državam. Jugoslavija se nahaja v središču ognja te borbe. Njen položaj sigurno ni lahak.
Prepričan pa sem, da bo Jugoslavija — zaradi prirojene sile njenega ljudstva in posebne kakovosti njenega vodstva — pre-vedrila to nevihto. Vedno sem bil ponosen na svoje jugoslovansko pokolenje, toda še nikoli tako ponosen kot sedaj.
i Prevod iz angleščine - SANS)
ZOPET VRZEL V N ASIH VRSTAH
Chicago, 111. — V torek 4 pram njemu globoko ukoreni-! oktobra me je poklicala po tele-njena,	fonu Anna Pichman. "Mary je
Spor med Kremlinom in Ti- umrla sinoči," mi pravi. Anna torn je preveč kompliciran, da Pichman je njena sestra, rojena bi mogel o njen razpravljati v Urbantz.
tem članku. Rečem naj le. da je Mary Matjašič je bila že prebil neizogiben. Jugoslovansko ce j dolgo težko bolna, toda vsi •tališče v tem sporu pa je mo- njeni prijatelji smo upali, da se calno in politično zdravo. To bo že kako pozdravila. Toda ču-stališče je zgodovinskega pome- deži se ne gode — saj ne v ne-na in bo cenjeno v polni meri; ozdravljivih boleznih in tako je šele kako desetletje odslej. sedaj rešena muk in skrbi.
Važnost jugoslovanske-Titove Vse od kar je Maty prišla iz vloge v sedanji svetovni drami stare domovine, se je naselila na je večja kot pa vsako pretira- severni strani Chicaga (north
žavo je zelo globoka in ravno-tako je udanost ljudstva na
-
vanje. Se vedno je slabo umlji va. Časopisi ne povedo skoraj ni-
side). Tu se je poročila s Ferdinandom Matjašičem. Njegovi
česar. Je pa to važno ne samo prijatelji smo ga poznali pod
Skrb zapada A sH za njihove stare Hitarese v novi Kitajski
(Konec s 1. strani) nadaljevati s tem razmerjem in posebno Američani so prepričani, da bodo prej ali slej razlaščeni.
Intervencija ni več mogoča
V	starih časih se je v takih primerih na Kitajskem vselej dogodila intervencija ene ali druge velesile, ali pa vseh skupaj, kot npr. v času boksarske vstaje. Dostikrat so Angleži sami "posredovali" s svojo oboroženo silo, večkrat tudi Japonci, ameriška vlada pa je proglasila na Kitajskem načelo "odprtih vrat" — namreč da si na Kitajskem ne sme nobena tuja država ustvariti kakega ekonomskega ali političnega monopola. Kitajcem naprednih nazorov je bilo to všeč. Hudovali pa so se posebno angleški industrialei in veletrgovci, ker so začutili, da se jim bo ta velika drsava—njihova molzna krava — prej ali slej izmuznila iz rok.
V	naši deželi jih je bilo mnogo, ki so priporočali intervencijo celo sedaj, ko je Čiang Kai-šek povsem izgubljen in v ubež
ifirtSTS^imSL^vSEk Socializem ni samo
stvar delavcev
tovi kak drug upravičen vzrok za dovolitev ločitve! Se še spominjate, kako so tik po revoluciji pisali v reakcionarnem tisku vse povsod, kako je v Rusiji uvedena "svobodna ljubezen" in da si lahko privoščiš v spolno naslado kogar si hočeš' Seveda izbilo tisto le propaganda. 4 milijone ljudi po svetu ji je nasedlo. Tudi en shod JRZ je bil razbit raditega, ker je rapčna skupina kraljevaških srbskih razborite-žev vpila, da smo boljševiki in da hočemo uvesti tudi v Ameriki in v Jugoslaviji "svobodno ljubezen", kakor so jo v Rusiji. Nu, ako bi tisti Srbi šli v Rusijo; se jim bi za njihove žene in hčere ne bilo treba nič bati — prej-kone so veliko bolj izpostavljene nevarnostim tukaj kakor pa bi bile tam.
"A. D." s Petrom Koprivo vred se ljuti, ker je dobil Josip Broz-Tito v ameriški vnanji politiki nekaj opore, seveda ne da se bi zgolj njemu pomagalo ampak se je ga podprlo v njegovem boju proti veljakom v Kremlju. Hudujejo se tudi begunci — kot npr. škof Rožman, hrvaški Maček, Petrov prijatelj dr. Miha itd. Ampak diploma-
n*go vseh ljudi
(Konec s 1. strani) Marx je bil sin premožnega advokata, oženil se je s sestro tedanjega pruskega notranjega ministra, imel je vse možnosti, da si uredi udobno meščansko življenje, toda imel je druge ideale in zaradi teh idealov,je prišel v pregnanstvo v London, kjer je moral nekoč zastaviti svoj suknjič, da si je kupil papirja, in si moral pri sosedih izposoditi denar, da je plačal pogreb svojega edinega ljubljenega sina, ki mu je že kot deček umrl. In pri takem pomanjkanju je gladko odklonil dve Bismarckovi ponudbi, ki bi mu zagotovili lepo eksistenco! I n še bolj se je zakopal v delo, mimo katerega svet več n e more.
