Prve kilometre ceste iz Velenja proti Arji vasi so v torek že začeli "rehabilitirati". Sedaj z Vardarjem V sobotni sanjski tekmi, kot so jo poimenovali mnogi, so rokometaši velenjskega Gorenja kar z desetimi zadetki razlike premagali švicarsko ekipo St. Otmar. Predvčerajšnjim so na Dunaju, na sedežu evropske rokometne zveze, izžrebali pare osmine finala različnih pokalnih tekmovanj. Nasprotnik Gorenja bo Vardar, moštvo iz Skopja, glavnega makedonskega mesta. Prva tekma bo 7. ali 8. novembra. Več o tekmi s Švicarji na strani 16 Branko Tamše je bil v zadnjih petih minutah sobotne tekme, ko je tudi dosegel vse štiri svoje zadetke, nezadržen (vos) DOMOFIN mednarodni specializirani sejem za zaključna dela v gradbeništvu in renoviranje Celjski sejem 21 .-25. I o! 1998 TROCAL mmtnomom ALU-PVC okna in vrata zimski, vrtovi senčila Ijučavničarstvo 041 708 218 063 412 128 063 33 522 Ženske Hvalabogu, letos ni potreben dan žena ali materinski dan, da se o ženskah reče kaj tudi mimo teh dveh dni. Dva dogodka sta prispevala k temu: eden je gotovo 55 let, ki so minila, odkar so ženske na slovenskem, na osvobojenem ozemlju, prvič dobile pravico voliti in biti (iz)voljene in s tem postale pravno formalno enake moškim. Jasno, da so na tak dan pripravile slovesnost, ta je bila na Dolenjskem. Drugi je ta, da bodo letos lokalne volitve, kjer pa je že po predhodnih izkušnjah s številom izvoljenih ženskih predstavnic v občinskih svetih bolj tako tako, kaj šele z izvoljenimi županjami. Primer: v šoštanjskem svetu je med dvajsetimi svetniki le ena ženska, cela država pa premore le toliko županj kot je prstov na eni roki. Ena in to uspešna, je kar tu blizu, na Ljubnem. Razlogi za izjemno nizko prisotnost žensk na mestih odločanja so seveda različni, od socialno-političnih do religioznih, odvisni tudi od tradicije in pripravljenosti moških, da z ženskami delijo mesta odločanja, da jih sploh pustijo blizu. Urad za žensko politiko, ki deluje pri slovenski vladi, je v začetku oktobra pripravil evropsko konferenco o enakih možnostih žensk in moških. 0 ženskah se tako spet govori. In ker so letos lokalne volitve, se bodo ženske poskusile uveljaviti tudi preko njih. Na Dolenjskem, kjer je bila za to priložnost, so že pozvale, da podpremo svoje sodelavke na njihovi politični ali poslovni poti navzgor, da bodo laže konkurirale moškim predstavnikom. Danes (četrtek) bodo za okroglo mizo v Ljubljani razmišljali o pomenu volilne pravice za ženske, ki ima tudi simbolni pomen -pomeni svobodo in enakost. V Celju pa se bodo jutri (petek), tudi pod okriljem Urada za žensko politiko, ki ga vodi Vera Kozmik, spraševali: ali potrebujemo ženske v mestnih in občinskih svetih? Spraševali in najbrž tudi prišli do odgovora. Koliko bo podoben tistemu, do katerega bomo prišli novembra, neposredno na volitvah, pa bomo videli. ■ Milena Krstič - Planine Cesta proti Arji vasi 9 Mnogi smo se pred dnevi razveselili informacije o tem, da bodo cesto proti Arji vasi rehabilitirali. Večina pa tega izraza najbrž ni razumela, tako tudi ne tistih, ki so informacijo sprejeli z začudenjem. Med njimi je tudi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, ki je takoj po tem sklical novinarsko konferenco. Omenjeni izraz namreč pomeni, da bodo cesto od Dravograda do Aije vasi zgolj preplastili, torej na novo asfaltirali. Bolje tQ kot nič, vendar pa ne dovolj. Odgovorni v Mestni občini Velenje si namreč skupaj z župani občin s tega območja Slovenije že nekaj časa prizadevajo za celovito rekonstrukcijo te ceste. Med drugim jim je uspelo doseči, da sodi omenjena republiška cesta v kategorijo hitrih cest (ena kategorija pod avto cesto). Preplastitev seveda pomeni zgolj gašenje požara in lahko ogrozi tudi potrebno celovito obnovo v bližnji prihodnosti. Prav zato si odgovorni v mestni občini Velenje prizadevajo, da bi dosegli vsaj delno obnovo te ceste na najbolj kritičnih mestih. Nujno bi jo bilo med drugim razširiti v Vinski Gori. Prav zato so se odločili, da bodo prav na vsakem zasedanju državnega zbora na Ustavno sodišče RS: Naselje Prihova v občino Nazarje! Dolgoletni napori krajanov naselja Prihova za izločitev iz občine Mozirje ter priključitev v občino Nazarje so kot kaže končno rodili sadove. Ustavno sodišče Republike Slovenije je namreč tudi drugič ugodilo njihovemu zahtevku. Dejstvo namreč je, da Državni zbor ni upošteval referenduma, na katerem so se na Pri-hovi večinsko izrekli za občino Lenart je spet navdušil REČICA OB SAVINJI - Turistični delavci na Rečici ob Savinji so v lepi sončni nedelji spet navdušili z Lenartovim sejmom. Stojnice so ponujale obilo domačih izdelkov in dobrot, privlačen je bil tudi narodopisni del, v katerem sta tudi letos blestela ciganski Pavle in Urška. Stran 13 UJP Nazarje in je naselje v Zakonu o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih meja uvrstil v občino Mozirje. Ustavno sodišče je odločilo, da je zaradi tega za- kon v neskladju z ustavo. Torej mora Državni zbor to neskladje odpraviti do 31.12.1998, naselje Prihova pa je del območja občine Nazarje. ISSN 0350-5561 Zahtevajo celovito obnovi to temo postavljali poslanska vprašanja. Na zadnji seji ga je Bojan Kontič že postavil. Na novinarski konferenci pa je župan Srečko Meh izpostavil tudi vprašanje cestne povezave iz Velenja proti Polzeli. Ta cesta je namreč prav tako v zelo sla- bem stanju, uničili pa so jo zlasti težko naložena tovorna vozila, ki so prevažala material za izgradnjo avtoceste. Zato zahtevajo, da tudi to cesto uvrstijo v kratkoročni program potrebnih cestnih obnovitev. ■ M. Zakošek, foto vos KAJ KJE KDAJ kostanjev piknik pred restavracijo Klub v Velenju v soboto, 17.10. 1998 ob 10. uri združena lista KDO člani, simpatizerji in vsi ljudje dobre volje socialnih demokratov . obmo^a organizacija s Petrom Lovšinom in Križarji Tetka jesen je letos vremensko malce muhasta. Kot da se ne more napiti in odžejati se obnaša. A je vseeno poskrbela za prekrasne barve, ki v teh dneh oblačijo naravo okoli nas. In med njimi so skriti jesenski plodovi - lepi, bogati in slastni. Ko zadiši po pečenih kostanjih, kar se je na velenjskih ulicah v zadnjih letih dogajalo vse preredko, vemo, da se bliža dolga in mrzla zima. Omamen vonj po slastnih kostanjih pa vedno privabi sladokusce. Tako je bilo tudi v soboto, ko je Gost poskrbel za tople roke in zadovoljne želodce Velenjčanov, ki so se tisti dan sprehajali po Cankarjevi. ■ bš, foto: vos Ob koncu tedna bo prevladovalo sončno vreme, nekoliko , —- topleje bo. 9770350556014 Na obletnici AFZ tudi Velenjčanke DOBRNIC, 11. oktobra - V Dobrniču na Dolenjskem so v nedeljo pripravili slovesnost ob 55-letnici ustanovitve An-tifašistične fronte žensk, ki se je je udeležil tudi poln avtobus Velenjčank. Udeležbo jim je omogočil Občinski odbor ZZB NOB Velenje. Med vožnjo so bivše partizanke, aktivistke in in-terniranke obujale spomine na težka leta med vojno. Posebej presunjene smo bile nad pripovedjo Marije Zorž. O trpljenju in požrtvovalnosti žena med vojno je bilo izrečenih veliko besed tudi na prireditvi, kjer je bila slavnostna govornica Vera Kozmik, direktorica Urada za žensko politiko. ■ D. Povh Ogrevanje sredi novembra GORNJI GRAD - Izgradnja daljinskega sistema ogrevanja v Gornjem Gradu napreduje skladno z načrti. Doslej opravljeno delo so pred nedavnim pregledali in ocenili predstavniki Evropske skupnosti iz Bruslja, ki ta vzorčni projekt za vso Slovenijo sofinancira preko programa Phare, z njimi pa so bili tudi predstavniki avstrijskega ekološkega sklada, slovenskega ministrstva za gospodarske dejavnosti in agencije za prestrukturiranje energije, ki sodelujejo pri tej zajetni naložbi. Drugi del letošnje naložbe, to je izgradnja toplovoda, bo velenjski Vegrad začel v teh dneh, dela pa morajo biti sklenjena do 15. novembra. Zanimanje med krajani je veliko, saj so že podpisali preko 70 pogodb za stanovanjske in poslovne stavbe, kar pomeni polovico vseh v središču Gornjega Grada. Drugi del gradnje sistema bodo začeli in sklenili prihodnje leto. I JP Razsvetljava in parkirišča LJUBNO OB SAVINJI - V teh dneh bodo na Ljubnem ob Savinji začeli še dve manjši, vendar za krajane zelo pomembni nalogi. V naselju Podter bodo postavili javno razsvetljavo, ob pokopališču pa bodo poskrbeli za 30 novih parkirnih mest. Cesta do konca mesta TER PRI LJUBNEM - V naselju Ter nad Ljubnim so krajani sklenili dela pri spodnjem in zgornjem ustroju na treh kilometrih nove ceste. V naslednjih dneh bodo delavci celjskega cestnega podjetja pričeli polagati asfaltno prevleko, nove ceste pa naj bi se krajani veselili 25. oktobra. ■ jP Odprta vrata centra za usposabljanje VELENJE - Na Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, kjer letos praznujejo 40-letnico delovanja, pripravljajo v četrtek, 22. oktobra, dan odprtih vrat. Vse, ki jih zanima delo v prilagojenem programu vabijo, da se jim ob 9. uri pridružijo. Predstavitev bo trajala 45 minut, potem pa se bodo za okroglo mizo pogovarjali o aktualnih temah in dilemah razvoja posebnega šolstva. ■ mkp Občina Ljubno Kmalu novi prostorski akti Med pomembnejše naloge, s katerimi se soočajo pred štirimi leti nastale občine v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini, so tudi spremembe in dopolnitve prostorsko - ureditvenih pogojev, izvajalec pa je Zavod za urbanizem Velenje. Precej zahtevnega dela na tem področju so v občini Ljubno že opravili, spremembe in dopolnitve pa so v občinskih prostorih razgrnjene še ta teden. Na občinski upravi upajo, da bodo občani razgrnjene dokumente proučili in prispevali morebitne dodatne pripombe, saj nove spre- membe po sprejetju za nekaj let ne bodo možne. V občini Ljubno so se sicer ubadali z 42 vlogami krajanov za stanovanjsko izgradnjo, za gradnjo rekreacijskih objektov in urejanje površin, pa tudi za spremembo namembnosti zemljišč. Vse vloge so za občane ugodno rešili. S predlaganimi spremembami želijo v občini razširiti urbano območje, po sklenjeni razgrnitvi pa bodo o dokumentih odločali ministrstvi za kmetijstvo ter za okolje in prostor in končno še vlada. ■ jP Pelitev premoženja bivše občine Mozirje Štiri občine usklajene, manjka soglasje pete Sredi prejšnjega tedna so se na Ljubnem ob Savinji sestali županja Občine Ljubno, ki v tem polletju usklajuje delo županov petih občin, župana Gornjega Grada in Nazarij ter predstavnik Občine Luče, žal pa na sestanku ni bilo predstavnika občine Mozirje. Osrednji del delovnega sestanka so namenili usklajevanju drugega predloga dokončne razdelitve premoženja bivše skupne Občine Mozirje. Ta del pogodbe je bil sicer pripravljen že pred meseci, vendar ni bil usklajen do te mere, da bi ga občine podpisale. Na tokratnem sestanku so se štiri občine uskladile glede popravkov, konec zapuščinske razprave pa je seveda odvisen od stališča Občine Mozirje; če bi se ta strinjala, ni lahko pogodbo podpisali najkasneje v 30 dneh. Najbolj zahtevna je seveda delitev premoženja Javnega podjetja Komunala Mozirje. V najnovejšem predlogu pogodbe štiri občine predlagajo, da celotno premoženje JP Komunala pre- vzame Občina Mozirje, to so poslovni prostori, terjatve, obveznosti in zaloge, štiri občine se odpovedujejo tudi vsemu premičnemu premoženju podjetja, komunalne objekte, ki so v bilanci JP Komunala, pa naj bi razdelili po legi. To velja za vodovodni sistem Letošč, kanalizacijski sistem s čistilno napravo in za odlagališče smeti in odpadkov v Podhomu. Vsaka občina naj bi tako prevzela tisti del, ki leži na njenem območju, nove lastnice pa morajo podpisati posebno pogodbo o souporabi, s katero opredelijo način upravljanja, vzdrževanja, nove naložbe in podobno. Za odlagališče smeti in odpadkov naj bi takšno pogodbo podpisale vse občine, za vodovod Letošč, kanalizacijo in čistilno napravo pa seveda le občini Mozirje in Nazarje. Poseben člen v predlogu pogodbe pravi, da zapora odlagališča ali vodovoda ob morebitnih sporih ali nesoglasjih ni možna, če so poravnane vse obveznosti, ki jih določa pogodba. Konec zapuščinske razprave je torej sedaj odvisen od stališča Občine Mozirje. ■ jP Pred izgradnjo kabelskega sistema ŠMARTNO OB PAKI - V Smartnem ob Paki so tik pred začetkom gradnje kabelskega sistema, katerega izvajalec bo podjetje Signal iz Ljutomera. V ta namen bo jutri, v petek, v dvorani kulturnega doma in- formativni sestanek, na katerega vabijo vse, ki jih priključek zanima, saj bodo na voljo podrobne informacije, začeli pa ga bodo ob 19.00. Svetniki o rebalansu proračuna GORNJI GRAD - Gornje-grajski občinski svetniki bodo na današnji redni seji najprej obravnavali in sprejemali rebalans letošnjega občinskega proračuna, za tem pa potrjevali ekonomske cene v vrtcu. V nadaljevanju bodo obravnavali osnutek pogojev za dobavo in odjem toplote iz vročevodnega omrežja daljinskega ogrevanja, po ostalih točkah pa se bodo na koncu seznanili o poteku volilnih opravil. Sejo bodo pričeli ob 18.00. ■ j P Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje Bogatejši za novi slušni pripomoček Člani Medobčinskega društva gluhih in naglušnih iz Velenja so se že kar dobro vživeli v novih prostorih v stolpiču B na Efen-kovi 61 v Velenju. Družabni prostor, v katerem pripravljajo najrazličnejše aktivnosti za 532 članov društva iz Šaleške in osmih občin Zgornje Savinjske doline, je pogosto dokaj poln, saj se ti radi udeležujejo predavanj, kakšnih predstavitev, družabnih iger, slikanja na steklo, svilo, raznih tečajev, vsako prvo sredo imajo priložnost za merjenje krvnega tlaka in podobno. V ta prostor so pred nedavnim napeljali tako imenovano indukcijsko zanko. Gre za pripomoček, ki deluje kot oddajnik in omogoča ljudem s slušnim aparatom sprejemanje čistejšega zvoka, praktično brez šumov in drugih zvokov. Prepričani so, da bodo to novost s pridom izkoristili naglušni, ki želijo izmenjati izkušnje, se srečevati in pogovarjati z ljudmi z enakimi težavami. 22. oktobra pa bodo organizirali začetni tečaj znakovnega jezika. Z njimi se že nekaj let trudijo, da bi gluhi imeli čimveč sogovornikov še med slišečimi ljudmi. Nadvse zadovoljni so tudi, ker sta se dve tečajnici društva odločili za nadaljevanje šole za tolmače v organizaciji Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Tako bodo imeli ljudje s težavami sluha na področju, kjer deluje društvo, še več možnosti sporazumevanja in pridobivanja najrazličnejših informacij, kar je prav tako ena od prednostnih nalog društva. Po končanem šolanju bosta pridobili naziv tolmača znakovnega jezika, ki bo priznan tudi kot poklic. m združena lista socialnih demokratov območna organizacija KAJ pogovor z Borutom Pahorjem KJE v vili Široko v Šoštanju KDAJ v sredo, 21.10.1998 ob 17. uri KDO člani, simpatizerji. Hkrati bo tudi predstavitev kandidata v enlt!ku LJUBLJANA - Odbor državnega zbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko je podprl predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Novost je, da se kot delo na črno šteje opravljanje kakršnekoli dejavnosti z namenom pridobivanja koristi, nadzor pa naj bi opravljala posebna komisija, ki bi jo imenovala vlada. MARIBOR - Trije vlaki z nagibno tehniko "pendo-lino", njihova pogodbena vrednost je 4,3 milijarde tolarjev, bodo med Mariborom, Ljubljano in Trstom začeli voziti leta 2000. Do prihoda prvega vlaka bo treba v obnovo proge med Mariborom in Trstom vložiti približno 3 milijarde tolarjev, vozili pa bodo do 2000 kilometrov na uro. SLOVENJ GRADEC -Večinski lastnik družbe Nie-ros Metal iz Slovenj Gradca je podjetje Nieros Nieder-berger KG v Nemčiji, ki je šlo v stečaj, proizvodnjo v Slovenj Gradcu pa naj bi prevzelo novo podjetje Fe-cro, Tovarna opreme Slovenj Gradec, njegovega predhodnika so lani po stečaju izbrisali iz sodnega registra. LJUBLJANA - Lekarniška dejavnost v Sloveniji je močno zaživela po letu 1992 s sprejetjem zakona o tej dejavnosti, ko se je mreža lekarn povečala od 149 na 219 enot, samo od leta 1990 do danes pa je bilo v Sloveniji odprtih 70 novih lekarn, od tega 52 zasebnih. CELJE - Občina Celje je še vedno na prvem mestu v Sloveniji po gradnji socialnih in nepridobitnih stanovanj; samo v štirih letih so zgradili 217 stanovanj, od tega 59 socialnih, 9 kadrovskih, ostala so nepridobitna, ta ponedeljek pa so izročili ključe za 54 nepridobitnih stanovanj. GORNJA RADGONA -Nesreče z najhujšimi posledicami so na železniških prehodih v Pomurju zelo pogoste, kar ni naključje, saj je na tem področju 124 prehodov, le na dvanajstih pa so zapornice. S* Prijaznosti nam res se manjka Iz logov celjske uprave za notranje zadeve je prišla za nekatere presenetljiva vest: policisti bodo prijaznejši. Pri postopkih nad strankami ne bodo več vzvišeni, ljudi ne bodo več zafrkavali in podobno. Tisti, ki so ze zdaj opozarjali na tako obnašanje ljudi v modrem, zdaj pravijo: "A vidite, če sami priznavajo, da morajo biti boljši, potem je že res, da doslej niso bili." Nekateri, ki so se po bliže srečali z ljudmi postave, pa tako sami vedo, da vedno ni bilo vse, kot bi moralo biti. A treba je priznati - če so to že priznali, so storili že veliko. Ce bodo zdaj pismo svojega šefa res tudi uresničevali, pa bomo še videli. Ali občutili. Res pa je tudi, da niso policisti edini, ki jim manjka večja prijaznost. Se vedno jo pogrešamo po raznih uradih, kjer uradujejo osomi delavci, ki ti znajo uničiti še tisti kanček dobre volje, s katero si prišel do njih. S prijaznejšimi ljudmi bi bilo naše življenje, čeprav za vse ni lahko, vsaj malo prijaznejše. V dolini tudi pravijo, da bi lahko bili prijaznejši "državni cestarji" in se resneje lotili obnove ceste, ki jih vodi proti Koroški in Arji vasi. Krpanje je že nekaj, ne pa dovolj. Potrebni bi bili koreniti operativni posegi ne le rehabilitacija. Le tako bi se izognili sedanjim prometnim zagatam, gotovo tudi mnogim prometnim nesrečam. Je že res, da so za večino prometnih nesreč krivi vozniki, za mnoge pa vsaj posredno tudi slabe ceste. Če ta cesta še dolgo ne bo ustrezno urejena, bo res treba uvesti rešitev, ki jo nekateri predlagajo za Veliko Pirešico. Da tam pripravijo brod, ki bo voznike ob visokih vo- dah prevažal z enega konca do drugega. Glede na to, kolikokrat je ta cesta tukaj poplavljena, bi bila to kar smotrna rešitev. Tudi v Zgornji Savinjski dolini ljudje še ne vedo, ali naj bodo s "prijaznostjo " cestarjev zadovoljni ali ne. "Poplavni" odsek med Ljubnim in Lučami so končno začeli graditi, a vsega še kmalu ne bodo končali. Tudi ceste proti Pavličevemu sedlu so se že lotili, a še vedno ne vedo, kje se bo nadaljevala pot proti avstrijski meji. Zgleda, da so nad prijaznostjo še najbolj navdušeni Celjani, ki so ob podpisu pogodbe o obnovi "navezovalne" Mariborske ceste začeli s prvimi deli. Seveda zadovoljstvo tudi tu ni popolno, saj so dela preveč zavlačevali, ni pa še znano, kdaj bo rešen ves ta celjski prometni vozel. Nič kaj prijazne stvari se ne slišijo niti iz političnih logov. Nekaterim na vrhu segajo po stanovanju, nekaterim celo po življenju. Nekateri naj bi se znašli v krempljih sove, čeprav si take pozornosti živali učenosti