Kaj je , bilo odločilno pri njem? Kaj mu je dajalo moč za dosledno nadaljevanje svojega dela? Moralni odpor proti staremu redu in strastna volja po pravici. In pri vsakem človeku so ti moralni vzroki me-rodajni, da se odloči za eno ali cija velesil ima svoja pota, pa!** drugo. Vsi ljudje se ne more-
za Jugoslavijo, temveč za obči imenom Nande. Bil je krojač ništvu. Toda tudi naši visoki ofi- j ali pa v Kreralu. Kakor jim v ka- se je naučili, suho znanje še ne
napredek, za vsa progresivna po poklicu. Pred leti je obolel iclrJ» v Pantagonu vedo, da bi gibanja in za ljudstva vsega sve- in dolgo trpel. Preminul je v svetovno javno mnenje take in-ta Skoraj vse, kar se zadnja težkih bolečinah pred šestnajst tervencije ne pozdravilo in da bi mogoče leta 1950. To knjigo se-j leta pise in govori o Jugoslaviji meseci. Svoj dom sta imela aaj naletela ™ed maso kitajskega daj pišem in popolnoma nič ne na zapadu in na vzhodu, je ne- North Talman Ave.	I naroda na odpor. Ze sedaj mnogi
dvomim, da bom zaradi nje na- resnično, pol resnično, zavito, Bila sta si velika prijatelja ameriški reporterji trdijo, da
-----------, _ .	- -	-	das.	življcnje ni tipalo koli^or ž<; d°bre«a smo storili
na Kitajskem, vse eno nas ta-
letel na napade od gotove stra- površno, brezpomembno ali pa ni še predno zagleda dan. Toda, naravnost bedasto to bo še koristilo. Po skrbnem premišljevanju sem se lotil te
naloge z odprtimi očmi. ^Težko je ob kratkem povedati tem, kar sem zvedel tekom
rož po njuni trnjevi poti.
Prosim, da me pravilno zasto- j Oba sta bila aktivna v dru-pite: življenje v Jugoslaviji ni štvih, dokler sta bila zdrava. On noben raj, nikakšna ohcet. Mno- prvotno v društvu Gorenje SS-gim ljudem je težko. Stvari še PZ, ki se je pozneje z njihovo niso urejene, kakor bi mogle bi- j zvezo vred združilo z SNPJ, in
ona pa je bila članica društva "Nada" št. 102 SNPJ, krožka št.
štvo in da pomeni socializem pravičnejšo in človeka vrednejšo ureditev življenja.
Osnovno bistvo socializma je torej v ideji pravičnosti, v volji po medsebojni pomoči m pravični vzajemnosti, v delu za tako ureditev odnošajev med ljudmi, kakor odgovarja človeiki vesti.
Zato pa, socializem ni samo stvar delavcev, ampak je vprašanje vsega ljudstva.
Originalna imena krčem
Gostiln, ki obstojajo še iz prejšnjih časov, je mnogo v raznih deželah. Z njimi obstojajo tudi originalni, stari naslovi, napisani nad vzhodnimi vrati v gostilne. V nekem angleškem časopisju je navedena cela vrsta takih zanimivih imen na .gostilnah. Tako je v Cheptowu gostilna, ki se imenuje: "Pri staremu natrkane-my filozofu". "Pri človeški nogi" (v Breslavi). "Pri luknji v steni" (Ortovich). "Pri smejoči se nuni" (Dudley}. V Columbu-su v Severni Ameriki je gostilna z dvema napisoma in sicer ob vhodu v ječe. En napis je
naj bo v Beli hiši, v Pantigonu,|jo naučiti ekonomije in teori- J obrnjen k cesti, vodeči iz mesta in se glasi: "Zadnja priložnost za pitje." Dr*igi, ki je obrnjen k vratom ječe, se glasi: "Prva priložnost za pitje." _	Tudi v nemških mestih so se
Peter ne bo še mogef na svoj krivičen in škodljiv za vse člove- j n a š 1 a raznovrstna zanimiva
imena, ki pa sedaj vedno bolj izginjajo. Tako je v Berlinu: "Pri veseli kokoši," "Pri strumnemu psu," "Pri prvemu
iVfl
v londonskih državnih palačah, je o večvrednosti, pa četudi bi
ki mrzli vojni ali pa v diploma- vzpodbuja k delanju. Lahko pa tičnih manevrih boljše kaže, ta-! se razgibljejo ljudske množice ko se obračajo. In izgleda, da na spoznanju, da je kapitalizem
kratkotrajni prestol, ki ga je
O SL ,
mojega šestmesečnega bivanja	ti ali kakor bodo eventuelno, ko v Jugoslaviji. Bojim pa se, da	si novi ljudje na odgovornih mete moje pripombe niti načele ne	stih pri novih ustanovah in no- o Progresivnih Slovenk, samo-
V*% rv #1	• t a*.. • m m«% p«1 i JL m « L m 1 —. a 1 JL2«. i _ ? i _ __ _	_ 11___• _ s _ •_i v	t •_;	.	_	_
bodo površine različnih plati živ-1 vih procesih pridobe izkušenj in
ljenja v Novi Jugoslaviji. Upam	lastno zaupanje. Jugoslovanska
torej, da bodo čitatelji imeli to	revolucija je proces, ki sega ze-
v mislih.	lo globoko. Za nekatere starejše
Nova Jugoslavija je silovita	ljudi je boleča. Zahteva velike i va predsednica 15 let.
dežela. Tam je karakter. Tam je	napore in žrtve skoraj od sle- Pokojna Mary je bila zvesta
cilj. Sila revolucionarnega tem-	hernega.
stojnega podpornega društva |4Zarja", ženskega kluba "Bled" na severni strani, v katerem je bila ustanovna članica, in njego-
pa je skoraj neverjetna. Ljudstvo je zajeto v umornem naporu, prepojeno z jasnim smislom in občutkom bodočnosti.
S svojimi naravnimi zakladi je Jugoslavija primeroma ena
Toda važno je vedeti, da le en mali delček prebivalstva misli in pričakuje, da se bodo vrnili stari časi in razmere, ki so vladale v Jugoslaviji pred vojno. Takozvana 'opozicija' je pri-
izmed najbogatejših dežel na bližno toliko važna kot mozol-
svetu. (To je eden izmed vzrokov, zakaj bi jo velesile rade po-basale v svojo malho.) Ta bogastvi bi se dala izkoristiti v dobrobit jugoslovanskega ljudstva le potom načrtnega gos pod ar-st* y— potom socializma. To se -J, izvaja v čedalje večji meri. Ljudstvo gradi socializem. Videl sem velikanske nove tovarne, hidrocentrale in projekte, ki bi se smatrale velike tudi v Ameriki. Gradijo jih na naporen način, brez zadostne mehanizirane pomoči. Delo, ki ga ljudstvo polaga v te projekte, je res herojsko.
Največje bogastvo Jugoslavije pa je — njeno ljudstvo, svojstvena zbirka človeštva. Njihova revolucija je čudovit razvoj. Pozdraviti bi jo morali vsi pošteni, progresivni, antiimperia-listični Amerikanci. Za dosego tega bom storil kar največ mi je mogoče.
Princip federalne oblike države ter čislanje kulture vseh narodnosti je rešil narodno
ček na slonovi zadnici. Komin-formijska skupinica je tako majčkena, da takoreč sploh ne obstaja. Kar je pa je, dela roka v roki s staro reakcijo.
Velikanska večina Jugoslovanov ima resnično sliko o dogajanju v državi in podpira osnovne principe politike Titove vlade. Mladina z neznatno izjemo je z dušo in srcem za novi red. Gleda v bodočnost tako jasno kot mladina na Balkanu še nikoli ni gledala. Ne boji se ničesar. Zmagati misli. Misli postati svoboden narod, ki bo imel priliko razviti svojo domovino, svoje pospodarstvo, svojo kulturo— na svoj lasten način, po sistemu, ki je prilagodljiv njenim tradicijam in narodnemu značaju.
Kot država se Jugoslavija danes nahaja v čudnem, težavnem položaju. Vprašanje je preveč komplicirano, da bi ga mogel v nekaj besedah razložiti. Med velesilami se sedaj vrši silovita borba, borba veleimperializmov, ki so zainteresirani v obvladova-
AMERIŠKI »KUŽINSKI KOLEDAR
LETNIK 1950
KMALU IZIDE
CiNA SAMO $1i0
Naročila na$lovite
PROLETAREC
*
2301 So. Lawmkrft Avt,	Chicogo 23, KI.
naročnica Proletarca, pomagala je vsako leto razpečavati Ameriški družinski koledar in pomagala je leto za letom na priredbah kluba št. 1 JSZ, dokler je imel v sezonah skoro vsak drugi mesec kako dramsko predstavo.
Bila je klobučarka in delala kolikor je mogla, da je pomagala bolnemu možu in vzgojila dve hčeri. Ena — tudj nji je Mary ime — se je izučila za učiteljico. Ko se je omožila, sta se z možem preselila v Kalifornijo. Mary je svojo mater povabila v njeni bolezni k sebi, da ji bo stregla, kjer je tudi preminula. Njeno truplo so prepeljali v Chicago. Pogreb se je vršil pod vodstvom Žefranovega zavoda na Wood-lawn pokopališče, kjer je pokopan tudi njen soprog.
Na priredbah kluba št. 1 JSZ je Mary dostikrat prevzela kuhinjo in delala pri tem delu od zjutraj, da je vse pripravila, in nato do poznega večera, proti malenkostni odškodnini. Radi so jo imeli vsi, ker bila je družabna in vljudna, čeprav ji usoda ni bila mila.
Stara je bila šele 58 let. Zapušča dve hčeri: Mary, poročena Moe, v Kaliforniji, in Ber-nice, poročena Christenson v Chicagu, dalje sestro Anno Pichman v Franklin Parku, 111., in dva brata: Petra Urbanca v Chicagu in Franka v Willardu, Wis., v starem kraju pa brata Jankota in sestro Heleno. *
Pokojna Mary je bila rojena v Kranju na Gorenjskem. V Ameriko je prišla 1. 1907 direktno v Chicago in živela tu vseskozi, kot že v začetku omenjam. Preminula je 3. okt. po silnem trpljenju, pri hčeri Mary, v Ver-dugo City, Calif. Tudi hči Ber-nice je bila poleg.