naj ne bi zaslužile. Ob tem se še tudi ne ve, kako uspešne bodo neprijazne besede nekaterih politikov na račun "nasprotnih " ministrov in s koliko člani bo vlada nadaljevala delo. V sedanjem predvolilnem času je pač orodje dvoje: eni so vsi medeni, saj se prilizujejo za glas volivcev, drugi si želijo naklonjenost ljudi pridobiti z napadi na nasprotnike. Videli bomo, kdo bo uspešnejši. Nekateri pravijo, da nas prijaznost nič ne stane, pa vendarle nekateri z njo tako škrtarijo! ■ k Sklenili tretji del prenove Kidričeve Cesta tudi uradno odprta VELENJE, 9. oktobra - S priložnostno slovesnostjo, ki so jo pripravili pred Erinimi Vis a Visom v Mestni četrti Desni breg v Velenju, so v petek popoldne tudi uradno predali namenu tretji in zadnji odsek preurejene in obnovljene Kidričeve ceste v Velenju. Ta bo imela v prihodnje, ko bo urejen še del na Gorjanovem klancu in Cesta talcev pomembno nalogo v tako imenovanem cestnem ringu, ki bo zaokrožil mesto. S tem delom so sklenili obnovo. ki je potekala v treh fazah, vrednost vseh treh pa znaša okoli 300 milijonov tolarjev, zadnja etapa blizu 96 milijonov tolarjev. Investitor Mestna občina Velenje je dela zaupala Gradbeno industrijskemu podjetju Vegrad. "Ta otvoritev pomeni za Mestno četrt Desni breg veliko, saj smo dobili cesto, kije kakovostno in lepo urejena, sodobno opremljena in varna, " je povedal Srečko Korošec, predsednik Sveta Mestne četrti Desni breg. "Posebej bi se rad zahvalil, ker snovalci na prehodih niso pozabili odstraniti arhitektonskih ovir, ki so prej predstavljala konec poti za invalide." Zbranim je na otvoritvi spre- Zbrane je nagovoril Srečko Korošec, predsednik Mestne četrti desni breg. govoril tudi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Povedal je, da so s preurejanjem ceste začeli 1. julija, in da ga še posebej veseli, da so krajani opazovali kako dela potekajo in s tem izvajali tudi nadzor. "Tudi sam sem bil nekajkrat tukaj in opazil, da je v času, ko so dela potekala, promet potekal rela- tivno mirno. Vsem tistim, ki boste vozili po njej želim, da bi jo varno uporabljali," je rekel. Mestna četrt Desni breg je eden najstarejših predelov Velenja. To je videti tudi po cestah, ki so speljane po njej. Tako Kidričeva ni bila zadnja, ki se jo je bilo treba lotiti. Na podobno prenovo čakajo še Cesta tal- Era Vino Šmartno ob Paki Viški in nižja potrošnja Po meddržavnem sporazumu med Slovenko in Makedonijo naj bi letos naša država uvozila približno tretjino lanskih količin namiznega vina, to je 7 milijonov litrov. Od tega naj bi ga podjetje Era Vino Šmartno ustekleničilo in nato tudi prodalo od 50 do 60 vagonov ali 10-od-stotkov. Direktor podjetja Boris Krajnc je o letošnji letini in predvidevanjih v prihodnje takole odgovoril na nekaj naših vprašanj. % Letošnji pridelek grozdja v Sloveniji naj bi bil po količini in kakovosti spet dober. Lanske zaloge so v kleteh še precejšnje, na dvorišču vašega podjetja pa ne glede na to stojijo cisterne, v katerih je makedonsko vino. Zakaj ? Boris Krajnc: "V preteklih letih, ko je bila vinska letina manjša in tudi zaloge niso bile tako visoke, je Slovenija podpisala sporazum z Makedonijo o prostem uvozu kmetijskih pridelkov, kjer prevladuje prav ponudba vina. V minulih treh, štirih letih je naša država uvozila od 15 do 20 milijonov litrov namiznega vina, ki ga na slovenskem trgu praktično vse do lani ni bilo. Ves domači pridelek so namreč uvrščali med kakovostna in vrhunska vina. V zadnjem letu pa so se razmere na tem področju precej spremenile in tudi letos domače kleti ne bodo mogle odkupiti vsega pridelka. To napoveduje določene spremembe tudi pri uvozu surovine. V odkup viškov, letnik 96 in 97 smo se že vključili in te sedaj potrošnikom ponujamo kot namizna vina s slovenskim poreklom oziroma pod blagovno znamko deželna vina. Naj ob Boris Krajnc: "Slovenski trg še leto nazaj namiznega vina ni poznal. Sedaj potrošnikom ponujamo domače vinske viške pod novo blagovno znamko - deželna vina." tem še povem, da znaša normalni vinski pridelek v Sloveniji med 80 in 100 milijoni litrov, povprečna zaloga, ki jo merijo na Martinovo, pa približno 35 milijonov litrov. V zadnjih dveh letih je bila slednja od 10 do 20 milijonov litrov večja kot normalna, zato so letos začeli aktivnosti, katerih rezultat je tudi prej omenjena nova blagovna znamka." O Ocenjujete, da se slovenski vinogradniki upravičeno jezijo nad prostim uvozom surovine iz tujine? Boris Krajnc: "Ja in ne. Na nastanek določenih zalog zagotovo precej vpliva tudi cenovna politika. Vemo, da je bil letnik 95 količinsko in kakovostno zelo slab. Nekateri slovenski vinogradniki so to priložnost izkoristili in nenormalno dvignili cene. V tem letu se je povečal uvoz iz Makedonije. Ker je slo- cev (od mostu do rondoja) in ceste, ki povezujejo Kidričevo s Šlandrovo. ■ mkp, fotografija: vos STUDENTSKI TEKOČI RAČUN ??? Študentski čas, najlepši čas - zakaj bi ga "zapravljali" pred bančnim okencem? Prejemate štipendijo, pokojnino, vam pomagajo starši, opravljate priložnostna dela? Denarja je seveda vedno premalo in prav zato ga je potrebno "obrniti" tako, da ga ne zmanjka tik pred koncem meseca, pa tudi dosegljiv naj bi bil ob vsakem času. V Banki Velenje d.d. Velenje, bančni skupini Nove Ljubljanske banke vam že nekaj časa ponujamo možnost otvoritve študentskega tekočega računa, ki vam bo omogočil sodobnejši način gotovinskega in brezgotovinskega poslovanja. To pomeni, da boste ob prvem prilivu na študentski tekoči račun prejeli čekovne blankete in bančno kartico s tajno osebno številko, s katero lahko dvigate gotovino na bančnih avtomatih po vsej Sloveniji 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Ob korektnem poslovanju vam po določenem času tudi na tem računu odobrimo prekoračitev dobroimetja in nenazadnje: vodenje študentskega tekočega računa je brezplačno. © Vas zanimajo še podrobnosti? Z veseljem vam jih bomo razložili ob vašem obisku v katerikoli enoti naše banke! fO ) banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke venski trg še leto ali dve nazaj vsrkal vse zaloge kakovostnega in vrhunskega domačega vina, posamezne pridelovalce ob relativno visokih cen, ki so jih dosegli na domačem tržišču, tuji trg ni posebej zanimal. Danes zaradi teh tu niso konkurenčni. Ob tem se je zgodilo še nekaj. Zaradi visokih cen, nižje življenjske ravni je potrošnja vina v Sloveniji precej padla. Če je bila - po nekaterih raziskavah - na začetku tega desetletja povprečna poraba 50 litrov na prebivalca, po sedanjih ocenah znaša le še blizu 40 litrov. Potrošniki so se preusmerili k drugim pijačam, kar povzroča težave tudi nam kot trgovini z alkoholnimi pijačami." O Je torej cena domače surovine predraga, iz uvoza pa cenejša in enako kakovostna? Boris Krajnc: "Cena slovenske surovine je precej višja kot iz uvoza. Že prej pa sem omenil, da gre za dve različni surovini: za kakovostna in vrhunska ter za namizna vina. Prav gotovo je višja cena surovine pogojena s tehnologijo, ki jo imajo slovenske kleti, z obnovo nasadov in podobno. Pri ceni je potrebno upoštevati torej tudi razvoj, ki ga slovenski vinogradniki pospešeno izvajajo." O Boste v prihodnje še uvažali surovino iz Makedonije? Boris Krajnc: "Vse kaže, da se bomo glede na viške v domačih kleteh morali še bolj usmeriti na slovensko surovino. Našli smo jo v šmarško-virštanjskem vinorodnem okolišu, kjer ponovno oživljamo sodelovanje s Kmetijsko zadrugo Šmarje pri Jelšah." ■ tp Odbor za zaščito Menine Radar iz prostorskih planov Odbor za zaščito Menine pred radarji, ki deluje v sklopu gornjegrajskega občinskega sveta, se je pred nedavnim po letu dni spet sestal. Razlog dolgega premora tiči v dejstvu, da se v tem času okrog te pereče problematike ni dogajalo nič posebnega, razlog za to sejo pa je bilo prostorsko načrtovanje. Dejansko gre za odločitev gornjegra-jskih svetnikov, da se civilni radar na Vivodniku vriše v prostorske akte Občine Gornji Grad in prečrta, kar naj bi pomenilo, da so svetniki proti nameri ministrstva za promet in zveze. Občinski svetniki so po dokaj burni razpravi za ali proti radarju v prostorskem načrtu sprejeli vmesno rešitev. Torej, radar naj bi vrisali in prečrtali zato, da bi tudi občanom povedali, da se država s postavitvijo radarja ne šali. Mnenje je tudi bilo, da bi v naslednjem delu sprejemanja prostorskih aktov radar vendarle izpustili. Seveda se člani odbora s tem ne strinjajo. Trdijo namreč, da občinski svet ravna proti lastnim in jasnim stališčem in proti trdnemu stališču ljudi. Župan Toni Rifelj je bil na seji sveta proti temu, da radar vrišejo in prečrtajo, na seji odbora pa je izrazil bojazen, da bo urad za planiranje pri opredeljevanju do gornjegra-jskih dokumentov področje Menine ločil od ostalega dela prostorskih dokumentov, sicer se bo zgodilo, da bodo zaradi neusklajenosti občinskih načrtov z republiškimi, zamrznjene tudi ostale aktivnosti na tem področju. Člani odbora so na koncu sprejeli sklep, da morajo v občini pri nadaljnjih postopkih prostorskega načrtovanja radar črtati. Državni interes pač ne more biti nad voljo ljudi, tem pa je bilo nedvoumno zagotovljeno, da civilnega radarja na tej kraški planoti ne bo. (V nazarski občini niso niti pomislili, da bi v prostorski načrt zarisali vojaški radar, ki naj bi stal na nasprotnem vrhu Menine.) UjP V Velenju posvet na perečo temo Kako zaščititi slovensko mesto in podeželj< V petek dopoldne so se v velenjskem Kulturnem domu zbrali številni povabljenci, med njimi tudi zamejski Slovenci iz Avstrije. Spregovorili so o temi, ki še zdaleč ni izpeta. Celo vsak dan bolj aktualna bo, saj se slovenski kmetje precej bojijo, kaj jim bo prinesel vstop v Evropsko unijo. Posvet sta pripravili območna Slovenska ljudska stranka in Kmetijska Zadruga Šaleška dolina. Vabilu se je odzval tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj. V imenu SLS, ki ima odbore v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki, je udeležence posveta pozdravil predsednik Marko Jeraj. Med drugim je poudaril, daje delovni naslov posvetovanja takšen zato, ker želijo ohraniti Posveta so se udeležili tudi Koroški Slovenci, ki so predstavili svoje izkušnje ob vstopu v Evropsko unijo. Slovenijo takšno, kot je; s slikovito podobo pokrajine in bogato tradicijo njenih prebivalcev. Ker nočejo, da Slovenija postane le provinca Evrope, ker si ne želijo postati folklorna znamenitost Evrope... Predstavniki številne delegacije iz Avstrijske Koroške so udeležence seznanili s svojimi izkušnjami ob vključevanju v Evropsko unijo, na posvetu pa so se posvetili tudi pogovoru o kmetijski politiki v Šloveniji ter možnostih razvoja podeželja. ■ bš foto: jp m združena lista socialnih demokratov območna organizacija KAJ pogovor z Borutom Pahorjem KJE v prostorih kulturnega doma v Šmartnem ob Paki KDAJ v sredo, 21.10.1998 ob 19. uri KDO člani, simpatizetji. Hkrati bo tudi predstavitev kandidata za župana in kandidatov za občinski svet občine Šmartno ob Paki Certifikat kakovosti ISO 9001 za Gorenje Orodjarna "Obveza za še boljšo kakovost" Velenjsko podjetje Gorenje Orodjarna se je pred petimi leti, v poslovno prav nič rožnatih časih, "rodilo" iz Procesne opreme. Vsa ta leta se ukvarjajo z izdelavo in vzdrževanjem orodij za predelavo pločevine in brizganje plastike, izdelujejo pa tudi kontrolno-merilne sisteme za kontorolo in merjenje električnih parametrov. Odkar so se organizacijsko preoblikovali in postali eno od hčerinskih podjetij v delniški družbi Gorenje, v čigar 100% lasti so, njihova poslovna pot vodi le navzgor. Delež opravljenih storitev za domače podjetje v skupnem prihodku podjetja, ki iz leta v leto narašča, in je lani doseglo 940 milijonov tolarjev, ni več večinski, saj uspešno sodelujejo z avtomobilsko industrijo tako doma kot v tujini. Danes 182 članski kolektiv si je za pridobitev certifikata kakovosti 9001 pričel prizadevati že lani marca. Certifikat velja že od 1. julija, uradno pa ga je direktorju podjetja Marjanu Kovaču, ki podjetje vodi vse od ustanovitve, v petek podelil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk. V začetku tedna smo direktorja Orodjarne obiskali še enkrat in z njim spregovorili o trenutnem dogajanju v tem načrtov polnem, poslovno vse bolj uspešnem podjetju. % Maja ste obeležili peto obletnico podjetja Gorenje Orodjarna. Kakšen je bil vaš razvoj v teh letih, saj popotnica ni bila rožnata? Marjan Kovač: "Začetki so bili vsekakor težki, kajti zgodovina, ki je bila za nami, je bila res precej težka popotnica. Start v novo podjetje je bil poln nezaupanja okolja. Na nas je seveda bilo, da izpolnimo pričakovanja, ki so nam bila naložena, lahko pa ni bilo." % Ste jih izpolnili? Marjan Kovač: "Prepričani smo, da smo v petih letih trdega dela in ponovnega dokazovanja uspeli. Seveda bodo o tem v bodoče sodili predvsem naši lastniki." 9 Eden od dokazov, da ste na dobri poti, je tudi pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001. Kako lahko ocenite pomen tega certifikata za vaše podjetje? Marjan Kovač: "Pridobitev certifikata kakovosti je vedno delo celotnega podjetja. Pri tem morajo sodelovati vsi delavci. Vsak na svojem delovnem mestu, s svojim delom, Marjan Kovač: "Naš cilj je predvsem, da poglabljamo in pridobivamo znanje." je prispeval, da smo prišli do tega certifikata. Seveda ima največje zasluge naš strokovni team, ki se je redno mesečno sestajal, pregledoval opravljeno delo in vse skupaj koordiniral. Seveda pa ta certifikat ne pomeni, da smo prišli do končnega cilja, kar se tiče kakovosti. Predstavlja nam predvsem obvezo za naše nadaljnje delo, za nadgrajevanje kakovosti in njeno izboljševanje." # To ni zadnji certifikat kakovosti, ki ste ga pridobili. Pravkar v podjetju potekajo aktivnosti za pridobitev še dveh certifikatov;prvi, EAQF je povezan z vašimi poslovnimi partnerji v avtomobilski industriji, drugega, ISO 14001, pa naj bi pridobilo celotno Gorenje kot priznanje ekološko naravnani proizvodnji. Kdaj jih pričakujete? Marjan Kovač: "Naši ciljni trgi so poleg bele tehnike tudi na področju avtomobilske industrije. Specifičnost avtomobilske industrije zahteva druge kriterije, ki so v nekaterih pogledih še strožji, kot pri ISO 9001. Zato smo se odločili, da pridobimo v roku pol leta še certifikat EAQF. Omogočil nam bo še bolj suveren nastop na zahtevnem svetovnem trgu avtomobilske industrije. V okviru Gorenja pa smo se priključili k pridobitvi ekološkega certifikata, ki naj bi ga pridobili do sredine prihodnjega leta." a Certifikati so le eden od kazalcev uspešnosti. Kako pa lahko komentirate rast prihodkov, torej finančno uspešnost Orodjarne v prvem petletnem obdobju? Marjan Kovač: "Lahko bi dejal, da smo v teh petih letih kontinuirano povečevali promet. Dobiček je ves čas naraščal. Počasi, vendar stalno in postopoma. V zadnjih letih smo lahko z velikim zadovoljstvom ugotavljali, da nam je ostalo dovolj denarja, da smo lahko investirali v novo opremo. Kot smo vedno poudarjali, je poleg znanja, ki je temeljni pogoj za uspešnost v naši panogi, eden od osnovnih pogojev tudi sodobna tehnologija. Ta napreduje z zelo hitrimi koraki, zato so potrebna dokaj velika finančna sredstva, da lahko tempu sledimo. Zastavili smo si pet letni investicijski plan, v katerem smo predvideli vse pomembne tehnološke pridobitve. Zadnji dve leti mu v celoti sledimo." %Ali tudi letos uresničujete zastavljene cilje? Marjan Kovač: "Vstopili smo v zadnjo četrtino leta in smo "na" planskih številkah. Do konca leta pričakujemo, da bomo plan dosegli." a Kakšen je delež ustvarjenega dohodka v matičnem podjetju? Marjan Kovač: "To je odvisno od vsakega leta posebej. Pride leto, ko Gorenje močno investira in posodablja proizvodnjo. Takrat je naš delež večji in znaša od 50 do 60%. Pride pa tudi leto, ko je ta delež le 40%. Ostali del predstavljajo predvsem kupci izven Slovenije, in to predvsem na področju avtomobilske industrije. V povprečju je naš izvoz kar 40%. a "S kom trenutno sodelujete na področju avtomobilske industrije?" Marjan Kovač: "Sodelujemo z nekaj nemškimi, nizozemskimi in avstrijskimi partnerji, navezali pa smo tudi stike s Peugeotom v Franciji. V kratkem pričakujemo naročila tudi od tam." a Kaj po doma ? Se vam je v Sloveniji trg kaj odprl? Ste pridobili nove naročnike, morda v novih panogah? Maijan Kovač: "V Sloveniji je trg relativno majhen. V zadnjem letu smo od večjih kupcev pridobili le Mehano Izola, za katerega smo izdelali kar precej zahtevno orodje za brizganje plastike, a Vsa ta leta ste torej vlagali v posodabljanje proizvodnje. Imate na tem področju še kaj načrtov? Marjan Kovač: "Seveda. Ob podelitvi certifikata smo svojemu namenu prepustili tri osni rezkalni stroj, ki omogoča zelo velike hitrosti, zelo kvalitetne in precizne obdelave. Naročen imamo še en nov stroj za potopno erozijo, ki ga pričakujemo v roku 14 dni. Tako bomo letošnje leto zaključili s skoraj dva milijona mark vrednim vložkom v nove stroje." a Že vseh pet let vas je v podjetju okoli 180. Kakšni so načrti na področju zaposlovanja? Marjan Kovač: "Naš cilj je predvsem, da poglabljamo in pridobivamo znanje. Zaposlujemo mlade, šolane ljudi, z višjo in visoko izobrazbo. Trenutno nas je 182, v prihodnjih letih pa bomo skušali predvsem dvigniti odstotek deleža zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo. Delavcem omogočamo tudi dodatno izobraževanje, nadaljevanje šolanja. Izobraževanju res namenjamo veliko pozornost, vsekakor pa se bo pri nas odprlo še kakšno delovno mesto." a Če se vrnemo k podelitvi certifikata ISO 9001 lahko rečemo, da je bila malce drugačna. Sli ste med svoje delavce in del slovesnosti izpeljali v proizvodnji, med njimi. Kaj pravzaprav vašim ljudem pomeni ta certifikat? Marjan Kovač: "Prepričan sem, daje prav, da smo pridobitev certifikata obeležili tudi v okolju, kjer se ustvarja naša kakovost. Mislim, da seje tudi delavcem zdelo prav, da je dogodek potekal v delovnem okolju, da so čutili, da so sestavni del tega projekta, kar smo vseskozi poudarjali." ■ Bojana Špegel Obisk uglednega škotskega znanstvenika VELENJE, 9. oktober - V petek je Velenje obiskal dr. Howie Firth, fizik in svetnik iz škotskega otoka Orkney, direktor Orkney Science Festivala in človek, ki poleg promocije znanosti deluje tudi na področju razvoja lokalnih skupnosti. V Slovenijo, kjer preda-!va na Slovenskem festivalu znanosti, je prišel tretjič. Velenje je obiskal v okviru projekta Park znanosti in tehnologije Velenje, ki ga podpira Slovenska znanstvena fundacija. Na Šolskem centru je predaval o Orkneyu in znanosti, z županom mestne občine Srečkom Mehom seje pogovarjal o problemih lokalnega razvoja, v Inovi IR pa so obravnavali možnosti za širše sodelovanje. Dogovorili so se, da bo dr. Firth pomagal pri organizaciji velenjskega festivala znanosti, ki bi ga pripravili prihodnje leto. Poleg tega je v pripravi skupili projekt s program Partnership, kjer bodo njegove (izkušnje iz Evropske unije še kako dobrodošle. ■ S. Blatnik Med sprejemom pri županu Srečku Mehu. Kdo bo novi lastnik? MOZIRJE - Še v oktobru bodo na RTC Golte končno sklenili postopek lastninjenja in po 1. novembru bo turistično in smučarsko središče v lasti Slovenske razvojne družbe. V novembru se bo znašlo na dražbi, od kupca in novega lastnika pa je odvisno, ali bo središče razvijal naprej ali uvedel stečajni postopek. Vendar to ne pomeni konca poslovanja, saj ustanavljajo vzporedno firmo, torej bo center v prihodnje redno obratoval. V tem in naslednjem tednu bodo opravili redna vzdrževalna dela na nihalki, sicer pa imajo zanjo in za sedežnici dovoljenje za obratovanje vse do februarja 2000. Po dosedanjem povpraševanju kaže, da bo poslovanje vsaj v prvem delu naslednje sezone uspešno, torej brez izgube. V rednem poslovanju tudi sedaj nimajo rdečih številk, seveda pa poslovanje izredno bremenijo zapadle terjatve in obveznosti iz preteklosti. B JP Ustrezno zaposliti čim več invalidov VELENJE - V Premogovniku Velenje je 3.828 zaposlenih, od tega je kar 856 invalidov druge in tretje kategorije, kar predstavlja celih 22 odstotkov. V osnovni dejavnosti, pridobivanju premoga, dela 488 invalidov, ostalih 368 invalidov, ki zaradi svojih delovnih zmožnosti ne morejo več delati v osnovni proizvodnji, pa se je preusposo-bilo in zaposlilo v obratu HTZ, Higiena, tehnika, zaščita z več osnovnimi programi. Največjih dela v programu vzdrževanja, obnavljanja in servisiranja strojne, elektro in reševalne opreme, torej tiste, ki se neposredno uporablja v premogovniku. V vsakem programu pa še iščejo možnosti dodatnega zaposlovanja, saj se zavedajo kako pomembno je za invalida, da je ustrezno zaposlen. Največ možnosti vidijo v programu proizvodnje osebnih zaščitnih sredstev. ■ mkp Javna dela po programu VELENJE - V programe javnih del, ki so ena od oblik aktivne politike zaposlovanja, je bilo lani v Območni enot/ Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje vključenih 324 brezposelnih oseb, letos v prvih sedmih mesecih jih je bilo že 488 ali 6,2 odstotka vseh brezposelnih oseb v regiji. Že zdaj je jasno, da bodo do konca leta presegli načrtovano število vključitev, za cilj so si namreč zadali 555 udeležencev javnih del v zelo različnih programih. Ocenjujejo namreč, da bodo do konca letošnjega leta lahko začeli izvajati še najmanj 20 novih programov, predvsem v izobraževanju, kulturi, razvoju in turizmu, in da bodo v te programe lahko vključili še najmanj 80 brezposelnih oseb. Programi javnih del so namenjeni predvsem tistim osebam, ki jim z rednim posredovanjem dela in vključevanjem v druge programe zaposlovanja, ni mogoče zagotoviti ustrezne zaposlitve. ■ mkp Velenje - strokovni posvet Kako do še inovativnejših orodjarn? Včeraj in danes poteka v velenjskem hotelu Paka strokovni posvet na temo "S tehniko in organizacijo do inovativnih orodjarn". V okviru tega si bodo udeleženci ogledali tudi proizvodnjo v Gorenju in spoznali kar nekaj domačih in tujih orodjarskih podjetij. Tradicionalna posvetovanja orodjarjev potekajo že dve desetletji in predstavljajo zelo zaželeno obliko prenosa in izmenjave znanj, saj na njih obe slovenski fakulteti za strojništvo posredujeta svoje raziskovalne rezultate, težo pa dodajo orodjarne in drugi vabljeni gostje. Tako bo tudi letos, ko bo posvet prvič potekal pod eno streho in bo zato še celovitejši. Tokrat bodo udeležencem v dveh dneh prikazali uspešne primere iz raziskav in prakse za inovativne ukrepe in hitre spremembe - od ideje do izdelka in na to vezanega orodja. "Brez sočasnega izvajanja aktivnosti v podjetju, sodobnih izdelovalnih tehnologij in zanesljivosti procesov v orodjarnah si ne moremo zamisliti uspešne orodjarne v Sloveniji ali kjerkoli na svetu," je prepričan predstavnik organizatorjev prof.dr. Andrej Polajnar iz mariborske SF. Udeležnce bo med drugim pozdravil predsednik uprave Gorenje d.d. Jože Stanič, v strokovnem delu pa bo s predavanjem o "HSC" frezanju trdokovinskih komponent sodeloval strokovnjak iz Gorenje Orodjarna Igor Breznikar. 15. oktobra 1998 AKTUALNO Srečanje s Francem Druksom .............................................. Človek, v katerem ni kančka zlehtnobe Ko sem odhajala na srečanje s Francem Druksom, dobila sva se kar v njegovi pisarni vodje obrata HTZ, me je znanec vprašal, kam hitim. Pa sem mu povedala. "Ja," je rekel, "vem kdo je. To je človek, v katerem ni niti malo zlehtnobe." Posrečeno. Kako lepo se da z enim stavkom povedati vse! Navsezadnje bi lahko kar tu končali. A z Druksom, rojenim Družmirčanom, ki zdaj živi v Šoštanju, izhaja pa iz družine z rudarsko tradicijo, njegov oče je upokojitev učakal pri premogovniku, sam pa mu je zvest že od svoje prve zaposlitve, junija 1967, sva bila dogovorjena. Ponosen, da je, ker lahko dela v takem podjetju, je rekel preprosto. S čim sva začela se ve. Dnevno dogajanje, družba, gospodarstvo, politika. Uh, sem si potem, ko sem razmišljala o tem delu najinega pogovora, rekla, isto stvar se da izraziti celo na več načinov. Čeprav najbrž tudi njega v tem delu -družba, gospodarstvo, politika - kaj jezi, pa tega ne pove tako kot običajno v prijateljskih klepetih počnemo drugi. Sočno. Vse se da povedati z drugimi besedami. Z drugimi besedami povedano, je tudi njegov pogosti medklic. Njegovi stavki so dolgi, veliko je vejic, preden pride pika, a je vsaka beseda v njih premišljena. Za vse, tudi za slabo pri drugih, ima opravičilo. Franc Druks, politik pa ne bi mogli biti! Nima pravih lastnosti. Se tudi njemu zdi tako? Preden je odgovoril, Savinjsko-zadrečka veterinarska postaja Med nakovalom in kladivom Savinjsko - zadrečka veterinarska postaja d.o.o. Mozirje je nastala lanskega maja po končanem lastninjenju celjskega zavoda za živinorejo in veterinarstvo. Zaposleni na postaji so že večinski lastniki, čeprav rok za notranji odkup še ni potekel. Lastninjenje zavoda je omogočil zakon o veterinarstvu iz leta 1995, ki je tudi opredelil organiziranost veterinarske službe na primarno, sekundarno z veterinarskim zavodom Slovenije in terciarno s fakulteto in inštituti, tu pa je še Veterinarska uprava Slovenije, ki je v sklopu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Mozirska veterinarska postaja opravlja primarno veterinarsko službo z javnimi pooblastili na področju sedanjih petih oziroma Upravne enote Mozirje. Za vsa javna veterinarska dela, kijih določa zakon, postaja vsako leto obnavlja koncesijsko pogodbo z Veterinarsko postajo Slovenije, slednja pa določa tudi cene storitev za ta dela. Zal se te precej razlikujejo od cen, ki jih za ostale veterinarske storitve določa Veterinarska zbornica Slovenije, katere člani so veterinaiji. Zbornica seveda določa minimalne cene, ki jih morajo strogo upoštevati, saj je nadzor zadnje čase močno poostren. Tudi sicer imajo veterinarji od kar so "privatniki," kot jim radi rečejo, občutek, da jih država gleda postrani, da obstaja nelagoden občutek nezaupanja. To nelagodje še povečuje dejstvo, da obstajajo očitna nesoglasja med upravo in zbornico, veterinarji so tako med kladivom in nakovalom. To jih čudi toliko bolj, ker je bilo pred sprejetjem nove organiziranosti in lastninjenjem vse v redu, zdaj pa naj bi bilo vse narobe. Čuden odnos se kaže tudi v dejstvu, da dobivajo plačilo za opravljene storitve tudi z enoletnim zamikom, imajo pa seveda toliko kolikor sproti zaslužijo. Z novim predstojnikom uprave so se sicer zadeve začele čisto malo izboljševati, vendar se pojavljajo nove velike težave, saj je treba celotno zakonodajo prilagoditi normam Evropske skupnosti, veterinarje v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini motijo tudi "padalci." Z drugimi besedami je to nelojalna konkurenca, ki je sami ne morejo preprečevati. Ob tem trdijo, da se konkurence v nobenem primeru ne bojijo, vendar morajo biti seveda pogoji enaki za vse. Dodatne težave veterinarjem povzročata velikost in razgibanost terena, saj cene pogosto ne pokrijejo niti stroškov za pot. Sicer pa radi poudarijo, da so v zadnjem obdobju vložili veliko naporov in sredstev v opremo ambulante za male živali, za kar sta se usposobila in se še usposabljata mlajša veterinarja. Nerodno je dejstvo, da so storitve za male živali v preteklost zanemarili, so malo "zaspali," prav na tem področju pa so možnosti zaslužka najlažje; hišni ljubljenci pač imajo svojo "ceno." Res je sicer, da hišnih ljubljencev na deželi ni toliko kot v mestih, vendar jim bodo v prihodnje namenjali še več pozornosti, tudi tako, da bodo ambulanto v kratkem odprli tudi popoldne. ■ J P Franc Druks ima rad družino, ljudi in jesen. Toliko bi povedal o sebi, če ga ne bi silili v kaj več. se je zasmejal. Na glas. "Ja, politik bi bil pa najbrž zelo slab. Že zato, ker rad mislim s svojo glavo in svoje misli tudi na glas izražam. Politik pa se mora marsikdaj iz objektivnih razlogov podrejati dnevni politiki, strankarski disciplini in podobnim rečem. To mi pa res ne leži. Trudim se živeti in delati tako, da mi ni nikoli težko nikomur pogledati v obraz." Včasih mu kdo reče, da je nepoboljšljiv optimist. Ali pa, daje z vsakim polenom, ki gaje dobil v noge in z vsakim razočaranjem, ki mu ga je kdo povzročil, dobil še več volje za to, da na vse gleda še bolj prijazno. Največ mu pomeni urejeno družinsko življenje, žena in hčerki. Starejša je tik pred diplomo na Fakulteti za tehnologijo, končuje kemijsko tehnologijo, mlajša dela v turistični agenciji in ob delu študira. Med tednom so malo skupaj, zato pa do popolnosti izkoristijo vikende, ko so skupaj. Dobesedno. "Vikendi so rezervirani za vikend. Tako se tudi reče tisti zadevi. Tam se spremenimo v na pol kmete in obdelujemo zemljo. Na pol pravim zato, ker delamo bolj zaradi veselja in res samo ob koncih tedna kot zato, da bi od tega obogateli". Predvsem bi se pa Franc Druks, če bi mu pustili, pogovarjal o sodelavcih, o in- validih, o programih, o možnostih, o novih delovnih mestih zanje... Ena njegovih zanimivih misli iz "sfere" HTZ: "Zelo smo zadovoljni, ker imamo dovolj dela. Če ima človek veliko dela, ima sicer tisoč problemov, ampak so vsi rešljivi, če pa človek nima dela, ima sicer en sam problem, a kaj, ko ta ni rešljiv." Marsikdo ga pozna kot sindikalista. Do sindikalnega gibanja ima poseben odnos. Ve, daje vedno lažje kupiti stroj in da v tehnologiji neobvladljivih težav skoraj ni. Vedno bolj pa vstopa v ospredje človek. "Če je neko podjetje uspešno, ni samo zato, ker je kupilo najmodernejše stroje. Lahko je, a samo na kratek rok. Firma je uspešna, če ima urejene medčloveške odnose. Sindikat je tisti, ki mora znati na eni strani povezati interese zaposlenih in jih na drugi izražati proti vodstvu podjetja in institucijam države tam, kjer ima do njih dostop. Z drugimi besedami: v vsaki pametni firmi in naša je taka, gre za partner- ski odnos, kjer je jasen interes uprave, delodajalcev in sindikata. Gre za kulturo odnosov v podjetju. Sindikat ima pri tem izjemno pomembno nalogo. Če so zaposleni zadovoljni, bo podjetje uspešno." Tak je. O vsem bi govoril, samo o sebi ne. No, jesen ima rad. To je povedal o sebi. Malo ga daje hrbtenica. Priznanje -plaketa Mestne občine Velenje za prizadevanja in uspešno pionirsko delo na področju razvoja organiziranega zaposlovanja delovnih invalidov in razreševanje problematike zdravstvenega varstva invalidov, ki jo je prejel nedavno tega, mu pomeni veliko, je priznal. Bil jo je iskreno vesel, je rekel. Tudi njegova družina in sodelavci. Bilo mu je toplo pri duši. Zanimivo, o sebi pa samo kratki stavki. Nič ni rekel, da ga to priznanje obvezuje. Res ne bi bil za politika. Njega obvezujejo ljudje med katerimi dela, to pa je njegova izjava. ■ Milena Krstič - Planine IfijSiie • "i mmmS \f \f ISCETE KREATIVNO DELO - ste mladi, ambiciozni in veseli - vas delovni čas ne omejuje - poznate Quark, Corel, Photoshop - ločite CMYK od RGB, - znate zamenjati trdi disk - poznate HTML - prijateljujete z angleščino - si neizmerno želite oblikovati Iz dela strank Zgornjesavinjska podružnica SLS Trenutno trije kandidati za župane Konec prejšnjega tedna je Zgornjesavinjska podružnica Slovenske ljudske stranke predstavila svoje kandidate za župane. V Mozirju bo ponovno kandidiral Jakob Presečnik, v Gornjem Gradu se bo za župansko mesto potegoval Rafko Žerovnik, v Lučah pa bo na listi Slovenske ljudske stranke kandidiral Toni Breznik, ki sicer ni član stranke. Stranka se je s kandidatom, imena tajnik podružnice Andrej Presečnik ni povedal, pogovarjala tudi v novi občini Solčava, vendar sije ta v petek dopoldne premislil. Svojemu kandidatu v Solčavi se zaenkrat še niso odpovedali, saj si je prav SLS najbolj prizadevala za novo občino. V Občini Ljubno bo stranka podprla sedanjo županjo Anko Rakun, ki ponovno kandidira na podlagi podpisov občanov. Za Občino Nazarje v SLS ocenjujejo, da s svojim kandidatom ne bi uspeli, podprli pa bi kandidata, če bi ga predlagali SDS ali SKD. Vodstvo podružnice ocenjuje, da bo stranka na volitvah dosegla podoben uspeh kot na prejšnjih, ker menijo, daje SLS ljudem v dolini najbližja. Doslej je imela le enega župana, ker jih več tudi ni predlagala, ima pa največ občinskih svetnikov. ■ JP Na obisku v krajevni skupnosti Šoštanj Za praznik status pravne osebe Krajevna skupnost Šoštanj je ohranila za svoj praznik 8. oktober, datum, ki je bil nekdaj, v času skupne občine Velenje, praznik vseh treh današnjih občin. Vsaka od njih si je potem za praznik izbrala drug datum in drug pomemben mejnik. Praznik so v Šoštanju obeležili s spominsko komemoracijo pri spomeniku Plamenica in z otvoritvijo prenovljenih prostorov krajevne skupnosti, ne samo pisarne, ampak tudi klubskih prostorov v nadstropju, ki jih bodo lahko za svojo dejavnost koristila mnoga društva v Šoštanju. Ker je praznik običajno tudi priložnost, za pogled nazaj, so v krajevni službi Šoštanja pred kratkim pregledali tisto, za kar so bogatejši letos: končani so projekti za prenovo Trga bratov Mravljakov, imajo nov most čez Bečovnico in vozišče z enostranskim pločnikom proti Metlečam, očiščeno in obnovljeno korito Pake skozi mesto, novo asfaltno prevleko je dobilo kakšnih 800 metrov cest, sklenjujejo toplifikacijo še zadnjih treh hiš v Metlečah, končana je kanalizacija na levem bregu Pake (od novega stanovanjskega bloka do kolek-torja) in v Cankarjevem naselju. Se v tem mesecu pa naj bi začeli z obnovo kulturnega doma. "Da pa bo mesto lepše in še bolj urejeno, bomo v Šoštanju v oktobru postavili 17 novih smetnjakov. Zanje so lokacije že določene. Po zagotovilu župana naj bi v Šoštanju do konca leta imeli tudi policijsko pisarno za katero sem se osebno zavzel na seji sveta občine maja lani," je ob našem obisku krajevne skupnosti Šoštanj povedal predsednik krajevne službe Matjaž Cesar, ki to službo vodili zadnji dve leti in pol. Takrat je župan Šoštanja Bogdan Menih v krajevnih skupnostih imenoval krajevne službe. V Šoštanju, kjer je pred tem kolektivno odstopilo celo vodstvo krajevne skupnosti (razlog je bil status), je nalogo predsednika prevzel Matjaž Cesar. To je bilo leto 1996, ko Matjaž Cesar, predsednik krajevne službe pravi, da bodo med drugim terjali tudi prenovo vozišča na Koroški cesti od vrtca do novega mostu čez Bečovnico. so v Šoštanju dokončali izgradnjo telefonskega omrežja in začeli s polaganjem optičnega kabla. Danes predsednik pravi, da jim je v tem obdobju marsikaj uspelo, marsikaj pa tudi ne. Niso uspeli denimo z uvedbo redarske službe za Šoštanj in s tem, da bi imeli v krajevni skupnosti tajnico, pa tudi semaforjev pri novi bencinski črpalki, javnega stranišča v mestu in urejenih parkirnih mest, čeprav so jih terjali, še ni. Tudi z obnovo javne razsvetljave v mestu, ta naj bi bila dotrajana v 70-odstotkih, niso uspeli. "Razlog za to vidimo v tem, da nismo mogli o teh zadevah odločati tako kot bi si želeli, torej sami. Zadeve so se usklajevale na občini. Moram pa odkrito priznati, da čeprav je bilo v začetku pri usklajevanju z občinskimi uradniki kar nekaj zapletov, pa so kasneje pokazali veliko mero razumevanja in pomoči in tako so že lani zadeve potekale veliko bolj normalno," je povedal Cesar. To je bilo leto, ko je Šoštanj precej pridobil: delno so uredili otroško igrišče pri športni dvorani in postavili ograjo med igriščem in Vegradom, uredili igrišče za odbojko na mivki, poskrbeli za novo ograjo pri bazenu, namestili klopi za počivanje v mestu in na igrišču, uredili avtobusno postajo, toplificirali Goriško ulico, obnovili dom TVD Partizan ... Med tiste pomembnejše naloge, ki jih bodo morali v krajevni skupnosti Šoštanj še razrešiti, pa uvrščajo projekt za izven nivojsko vozišče preko železniške proge, ki naj bi bilo bodisi samostojno, bodisi bi se ga dalo vkomponirati v obvoznico. "Okoli nje so se mnenja precej kresala. Obstojajo tri različice, mi bi podprli tisto, ki bi jo na zborih krajanov podprli ljudje." ■ Milena Krstič - Planine Zveza potrošnikov in pisarna AMZS Šoštanj je od letos bogatejši za dve pisarni: Zveze potrošnikov (odprta je ob ponedeljkih med 15. in 17. ure) in Avto-moto zveze Slovenije (odprta ob torkih od 14. do 16. ure). V pisarni krajevne skupnosti pa imajo uradne ure ob ponedeljkih med 17. in 19. uro. Krajevne skupnosti pravne osebe V Uradnem listu republike Slovenije so bile prejšnji teden objavljene spremembe in dopolnitve Statuta občine Šoštanj. To je dokument, okoli katerega so se v svetu precej prerekali. Osrednja sprememba se nanaša na status krajevnih skupnosti v občini, te bodo ponovno pravne osebe. "Za nas to pomeni večje obveznosti, odločanje prehaja na nas. Najprej bomo sklicali zbor krajanov, kar nam dosedanji statut ni omogočal, potem pa bomo videli kako naprej," pravi Cesar. Krajevna skupnost Solčava Z lepimi dosežki v samostojnost V Krajevni skupnosti Solčava bodo z novembrsko izvolitvijo občinskega sveta in župana uresničili dolgoletne želje po samostojni občini, s tem pa tudi kronali štiriletne napore, ki so jih morali vložiti, da so uspeli ustanoviti lastno občino. Zapletov izpred štirih let, ko so bili z uveljavitvijo nove lokalne samouprave vključeni v Občino Luče, ne kaže pogrevati, zavedajo pa se, da bodo morali v lastni občini krepko poprijeti za delo. Vedo, da se bodo morali marsičemu tudi že znameniti Macesnikov plaz, zato so morali poiskati nov vir, zgraditi zajetje in položiti cevi do obstoječega vodovoda. Ministrstvo za okolje in prostor jim je pomagalo z 12,6 milijoni tolarjev, skupno pa je bila naložba vredna 13,7 milijona. Zelo so zadovoljni tudi z lansko razširitvijo telefonskega omrežja. Sprva so načrtovali 60 novih priključkov, na koncu jih je bilo 80, stroške dodatnih 20 pa je v celoti pokril Telekom. Vložek je dosegel 23,1 milijona tolarjev, od česar so naročniki razumevanja podjetja Elektro Celje, država pa je prispevala 6 milijonov tolarjev. Dobrodošla je tudi posodobitev 2 kilometrov ceste iz Logarske doline proti Pavličevemu sedlu, drugi del bodo posodobili naslednje leto, seveda pa niso zadovoljni z dejstvom, da problematika mejnega prehoda Pavličevo sedlo še vedno ni razrešena, čeprav so sami za to še najmanj krivi. Novih načrtov jim tudi ne manjka. Najprej