Da je bila priljubljena med rojaki in tudi drugimi, ki so jo poznali, so pričali številni obiskovalci, ki ao prihajali v po-grebnikovo kapelo, in pa pogreb drfe 10. oktobra.
Z Mary sva se dolgo poznali in si bili v prisrčnem prijateljstvu od kar sva se seznanile. Hudo mi je zanjo. Preostalim moje iskreno sožalje.
— Angela Zaitz.
Porabite vsako priložnost ▼ zbiranju listu v podporo. Kjerkoli se jo naii prijatelji posluil-
jo. imnjo tnpeh.
Imeli ga boste tudi vi on ob enem pomagali Proletarcu.
imel dan in eno noč v Beogradu qa tir Imn	..rn#J
ne da bi se nanj kaj usedel. Mu- | aAIMi ima nOV Urad
dilo se mu je na varno čim je Slovenski ameriški narodni mošnje ljudstvo bolj in bolj mr- bil proglašen za kralja. Sedaj se svet (SANS) se je preselil iz j okrepčilu v zakonskem stanu, zi, ker smo se toliko trudili ob- počuti varnega le v Angliji, v, svojega prejšnjega urada, ki je ^ležeča ob hiši uradnika, ki kle-varovati režim, katerega kitaj-i Zed. državah in morda v Švici, bil na 3424 W. 26 St. v Chicagu, pa civilne zakone), "Pri možu ski narod ni maral in se ga je ne pa kaj posebno v Franciji, na 3854 W. 26th St. vsled tega s silo iznebil. To svo-i Spomin ima in ve. da bi njegov Naslavljate v bodoče vse kar jo namero bi lahko že dolgo tega oče morda še živel, ako ga ne bi se SANSa ter njegovih re-
izvršil, ako ne bi imel Ciang Kai-, spretna intrigarska diplomacija |jfn||,	^ _^ je ome«.
"	' ~ ^ privabila na kraljevski obisk v jeno — SANS, 3854 W. 26th St.,
francosko republiko, v kateri j«; Chicago 23 III izgubil življenje, njegova na-	'
slednika regent Pavle ter sin SANSov novi urad ima tudi Peter pa monarhijo Karadžor- drugo telefonsko številko: žev.	' LAwndale 2-0977.
šek na svoji strani ameiisko vlado, če bi ga ne zalagala z mu-nicijo in dolarji.
Na kako aftneriiko intervencijo torej ni misliti, ne glede kako so jo minule tedne nekateri člani zvezne zbornice zahtevali. *
s štirimi centi", "Pri zadnji instanci" (poleg višjega sodišča i.
V	drugih državah je n. pr. v Breslavi: "Pri poljskemu Boguf\
V	Leipzigu je krčma: "Pri stari slamnjači", "Pri hlevu pive" (v Kolinu). V nekaterih mestih so gostilne blizu pokopališča: "Pri zadnji solzi".
In v Lljubljani je "Figa-birt".
Anglija še bolj v zagati
Se v težjem položaju je Anglija, dasi Ciang Kaišku ni niti z daleč pomagala toliko kot so mu Zed. države. Kajti oni imajo kolonijo Hong Kong, ki je kitajska zemlja v bližini Kantona; imajo ogromne investicije v Sanghaju, posojila in razne druge interese in boje se, da jim jih bo v tem velikanskem prevratu težko kaj oteti. Zato bi radi novi režim čimprej priznali, a v Washingtonu so jim to odsvetovali.
Tudi Francozi so v skrbeh — predvsem za Indokino. Nacionalistična Kitajska je imela v nji kak ducat konzulatov. Ako sedaj Francija prizna kitajsko komunistično vlado, mar ne bo tudi ona upravičena imeti v francoski Indokini dvanajst konzulatov in s tem dvanajst komunističnih propagandnih celic?
Sovjetska unija je novo kitajsko vlado priznala brez oklevanja. Nji so sledile druge države sovjetskega bloka in pa Jugoslavija. O slednji v Londonu in v Parizu menijo da zato, ker se nadejajo, da Moa Tze-tung, ki načeljuje komunistični kitajski vladi, ne bo hotel graditi sVo-je države po navodilih iz Moskve, torej bo imel Tito v tej družbi saj enega tovariša.
KOMENTARJI
(Konec S 1. Strani.) zkoli dogode tudi v še tako discipliniranih pokretih. Dogajali so se tudi prej v vseh delavskih intornacionalah, v vseh in malih delavskih strankah in tudi v cerkvah. Vsa dolga zgodovina rimsko katoliške cerkve to potrjuje.