bodo začeli uresničevati projekt preskrbe s Odločitev za lastno občino so potrdili tudi z množično udeležbo na nedeljskem zboru krajanov odpovedati, če bodo želeli uresničiti zahtevne naloge, trdijo pa, da rek "v slogi je moč" pri njih velja in da bodo s skupnimi močmi uspeli. Tudi zaradi zavesti, da bodo končno delali zase in za svoj račun. Tako so med drugim zagotovili na nedeljskem zboru krajanov, ki so se ga množično udeležili in tudi s tem potrdili svojo odločenost. Seznanili so se s predvolilnimi in volilnimi postopki, tudi z doslej edinim kandidatom za župana, ki je sedanji predsednik krajevne skupnosti Vojko Klemenšek. Seveda so temeljito prevetrili delovanje v minulih letih in oblikovali zahtevne načrte za v prihodnje. Vsaj na štiri dosežke so ponosni. V prvem primeru to velja za sanacijo vodovoda v Solčavi. Oskrbo s pitno vodo je namreč precej ogrožal zdaj plačali 8,2 milijona, Občina Luče jih je prispevala 4,8, Telekom pa dobrih 10 milijonov. Pred nedavnim so se novih cestnih odsekov veselili krajani zaselkov Klobasa in Medica. Zanju so porabili skoraj 7 milijonov tolarjev, od katerih so krajani prispevali 1,6 milijona razliko pa bo obročno plačala krajevna skupnost oziroma nova občina. Precej velik zalogaj je bila izgradnja dveh avtobusnih postajališč v Solčavi, ki je veljala skoraj 4 milijone, s postajališčema pa so močno pripomogli k večji prometni varnosti v samem središču kraja. Zelo pomembna je tudi posodobitev ceste v Robanov kot, kjer so pridobili tudi nekaj novih parkirnih prostorov, obenem pa so poskrbeli tudi za lepše okolje, saj so v zemljo položili električni kabel, pri čemer so naleteli na lepo mero pitno in požarno vodo na Solčavskem. Na vso srečo je ministrstvo za kmetijstvo program potrdilo in zagotovilo 10 milijonov za njegovo uresničitev v sklopu projekta celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. V razvojnih stremljenjih so zapisali tudi izgradnjo čistilne naprave v Solčavi, daljinski sistem ogrevanja na podlagi bio mase in sistem kabelske televizije, zelo pa se zavzemajo tudi za uresničitev projekta obšol-skih dejavnosti. mjp Krajevni odbor Rdečega križa Pesje Prisrčno srečanje starejših krajanov Že drugo leto zapored, po kar nekajletnem zatišju, je devet članski krajevni odbor Rdečega križa v Pesju pripravil družabno srečanje, na katerega so povabili krajane, ki so starejši od 70 let. Takih je v Pesju 108, prišlo pa jih je blizu 70. Članica odbora RK Pesje Marjana Krenker nam je pred ; pričetkom prisrčnega srečanja, ki vedno močno razveseli i udeležence, povedala, da članice odbora tudi sicer posvečajo veliko pozornost prav starejšim krajanom. Pripravijo jim novoletne obdaritve, pomagajo pa tudi mlajšim bolnim. Tudi v velenjski dom za varstvo odraslih pogosto zaidejo, kjer je med varovanci 6 njihovih krajanov. Na ponedeljkovem popoldanskem srečanju so povabljence najprej razveselili učenci OŠ Pesje, ki so jim pripravili zabaven program, z lepo slovensko pesmijo pa so jih navdušili tudi pevci kvinteta "Po domače". Nekaj toplih besed so jim namenili župan Srečko Meh, sekretarka OO RK Velenje Darinka Herman in predsednik sveta KS Pesje Anton Košir. Ker je bila to priložnost, da se po letu dni stari znanci pogovorijo, kaj se jim dogaja v vsakdanjiku, so potem še posedeli in poklepetali. ■ bš Starejši krajani so bili srečni, ker so se po letu dni spet zbrali. Krajevni odbor Rdečega križa v Pesju pa tudi sicer lepo skrbi za njih. L ———• ——. V velenjski knjižnici nove police in delovni čas To, daje Velenjska knjižnica že nekaj let premajhna in pretesna, ni več novica. Zaposleni v njej pravijo, da delajo v skoraj nemogočih razmerah, kijih v zadnjem času poskušajo vsaj omiliti z rešitvami, ki so v danih pogojih možne. Nič tudi ne kaže, da se bo prostorska stiska v kratkem razrešila, da bi torej knjižnica dobila druge, večje prostore. Tudi načtovana novogradnja je, potem, ko na republiškem razpisu ni prišla "zraven", še vedno uganka. Vzrok je seveda denar. Občina sama tako velike investicije ni sposobna izpeljati, na republiki pa je ponovno prošnja za pomoč pri sofinanciranju odkupa nadomestne lokacije nad Elektrotehno. Prostor nad Loterijo, ki gaje knjižnici kot dodatno začasno rešitev ponudila občina, seje namreč izkazal kot neprimeren za tovrstno dejavnost. Vsega tega res številni bralci in obiskovalci knjižnice ne bi smeli preveč čutiti. Zato se, kot pravi vodja knjižnice Lado Planko, vsi zaposleni trudijo, da delo teče čim bolj nemoteno. Letos je bila knjižnica sicer že nekajkrat zaprta zaradi posodobitev dela, nazadnje v začetku septembra. "Zapiranje knjižnice je zelo nepriljubljen ukrep in se ga izognemo, če se le da. Žal smo bili tokrat v situaciji, ko nismo bili odvisni sami od sebe, ampak od treh podiz-vajalcev, ki so izbrali čas po po- Na oddelku za odrasle boste ob prvem obisku opazili nove police, ki imajo po eno polico več, ker so bele, pa celoten prostor deluje bolj svetlo. letnih dopustih. Knjižnico smo za dober teden zaprli iz dveh razlogov. Najprej smo se lotili inventure knjižnega fonda. Glavni razlog za inventuro je v dejstvu, da so naše evidence re-altivno neažurne, saj so obstajali podatki o knjigah, kijih že nekaj let ni več v hiši. Izkazalo se je, da jih je skoraj 20 tisoč. Poleg tega smo v tem času v zgornjem nadstropju, na oddelku za odrasle, zamenjali vse regale. Gneča je bila tu dobesedno obupna." S tem so pridobili veliko prostora, saj ima vsak regal eno polico več. In kaj sedaj to pomeni za ta oddelek? "Ce previdno ocenim, leto do dve relativno normalnega delovanja, saj lahko sedaj zložimo na police vse knjige, pa je tu in tam še kakšen prostor za nove knjige. Tako nam ne bo treba ves čas prelagati vseh knjig, pa bodo ostale smiselno razporejene po področjih." Na kratek rok večjih sprememb v knjižnici ne bo več. Ena od zadnjih pa je sprememba delovnega časa. "Verjetno smo bralce z kar nekaj spremembami delovnega časa malce zmedli. V opravičilo naj povem le to, da smo poskušali kar se da olajšati in povečati možnosti dostopa. Zjutraj odpiramo prej, v četrtek popoldne pa zapiramo ob 17.h, da lahko v naših prostorih izvajamo prireditve." Se vedno tudi ni popolnoma končan prehod na nov program Cobiss. "Prehod na Cobiss pomeni nov standard pri izposoji. Pa ne samo pri izposoji, tudi pri obdelavi in mednjižnični povezavi. To je relativno obsežen proces, ki ga bomo še nekaj let peljali. Upam, da so bralci že opazili, da prinaša ta program veliko dodatnih možnosti - izpis izposojenih knjig, iskanje knjig po vsej Sloveniji, v skromni obliki, zaradi prostora, tudi dostop do Interneta..." S trenutnim financiranjem so tudi zadovoljni, saj uspejo kupiti vse naslove, ki izzidejo v Sloveniji. Večji problem je, da teh, vsaj na področju zelo iskanega leposlovja, ni prav veliko. ■ Bojana Špegel Biserna poroka Frančiške in Franca Božič iz Lokovice Njuna pridnost in skrb rodi sadove Lokovica, 10. oktobra - Za 86-letno Frančiško in dve leti mlajšega Franca Božičeva iz Lokovice ter za vse njune najdražje je bila minula sobota nekaj posebnega. Posebnega zaradi zavidanja vrednega jubileja. 8. oktobra je namreč minulo natanko 60 let, ko sta Frančiška in Franc stopila na skupno življenjsko pot. Njuni otroci z družinami so jima ob tej priložnosti pripravili prijetno presenečenje in jima tako znova dokazali, kako zelo ju imajo radi. V svojem življenju sta preživljala lepe, a tudi težke trenutke. Franc seje rodil v delav-sko-krriečki družini, kjer so starši skrbeli za štiri lačna usta. Izučil se je za ključavničarja in služil kos kruha v Tovarni usnja Šoštanj ter v Rudniku lignita vse do upokojitve. Tudi Frančiška je bila eden od štirih otrok Dermo-love družine, kjer je bil oče kmet in župan takratnega okraja, mati pa gospodinja. Oba sta občutila vse tegobe obeh svetovnih vojn. Vsak po svojih mo- čeh sta se trudila in skrbela za svojo veliko družino ter vzgojila osem otrok v skromne, pridne ter poštene državljane. Čeprav so si ti ustvarili svoje domove in družine, na mamo in očeta niso pozabili. Vsak dan prihajajo v toplo domače ognjišče in jima pomagajo pri gospodinjstvu ter ostalih opravilih. Vedno sta jih vesela, vedno nadvse zadovoljna, ker najdejo čas in jima pomagajo. V veliko veselje in zadovoljstvo pa jima je tudi trinajst vnukov in štirinajst pravnukov. Med številnimi čestitkami in lepimi željami ob praznovanju biserne poroke sta zagotovo slišala največkrat: "Pa da bi vama še zdravje kolikor toliko služilo." Prav takšne so tudi želje našega uredništva! ■ tp Daje smeh pol življenja, vemo gotovo vsi. Prav zato je še toliko bolj pomembno, kdaj pa kdaj se od srca nasmejati. Ni pomembno kje, le da smo v dobri družbi. Današnji anketirancem zabava in smeh nista tuja, zanimalo nas je predvsem, kje in kako pogosto najdejo čas za smeh in sprostitev. Bernarda Terbovšek, Velenje, upokojenka: "Nazadnje sem se enkratno zabavala s svojimi vnuki na Pikinem festivalu. Kadar si vzamem čas zase, se navadno odločim za obisk glasbene šole, ker me tako veseli petje kot poslušanje pevskih zborov. Tudi gledališče me vedno razvedri. V Velenju predvsem pogrešam zabavni program, namenjen starejšim. Če pa je že kakšna takšna prireditev, pa je obisk slab. Pred dnevi sem bila na folklorni prireditvi in število ljudi je bilo smešno majhno. Oh ja, zabava mi pomeni veliko, predvsem sprostitev." Ivan Blažič, Paški Kozjak, upokojenec: "Vedno se zabavam. Pogosto kar doma, kjer z družino kaj zapojemo in vedno sem prešerne volje pa naj bo to ob pijači ali brez nje. V lokale ne zahajam, za kino pa mislim, da sem že prestar. Za mlade je v Velenju bolj slabo poskrbljeno, za starejše pa še slabše. Pravijo, da je smeh pol življenja in prav zato se je treba kdaj pa kdaj poveseliti." Zala Potušek, Slovenj Gradec, dijakinja: "Zadnja zabava?! Hmm... Pred štirinajstimi dnevi. Ker živim v Slovenj Gradcu, ponavadi zahajam v lokale tam, v Velenju, kjer obiskujem šolo, zelo redko, poleg tega pa tako ali tako nimaš kam iti. Ponavadi redko kdaj pridem domov trezna (smeh). Če se pije, se pije, če se ne, se ne (smeh). Ko pomislim na zabavo, je moja prva misel prijatelji in sprostitev." Boštjan Veithauser, Pesje, dijak: "Pri odločanju za mesto "žuriranja" nismo izbirčni in ponavadi zavijemo kar v najbližjo gostilno. Najpogosteje se odločimo za Blah blah. V občini pogrešam predvsem koncerte glasbenih skupin. V gledališče zahajam le s "šolo", kjer si največkrat ogledamo kakšno komedijo. Priti trezen z zabave? Mogoče, ampak v naši družbi se to preprosto ne da." Klavdija Koren, Florjan, dijakinja: "Če že gremo ven, se ponavadi odpravimo kam HBHNHHB| proti Ljubljani, ker v Velenju preprosto ni I ... / ijjHL | dobrega lokala. No ja, edini dober lokal z glasbo, z dobrim razpoloženjem "luštnimi" Tj natakarji je novi lokal Franka Sinatra. Tako ff ^ tj jaz kot tudi moji starši nismo preveč navdu- L f;, šeni nad popivanjem, tako da mi ni težko os- Bk , tati in priti domov trezna. Prva asociacija na A zabavo? Ples in da bom spet nekaj dobre- •■•j^B! ga pojedla." ■ Andreja Moškon e vK Frančiška in Franc Božičeva iz Lokovice sta minulo soboto praznovala biserno poroko 10 '98 Glasbeni Petrolejska pec SENSTONE S KM moč: 2700 W ogrevanje od 25 do 35 poraba goriva 0,27 l/h supercena 33.400 sit S Kartico 4 - 5 % gotovinski popust! PC Velenje PC Prevalje p ........"" Plinski kotel VAILLANT VGV 240E nazivna moč: 24 kW izkoristek do 91 % Nemogoče je mogoče Še več izdelkov po Supercenah boste našli v našem novem Šupercenlku, ki j ga dobite po pošti In na vseh prodajnih j mestih Kovlnotehne. kovinOtehna Velenje, mesto brez zabave!? 107,8 MHz 15. oktobra 1998 RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK Festival V organizaciji RGL seje včeraj (sredo) v Ljubljani začel 9. festival lokalnih radijskih postaj Slovenije, ki ga bodo zaključili jutri zvečer s podelitvijo nagrad najboljšim. Festival, kije namenjen druženju in izmenjavi izkušenj, ima vsako leto tudi tekmovalni značaj. Lokalne radijske postaje tekmujejo v devetih kategorijah, njihove prispevke pa ocenjujejo tri tričlanske komisije, v katerih so ugledna novinarska peresa. Kategorije intervju, informativno oddajo (poročila) in komentar bodo ocenili Drago Balažič, Boris Dolničar in Jože Jerman; reportažo in kontaktno oddajo Vito Avguštin, Aleksander Lucu in Jurij Popov; humoristično-satirično oddajo, glasbeno oddajo, sa-moreklamne spote in oglase pa bodo ocenjevali Evgen Ju-rič, Branko Maslej in Moj mir Sepe. Lokalne radijske postaje so na festival že poslale svoje naj- boljše stvaritve, koliko so bile všeč komisijam, te bodo v vsaki kategoriji izbrale po tri najboljše in razglasile tudi naj radijsko postajo, pa bomo zvedeli v petek zvečer na zaključku festivala, ki bo na Ljubljanskem gradu. Doslej je bil Murski val iz Murske sobote nepremagljiv. Radio Velenje pa je bil doslej s svojimi uvrstitvami na festivalih doslej zadovoljen. Naj spomnimo, da smo lani v Radencih osvojili prvo mesto v kategoriji informativna oddaja in tretje v kategoriji reportaža. Kako bo letos, pa bomo poročali prihodnji teden. ■ mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO. REPUBLICA Skupina Republica, ki je po lanskem albumu doživela nesluten uspeh z dvema skladbama "Ready To Go" in "Drop Dead Georgeous", je pred kratkim izdala svoj novi album. Njegov naslov je "Speed Ballads", z njega pa je že zdrsnil prvi single "From Rush HourVVith Love". Kljub balad-nemu naslovu, pa nov album Re-publice ni kakšna solzava žajfnca. Nasprotno, prinaša vsaj tako ostro glasbo, kot smo jo bili vajeni s prejšnje plošče tega pomembnega ročk benda devetdesetih, katerega zaščitni znak je (tudi na ovitku tega alub-ma) enkratna pevka Saffron. JENNIFER PAIGE Ime pevke Jennifer Paige je bilo še do nedavna ljubiteljem popularne glasbe dokaj neznano. S singlom "Crush" pa ji je v kratkem času uspel veliki podvig, saj se je v le nekaj tednih povzpela v vrhove (to pomeni med prvih pet) večine evropskih glasbenih lestvic. Samo v Angliji je v zelo kratkem času prodala neverjetnih 200.000 izvodov te skladbe, kar predstavlja srebrno naklado. Po fantastičnem začetku kaže, da bo za pevko zelo uspešen tudi oktober, saj v tem mesecu izide njen istoimenski album, ki mu poznavalci že napovedujejo visoke prodajne številke. LETEČI ODRED Hrvaška skupina Leteči odred, ki je dneve svoje največje slave na domačih tleh doživljala lani in predlani po izidu njihovega zelo uspešnega debi-tantskega albuma "Od Prevlake do Dunava", v zadnjem času postaja vse bolj uspešna tudi v Sloveniji. Številni nastopi in uspešna promocija njihovega aktualnega albuma skih radijskih postajah. ZORAN PREDIN Dočakali smo tudi izid nove plošče enega naših najbolj prepoznavnih avtorjev in pevcev ter glasbenika, ki je v slovenskem glasbenem prostoru zapustil neizbrisljiv pečat -Zorana Predina. Naslov njegovega novega izdelka, ki ga je ustvaril skupaj s kvartetom Mar Django je "Ljubimec iz omare", na njem pa najdemo osem novih glasbenih stvaritev. Razen skladbe "Častni krog", za katero je glasbo napisal Vitalij Osmač-ko, so vsa besedila in skladbe Zoranovo delo. Kvartet Mar Django sestavljajo Vitalij Osmačko (akustična kitara, harmonika, vokal), Saša Olenjuk (akustična kitara, violina, vokal), Gašper Bertoncelj (boben) in Nikola Matošič (kontrabas), vsi, predvsem pa Osmačko in Olenjuk, pa so pri nastajanju albuma sodelovali tudi kot aran-žerji in producenti. Glede na glasbeno sestavo skupine, je očitno, da Zoran Predin še naprej nadaljuje s tradicijo svojih zadnjih albumov, ki so nastajali predvsem v akustični preobleki in pod močnim vplivom vzhodnjaške glasbene tradicije. ■ M/Č "Kuda ide ovaj vlak", so pripomogli k temu, da je Leteči odred trenutno ena najpopularnejših hrvaških skupin v Sloveniji. Preprost, melodičen pop ročk, še najbolj podoben tistemu, kar počneta Crvena jabuka in Plavi or-kestar, se je dobro prijel tudi pri nas, o čemer priča tudi uspeh njihovega trenutnega hita "Sanjao sam moju Ružicu", ki ga je mogoče praktično vsak dan slišati na številnih sloven- LESTVICA DOMAČE GLASBE (St 287) Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 11. oktobra: 1. VERDERBER: 2. KLAVŽAR: 2. ZUPAN: 4. GAJ: 5. ST0RŽIČ: Coprn'ca 10 glasov Rad imej vse ljudi Kralj Matjaž Veselja polna vreča Gorenjski raj 8 glasov 8 glasov 4 glasovi 0 glasov Predlogi za nedeljo, 18. oktobra: 1. BRAJKO: V naši kantini 2. PETRIČ: Še en liter 3. SLAKI: Vinska trta 4. SLAPOVI: Včeraj sem vince pil 5. ŠTRK: Majolka I Vili Grabner METROPOLA MALENKOSTI Ko sem pred nekaj leti prihajal v Ljubljano, je bila seveda prva stvar s katero sem se moral soočiti v svoji bru-cevski majhnosti naše veliko glavno mesto. Metropola Slovenije mi je bila nekaj mesecev prevelika, čar razlike med Ljubljano in mestom, v katerem sem se rodil pa premočen, da mi tisto, kar mi je bilo tuje, ne bi postalo tudi domače. Ljubljana se je svetila v podobi mnogoterih možnosti in tisočih ljudi, od katerih nihče ni niti najmanj spominjal na prepoznaven obraz velenjskega vsakdana. Zame je postala mesto sanj, Velenje pa zgolj spalno naselje, ki ob koncu tedna kot bonus znani postelji doda tudi toplo juho in pralni stroj. Od tega je že šest let. In tudi jaz se ukvarjam z aktualnim problemom eksistence doštudirajočih velenjskih generacij. Vprašanje se zastavlja na osi doma in Ljubljane. Spoznal sem, da v Ljubljani hiše nimajo ljudi. Vse . mnogotere možnosti pa je v šestih le- tih spral ljubljanski dež in megla, tisoči ljudi so postali prepoznavno majhni in nezanimivi ... kot tudi doma. Bilo je pred nekaj dnevi, zadnji petek v Mladinskem centru. Gostovala je skupina iz Francije, ki je izvajala glasbo neznano ušesom poslušalcev. Sedeli smo za mizami in dogajanje na odru opazovali z zadržano skepso. Glasba, ki je polnila dvorano, je nekatere prepodila na hodnik, saj ni širila lagodno predvidljivih harmonij in ritmov, ki zazibajo noge v enostavni polkasti poskok. Ravno nasprotno. Glasbeniki so improvizirali v nekakšni rokovsko-jazzovski maniri in zvok je zahteval razmišljujočega poslušalca. Nenavaden in okusen koncert. In tedaj, ko sem se trudil s spozvanjem sporočilnosti dogajanja na odru, mi je v glavo zašla neka drugačna misel, ki me je za trenutek čisto zmedla. Nepredvidljiva glasba in basist, ki je komuniciral s publiko v angleški francoščini, mi je zmešala geografske parametre. Za trenutek sem se počutil kot v metropoli. Če sem zaprl oči, da je izginila podoba znanih obrazov in vsiljivega plakata Pikinega festiva- la, sem se znašel v središču sveta, na križišču različnih kultur, jezikov, zvokov, v Parizu ali v New Yorku. Kot da bi sedel v enem od premnogih glasbenih klubih na stičišču svetovnih avtocest, daleč od modrega stola domačega Mladinskega centra. In Velenje je tistih nekaj sekund postalo metropola. Malo zatem je bil seveda čisto domači provincionalni večer, katerega sobotno jutro je bilo, s podokenskim navijanjem rokometnemu klubu, več kot strašno. Petkov preblisk pa mi je vseeno pustil nekaj optimizma, v katerem je sij slovenskega velemesta Ljubljane še malo bolj potemnel. Res je sicer, da tudi v Ljubljani prirejajo koncerte svetovnih glasbenikov, da tudi tam francoski basisti ne znajo angleščine. A Ljubljana ni nič kaj bolj metropolitska kot naše mesto. Čar današnjega sveta je ravno v tem, da lahko njegovi izseki prosto potujejo na okoli, naj gre tu za knjige, revije, koncerte ali razstave... Žal pa sta si Ljubljana in Velenje enaka vsaj še v enem .tokrat slabšem pogledu. Svetne obstaja sam zase, tu je zaradi nas, ki ga sprejemamo in vrednotimo, ne Ljubljana in ne Velenje pa ga ne znata oblikovati. Prebivalce obeh mest je preveč strah stvari, ki bi pregnale ustaljenost misli in čustev, ki bi porušile slonokoščene stolpe sprejetih vedenjskih obrazcev in idej. Soočiti se z drugačnostjo hkrati pomeni tudi spoznati sebe. A tisti petek je basist povedal, da je med koncertom zelo užival, da mu je bila všeč publika, tista publika, ki je po prvih desetih taktih obsedela na stolih in poslušala dalje. Zanjo se je moral potruditi in v Francijo bo iz Velenja odšel s polnimi spomini. Velenje je tako vsaj za uro dišalo po metropoli, pa čeprav po čisto majceni metropoli enega samega malenkostnega večera. ■ Jure Trampuš LIGNIT ■ .. . ■ • ■i «fit. ■ /».■»nt* * 4 ' M % r i.-, * • ' >*s '»i; r Pred približno dvema letoma se je v Placu, priljubljenem in edinem uradnem zbirališču članov Šaleškega študentskega kluba (in tudi nekaterih drugih), rodila ideja o nastanku zvočne kompilacije, ki bi združila in zaokrožila dogajanje na tistem manj znanem in neskomercializiranem področju velenjske glasbene scene. Po dveh letih je ideja doživela uresničenje, saj je pred kratkim v založbi ŠŠK-ja in ob pomoči nekaterih sponzorjev, glasbeno tržišče obogatila zanimiva zloženka enajstih skladb, nastalih na področju nad bogatimi ležišči lignita. Ker je lignit (poleg pralnega stroja) verjetno najbolj značilen produkt Šaleške doline, je njegova dematerializacija v naslovu kompilacije verjetno kar pravšnja izbira. Kljub temu pa premog ni bil tisti, ki naj bi pomenil rdečo nit tega ploščka, saj se ga je direktno v naslovu skladbe "Rudarski vlak" dotaknila le zasedba Kanta kvartet. Ostali so se te teme (vsaj neposredno) izogibali in ostali zvesti svojemu dosedanjemu glasbenemu ustvarjanju in usmeritvam. Ker so te zelo različne, je tudi album "Lignit" zelo pisan kolaž različnih glasbenih pristopov. Tako se na plošči srečamo s pravim rock'n'rollom, s katerim zelo prepričljivo, v znani skladbi "1000 milj do doma", začenjajo zastavonoše velenjskega ročka Res Nullius. Sledi jim etno obarvana Kapela la Chateliere v veseli poskočnici "Vinko", prvo četrtino ploščka pa zaključujejo nekoliko temnorockovsko obarvani Ol, s svojim videnjem katkinega problema v skladbi "Preobrazba". Elektroniki DIG so za to priložnost posneli skladbo "Squaw", s katero so aktualizirali kompilacijo "Lignit" in jo v določenem delu uglasili na svetovne glasbene trende. Podobno se je z elektroniko ukvarjal tudi Aleš Uratnik, ki se pod imenom Non tinire mai na plošči predstavlja s svojo sintezo elektronike in ročka v skladbi "Energo". Edini pravi trdi metalci na plošči so domačini Kaoz, ki so "Lignit" oplemenitili z zanje značilno skladbo "Ostajam zver", medtem ko so Mandra-gora edini, ki se na plošči v skladbi "Egoist" spogledujejo s fuzijo funka in ročka v maniri bolj znanih Miladojka Youneed. Da ponovno obujeni punk ni zgrešil niti Velenja, dokazujejo kar tri skupine, ki se vsaka na svoj način spogledujejo s tem revolucionarnim glasbenim trendom. Klinični testiranci so še najbližji najbolj zgodnjemu (in najbolj pravemu) obdobju punka, saj so v skladbi "Ničvreden glas" še najbolj podobni zgodnjim The Clash. Podobno bi lahko zapisali tudi za skupino Država v malem, ki se na kompilaciji predstavlja s skladbo "Zaka} T m so hkrati edini, ki se jim zdi, da v refrenu skladbe zvenijo bolj prepričljivo v angleščini. Še tretji punkovsko orientirani bend na kompilaciji so Rhythm Thieves. Bend, ki je prijetno presenetil na letošnjih Dnevih mladih in kulture, se predstavlja i dvominutno skladbo "Kriza" in je hkrati edini, ki se lahko pohvali z žensko članico - bobnarko. Glasbeno teoretično verjetno najbolj podkovana zasedba na plošči je, že prej omenjeni, Kanta kvartet, ki se z zanimivo zasedbo pihal, trobil in harmonike predstavlja z instrumentalom "Rudarski vlak", s katerim širi skupni imenovalec kompilacije "Lignit" v nove glasbene razsežnosti. Enajst stilsko precej različnih skladb, zbranih na tej plošči kaže na precej široke, nekaterim sploh neznane, dimenzije domačega glasbenega ustvarjanja in opozarja na pomen in poslanstvo omenjenega albuma, ki s svojim pojavom omogoča prihod iz anonimnosti (vsaj delne) mnogim mladim skupinam. Kompilacijo je mogoče dobiti v vseh bolje založenih glasbenih trgovinah, saj za njeno distribucijo skrbi založba Panika records, mogoče pa jo je kupiti tudi v prostorih Mladinskega centra Velenje in v Placu. UMiČ PERSPEKTIVA EKSPERIMENTALNI FRANCOZI V MLADINSKEM CENTRU VELENJE "Tega pa ne slišiš vsak dan!", je izjavil sicer vsega hudega vajeni stalni obiskovalec koncertov v Mladinskem Centru in tako z enim stavkom opisal dogajanje na odru. 48-letni basist Ferdinand, 42-let-ni bobnar Gilles in 32-letni DJ-Rebel so nas namreč že s prvo svojo skladbo popolnoma presenetili. Izvrstni glasbeniki, ki so izšli vsak iz drugega glasbenega okolja in se posvetili vsak svoji zvrsti glasbe, so se našli v skupini, ki so jo poimenovali Ferdinand et les Diploma-tes. Tako smo lahko v živo slišali, kaj se zgodi, če združijo moči in znanje med seboj tako različni si umetniki. Vsak zase bi lahko odigral samostojen koncert, zdelo se je, kot da vsak igra svojo skladbo. Vendar pa se je vse vklap-Ijalo v čudovito celoto. Drug drugemu se se prilagajali, vendar ni nihče od njih niti za trenutek izgubil svoje vodilne niti. Na sredini koncerta je Ferdinand zapadel v svoj svet zvokov in se izgubil v svetu čiste improvizacije. Vendar je s pomočjo ostalih dveh članov benda kmalu našel izhod in nam za konec postregel še s skladbo, ki jo je sam poimenoval "glasba za ples". Vendar pa ni prepričal občinstva, ki je, še nekoliko utrujeno od že slišanega, kot prikovano sedelo na stolih. Zmoglo ni niti toliko moči, da bi Ferdinanda in diplomate prosilo za "bis". Francozi pa se niso kaj prida ukvarjali s tem; skupaj z nami so se namreč odpravili v Plač in tako spoznali še drugo plat mladinske kulture v Velenju. Bilo jim je grozno všeč. ■ Zatika 15. oktobra 1998 KULTURA, ŠOLSTVO KAS i AS 9 1991 Deseta številka Našega časa je 21. marca leta 1991 že na naslovnici ponudila bralcem članek z naslovom "Slovo od informativnega centra", v katerem je nanizanih tudi nekaj dejstev, ki pravzaprav nikoli niso bila dokončno dorečena. Takole je v ta uvodnik zapisalo uredništvo: "Ko bodo v torek sedli delegati v delegatske klopi, da bi med drugim obravnavali in morda potrdili osnutek odloka o proračunu občine Velenje bodo sprejemali tudi ukinitev Informativnega centra. To sicer v gradivu ni nikjer posebej razloženo, zato med vsemi neosebnimi odstotki zasluži vsaj našo razlago. Za letošnje leto je bilo dogovorjeno, da bo v proračunu za informiranje namenjeno približno 0,50 odstotka sredstev. To bi nam olajšalo že tako izredno zapleteno stanje, ki ga povzroča nenehna dražitev papirja in storitev. Žal je osnutek proračuna povsem drugačen, v njem pa praktično ukinjeno vse nadaljnje zagotavljanje sredstev Informativnemu centru. Tako smo se naenkrat znašli v krogu tistih, pravzaprav redkih občin, ki za informiranje ne prispevajo niti dinarja, ker informativnih medijev niti nimajo. Zakaj tako? In zakaj se predlagatelju ni zdelo niti vredno, da nas vsaj seznai s svojo odloči- tvijo, kaj šele, da bi prisluhnil našim argumentom? Vendarle smo si zaslužili vsaj opozorilo, saj smo navsezadnje sredstva, ki so sedaj, kot slišimo, velikodušno razporejena za varstvo kulturne dediščine, pred leti dogovorili sami. In le zaradi administrativnih preprek so se zbirala na žiro računu kulturne skupnosti. Res je, da smo vsaki vladi morali razlagati, kako smo jih dobili in da si je kultura vedno odtrgala kanček tega denarja, toda nikoli nihče ni tako drastično posegel vanje. Drugi časi, drugo zrcalo. Da to je dejstvo in zorni koti so lahko različni in šele z oddaljenostjo dobivajo svojo dimenzijo. Toda takšna odločitev, ki jo je pripravil naš izvršni svet terja vendarle malce strokovne analize, saj navsezadnje ne gre le za izgubo določenega števila delovnih mest, gre za informiranje v celoti. Za medija, ki imata tradicijo, za želje, ki se drugje (recimo v Kranju) porajajo skozi boleče muke. Pri nas pa administrativni rez pač odloči drugače. V času, ko tudi velike kolektive pretresajo podobne eksistenčne težave, ko postaja očitno, da ne bo čistilnih naprav, ko grozijo z zaporo bolnišnice Topolšica, je naš problem pač miniaturen, toda način, kako se ga lotevamo simpomatičen. Uredništvo". ■ dk Ob koncu srečanja priznanja najboljšim Mladi filmarji v Velenju Sklad ljubiteljskih kulturnih dejavnosti Slovenije (prej ZKO) vsako leto razpiše natečaj za srečanje "najmlajših" filmskih in video ustvarjalcev Slovenije. Letošnja zaključna prireditev se od včeraj odvija v Velenju, izvesti pa jo bodo pomagali delavci in učenci OS Šalek ter ZKD Velenje. V mestu je poleg mladih ljubiteljev filma in videa tudi nekaj uglednih slovenskih strokovnjakov, ki sestavljajo strokovno žirijo. Poleg njihovih nagrad bodo podelili še nagrade otroške žirije. V njej sedijo osnovnošolci iz Doline. Srečanje se je pričelo včeraj popoldne v veliki dvorani hotela Paka s tiskovno konferenco, po njej pa so že predvajali prve v tekmovalni del uvršečene video in filmske izdelke. Njihovi ust-vaijalci so mladi, večina je namreč še osnovnošolcev, ki so jim do izdelkov pomagali mentorji. Danes se srečanje nadaljuje v Mladinskem centru, kjer bodo ob lO.h razglasili rezultate in podelili nagrade. ■ bš SFK Koleda na Taivvanu Razstava del Oskarja Sovinca Živobarvni akvareli in grafike Ob izteku preteklega tedna so v avli velenjske občinske hiše odprli novo v nizu zanimivih razstav. Tkidi tokrat v njej svoja dela predstavlja član Šaleških likovnikov, eden od ustanoviteljev tega društva, Oskar Sovine. Razstava bo na ogled en mesec. Terezija Bastelj je v spremni besedi v vabilu na dogodek o njem med drugim zapisala: "Ukvarja se z risanjem, slikanjem (predvsem akvarelov), z grafiko in s kiparstvom. Njegovo delo, ki ga je vsa ta leta plemenitil s stalnim izobraževanjem, je rodilo sadove, ki jih je pokazal na 50. samostojnih in preko 100 skupnih razstavah... Njegova risba rada sledi naravi, posnemajo in se včasih zapira sama vase. Spet drugič pa se sprosti, zlasti je tako v barvni risbi, še bolj v sliki. Takrat so poteze hitre in na trenutek silovite. Rezultat je velikokrat svež akvarel, v močnih kontrastnih barvah, osvobojen drobnajkarstva... Če se boste mudili v občinski hiši, si vzemite čas tudi za ogled razstave. Tja lahko zavijete tudi zaradi nje! ■ bš Folklorni festival, spoznavanje dežele... Rečica ob Savinji Knjiga pripovedi Naše življenje Šaleška folklorna skupina Koleda je danes ponoči odpotovala z avtobusom do letališča na Dunaju, od koder bodo pot nadaljevali z letalom preko Bangkoka v Taipei. Na povabilo organizacijskega komiteja Taivvanskega 1998 NAN-YING International festivala, pod okriljem C.I.O.F.F.-ove organizacije, so kot društvo, ki zastopa Slovenijo, povabljeni na njihov folklorni festival, ki bo potekal od 18. do 25. oktobra. Na pot je odšlo 28 članov skupine, ki bodo v pestri družbi 18. folklornih skupin iz vsega sveta nastopili vsak dan festivala. Njihov najdaljši nastop bo dolg 40 minut. Da bodo lahko pokazali vso pestrost slovenskih narodnih plesov, bodo s seboj odpeljali 6 zabojev narodnih noš v skupni teži 500 kg. Kot zanimivost naj povemo, da bodo člani Kolede kosili pri domačinih. Vsak dan jih bo sprejela druga družina. Organizatorji pa pripravljajo poleg predstavitve plesov, pesmi in nar- odnih noš še delavnice, kjer jim bodo predstavljali tradicionalna ročna dela iz dežel udeležencev folklornega festivala. Zadnje tri dni do odhoda letala bodo člani Kolede izkoristili za ogled turističnih znamenitosti. Domov se namreč vračajo v četrtek, 29. oktobra. Velik del stroškov za potovanje je padel na člane same, bili pa bi še višji brez denarnih prispevkov sponzorjev. Zato se jim zahvaljujejo. Turistično društvo Rečica ob Savinji vedno znova preseneča s pestrostjo in izvirnostjo svoje dejavnosti. Pravi mali društveni podvig je knjiga z naslovom Naše življenje. Zamisel zanjo se je porodila leta 1996, ko so pripravljali odmevno razstavo Pozimi pa rožice ne cveto. Ob tem so veliko hodili po domačijah, iskali pomoč, nasvete in sodelavce, pri tem pa slišali veliko zanimivih zgodb in pripovedi. Za knjigo jih je nav- dušila etnologinja Marija Makarovič iz Ljubljane, ki ima z zbiranjem sorodnega gradiva veliko izkušenj pri zamejskih rojakih na avstrijski Koroški in v Vuhredu, z veseljem pa pomaga tudi na Rečici. Lansko leto so piscem pomagali s posebnimi vprašalniki, prvotno malodušje pa je preraslo v navdušenje, saj so pisci pripravili pripovedi in zgodb za najmanj dve zajetni knjigi. Brez denarnih težav seveda ne gre, zato so se v društvu odločili, da do maja prihodnjega leta izdajo prvo knjigo. Že danes so prepričani, da bo knjiga navdušila bralce, zato so odločeni izdati še drugo, saj je zares vredno nadaljevati. B jP Iz Šolskih klopi Učenci in starši o ustvarjalnih delavnicah V četrtek, 1.10., popoldne smo učenci OŠ Šalek ustvarjali v 31 delavnicah. Šolska vrata smo odprli tudi za starše, ki so si z zanimanjem ogledali, kaj in kako ustvarjajo njihovi otroci učenci. Zanimalo nas je, kako so bili z delavnicami zadovoljni. Izdelali smo zeleno škatlo in jo imenovali Skrinjica vtisov. Postavili smo jo na šolski hodnik, pripravili lističe in svinčnike, mizice in stole. Učence in starše smo ob zaključku delavnic povabili k sodelovanju. Na lističe so lahko o delavnicah napisali svoje vtise, mnenja, pohvale, pritožbe, želje, ideje,... in jih nepodpisane vrgli v skrinjico. Odziv je bil velik in naslednji dan smo radovedno odprli našo skrinjico. Ugotovili smo, da je svoje mnenje zapisalo 117 učencev in 44 staršev. Več kot 90 % sodelujočih je bilo s takšno organizacijo šolskega dela zelo zadovoljnih. Preberite nekaj vtisov učencev in staršev. Učenci: - Meni so bile delavnice všeč. Veliko sem se naučila. - Izdelava projekta v angleščini mi je bila zelo všeč, ker so se mi želje uresničile in sem malo bolj spoznal življenje učiteljev, ravnatelja in pedagoginje. - Zdi se mi v redu, ker je veliko delavnic. - Današnji dan je bil super, imeli smo se zelo lepo. Upam, da bo tako tudi prihodnjič, čeprav me ne bo več na šoli. - Delavnice se mi zdijo super. Tako razvijamo svojo domišljijo. - Danes je bilo zelo prijetno. - Vse mi je zelo všeč. Vesela sem, da sem na tej šoli. - Današnji dan je bil čudovit. - Super! Ful cool! Starši: - Ustvarjalne delavnice so prijetna oblika druženja staršev, otrok in učiteljev. - Lepo organizirano in pripravljeno. Nekaj se čuti. Šola diha, živi in ustvarja. Hvala v imenu otrok. - Učne delavnice so nas prijetno presenetile. Učitelji in učenci so izredno domiselni in ustvarjalni. Le tako naprej! - Ideja delavnic je zelo dobra. Mislim, da bi bilo dobro delavnice ponoviti in jih po možnosti vključiti v pouk. - Zelo domiselno in ustvarjalno! Le tako naprej - in najlepše želje za 10. rojstni dan! ■ Vtise smo zbrale in uredile Manja, Mateja in Slavica iz 7. d razreda V šoli v naravi Ponedeljek, 28. septembra, je bilo deževno jutro. Mi pa smo bili vsi veseli in polni pričakovanj. Kako ne? Saj gremo v šolo v naravi. Že šest let na OŠ Šalek organiziramo šolo v naravi v četrtem razredu. Tudi letos smo se odločili, da jo izvedemo. Odpeljali smo se v majhen kraj Črmošnjice na obrobju Bele krajine. V lepo urejenem domu Lipa smo se udobno namestili. Učitelji so nas lepo sprejeli. V domu je bil že en razred učencev 4. razreda iz Trbovelj. Cel teden smo se družili z njimi. Postali smo pravi prijatelji. Kakšen je bil namen te šole v naravi? Pouk smo doživeli nekoliko drugače. Poudarek je bil na naravoslovnih dejavnostih, da bi učenci preživeli več časa v naravi. Tako je bil to nekakšen naravoslovni tabor. V naravi smo preživeli pet čudovitih dni, ki nam bodo še dolgo ostali v spominu. Veliko smo se naučili ob praktičnih primerih. V tem tednu pridobljeno znanje smo morali na koncu pokazati na tekmovanju. ■ Učenci 4.a razreda OŠ Šalek in učenci 3. in 4. razreda Paka ter učiteljici Darja Atelšek in Majda Gluk Prireditve kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje Pričenja se gledališka sezona V nedeljo, 18. oktobra in v ponedeljek 19. oktobra, obakrat ob 19.00, bo v doinu kulture Velenje gostovala SNG Maribor - Drama s predstavo Arthurja Millerja: LOV NA ČAROVNICE. Dramo je režiral Zvone Sedlbauer, igrajo pa: Peter Ternovšek, Maša Židanik, Irena Varga, Mojca Simončič, Irena Mihelič, Sonja Blaž, Bojan Maroševič, Veronika Žajdela, Mirjana Šajinovič, Peter Boštjančič, Breda Pugelj, Rado Pavalec, Iztok Bevk, Milada Kalezič, Franci Gabrovšek, Jure Ivanušič, Ivica Knez, Davor Herga, Miloš Battelino. Drama "Lov na čarovnice" je tisto znano besedilo, katerega ironija seje stopnjevala, ko je bil A. Miller poklican na zaslišanje pred Parlamentarni odbor za protiameriške dejavnosti, kjer so do njega zahtevali, naj navede imena. Zaradi izredne dolžine se bosta obe predstavi začeli ob 19. uri. Gledalce opozarjajo na točnost pričetka predstav. Prva predstava 18. 10, je namenjena imetnikom Belega gledališkeg abonmaja,, druga 19. 