Boljieviška revolucija je v začetku aelo spremenila družinske tradicije v Rusiji. Razporoka je postala prav lahka stvar. Treba je bilo le na kratko zaališanje. urejena je bila skrb za otroke, ako sta jih skregana sa konca kaj imela — pa sta postala postavno ločena. Od takrpt pa se zakon glede razporok zostruje in Associated Press poroča iz Moskve o novih odredbah, vsled katerih je sedaj v Sovjetski zvezi težje dobiti razporoko kakor pa v Zed. državah. Spornima zakoncema bo sodišče po novi oziroma po poostreni postavi dovolilo iti narazen edino ako se bo uverilo, da je sprava med

Because itfc
}
\
čistoča
uniazanosti . . . nc saj . . . nc zaprek . . . avtomatično gretje vode je čisto kakor električna žarnica . . . znotraj in zunaj. Električni vodo-grclec nc dela nobene nesnage.
pfilogpptfost Vrata voda kadar jo hočete, nl
treba čakati na odtek hladne vode ... nič več ni treba troti j vroče vode. kl postane hladna v ceveh! Električni vodovnik lahko namesUte tako blizu kuhinje ali kopalnice kot želite . . . namestite ga lahko kjerkoli po svoji želji!
imi
. . . trim si električni vodovnik instalirate, lahko pozabite vse brige glede vroče vode. Imeli jo boste ves dan ne da bi vam bilo treba k njefhu. Avtomatično električni vodovnik je narejen vam v zadostitev.
c/e/u/e izboftfo Edin m(Kicrcn na^n za g^tje
vode je elektrika! Ko spite, vam greje vodo po posebno nizki cefil »a električni tok, posebno dodeljen v ta namen Tank Je fino insuliran, da ohrani vodo toplo In lo imate pri roki kadarkoli jo potrebujete. Ako jo kdaj rabite več kot običajno, sc bo voda toliko hitreje avtomatično grela. Moderno inženirstvo v avtomatičnem gretju vode « elektriko vam zagotavlja najboljšo poslužbo in dolgo trp<£noet.
Al^ A^l^iUkirol Installation Allowance
See them at your DEALER'S or %ur urami
COMMONWEALTH EDISON COMPANY
•ri
A Yugoslav Weekly Devoted to the
Interest of »he Workers •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION
CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 2184
Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave.
CHICAGO, ILL., October 12, 1949
VOL. XUV.
It's Fine for Uncle Sam to Aid World's Poor Peoples ,
But Should Government 'Guarantee' Private Capital Abroad, Untax Speculators' Profits?
It's time to do a little serious thinking about the advice which the State Department is giving to President Truman about his "Point Four" program.
Early this year, Mr. Truman told Congress he would present a "bold new program" which would be an important part of his plans for promoting world peace and prosperity. This program would prqvide American money and "know-how" to help develop 4 backward" countries and lift their people out of poverty.
Recently, the Senate Banking Committee unanimously approved a large part of the program and it went before the House Foreign Affairs Committee, which heard State Department officials explain and advocate their newest ideas along this line.
Congress is asked to make a modest start by appropriating $45 million for the first y£ar % Uncle Sam would use that money to help poor nations and peoples. That seeips fine, but is not all the State Department has in mind.
The department also is pushing, as part of the program, a number of other proposals, among them these:
1.	Have Uncle Sam "guarantee American private capital invested abroad against the risks peculiar to such investments." In other words, the American people would take the risks and losses, while private American businessmen would get the profits.
2.	"Liberalise" American tax laws in various ways which would reduce the taxes our businessmen would pay Uncle Sam on the profits they make on their foreign investments.
LABOR submits that these proposals are not fair to Uncle Sam. Moreover, they would revive, in a particularly objectionable way, the old "economic imperialism" from which the world is trying to escape
AH history shows what will happen if Uncle Sam goes in for such imperialism. When government "guarantees" fail to save private capital abroad, it will seek the "protection of the flag," and American boys will be called upon to fight and die for "foreign investments."
LABOR is for helping the world's poor put their feet on the upward economic path. Beyond that, President Truman should be cautious about accepting the State Department's ideas. That department, as is well known, is "packed" with representatives of Big Business.—Labor.
REFLECTIONS
"V
By Raymond S. Hofses
RIGHT NOW THE contradictions j *I am assuming, of course, that within the capitalist economy are becoming glaringly apparent. As one example, consider the effect of pensions, as now being advocated by the United Steelworkers. side by side with the effort being made by the Department of Justice to break up the gigantic Atlantic and Pacific Tea Company.
Now, I am one who believes that, as a matter of social progress, a pension system which will take the sting of insecurity out of old age is highly desirable. I also believe it is economically possible.
But I also believe that one im portant factor that makes it possible for the Steel industry to give pensions to workers is the bigness and stability of the industry. The same thing can be said of the Great AtlanUc snd Pacific Tea Company. Surely, that concern offers more hope of security to aged grocery clerks than possibly could be offered by a neighborhooc grocer who employ« only one assistant and may be competed out ol existence at any time.
And so I wonder: Do the lead ers of organized workers really want to destroy the power of their pension - paying employers by breaking big business into small segments?
AND ANOTHER EXAMPLE Working people like to think of themselves as "free" citizens—fre< to work for whom they like; free to come and go; free to quit the service of one corporation and work for another.
But how will pensions affect that
the private-profit system is to be maintained; that corporations will still produce big salaries for management and some dividends for stockholders in addition to pensions for workers. And what is more. I am assuming that the pension-getters will be quite willing to have it so if that is the way their security can be maintained.