10. pa imetnikom Rumenega gledališkega abonmaja. Vstopnice za neabonente so v prodaji po 2.000 SIT! Še vedno vpisujejejo vse gledališke abonmaje. Mestna galerija Šoštanj Sonja Porle z Barvo sladke čokolade V mestni galeriji v Šoštanju, se v ponedeljek, 19. oktobra, ob 19. uri, obeta zanimiv večer s Sonjo Porle, pisateljico in izjemno poznavalko Afrike, ki bo predstavila magično črno celino in svojo zadnjo knjižno uspešnico Barva sladke čokolade. Sonjo Porle je imela slovenska javnost priložnost spoznati z razstavo igrač, ki jih domiselno izdelujejo afriški otroci, popotnica pa jih je prinesla s svojih popotovanj in po knjižnem prvencu Črni angel, varuh moj, s katerim je navdušila. Pisateljica živi v Oxfordu, na svojem obisku v Sloveniji, pa se bo ustavila tudi v Šoštanju. MNENJA IN ODMEVI Spoštovani braici! Veseli smo vsakega vašega prispevka v rubriki Mnenja in odmevi. Vendar naj ne,bodo predolgi Prispevkov, daljših od 40 tipkanih vrstic in z več kot 80 znaki v eni vrsti ne bomo objavljali oziroma jih bomo krajšali po lastni presoji. Vsak prispevek mora biti opremljen * naslovom avtorja in njegovim podpisom. Nepodpisanih pisem in pisem brez naslova ne objavljamo. Če imate telefon, navedite tudi njegovo številko. Prispevek lahko prinesete tudi ita disketi. ■ Uredništvo Ukinjanje osnovne šole Poluradne vesti o ukinjanju Osnovne šole Gustava Siliha v Velenju so žal potrdile govorice, ki so nas begale že nekaj let, pa so se nam zdele tako nelogične in neverjetne, da jim do sedaj nismo posvečali potrebne pozornosti. Sedaj so potrjene in mi se sprašujemo, kakšni argumenti botrujejo odločitvam o ukinjanju katerekoli velenjske šole in kakšni ukinjanju ravno te šole. Šola, ki bi jo zadela ta odločitev, v šolskem letu 1999/2000 ne bi več vpisovala učencev v prvi razred, ampak bi jih razporedili po drugih šolah. Po štirih letih bi šolo ukinili. Na šoli bi ostala samo še predmetna stopnja, torej učenci od 5. do 8. razreda, ki bi jih ravno tako porazdelili na druge šole. Usoda učiteljev in ostalih delavcev še ni znana. Vzrok za ukinjanje ene izmed šol ni zmanjšan vpis v prvi razred, kajti skoraj vseh šest šol ima na razredni stopnji dvoizmenski pouk, zato tudi nobena velenjska šola še nima pogojev za devetletko, ki jo načrtujejo leta 2003. Porazdeliti bi morali okrog 300 otrok ali 12 oddelkov predmetne stopnje, tako bi se ostalim petim šolam znatno poslabšali pogoji s povečanjem števila učencev. Govori se, da bi prve razrede namestili v vrtcih. Tako bi prvi razred izgubil na kvaliteti pouka, vzgoji in pomenu pripadnosti šolski skupnosti. Se bi starši s tem strinjali? In zakaj bi ukinili ravno Osnovno šolo Gustava Šiliha? Zgolj zaradi njene lokacije, tako blizu centra je. Njeno stavbo bi namenili knjižnici ali ljudski univerzi. Torej bi jo vzeli otrokom in namenili odraslim. Otroci pa naj bi hodili na druge šole preko cest in križišč. Kajti ukinili bi šolo, ki ima po podatkih rojstev v svojem okolišu za šest let zagotovljen vpis vsako leto za dva oddelka prvošolčkov (čez dve leti celo 50). V petem razredu pa se jim pridružijo še učenci šentiljske šole, ki jih je še za en oddelek. Če ta jih sprejela najbližja šola, to je OŠ Antona Aškerca, bi morala uvesti dvoizmenski pouk za vse razrede. Kdo ima pravico otrokom tako poslabšati učne pogoje, zato da bi pridobil stavbo za druge potrebe? Če ljudem, ki so sklenili, da je čas za ukinitev te šole in ki jim je pomembnejše vse drugo, samo resnične potrebe ljudi ne, ti argumenti niso dovolj, jim tudi ne bodo argumenti tradicije. Osnovna šola Gustava Siliha je samo preimenovana I. osnovna šola Velenja, torej šola, ki je obstajala že v Avstroogrs-ki. (Vse druge šole so bile ustanovljene v FLRJ oziroma SFRJ). V sedanjo stavbo OS Gustava Šiliha smo se samo preselili iz stare konjušnice 1963. leta. Zanima nas, kaj pravi o tem Ministrstvo za šolstvo? Kaj pravijo prebivalci mestne skupnosti Levi Breg, Starega Velenja, Kavč, Šentilja in ostalega našega šolskega okoliša o ukinjanju njihove šole brez resničnega vzroka, samo zaradi njene ugodne lege? Kaj pravijo učitelji drugih šol, katerim bi se znatno poslabšali delovni pogoji in starši njihovih učencev, katerim bi se poslabšali učni pogoji? Ali bomo dovolili, da bodo prevladali ozki interesi majhne skupinice ljudi? ■ Za kolektiv OŠ Gustava Šiliha, Marija Šavor Zavajanje javnosti! Že nekaj časa prebiram liste, ki jih pošilja občanom Občine Šoštanj Odbor za popravo krivic Občini Šoštanj. Predsednica tega odbora je ga. mag. Cvetka Tinauer, ki je tudi kandidatka za županjo Občine Šoštanj. Predsednik državnega zbora je že razpisal datum za lokalne volitve in ravno bližina lokalnih volitev me kot občana Občine Šoštanj - po prepričanju nestrankarski - skrbi za prihodnost naše občine. Slabo se piše po mojem mnenju naši občini, če bi slučajno dobili za župana oz. županjo gospo, ki bi pripeljala s svojo politiko do brezposelnosti oziroma hoče podražiti lokalno samoupravo, zavaja javnost, kako bo Občina Šoštanj dobila rento zaradi posledic rudaijenja, ki ga je vložil v parlamentarni postopek poslanec Mirko Zamernik, župan Občine Luče, .sicer član SDS, in nazadnje obljublja občanom, kako bo razvila podjetništvo v sami občini. V nadaljevanju bom argumentiral zgoraj navedena spoznanja. Tinauerjeva bi rada ustanovila upravno enoto v Šoštanju, sicer je ta v domeni države, vendar vemo, koliko neprofitnih delovnih mest seje ustvarilo z razdelitvijo bivših občin. S tem bi še povečala število teh neprofitnih delovnih mest. Povečali bi se stroški že tako predrage države Slovenije, davkoplačevalci pa bi občutili to v žepih in prenekatera družina še bolj obubožala. A mnogi izmed nas, ker ni denarja, še vedno pijemo oporečno vodo, se vozimo po makadamskih cestah ali kolovozih. V obliki odškodnine ima Premogovnik že sedaj urejeno po zdajšnjem zakonu o rudarstvu tako imenovane rudarske škode, da vseskozi rekultivira ugrezninska območja oz. se izplačujejo odškodninski zahtevki. Tako se renta v bistvu že vseskozi plačuje, da pa bi se zvišala, mislim, da ne bo dosegel oz. dosegla stranka in njen predstavnik Mirko Zamernik, ki ne more urediti ceste do Logarske doline v svojem okolišu, ki jo gradijo kot Noje barko. Najraje bi predsednica odbora imela, da bi začela zapirati premogovnik. Posledica tega bi bila še več nezaposlenih v občini kakor širši okolici, s tem bi bilo še manj proračunskega denarja. Še sreča, da imamo na premogovniku vodstvo, ki je že včeraj začelo razmišljati na jutri, zato smo zaposleni ponosni, da imamo prave ljudi na pravem mestu. Marsikatero podjetje v državi ne bi propadlo, če bi imelo tako vodstvo, kot ga imamo na premogovniku. Ne moremo mimo dejstva, da mag. Cvetka Tinauer hoče spor med podjetjem, ki že ima evropsko naravnano proizvodnjo, namesto da bi se v prijazni luči pogovarjala z ljudmi, ki živijo za to dolino ali kot pravi pregovori: Lepa beseda lepo mesto najde. Premogovnik pa si je že pred letom zadal strateške cilje za prihodnost podjetja in doline in jih tudi že izvaja. Vsak župan bi bil ponosen, da ima ob sebi podjetji, kot sta Premogovnik in Termoelektrarna. Skoraj vsi dosedanji obrtniki so posredno ali neposredno vezani na Premogovnik ali Termoelektrarno in če bi se zmanjšala proizvodnja premoga, bi tudi ti bili brez dela. Cvetka Tinauer obljublja razvoj podjetništva, vendar mislim, da ne ve, kaj bodo ti ljudje delali. Mogoče teniška igrišča in igrali tenis? Mene kot občana že skrbi dejstvo, da bo v bližnji prihodnosti v stečajnem postopku IUV - enota Šoštanj, kaj bodo delali presežni delavci. Ne razumem ga. Cvetke Tinauer in njene polemike z direktorjem Erica Velenje, g. Francem Avberškom, češ kaj raziskujejo področje oziroma delajo študije za odkopavanje Jame Šoštanj, ki se po njenem mnenju ne sme na noben način odpirati. Po njeni teoriji bi morali takoj zapreti vse raziskovalne inštitute, ne pa razmišljati, kako bi lahko v tem primeru ta premog izkopali, ne da bi bile vidne posledice na površini. Zato se upravičeno bojim za prihodnost občine, če bi bila kandidatka uspešna na volitvah. Po tihem upam, da bodo ljudje pravočasno spregledali in postavili pravega človeka na pravo mesto, ki se bo znal pogovarjati z ljudmi v vodstvu premogovnika in TES in na tak način narediti oziroma izboljšati standard ljudi, ne pa samo zavajati javnosti. ■ Drago Kotnik, občan Občine Šoštanj Delničarji Trdnjav niso oškodovani? 21. maja sem v časopisu Naš Čas objavil moje pismo bralcev s pozivom, da pridemo delničarji na skupščino in zavrnemo zaključni račun ter naložimo nadzornemu svetu odpoved pogodbe. Posledice bi bile iste, kot so sedaj. Poiskati bi bilo potrebno drugega upravljavca. Na skupščini sem imel premalo somišljenikov, pač pa je povezana oseba Afining pripeljala svoje uslužbence s paketi delnic, skupaj preko 50 tisoč. S tem so zavrnili moj predlog sklepa. Zaradi kršitve določil zakona o prevzemih in drugih nepravilnosti sem po pooblastilu delničarjev vložil tožbo na ničnost določenih sklepov te skupščine. Obramba ria nezakonit način se torej ni splačala. Vsaj dva od vodilnih delavcev imata ustrezne izpite in ustrezne licence za vodenje DZU. Kot odgovor agenciji navajajo, da so pač tako razumeli določila zakona. Prav čudno!!!. Ob promociji družbe pred tremi leti so visoko poudarjali svojo strokovnost. Sedaj pa, kot vse izgleda, ne razumejo temeljnega zakona, ki ureja dejavnost investicijskih skladov. Predlagam jim, naj posebej pozorno prečitajo 6. a člen ZISDU glede povezanih oseb in 141 glede rokov za vskladitev. Kršeni so bili tudi drugi členi, kot so posojila A Trustu,(99 člen) manipuliranje s cenami delnic in fiktivni posli. Trdijo, da delničarji niso bili oškodovani. Izguba v letu 1997 v višini 721 mio je »nagrada« delničarjem. Pri tem pa je, pravijo, portfelj varen in donosen. Če ne upoštevamo zastav premoženja za potrebe povezane osebe... Zastavili so delnice za njena posojila. Po temeljiti presoji varnosti in donosnosti.!!! V letu 1997 niso delničarji PID Trdnjava za to jamstvo dobili nikakršne odškodnine. Delnice Petrola pa so bile kupljene v juliju letos. To je bilo pet minut po dvanajsti. Pri trgovanju s povezanimi osebami nujno nastane dvom o realni višini nakupnih cen. Kupili so od povezane osebe Afining preko 36 tisoč delnic Banke Celje po poprečni ceni preko 23 tisoč SIT. Pri tem nakupov niso registrirali v delniški knjigi izdajatelja.. To so imenske delnice, za take pa velja, da je lastnik tisti, ki je vpisan v delniški knjigi. V delniški knjigi je bil ob kontroli vpisan Afining. Tudi dividende za leto 1996 do 30 /06/1998 Trdnajva še ni prejela. Pa ne zaradi Banke Celje. To so torej donosne in varne naložbe.. V uradnem listu R.S. številka 45/98 so objavljene ponudbe prodaje delnic Banke Celje. Bili so trije prodajalci, od tega 4457 delnic po 16.000 sit, 240 po 15.500 in 3800 po 27.952,44 SIT. Zadnji je bil Trdnjava. Iz informacij o mesečnih prometih PID Trdnjava, te zadnje niso bile prodane.Tudi zato obstaja upravičen sum o višinah cen pri trgovanju med povezanimi osebami. Ko bo nov upravljavec prevzel upravljanje, bomo poskusili dokazati višino oškodovanja in le to izterjali od A Trusta ali njegovih lastnikov, članov uprave in nadzornega sveta. Izjava gospoda Darka Zupan-ca, direktorja in glavnega lastnika Afininga in člana nadzornega sveta aTrusta, tudi zato je Afining povezana oseba, da' bi lahko vse napake odpravil v 24 urah, se torej ni uresničila. Vsaj ne na delnicah Banke Celje. Mogoče mu bo pa le uspelo odpraviti zastavne pravice v korist tretjih za posojila povezani osebi do predaje novemu upravljavcu. Mislim, da smem to v imenu delničarjev le želeti. Le kdo je tukaj žrtev nedorečenosti lastninskega preoblikovanja? Doslej so vzeli licence trem DZU. Razlogi so več ali manj podobni. Prva je bila Proficia Dadas. V članku je izpostavljen primer stečaja ESO opreme Velenje. Da so te delnice odkupili po 15% izklicne cene V Velenju so vedeli za težave ESA.Vendar je na teh delnicah nastala izguba ob stečaju preko 270 mio SIT. Glej poročilo revizorjev za leto 1997. Februarja lani so jih odkupili od petih PID v upravljanju DZU TRIGLAV po ceni preko 2.700 SIT za delnico. Decembra 1996 so jih prodali tem istim PID po tej isti ceni in ustvarili »dobiček«.. Naj se odločijo, kaj bodo poročali. Komu so želeli naslikati lepo sliko? O tem sem na skupščini delničarjev 5/2/1998 postavil vprašanje, odgovor je prispel konec marca. Da je šlo za redne transakcije in ne za fiktivne posle, so odgovorili. Če pa je to res, je izguba na delnico ESA ob stečaju enaka vsaj nabavni vrednosti, 2700 sit po delnici ESO opreme. Kolikšno je premoženje ESO Opreme v stečaju? Nekaj bodo dobili ločitveni upniki in prednostni upniki. Lastniki so zadnji na vrsti. Ko bo objavljena razdelitev, bomo dokončno videli, kdo ima prav. Za sedaj pa močno drži, da imamo z odvzemom dovoljenja delničarji TRDNJAVE možnost, da nam bo ostalo nekaj premoženja, ki še ni izgubljeno. Zato s sklepom mi nismo oškodovani. Dobili bomo nazaj nekaj povrnjenih stroškov ustanavljanja in upravljanja (139 člen). Vrnitev delnic pa bo hudo breme za DZU aTRUST. S sklicevanjem tiskovnih konferenc in sprenevedanjem tega ne bodo popravili. »Agencija....« hvala v imenu 16 tisoč delničarjev PID Trdnjav. Za nas še ni prepozno. ■ Harald Karner, dipl.oec. Odgovor Družini Anič in Češek Družini Anič in Češek sta v odprtem pismu ministru za notranje zadeve izrazili nestrinjanje z disciplinskim postopkom zoper policista Policijske postaje Velenje, ki bi naj zakrivil prometno nesrečo v Velenju s tragično smrtjo dveh mladih motoristov. V njem sta zapisali tudi trditve o Policijskem sindikatu Slovenije, ki niso točne. Špekulacije piscev pisma, da sindikalna podpora policistu iz Velenja pomeni, oziroma bi lahko pomenila odobravanje nasilništva in nezakonitosti dela policistov, nima nikakršne realne in ne dejanske podlage. PSS ni nikoli podpiral takšnih dejanj ali jih opravičeval, če so jih posamezni policisti storili. Naše stališče do odgovornosti pri delu je zelo jasno: za opravljeno delo pripada policistu ustrezno plačilo, za nadpovprečno delo ustrezna nagrada, za storjeno kršitev pa ustrezen ukrep - kazen. Sporočilo novinarke POP TV, na kar se sklicujejo pisci pisma, je bilo povsem korektno, saj se je nanašalo na disciplinski postopek zoper policista in na podporo sindikata policistu v tem postopku. PSS nudi svojim članom podporo v disciplinskih zadevah v obliki pravnih nasvetov in strokovnega odvetniškega svetovanja zato, ker zagovarja stališče, da ima vsak delavec pravico do pravične obravnave in presoje o očitani kršitvi delovne discipline v postopkih pred objektivno močnejšim delodajalcem. Prepričani smo, da enako velja tudi za policista iz Velenja. V disciplinskem postopku bo delodajalec odločal o policistovi disciplinski odgovornosti, kar pomeni odločanje o usodi njegovega nadaljnjega službovanja v policiji, ne pa o njegovi odgovornosti za prometno nezgodo s tragičnimi posledicami. Za odločanje o slednjem je pristojno sodišče. Pristop PSS v velenjskem primeru je povsem običajen in normalen za vsak sindikat v tej drŽavi ali v Evropi: zastopanje delavcev -članov sindikata v postopkih iz delovnega razmerja. Tu ni nikakršne negativne solidarnosti, ki jo navajajo pisci odprtega pisma. Neosnovano obtoževanje ni korektno in ni pošteno, ne glede na vzroke piscev, posploševanje enega primera na več tisoč slovenskih policistov pa je povsem nesmiselno in zanje žaljivo. Policisti so v državni službi, so na uslugo državljanom, niso pa njihovi služabniki in niso njihovi pljuvalniki. ■ Zdravko Melanšek, izvršni sekretar policijskega sindikata Slovenije vanje, vse skupaj do šest tednov, J potem...« J Mi trije se počutimo nerodno • z velikim klobuki na glavi, toda • slavospeva avstralskemu klobu- * ku še ni konec. J »Avstralci so od Prve svetov- • ne vojne do Zalivske umirali s I tem klobukom na glavi,« doda J Martha Magajna, ki vodi pro- • gram in sodeluje tudi v gledališ- J ki skupini. »Čuvajte te klobuke in • oni bodo čuvali vas!« • Mi trije se hvaležno prikloni- mo in zapojemo »Waltzing Matil- J do«. Ne bi mogli izbrati boljšega • trenutka. O tem, da je to neu- l radna avstralska himna, pa več J prihodnjič. • Ko je že izgledalo, da je obred t s klobuki končan, se med gosti J dvigne inženir Jože Smuk, nekoč • zaposlen v velenjskem Gorenju, J in doda: • »To je edini klobuk, ki ga ni • treba sneti niti pred kraljico!« re- I če glasno in pogleda okoli sebe. J »Tako je!« mu pritrdi Magda • Smuk, ki je še vedno lepa, kot takrat, ko je še delala v Gorenju. J Samo, da ji v Avstraliji ni treba • delati. Tudi drugi pritrdijo, daje res, J kar je rekel Jože Smuk. • nas predsednik društva Jože Pahor in reče: »Hvala za lep večer. Slovenska narodna pesem je najlepše, kar ste nam lahko prinesli.« V roke vzame tri klobuke z veliki krajniki. »Dovolite, da se vam zahvalim s tem, kar je najbolj tipično za Avstralijo. Z 'akubra' klobuki! Maja, Tanja in Maijan, upam, da jih boste radi nosili. « Pri teh besedah posadi vsakemu klobuk na glavo. Sedaj vstane Stanka Grego-rič in doda: »Brez takega klobuka si pravega Avstralca ne moremo predstavljati. Klobuk 'akubra'je nosil 'The Man from Snowy River', nosili ga bodo športniki na bodoči olimpijadi v Sydneyu, nosi ga bivši ameriški predsednik Rea-gan in nosi ga princ Charles.« Obred s temi klobuki postaja vse bolj zanimiv. »Trenutno klobuke 'akubra' kupuje 30.000 Američanov,« nadaljuje Jože Pahor. »Samo v Kempeseyu jih tedensko naredijo do 6.000 kosov. Že sama izdelava je zanimiv in dolg proces. Začenja se pri odrti koži divjih zajcev, ki jo predelujejo v klobu-čevino. Sledi barvanje in obliko- Svečana večerja so domače koline in novo avstralsko vino, ki je to pravkar postalo, čeprav tam vino ne dela sv. Martin in kakšnega podobnega običaja sploh ne poznajo. Ko odpojemo »Moj fantič je na Tirolsko vandral« stopi pred m um m 11111 e) V Avstralijo smo prišli predvsem zato, da bi s kulturnim programom počastili 5. obletnico izhajanja štirinajstdnevnika »Glas Slovenije«. Osrednja prireditev je bila v sredo 13. maja, v dvorani verskega središča Merrylands v Sydneyu. Tam smo priredili razstavo Gasparijevih razglednic in izvedli koncert »Moj dom«. Naš nastop smo vselej začeli s pesmijo »Oj, hišica očetova«, končali pa z »Moj fantič je na Tirolsko vandral«, kateri so rojaki ponavadi pritegnili. Potem smo nastopili še na Macquarie univerzi v Sydneyu, kjer je lektorat slovenskega jezika in še v Slovenskem društvu Sydney. Turnejo smo zaključili z mašo v slovenski cerkvi sv. Rafaela v Sydneyu, ki jo je daroval pater Valerij, pri maši pa sta peli in igrali Tanja in Maja. Bila je deževna nedelja. »Le kdo bo v takem vremenu prišel k maši?