And I am also suggesting that, under a class economy, the interests of pension-getters will become more closely integrated with the interests of their employers than with the welfare of their less-favored fellow workers — if private ownership for private profit is to emain as the American economy's >attern and purpose.
Incidentally, columnist Drew 5earson sees the same class view-win t as a possibility and ventures he opinion that the recipients of >ensions will become less concerned about improving the general ocial welfare.
WHAT AM I driving at when { examine this pension business rom an over-all social angle. Am I suggesting that it would be better o drop tbe whole business?
Not at all. What I am thinking s that since only corporations that ire big and secure can guarantee he security to which the steel-vorkers and others aspire, it be-omes very desirable indeed to so-rialize all of our economy and hereby make it possible to plan or adequate security for every->ody.
I think that would be a very good ,ob for government to do. Much
kind of freedom? Will a worker
' " . _ . /inrrvim♦ ir\n ! better, indeed, than the almost cer who has served one corporation	•	•	___
from youth to middle-age feel free to pull up stakes if his hopes for a pension are linked with a single company? Will he still welcome competition—which is the basis of capitalist freedom—if a competitor threatens the existence of a pension-paying employer? Will the pensioner care very much how much HIS corporation gyps the general public so long as he finds
tain alternate of setting up such totalitarian controls as will be necessaity to keep various classes of industrial workers and profit-takers regulated in "proper" relation to each other.
Too Young to Die, Too Old to Work
Aged I. 8. Workers Face *Destitu-
tion Under Outdated Social Security Law.
By REP. A1ME J. FORAND
• Tke story of Arthur Emerick, unfolded before our Congressional committee, was a story of the plight that faces hundreds of thousands of aged American workers today—and that will face millions of others in the next few years if the federal social security law is not revised.
Emerick is 67 and is trying to buy the home in which he has lived since 1015 in Akron. Ohio. When Emerick retired from the B. F. Goodrich Rubber Co. he had 21 years' service.
Today Emerick can face the future only with anxiety and fear. His total family income amounts to $58.14 a month. All of it comes from Social Security benefits — $38 76 a month for him and $19 38 for his wife.
"We cannot make ends meet on this income," Emerick told the Congressional committee. "I am now one and one-half years behind on my taxes and we are worried about losing our home as a result. We have used up all our savings to get along. We have cashc*d all our bonds. 1 don't have a dime in the bank any more."
He and his wife have been unable to afford new clothes, Em* erick related. He owes money for coal which had to be purchased last winter and he is in debt to FHA for a $700 loan for repairs which had to be ^nade after a water-pipe burst and caused damage to the house.
"Frankly, I don't know what we are going to do," Emerick told the Congressmen. "We just cannot get along on the benefits we are getting and if either my wife or I become seriously ill and need medical attention, we would be in a very bad spot. We don't want charity. We simply feel that our government should recognize the right of older people to a decent and secure living." > Mr. and Mrs. Emerick's predicament was not an isolated instance nor the only such story presented to the House Ways and Means Committee by needy elderly and retired workers.
Emerick's testimony and the testimony of every major labor and social organization in the United States proved the crying need for a general revision and strengthening of our now-outdated social security law. The need for such Congressional action is immediate, as labor showed, to prevent the countless tragedies and suffering among retired Americans who are "too old to work and too young to die."
Since 1030, old age and survivors insurance has been changed only to weaken it. In the Republican 80th Congress nearly 1,000,000 workers — salesmen, insurance agents, homeworkers and others— were ruthlessly deprived of cover-age.
Today it is generally acknowledged that the law is pitfully inadequate. About 35,000,000 persons are now covered; proposed legislation would include 20,000,-000 more, but labor's goal and the goal of many liberal Congressmen is the coverage of all Americans.
With the vigorous backing of all of organized labor President Truman has asked Congress to pass new legislation which would correct many of the injustices of the present law.	,
THE MARCH Or LABOR
V 70,000,000 AMERICANS CANNOT AFFORD ADEQUATE, MEDICAL CARE.
YOU CAN BS SURB VOUR NKW MAT OR CAP IS UNION-MADE IF IT MARS TMlS UNION LABti. INSIST ON IT!
his future security strengthened
Over-Active Imagination'
Speaking of the "big decrease in the cost of living in the past year— as most businessmen are—did you
thereby?
I think not. 1 believe most workers will be willing to trade quite a large segment 6t freedom for the security that a pension contract with a well-established and prosperous corporation will offer.
AND WHAT ABOUT the worker who doesn't get the protection of a pension? How pleased will he be to help pay the bill for. the greater socisl security in which he does not share? How much real unity of workers will there be if some do and others don't get what all must help to pay for?
... thst s dollar buys about three and-a-hslf cents mors food this year thsn it did in 1048?
. . . that if your weekly grocery bill is around $15 you get only 50 cents more food for your mority than a year ago?
. . . that if you spend {20 a week for food you are receiving only 70 cents more in food than last year?
... and that therefore, according to these Commerce Dept. figures, 'he "big" drop in the high cost of livinf is only a figment of the Chamber of Commerce's imagination?
i
Co-ops Pulled Tito From Russian Bloc, U. S. Oficial Says
MINNEAPOLIS, Minn. (CNS)— A U. S. official said here that resistance by Yugoslav peasants against land nationalisation policies on the Soviet pattern of farms is "the greatest stabilizing Influ-ence" in western Europe today. Stanley Andrews, director of the Office of Foreign Agricultural Relations, told the American Soybean Association, that cooperatives are "the most democratic force" in that part of the world. As quoted in the Midland Cooperator, Andrews told the association that the same peasant and cooperative influence is at work in Italy, Austria, Franco, western Germany, the Low Countries, Scandinarvia and Poland.
There is nothing more imprudent than excessive prudence.—Colton.
Tho World Money Mix-Up
Now th*t a growing number of nations are following Britain's lead in devaluing their currencies many Americans are wondering what is going to happen to their jobs.
We discussed the effect of deflation in another column, but did not suspect at that time that the move would be made so soon.
Perhaps those who want to know what will happen to job? in America would do better to listen to those who advocatec deflation of the British Pound as a means of getting more dollar, into British hands.
If that objective is gained, then it seems inevitable that Britain is going to sell many products that Americans have beer, selling up to this time. That is going to mean that cheaper British workers will get the jobs that American workers have beer getting.
Of course^ Uiere are some "ifs" about the whole thing. Ii the British workers are strong enough to demand more wagec for an hour's work the cheapness of the Pound won't mean anything. But H ell the nations who have decided to cheapen theii money start dealing with each other and with America's formei customers, theft the workers of this nation may be headed intc rather heavy unemployment.
The one thing that devaluation shows more than any other is that the capitalist world is in a bad fix. Especially the capital ists of the United States of America, who are faced with thc dilemma of getting rid of surplusses without forever giving their away, have lots of reason to worry about the possible results of lowering living standards in a continent under the shadow ol international communism.—Heading Labor Advocate.
Life Begins with Charity
Death is • big business in America, but life too often begin: with charity.
We have become masters in the art of death, and beggar, in the art of saving lives.
While the nation spends billions of dollars to perfect a weapon of death, men and women are passing the hat in every city to perfect a weapon against disease.
We Are masters in the air, over the land and on the seas, and our budget is unlimited for defense. But where is the budget for out defense against human suffering? Pass the hat again, anc there you'll find the pittance.
Whfcre are the funds to fight cancer and infantile paralysis' Where is the money for the battle against disease and disaster
Where are the armies who can wipe out the killers of chil dren, the disease that cripple and torture?
Pass the hat, gentlemen. There is no budget for a humar life. Charity is our only answer.—Whitefish Pilot.
a
a
SWEETEST DAY
The new movement for the celebration and observation of "Sweetest day" in Chicago, on Saturday, Oct. 15th, is receiving wide acclaim.
The idea is to make the day happy for the many who need a cheer and encouragement. The movement is welcomed by hospitals, charts table organizations and people to general and, every effort is being made to make this occasion happy and memorable one.
Florists of Chicago snd Suburbs are making plans for special gift flowers on this occasion for those who wish to remember s wife, mother, or sweetheart. A corsage for a—date will be spproprlate gift.
This is also 4 Happy thought to make sorh# one happy, be it a member of the family, a shut in friend or to sick, at home or in the hospital. Lovely flowers are always a happy thought. Make it your business to make some one heppy on "Sweetest day," October 15th.
This is the law of God: Virtue only is formi and cannot be shaken by a tempest.—Pythegoras
Defend Co-ops Thro Positive Action
A Cooperative is a better kind of private business, because a lot more people share in ownership and responsibility. It is a freer kind of free enterprise because a cooperative can never stifle trade or production but must always operate on the sound principle of full service to its members—and hence of full production for the benefit of the whole economy.
American cooperatives today face two tests. How severe these tests will be only the future can tell.
The first test will be the ability of cooperatives to keep themselves in sound financial condition and maintain a healthy growth in the face of a declining market. It will be a test of the members' understandings of why they are members, and of the long-term values of cooperation as distinguished from its immediate returns in patronage refunds.
The second test is intimately related to the first. It is the test of whether we can hold our ground and actually turn to our advantage the attacks of the NTEA and allied monopolistic forces. Not only must we "answer" NTEA. We must go much further than that. We must tell our positive story to more people than NTEA tells its negative one.
Cooperatives are so right, they answer so exactly the need for a method of strengthening the structure of free enterprise, they are so effective an alternative to dependence upon government or subservience to monopoly, they are so fine a way of restoring responsibility and economic strength to the people generally that their opportunity to accomplish good in our country and the world will be an almost limitless one if only we can meet these two tests.—Jerry Voorhis, addressing the American Institute of Cooperation, Madison, Wis.
Proved Man Can Rise Above Greed
Among so much news of humar selfishness and greed, It is refresh ing to come upon this story of Wile} B. Rutledge, great liberal Supreme Court Justicc, who recently died.
Washington newspapers reportec recently that RuUedge "left an estate valued at only $473, consisting of a 1041 automobile and its heater." Outside of that, his widow and three children will inherit only some Insurance annuiUes snd s mortgaged home.
As a Supreme Court Justice, Rutledge received a salary of $25,-000 a year. He lived quietly and modesUy. Obviously, most of his income must hsve gone to help other people, whose needs he con* sidered greater than his own.