« sta se spraševali pevki, ko smo se zjutraj odpravljali v cerkev. Toda na naše veliko presenečenje je bila cerkev nabito polna. Nekateri so prišli tudi več sto kilometrov daleč. V Avstraliji imamo za 20.000 rojakov samo štiri slovenske cerkve: v Sydneyu, Melbournu, Adelaidi in v Wollongongu. Povsod so frančiškani. Maja in Tanja sta pričeli »Spet kliče nas venčani maj«, čeprav je maja v Avstraliji že pozna jesen in šmarnice poznajo samo iz slik. Končali pa sta z Gounojevo »Ave Maria«, in ko je izzvenel Majin čisti sopran, so verniki obsedeli kot vkopani. Lahko bi slišal miško, če bi v tej cerkvi, ki je stara komaj 25 let, sploh živele revne cerkvene miši, kot pri nas. Klobuk Akubra Sobota 16. maja 1998. V Slovenskem klubu »Triglav« v Sydneyu je družaben večer »ob svečah in citrah«, kot je pisalo na plakatih z našo fotografijo. Mala dvorana kluba je polna. Rojaki so prišli tudi od zelo daleč. HOROSKOP Ro modno živo pisanem poletju se bo ta vedno spreminjajoča dama v novi jesensko-zimski sezoni povsem umirila. Kraljica barv v njej je postala siva - v vseh svojih odtenkih - od nežne, skoraj bele, do zelo temne, skoraj črne. Prav nič ne bo obarvala jeseni, le umirila jo bo. Za tiste, ki prisegate na kaj bolj živahne-<|gr ga, so modni kreatorji iz naftali-T|p na potegnili rdečo. Ta je na drugem mestu, prevladujejo pa temnejši toni. Sicer pa prav veliko sprememb od lanske jesensko zimske sezone ni. Še vedno velja, da moda ni več ozko usmerjena, da diha in je gibljiva, kar lahko pomeni tudi, da lahko ostanete zvesti svojemu stilu. Siva je klasična, zato naj bodo tudi oblačila v tej barvi klasičnih, ravnih, nezakompliciranih krojev. Več domišljije lahko uporabite pri rdeči, a modne linije so že nekaj časa zveste estetiki in minimalizmu. Nekaj pa je novega v tej sezoni. Ponovno je zelo moden plise. Vsaj gubica ali dve na krilu, obleki. Kreatorji se navdušujejo predvsem nam nekoliko globjim, grobim plisejem, ne čisto drobnim frfotajočim. Nanj smo verjetno že malce pozabili, zato se ga bo verjetno kar težko ponovno navaditi. A če želite hoditi v korak s časom, vsaj eno modno krilo v vaši garderobi ne sme manjkati. HM11 BRK) M*/ za zdravje Ponujamo vam preprosto vaje, s katero boste v zelo kratkem času začutili, kako se vam vrača izgubljena energija. Izvajate jih lahko kadarkoli. Če se jih boste lotili že zjutraj, se boste lažje prebudili in povsem sveži-odšli v svež dan. Morda vam ne bo treba leči k počitku po kosilu, če jih boste opravili. Zvečer vam bodo vrnile energijo. Vaje temeljijo na masiranju posebnih akupunk-turnih točk, s tem pa spodbudite krvni obtok in si povrnete izgubljeno energijo. Na začetku nekaj časa močno drgnite dlan ob dlan. Fbtem si pojdite nekajkjrat s prsti skozi lase, tako da boste na glavi začutili drobno gomazenje. Z desno, potem pa še z levo dlanjo, drgnite tilnik. Z obema dlanema se nato nežno trepljajte po glavi; začnite na glavi in končajte na tilniku. Z obema dlanema nežno potolcite najprej levo, potem pa še desno ramo, nadaljujte proti prsnemu košu, želodcu, kjer bodite čisto nežni, in končajte na trebuhu. Nato se nekoliko prepognite naprej in si skušajte z nežnim tleskanjem masirati hrbet. Zmasirajte roke. S prsti desne roke nežno udarjajte po vsej levi roki; najprej po zunanji in potem še po notranji strani. Začnite na vrhu roke in končajte na dlaneh. Enako ponovite z levo roko. Ce med izvajanjem vaje še ni pretekla ena minuta, si poživite še noge. Najprej z dlanmi udarjajte po zunanji strani, nato še po notranji. Začnite in končajte na vrhu stegen. Na koncu potresite z nogami in rokami ter nekaj časa tecite na mestu. OVEN OD 21.3. DO 21.4. Ce bi se še malce bolj vzeli v roke in se disciplinirali, bi tudi tisti dvomljivci, ki imajo vedno kaj povedati čez vas, utihnili, loko pa se včasih prav upravičeno razširi glas o vaši nezanesljivosti. lega si dolgo ne boste več mogli privoščiti, saj se zna zgoditi, da bodo voši nasprotniki to znali dobro izkoristiti. Ponudila se vam bo izredna priložnost, a se zna zgoditi, do boste njen pravi pomen spoznali šele, ko bo že prepozno. BIK OD 22.4. DO 20.5. Zelo boste zaskrbljeni in to zaradi več zadev hkrati. Živci bodo napeti, napeti boste vi, sprostitve pa si ne boste znali najti. Morda bi bilo dobro, če poiščete strokovno pomoč ali pa se seznanite vsaj s kakšno sodobno tehniko za sproščanje, saj se sicer zna zgoditi, da boste zboleli. Zadeve se bodo sicer pričele umirjati same od sebe že ob koncu tega tedna, iz krize pa še ne boste. Nikar se ne odločajte za hitre korake. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Presenečeni boste, ko boste spoznali pravo naravo nekoga, ki se vam je zdel vedno bolj blizu in vedno pošteno prijazen. Ne le, da boste razočarani, prav besni boste. Zato boste postali tudi maščevalni. Pazite, kako boste ukrepali, da ne boste na koncu žrtev sami. Naj vam bo vse skupaj le še en dokaz, da ne smete slepo zaupati vsakomur, ki zan lepo govoriti in trositi prijaznost. RAK OD 22.6. DO 22.7. Vsem okoli sebe boste dokazali, da ste veliko bolj samostojni, kot so vas ocenjevali. Najprej vas bodo po tihem občudovali, potem boste dobili kakšno poleno pod noge, saj bodo vaši načrti zelo smeli, na koncu pa boste daljšo potegnili vi sami. Le tako naprej, pa se boste kmalu izmazali iz vseh kriz. Neka naložba, ki jo že nekaj časa načrtujete, se bo izkazala kot zelo dobra. LEV OD 23.7. DO 23.8 Obdobje, ki je bilo polno majhnih kriz in ki vam je že krepko paralo živce, je za vami. Ce boste znali va nslednjih dneh velči prave, hitre poteze, boste poskrbeli za varno prihodnost. lo pa si že nekaj časa želite. Zberite vso energijo, ki jo premorete, in ukrepajte. Prav presenečeni boste, ko boste vsak dan bolj ugotavljali, da se bolje počutite. Čeprav si ne priznate, so bili stresni dnevi za vas zelo naporni. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Prepustite se svojim občutkom in končno uživajte v malenkostih, kijih sedaj že nekaj časa sploh opazili niste več. Ce boste pri vsakem dejanju in odločitvi že vnaprej razmišljali le o posledicah, še nekaj časa vaše življenje ne bo rožnato. Sploh, ker vas ves čas preganjajo le negativne misli. Včasih pomaga, če vzamete v roke kakšno knjigo, ki vas bo naučila bolj pozitivno razmišljati. Ali pa, da poiščete nasvet pri res dobrih prijateljih. TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Cisto vsakdanje srečanje z nekim starim znancem se bo končalo povsem nepričakovano. Vsekakor boste z razpletom dogodkov več kot le zadovoljni, če se boste tokrat le uspeli prepustiti toku dogodkov in pozabiti na morebitne posledice. Zaradi vsega, kar se bo zgodilo, se vam bo močno dvignila samozavest, čeprav je dejstvo, da vas bo ob koncu tedna neka novica precej pretresla. Ne iščite krivde le pri drugih. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Nič kaj drugega ne boste mogli reči, kot to, da so se vam po dolgih letih uresničile sanje. Ker so bile lepe in precej visoko segajoče, bodo vaši občutki ob doživljanju uspeha božanski. Bodite pozorni na nenadavdno obnašanje nekoga, ki vam je pred časom že bil blizu. Sporoča vam točno to, na kar ste pomislili že ob prvih signalih. Pazite pa na prehrano, kajti zdravje se vam lahko poslabša ravno zaradi nje. Tudi športa vam manjka. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. S pomočjo dobrega prijatelja si boste utrli pot v še zanesljivejšo, finančno trdnejšo prihodnost. Pri tem naj vas zven denarja nikar ne potegne tako daleč, da boste imeli težave z uradnimi organi. Ze tako nekaj časa stopicate precej po robu. In ne zanašajte se na to, da vas ne bodo dobili. Niste rojeni pod tako srečno zvezdo. Dobre novice bodo verjetno do vas prišle že jutri ali v začetku novega tedna, vsekakor pa bodo boljše, kot ste na tihem pričakovali. KOZOROG OD 23.12. DO 20.1. Znali boste uživati v malenkostih in majhnih radostih, ki jih večina okoli vas sploh ne vidi. lo pa zato, ker boste nadvse zadovoljni s sabo in svojim življenjem. Vse bolj boste prepričani, da ste na pravi poti do zastavljenega cilja, pa čeprav ta sploh ni majhen. Le še nekaj boste morali spremeniti; preveč se sučete v krogu enih in istih ljudi, kar ni najbolje. Pojdite tudi med nove obraze, saj imate dovolj priložnosti. Prav kakšno novo poznanstvo bi vam znalo še polepšati letošnjo zimo. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Čeprav niste hoteli, je vaše zadnje dejanje izpadlo zelo izzivalno. Zato se ne čudite, če se boste malce opekli, saj dobro veste, do pri igri z ognjem to ni prav redko. Nekdo vam bo namreč vaše ravnanje močno zameril, pa še osebno bo prizadet. Ce ne bo šlo drugače, se za nekaj časa potuhnite, potem pa nadaljujte pa zastavljeni poti. No ljubezenskem področju ne pričakujte velikih sprememb, nekaj majhnih, nežnih, pa bo. RIBI OD 20. 2. DO 20.3. Imeli boste kar nekaj razlogov za odlično počutje, a se vseeno ne boste počutili kaj pretirano dobro. To pa zato, ker boste dvomili v nekatere poteze partnerja. Takšne bodo, da ga v njih ne boste prepoznali, zato vam bo prihodnost zbujala dvome. Ne bodite preveč črnogledi, saj boste potem vse preveč zamorjeni, da bi lahko zmogli številne naloge, ki vam jih bo v naslednjih dneh navrglo življenje. Kupite si darilo, če vam ga že drugi ne! Pomoč pri prehladih, kašlju, astmi... Močan kašelj in astma Potrebujemo: suhi timijan, materina dušica Zmešamo po nekaj žlic suhih zelišč. Potem vzamemo po eno veliko žlico zmesi in prelijemo z 2 del prekuhane vode. Odstavite in pokrijte. Po 15-20 minutah precedite. Pijte po požirkih preko celega dne. Čaj proti prehladu Potrebno: kamilica (cvet), bezgov cvet, zel suhega pelina, cvet lipe. Pripravimo si poparek s po eno čajno žličko te mešanice na 3 del vode. Pijemo 2-3 krat na dan, pred jedjo ali po potrebi. Proti bronhitisu in vnetju dihalnih organov Potrebujemo: borovi vršički, akacijev med Vzemite 100 gramov borovih vršičkov in jih prelijte s pol litra vrele vode. Odstavite in pustite stati na toplem dve uri. Nato precedite in premešajte z enim kg medu. Sirup je zelo koristen pri kroničnem bronhitisu in pri zdravljenju vseh vrst vnetij dihalnih organov. Dober je tudi kot sredstvo za povečevanje odpornosti. Uživajo ga lahko tudi otroci. Zasluzene dihalne poti Potrebujemo: materina dušica (cvetoča zel), suličasti trpotec (list) 1 čajno žličko mešanice in rezino limone poparimo s četrt litra kropa. Miruje naj 2 minuti. Pijemo čim bolj vroče 4-5 krat na dan. MDM PBtlfflD Potrebujemo: 20 dkg masla in še malce za kalup, 20 dkg sladkorja, 1 vanilijev sladkor, malo soli, 4 jajca, 1 neškropljeno limono, 40 dkg moke, 1 pecilni prašek, 1 del mleka, 4 dkg kakava, 1 žlico ruma in sladkor v prahu. Stopite maslo, potem pa mu primešajte obe vrsti sladkorja, malo soli, jajca eno za drugim in na koncu še limonin sok. Posebej zmešajte moko, prašek za pecivo in naribano limonino skorjo. Primešajte prvi zmesi in dodajte še mleko. Z mikserjem mešajte eno minuto. Potem vzemite tretjino mase in ji primešajte rum ter kakav, ki ste ga prej stopili v žici mleka in mu primešali žličko sladkorja. Svetlo testo vlijte v namaščen in z moko posut kalup, potem dodajte tu in tam temno testo. Pomagajte si z vilico, da se bo temno pomešalo s svetlim po celi dolžini. Pecite od 55 do 60 minut v pečici, ki jo segrejte na 175 stopinj Celzija. Ko se pecivo ohladi, ga posujte s sladkorjem v prahu. 15. oktobra 1998 REZANJE ŠOŠTANJA "Kakšen odnos imamo v Šoštanju do Kajuha?" me je pred kratkim vprašal znanec in jaz sem kot iz topa ustrelil: "Nikakršen!" Šele leta 1983 je Ivo Stropnik izdal prvo pesniško zbirko po Kajuhu in to je tudi merilo, kaj Kajuh pomeni našemu prostoru. Kajuh je še vedno najbolj šoštanjski pesnik in eden redkih umetnikov tega kraja, kije kot tak zapisan v slovenski zgodovini. Ob petdeseti obletnici pesnikove smrti je leta 1994 Kulturni center Ivana Napotnika iz Velenja izdal spominsko monografijo: Kajuh - pesnik vseh letnih časov. Tekstovno asketsko opremljena knjiga je s poezijo in ponatisnjenimi fotografijami vseeno vsebinsko bogata bib-liofilska izdaja in kljub temu, da so knjigo takrat finančno podprli tudi borci, je to prvi resnejši poizkus, da bi poeto-vo partizanščino porinili v drugi plan. Nenazadnje, Kajuh. je tudi v partizanih bolj kot borec zaslovel kot pesnik. Vprašanje je, ali ni ravno njegova partizanska avreola, katere žar poudarja njegova tragična smrt, postala cokla za uveljavljanje njegovega dela v času samostojne Slovenije. Včasih se zdi, da se ga celo Šoštanjčani sramujemo. Dovolj je že, da gremo mimo njegove statute, nad katero se znašajo objestneži. Polomljeni Kajuhovi prsti pa niso zgolj posledica mladostniške ali kar je še bolj verjetno, pijanske objestnosti. Že res, daje moral nek nepridiprav z nečim močno treščiti po Kajuhavih prstih. Toda okolje in odnos do kulture in umetnosti v njem je pomagalo lomilcu prstov, daje le-ta verjetno brez trohice slabe vesti storil takšen vandalizem. Morebiti je šlo samo za poskus osamljenega frustriranca, da na tako bizaren način opozori nase? Težko je uganiti, ker očividcev najbrž ni, ali pa so bili in iz solidarnosti do največjega bedaka med njimi pač molčijo. Karkoli že je motiviralo to strahopetniško dejanje, ob njem si moramo ponovno priznati, da nekaterim ljudem pač nič ni sveto in tudi postavljavei spomenikov se morajo zavedati, da so kipi svojevrsten izziv za takšna poniglava dejanja. Do tu stvari še lahko razumemo in ugotovimo, da so tudi med nami potuhnjeni strahopetci, ki jim korajža zraste samo v mraku. Ni pa razumljivo, da se vsi drugi Šoštanjčani na čelu s svojimi oblastniki bodisi na občini bodisi v krajevni skupnosti niti malo ne potrudimo, da bi preprečili onečaščenje spomenika, kaj šele, da bi se potrudili in našli primernega strokovnjaka, ki bi znal popraviti Kajuhovo roko. Paje že več kot leto dni od tega, kar so mu oddrobili prste. Proslave so zdaj mimo in očitno seje z njimi izčrpal tudi ves trenutni kulturniški naboj. Trajne skrbi za to plat družbenih aktivnosti v Šoštanju ni! Naj je bila Basistova gostilna še tako uspešna, naj so izkopanine na Pustem gradu še tako bogate, težke verige in robustne ključavnice na vratih kulturnega doma so same po sebi dovolj zgovorne. Ko bo odnos aktualnih oblasti do kulture občutno spremenjen in ko bo dejansko izkazana volja do kulturnega razvoja mesta predvsem v obliki proračunskih načrtov; ko bo javnost spoznala, da štirim zvitkom "dahpapa" na strehi propadajočega objekta še ne moremo reči "sanacija doma kulture" in ko bo oblast spoznala, da so domači umetniki vredni pozornosti in nagrad ne pa tihega posmeha in spotikanj, takrat bo postavljena najmočnejša ograja okoli Kajuhovega spomenika. Seveda bodo tudi takrat bara-bini onečaščali spomin na naše velike prednike, a ko bo naš odnos do naše kulture sistemsko vzpodbujen in privzgojen tudi najtršim zadrtežem, takrat nam ne bo treba čakati leto dni, da se bo kdo zbudil in popravil ter odstranil sledi objestne manifestacije nekulturnih posameznikov. Samo upamo lahko, da Kajuhu ne bodo prej odlomih še glave. ■ Perorez "Vzpenja se lahko tudi po stopnicah, lahko pa se na stopnicah tudi malo oddahne, ko in če se pride do vrha,"je rekla simpatična pevka Irena Vrčkovnik, kije skupaj z Damjano Golavšek prispevala svoj glas za najboljšo popevko v knjižnem jeziku na 31. festivalu Popevke vesele jeseni 98 v Mariboru. Skladba novi naslov Naj bo vesela jesen. Avtor glasbe je Karel Novak, besedilo pa je napisal Adi Smolar. Tanja Šalamon (levo) in Natalija Szabo, obe fizkulturnici z osnovne šole Livada v Velenju sta zadnjič družno ugotavljali, da v čvek še najlaže prideš, če si politik, veliko težje pa, če si pedagog, tako kot sta oni dve. Skrbita za telesno kulturo učencev in to uspešno. Natalijina košarkarska ekipa je bila v minuli sezoni v vrhu šolske lige, Tanjini varovanci pa tudi posegajo na tekmovanjih po lepih rezultatih. No, kaj bosta pa zdaj rekli? Optimist in skeptik, bi lahko podnaslovili tole fotografijo. Oba, Tone Brodnik, predstojnik Urada za javne gospodarske zadeve v Mestni občini Velenje in Muharem Bolič, direktor G/P Vegrad sta zazrta v isti subjekt - fotografa. Medtem ko Tone čaka kaj bo, je Muharem v dvomih, če sploh bo. Nazdravljata pa zaključku del na prenovi Kidričeve v Velenju. _ ... Pa je slo Velenjski rokometaši so se uspešno prešvicali v drugo kolo. Z j ali brez Na Polzeli so se resno lotili razprave o tem, kako naj se v resnici imenujejo: Polzelani ali Polzeljani. Za zdaj je bilo še vseeno, toda ko bodo občina, želijo, da bo veljala njihova. Preteklost Nekaterim gredo celo obnove nekaterih cest in ulic v nos. Zaradi "revolucionarnih" imen. F R K A N J E Iz teme Policisti nas pozivajo, naj stopimo iz teme. Ne bi bilo slabo, če bi enkrat že vendar stopili tudi iz teme (pol)preteklosti. Prva Slovenska ljudska stranka je v Zgornji Savinjski dolini prva. Vsaj prva je objavila seznam svojih županskih kandidatov. e s n o Srečno Srečko Meh upa, da bo tudi ob naslednjih volitvah srečko! (Ne)snaga Ozračje je na našem območju zadnji čas vendarle malo boljše. Vse drevje pa si še vendarle ni opomoglo. Menda velja to tudi za gorn-jegraško Smreko. Prijazno V Sloveniji sta že dve porodnišnici, ki sta si pridobili naslov novorojencem prijazna bolnišnica. Dokazov, da bi s tem Uniceh prispeval, da bi Slovenke pogosteje obiskovale porodnišnice, še ni. Vse za mrtve Pri nas je vse več pogrebnih služb. Očitno velja pri nas večja skrb za mrtve kot za žive. Slovo Upam, da bodo naši politiki uspešnejši od nogometašev. Vsi ti so se že poslovili od Evrope. Etnološka paberkovanja 84 Piše: mag. Jože Hudales Že ko smo paberkovali po ohranjenem izročilu o zdravilstvu smo omenjali izrazito skrb za zdravje živine. Zdravje živine je bilo v življenju naših prednikov zelo pomembno, zato ni čudno, > da se je ohranila vrsta zapisov o boleznih domačih živali in nji-: hovem zdravljenju. Za zdravje i domačih živali so najprej poskr- * beli "preventivno", z različnimi I magičnimi sredstvi ob najpomembnejših praznikih v letu. i Tako je živina marsikje v Šaleški ; dolini dobila ob vseh treh "boži- | čih" (na božič, na novo leto in ob I svetih treh kraljih) košček božič- * nega kruha za dobro zdravje v j naslednjem letu. Tudi ostankov | blagoslovljenih velikonočnih jedi so bile deležne živali; blagoslovljene otrobe so dajali živini za zdravje, preostale pa so zažgali ob hudi uri. Blagoslovljeno koruzo pa so pozobale kokoši, "da jih potem lisica ni odnesla". V Gabrkah so kokoši po predvojnih podatkih Vinka Moderndorfeja dobile tudi sredino velikonočne- ga kolača, ki so ga položili v obroč soda, daje "potem vsa ku-retina, ki to poje, za lisico nevidna." Tudi ostanke blagoslovljenega mesa je na veliko noč v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini dobila živina. Med najpogostejšimi boleznimi, ki so po prepričanju naših prednikov napadale živali so bili, podobno kot pri ljudeh, uroki in mora. Tudi živino je lahko uročil "hudobni pogled", če v hlev prišel kdo, ki je zdravo in lepo živino gospodarju zavidal. Na Paškem Kozjaku paje bilo nedavno zapisano izročilo, da so se v hlevu posebej bali človeka, kije imel "ki- skoz obrvi" (močno zraščene obrvi), saj je potem živina "dobila oroke". Urokov so potem živino ozdravili podobno, kot pri ljudeh; z blagoslovljeno vodo, z ogljem, z narobe obrnjenimi podkvami in z odštevanjem. Za odštevanje urokov so pripravili 12 kepic vate in z njimi živino brisali po gobcu ter "oroke dol šteli" takole: "To je dvanajsti orok, naj te obrišem. Fej te bod, pejt stran! To je enajsti orok, naj te obrišem. Fej te bot, pejt stran...! V Podkraju pri Velenju so pred vojno uroke pri svinjah preganjali še s kosom slanine, ki so jo topili ob polnoči na ognju, v kraju, kamor se ne sliši glas nobenega zvona. Poročevalci so hkrati izjavljali, da so pri tem imeli vedno "sitnosti", ker so jim nagajale razne pošasti. Za moro pa so bili v Gaberkah prepričani, da napada predvsem mlade svinje in jih sesa. Da bi to preprečili, so v svinjskem koritu, iz katerega je žrla obolela svinja, umili klavski nož. Po vsej Šaleški dolini pa so bili prepričani, da moro prežene, če gospodinja potegne svinji po vimenu z metlo, s katero je pravkar ometla peč. Tudi smrt živali ali pa živinsko kugo so po prepričanju prebivalcev doline lahko povzročili "hudobni ljudje", če so pod hlevski prag zakopali kost, ki je ostala od velikonočne gnjati. Podoben učinek je imela taka kost tudi v krušni peči. Svinjsko kugo, ki sojo v dolini imenovali "rdečica", so pri nas pred II. svetovno vojno nekateri "zdravili" tako, da so obolelo svinjo zakopali globoko v ilovico, da je molila le še glava iz nje. Svinja je