Rutledge proved that man can rise above greed. That is the final lesson of his inspiring life.—Labor
—4.—.-
There is a time to be born and a time to die, says Solomon: but hefe is an interval between these two times of infinite importance.— Richmond.
What maintains one vice would bring up two children. — Ben Franklin
The Last Word
By DUFFY
We've often wondered just ho\* much happiness is produced by our American capitalistic system and just how much happiness there might be throughout the length and oreadth of lands which are anti-capitalistic?
Naturally happiness is not s. measurable quantity, for we'vt ,een men with n.-llions who were unhappy with ths r lot while we've also seen men working as ditch jiggers and coal miners and truckers happy with their lot.
• • •
We can't very well say thai happiness is entirely a state ol mind for that isn't true.
•	e •
The man who has troubles in hu ioul and his body isn't a really iappy man no matter what hi! financial status may be, but by and large happiness can be acquired.
•	• •
It takes peace of mind — and jeace of mind comes with a full belly, a good home and health— and those things don't usually mean
wealth by any means.
• • •
Men who go through life bear-ng grudges, for example, are never luly happy. They can't be. Their tntagonism toward others who may lave wronged them curdles them so hat they couldn't digest their food ight, to enjoy health, and it curdles heir souls even more so that they wouldn't face the world with a mile.
• • • ^
It is a pity that there are so nany >eople in high places could >y onl" the exerc sc of a "do un-
0	ot;«-rs" policy could make so nany happy, but heir selfishness, heir self center« 1 opinions and heir inability to pay tribute to
one who may hav earnpd it, give hom no hop? of e* er achieving the
•eal goal of happiress.
• • •
We know of om major example,
1	man in high p tee in his com-nunity. so conscio is of himself, so •ompletely absorb d in doing noth-ng but licking thc boots of men in ven higher place , that he hasn't me to give anyo« c else a needed
>r deserved pat oi the back.
•	o e
That man thinks he is happy, but vhen the final acounting is made lis books will she v up in the red X) far as his con ribution to the world is concerned.
•	e e Capitalism isn't .he true path to
happiness, but hire in America where every ono may become a capitalist, U helps.
e e e I've heard man> a man bemoan his fate, he could.i't save a dime, he couldn't put aside anything for s rsiny day, and so on and on and on—and yet there are millionaires In America who were in the same boat, started with shoestrings and ended up owning the shoe factory, e e e Ford had to beg for help in his early days. Alexander Graham Bell offered half his telephone invention for $500 to get needed help; a Boston pushcart peddler had to get $8 worth of ceedit to get some fruit to peddle to get his start toward millions, which he later gave away, e.o e If you really wanted to get into
the history of the men who made America in the last 100 years, I Milieve you'r find 90 per cent of hem started with nothing, that is lothing but ideas and determination.
• • •
Surveys show today, for instance, hat fully two-thirds of the people who are successful are happy doing what they are doing, and'about 70 yer cent of the failures are unhappy n their occupations of business. ..
e • •
Happiness seems to be a combination of things—doing what you vant to do, doing it successfully, >aving a penny or so out of each Day check, living right so that you *an enjoy health.
• • e
Oddly enough, happiness is with-!n the reach of every man. It is lefinitely NOT guaranteed to us by the constitution of the United states, but that constitution does guarantee us the right to "pursue happiness" and that is simple enough.
e e e
Get into the habit of thinking happiness. You'd be surprised how much of a lift you give yourself when you give a lift to some other person. Seems like bread cast upon the waters returns 10 fold to us.
e e e
So, let's go—start from here and keep it up.
P.S.W.A. News
Oct. 16th is drawing closer and closer, don't miss the opportunity to see "Trije Vaški Svetniki" at the S.N.P.J. Hall on that date. Tickets are 75 tents.
This is a comedy you will long remember just as those who last saw it in 1932 still remember. One of the catch phrases of the comedy is "Račka na vodi." And this was all you had to say to bring it back vividly to mind.
We were fortunate in being able 'o get our good director Peter Ber-nick to "take over." Most of the cast are the original members and it will be good to see so many of our good talent together in this uproarious comedy. Several of the players are P.S.W.A. members and we are proud of them.
Program starts at 3:00 and immediately after you will be enter, tained by Joe Kovich and his boys. In familiar Circles he is known as Chicago's Polka King.
The kitchen will be well stocked. Turkey and beef dinners will head the list of edibles plus our "Kranjske Klobase" — Strudel & Potica.
At the bar you will be cheerfully waited on by the fairer sex.
We are inviting our friends from Milwaukee. Waukegan, La Salle, and other places to come down in bus loads and enjoy yourselves with us.
In the midst of all our excitement and preparation, we were all shocked by the death of our beloved member, Sister Msry Mat-Jasich She wss s person It will be hart! to forget, her personality was such that. you couldn't possibly know her without loving her. •
To her family we extend our deepest sympathy.
Her body was shipped here from California to Zefran's Funeral Parlors. Interment was made at Woodlawn Cemetery.
Dorothy Sodnik
last About Right
Sign outisde term gate: "The only love thst money csn buy—puppies for sale."