ostala zakopana tako dolgo, daje ozdravela. O uspehih takega zdravljenja poročil ni. Parkljevko, kije pri nas pogosto napadala govedo, so v dolini poznali pod imenom "gosenica". Po starem izročilu iz Podkraja so jo zdravili takole: govedo, ki se mu je gnojilo med parklji so odgnali na travnik. Tam so zarisali v rušo okrog bolne noge krog v velikosti in meri parklja. Rušo so potem izrezali in jo obesili na že prej pripravljen kol. Ko seje posušila, naj bi bila ozdravljena tudi "gosenica". V Podkraju so pred vojno poznali tudi sredstvo, ki naj bi zagotovilo, da se bo krava obrejila. Kravi je bilo treba dati, preden sojo odgnali k biku, živo postrv, ki pa je "morala priti živa in cela v kravji vamp", sicer ni nič zaleglo. Posebej zanimiva "čarovniš-ka pripravka" za zdravljenje konj in volov pa poznamo iz zapisov Fran Mlinšk v okolici Velenja in iz Paškega Kozjaka. Prvi zvarek so imenovali "modrasovo olje" in so ga pred vojno v okolici Velenja pripravili takole: modrasa, ki so ga dobili še pred sv. Jurijem (24. aprila), so dali v steklenico (poročevalci so poudarjali, da mora biti ta zelo močna) z oljem in jo zakopali v gnoj. Tam so morali steklenico pustiti nekaj tednov, da seje modras čisto "razpustil". Tekočino so nato dajali konjem in volom na kruh zjutraj na tešče. Podobnih zvarkov se spominjajo še danes na Paškem Kozjaku, kjer so na podoben način izdelovali poleg modrasovega olja izdelovali še škorpijonovo olje. 15. oktobra 1998 mši m _ ZANIMIVO _ NAS i AS 13 Luče ob Savinji Ponosni ob novem objektu V soboto popoldne so v Lučah slovesno odprli večnamenski gasilski dom. Poleg gasilcev so v njem dobili prostore še pošta, prostorna dvorana za kulturne in ostale prireditve ter štiri stanovanja. Resnično velika pridobitev je to za Luče z okolico in v soboto so bili upravičeno veseli in ponosni. Člani domačega gasilskega društva so hkrati počastili 85 - letnico, o tem je spregovoril predsednik društva Janez Zamernik, dvorano je z nagovorom odprl župan Mirko Zamernik, celoten objekt pa je blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Nov dom bo gasilcem omogočil zares strokovno delo, ki ga terjajo današnji časi z nesrečami vseh vrst. "Življenje gasilskega društva je kot veriga, vsak člen je določeno obdobje in če manjka le eden, ni več verige, ni nadaljevanja. Zato smo ponosni na rodove, ki so pred nami skrbeli, da se veriga ni pretrgala, in tega tudi današnji rod ne bo dovolil," je med drugim dejal predsednik društva Janez Zamernik. Župan Občine Luče Mirko Zamernik je spregovoril o lepih dosežkih samostojne občine v minulih letih ter o željah, potrebah in načrtih za prihodnje obdobje, pri čemer ni skrival veselja in ponosa ob zares enkratni in skoraj 100 milijonov tolarjev vredni pridobitvi za kraj in občino. Prvega slavja v novi dvorani so se udeležili številni gostje in krajani m j p Rečica ob Savinji Lenartov sej m bil Turistični delavci na Rečici ob Savinji so za letošnji Lenartov sejem, bil je v nedeljo ves dan, naročili lepo vreme in kot kaže tudi nebo zna ceniti njihovo prizadevnost in izvirnost. Sončna oktobrska nedelja je na Rečico ob množici obiskovalcev privabila 40 sej-marjev, približno polovico od drugod, ki pa z izkupičkom niso bili posebej zadovoljni. Torej kaže, da obiskovalce bolj privablja izviren narodopisni del kot sami nakupi, ali pa za možnosti nakupa pristnih domačih izdelkov in dobrot ne vedo dovolj. Ne glede na to je bilo vzdušje vse dan zanimivo in privlačno, k čemur je pripomogla dobra ponudba, znova pa sta navduševala ciganska Pavel in Urša, ki jima v tej vlogi daleč naokrog ni enakih. Z letošnjim Lenartovim sejmom so na Rečici obeležili tudi 413 - letnico pridobitve trških pravic in prvih sejmov v tem kraju, vsekakor pa ga morajo nadaljevati. ■ JP Na stojnicah je bilo dovolj ponudbe tudi za izbirčne OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki Izziv za nove izzive Šmartno ob Paki, 9. oktobra - Na osnovni šoli bratov Letonja v Šmartnem ob Paki so se tokrat odločili za nekoliko drugačen šport-no-kulturni dan kot običajno. V goste so namreč povabili plesno akrobatsko skupino Flip iz Pirana. Gre za skupino, ki združuje približno 300 otrok od 4. do 18. leta starosti. Dekleta so večkratne državne prvakinje v akrobatiki za osnovne in srednje šole, ponašajo pa se tudi z naslovom državnih prvakinj. V 10-letih delovanja skupine jih je pot vodila širom po Evropi, lani so nastopile tudi v Severni Ameriki. Ravnateljica šole Nevenka Hofer je ob tej priložnosti povedala, da so želeli učencem na letošnjem športno-kulturnem dnevu pokazati dejavnost, s katero se ne srečujejo tako pogosto. Ponudba za gostovanje je bil zanje izziv, ki so ga učenci šole z navdušenjem sprejeli. To so med drugim dokazali z zanimivimi likovnimi upodobitvami in literarnimi besedili, s katerimi so opisali dogajanje v telovadnici šole (vtise so strnili v biltenu) po nastopu, nadvse pa se je povečalo tudi zanimanje za to zvrst izvenšolske dejavnosti. Veliko pa o tem pove tudi mnenje 30 deklet, starih od 10 do 16. let, da takšnega prisrčnega sprejema kljub števil-n i m nastopom doslej niso bile deležne nikjer drugje kot v tujini. ■ tp Dekleta plesno-akrobatske skupine Flip iz Pirana so nadvse navdušile učence šmarške osnovne šole B®*®' Svojim zvestim strankam in kupcem sporočamo, da smo ZA DAN SPOMINA NA MRTVE pripravili celovito ponudbo in priredili tudi odpiralni čas naših cvetličarn, Priporočamo se za naročila za urejanje grobov. Pokličite tel.: 063/861-501, 851-012 ali 855-510. Pričakujemo vas v naših cvetličarnah: Cankarjeva 1, tel.: 855-536 Rož'ca, tel.: 855-536 Kidričeva 47, tel.: 855-323 Podkraj, tel.: 861-501 kjer lahko izberete vse za ureditev grobov: * cvetlične aranžmaje in cvetje * sveče * nagrobni pesek PO ZELO KONKURENČNIH CENAH! Stara vas Razstava zelenjave, poljščin, sadja... Prejšnji teden so pripravili v Stari vasi prvič " Razstavo pridelkov z vrtov in njiv v Stari vasi ". Šestindvajset družin je v tamkajšnjem domu krajanov predstavilo zelenjavo, poljščine in sadje, nekatere pa tudi dišavnice in zdravilna zelišča. Z zanimanjem so si jo ogledali tudi številni Velenjčani, med njimi tudi učenci osnovnih šol Miha Pintarja Toleda in Gustava Šiliha ter malčki iz velenjskega vrtca. Zadnji dan razstave zvečer pa so si številne Starovaščanke in Starovaščani ter drugi ogledali ličkanje koruze. Ivan Strmčnik je pred Dom krajanov pripeljal nekaj košev koruze in pridne ženske in moške roke so hitro odstranile nekaj kronskih listov s koruznega storža, povezale storže in jih pripravile za sušenje. Za dobro voljo sta poskrbela harmonikarja Edo Blažič in Henrik Fišer. Zbranim je teknil pečen kostanj, poskusiti je bilo mogoče letošnji jabolčnik, sladek in malo manj sladek. Gospodinje iz Stare vasi pa so zbrane pred Domom krajanov posladkale z dobrotami iz pridelkov z vrtov in njiv, med njimi s pehtranovo in krompirjevo potico, manjkala ni niti orehova potica, pa z bučnim, korenjevim in jabolčnim zavitkom, s pecivom iz korenja, jabolčnim narastkom in drugimi dobrotami. Medtem Osnovnošolci so na razstavi v Domu krajanov Stara vas izvedeli veliko novega in zanimivega Zadnji petkov večer je v Stari vasi ob kožuhanju, pokušnji pečenega kostanja, jabolčnika in dobrot gospodinj kar prehitro minil ko so drugi poskušali starovaške dobrote je Marija Vanovšek pokazala, daje mogoče liste koruze uporabiti tudi za izdelavo predpražnika. Včasih so iz listov izdelovali cekarje, natikače in drugo. ■ an ČETRTEK, 15. oktobra SLOVENIJA 1 09.30 Plesna šola Kazina 10.35 Divja Amazonija, 7/12 11.25 Druženje praznovanje, 10/10 12.05 J.A.G., 22/22 13.00 Poročila 13.25 Zgodbe iz školjke 13.55 Iz muzeja, 5. oddaja 14.35 Korenine slovenske lire: kraška hiša 15.05 Osmi dan 15.35 Mit meinen augen, nemška drama 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Tedi, oddaja za mularijo 18.05 Glejte kako rastejo: moeerad 18.20 Parada plesa 18.35 Zenit 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.05 Brezglavo, 1/6 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Tednik 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.35 Vreme 22.40 Šport 22.50 Podoba podobe 23.20 Richter Enigma, 1. del portreta pianista 00.40 Parada plesa SLOVENIJA 2 10.00 Trdno v sedlu, 21/65 10.25 Pacific drive, 77/130 10.50 Rdeča ptica, 5/6 11.35 Cik cak 12.25 Ples na ulici, 1/10 13.15 Naša krajevna skupnost - kulturo ljudstvu 14.05 Svet poroča 16.10 Kot voda za čokolado, mehiški film 18.05 Opremljevalke, 16/21 18.30 Lahko noč, ljubica, 3/11 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring - ročk z Vesno 20.00 Šport (košarka EL M Samara:Union olimpija) ali tuji show 20.55 Konec dolgega dne, ang. B film 22.20 Bela soba II., 4/5 23.10 Večni sanjač, 24/24 23.35 Lazar, 9/22 B^CJM-^ _ JI j 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Bogati in nesrečni, nad. 10.50 Top shop 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Skrite strasti, nan. 13.00 Od maja do decembra, nan. 13.30 Poletje v koloniji 2, amer. film 15.30 Bogati in nesrečni, nad. 16.30 Policaji s srcem, nad. 17.30 Kassandra, nan. 18.30 Novice, vreme 18,40 Marimar 19.15 24 ur 20.00 Brez zapor z Jonasom 21.00 Prijatelji, nan. 21.30 Policijska akademija, 3. del amer. humor. nan. 22.30 Veronikine skušnjave, nan. 23.00 Alice, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev i^p^m^ig^^^^ kanali i S£j3«E»HCWJWE PRODAMO • stanovanjske hiše v Velenju na Gorici, v LetuSu, Škalah, Šoštanju, Podvinu, Lokati, Šmartnu, • večje zazidalne parcele Zgornje Gorče, • opremljene turistične apartmaje v Zrečah, • večje pisarniške ter skladiščno-prodajne prostore v Velenju, • poslovno stanovanjski objekt s trgovino in pekarno v obratovanju v Gornjem Gradu. KUPIMO • gareonjere in enosobna stanovanja v Velenju, • nedokončano ali vseljivo hišo v okolici Velenja ali Savinjski dolini, NAJAMEMO • različna stanovanja in manjšo hišo 063/ 861-835, 0609/ 624-775 prodam. Telefon 857-688 STANOVANJA MIKSER, ŠROTER, 4 KW, ugodno prodam. Telefon 856-715. DOMAČA, neškropljena jabolka, za ozimnico in prešanje, prodam. Telefon 885-625. JABOLKA ZA PREŠANJE, prodam po 6 SIT/kg. Telefon 882-575. JABOLKA ZA PREŠANJE prodam po 8 SIT. Prodam tudi 2 kozliča za zakol. Telefon 881-757. Trgovina ZAGOŽEN ljubija 121, Mozirje, tel.: 063 831 109 KAMNOSESTVO PODPECAN ŠALEK 20, VELENJE, TEL.: 865-050 NAGROBNIKI, OKENSKE POLICE, STOPNICE SAMSKO DEKLE NAJAME manjše stanovanje v Velenju. Telefon 854-271. V OKOLICI VELEJA oddam enosobno opremljeno stanovanje v hiši. Telefon 854-977. DVOSOBNO STANOVANJE ODDAM V NAJEM. Pogoj enoletno predplačilo. Kličite po telefonu 0609-615-217, po 19. uri. NAJAMEM MANJŠE NEOPREML-JENO dvosobno stanovanje. Telefon 854-348, do 15, ure. DVOSOBNO STANOVANJE, 63 m2, prodam. Telefon 857-705. OPREMLJENO STANOVANJE v stanovanjski hiši oddam. Telefon 865-086. TRISOBNO STANOVANJE, 66 m2, v pritličju, prodam. Telefon 857-658. MLAD PAR vzame v najem eno ali dvosobno stanovanje v Velenju. Telefon 041-670-835. VOZILA HONDO CICIC 1,6 VTI, letnik 94, nekarambolirano, prodam. Telefon 0609-615-747. VW HROŠČ, letnik 75, registriran do 4/99, prodam. Telefon 882-240. KARAMBOLIRAN ALI RABLJEN avto od letnika 88 dalje, kupim. Telefon 041-672-374 in 041-679-286. OSEBNI AVTO MAZDA 323-1,4, ZAHVALA < Ob boleči izgubi mame in stare mame ANICE NOVAK 5. 7.1921 - 4.10.1998 se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala sosedom, gospodu dr. Grošlju, osebju DVO Velenje, patronažnim sestram, Bolnišnici Topolšica, pevcem, gospe Pušnik, gospodu župniku za opravljen obred in pogrebni službi Usar. Žalujoči: Anica, Stanka in Rudi z družinami ter brat in sestra Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho pristopite. Rada živela sem, verjemite, a vsaka pot ima svoj cilj, zato le mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, ome, sestre in tete AMALIJE URANJEK iz Florjana 7. 5.1923 - 1.10.1998 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Menihu za dolgoletno zdravljenje, za nego in skrb osebju Doma za varstvo odraslih, gospodu kaplanu za opravljen obred, gospodu Medvedu za besede slovesa in pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: sin Branko z družino in vsi njeni rdeče barve, letnik 90, reg. do 11/99, prevoženih 100.000 km, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 862-895. MITSUBISHI GALANT GLS prodam, ali manjam za Daihatsu Sharade z doplačilom. Telefon 854-079. AVTO CLI01,2, letnik 95/11 prodam za 900.000 SIT. Telefon 861-643. OPEL KALIBRA 2.0I, prodam. Telefon 041-694-177 ali 864-221. ZAPOSLITVE IŠČEM DEKLE ZA DELO V STREŽBI. Telefon v uredništvu. ŽIVALI PRAŠIČA, težkega 100 kg, ali polovico, prodam. Telefon 881-763. TELICO SIMENTALK0, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon 882-456. SVINJSKO POLOVICO PRODAM. Telefon 863-376. PLEMENSKO TELICO, pred telitvijo, prodam. Telefon 885-29 PUJSKE, od 30 do 110 kg, prodam. Telefon 702-194. BREJO TELICO, 5 mesecev, si-mentalko, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 886-026. STAREJŠO KRAVO za zakol, ugodno prodam. Telefon 892-374. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Miroslav Dobnik, Laze št. 42/a in Sabina Florjan, Laze št. 42/a. Biserno poroko 60-let skupnega življenja sta praznovala zakonca Frančiška in Frančišek BOŽIČ iz Lokovice št. 122. Matic Dobnik, roj. 1982, Topolšica št. 118/b; Marija Lobnikar, roj. 1912, Grajska vas št. 21; Marija Meklav, roj. 1911, Šmartno ob Paki št. 2; Jožef Stropnik, roj. 1933, Celje, Trnoveljska c. št. 24; Franjo Šoštarič, roj. 1928, Celje, Prešernova 17; Jožefa Gobec, roj. 1905, Šentjur pri Celju, C. Kozjanskega odreda 42; Anton Podgrajšek, roj. 1941, Planina na Pohorju št. 17; Jožef Mikek, roj. 1913, Aškerčeva c. št. 3/a; Slavica Jovanovič, roj. 1953, Velenje, Kidričeva c. št. 55; Franjo Kolar, roj. 1962, Pečovnik št. 38; Ivan Kretič, roj. 1929, Velenje, Jenkova c. št. 43; Matilda Šahman, roj. 1930, Ravne št. 33; Marija Hoefner, roj. 1908, Mozirje, Šmihels-ka c. št. 64. POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8. 3320 VELENJE TELEfON: 063 / 863 - 664, MOBITEL 0609 / 636 - 939 PREVOZI UREDITEV DOKUMENTACIJI NABAVA. CVETJA MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je v 45.1etu starosti, po kratki bolezni, zapustila draga žena SLA VIČA JOVANOVIČ 11.4.1953-10.10.1998 Kidričeva 55, Velenje Iskreno se zahvaljujemo g. župniku za opravljen obred, g. Planincu za besede slovesa, KS, Domu za varstvo odraslih, sodelavcem in sostanovalcem, vsem prijateljem, pogrebni službi Usar in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči mož Marjan, brat Slobodan in ostali sorodniki. Harto! Odšel si tja, kjer je mir, ni trpljenja in gorja. ZAHVALA V 67. letu nas je zapustil IVAN KAJTNA 22.12.1931 - 4.10.1998 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sostanovalcem za cvetje, sveče, maše in izraze sožalja. Hvala Vam ljudje v belem, posebno dr. Panjanovi, sestram Bolnišnice Topolšica, ki ste mu lajšali bolečine, dr. Kovaču in gospe Mojci. Hvala gospodu Valenciju, pevcem, godbi, sodelavcem TEŠ, izvajalcu Tišine, RK Pesje, praporščaku, gospodu Janezu Furmanu za opravljen obred in gospodu Usaiju. VSI NJEGOVI Sredi najlepših mladostnih let, je nepričakovano prenehalo biti srce našemu najdražjemu, edinemu sinu MATICU DOBNIKU 18. 5.1982 - 3.10.1998 Ob tej boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, kolektivu Premogovnika Velenje, sodelavkam Centra za socialno delo Velenje in vsem drugim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter prispevali za svete maše. Hvala za vse pisne in ustne izraze sožalja. Posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom Ovčjakovim in Usaijevim za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, sošolkam in sošolcem 2. C- razreda Gimnazije Velenje, ki jih je imel Matic tako rad, razredničarki in vsem njegovim profesorjem, gimnazijskemu pevskemu zboru za vse odpete želostinke, sošolkam in sošolcem bivšega 8. C razreda OS KDK Šoštanj in vsem učiteljem. Hvala dr. Rijavcu in dr. Drnovškovi za požrtvovalni boj za njegovo mlado življenje. Hvala gospodu Kompanu in sošolki Barbari za ganljive besede slovesa. Hvala gospodu Kvartiču za opravljen cerkveni obred, za odigrano Tišino in gospodu Usaiju za skrbno organizacijo slovesa. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Z GLOBOKO ŽALOSTJO VSI NJEGOVI Teman oblak izza gore privlekel se je nad polje, nad poljem sredi je obstal, nebo je čez in čez obdal. To ni oblak izza gore, to tudi ni ravno polje; to misel le je žalostna na sredi srca mojega. (Simon Jenko] Zdravstveni dom Šoštanj načenja zob časa Ponekod stene zamakajo, denimo v čakalnici laboratorija. V toaletnih prostorih ne boste mogli preveriti svojega izgleda, ker ni ogledal. ■ foto: mkp Tu je dokaz, da gobe rastejo! Janez in Milena Blažič iz Velenja pravita, da ju daleč naokrog poznajo kot strastna gobarja. Da res sta, dokazuje posnetek, ki med drugim odgovarja tudi tistim, ki trdijo, da gob ni. "So, so, seveda v gozdu in včasih je treba do katerega jurčka tudi po vseh štirih," sta povedala. Jih je več kot 2 kg? "Po številu jih je morda 200, več kot toliko, kolikor smemo odnesti iz gozda, pa ne." Prepričana sta še, da sta tistim, ki nameravajo obhoditi teren iz Slemena na Sm-rekovec s košaro v rokah, pustila še kakšno gobarsko radost. ■ tp Ko pride Sreča v prave roke V času že rahlo pozabljenega Pikinega festivala je v Rdeči dvorani deloval tudi Pikin srečelov, ki ga ne bi bilo brez številnih sponzorjev. Z nakupom srečke so obiskovalci pomagali izvedbi festivala, mnogi pa so bili nagrad tako veseli, da niso mogli skrivati solz. Sploh mlada Ve-lenjčanka, učenka OS Livada, si bo letošnji festival zapomnila za vse večne čase. Z mamico (na sliki) sta kupili dve srečki. S prvo je deklica zadela potovanje v Benetke, ki gaje bila silno vesela. Druga srečka pa ji je "prinesla" kolo. Ki si ga je že dolgo, dolgo želela, ker ga sploh ni imela. Veseli so bili vsi, sploh pa Herma Groznik, saj sta kolo za srečelov prispevala s sinom Petrom. Prepričana je namreč, da je prišel v prave roke! ■ bš Brez besed "Svinjak" v Šale "Pridite v stanovanjski blok Šalek 90 na 5. nadstropje. Kaj takšnega še niste videli!", nas je vabil v petek dopoldne moški glas po telefonu. Ker smo novinarji vedno "pri roki" in po naravi radovedni, nas ni bilo treba dvakrat prositi. Stanovanje številka 55. Vrata se odpro, za njimi, pa oh, prava groza. Človek res ne more verjeti, da se lahko kaj takšnega skriva za stenami urejenega stanovanjskega bloka. Besede so odveč, saj posnetki povedo vse. V tem enosobnem stanovanju (45 kv.m) je kot najemnik živel I. Ž, ki je menda na črno zaposlen pri enem izmed velenjskih zasebnikov. Pred petimi leti je stanovanje prevzel v upravljanje velenjski Habit in od tedaj jim ni plačal niti beliča stanarine, veijetno tudi pred tem ne, in nabralo se je za 740.000 tolarjev dolga. Kot vsakdo, smo se tudi mi vprašali, kako je mogoče, da _ mu je bilo veijetno nerodno, da bi vpričo njega še drugi videli, v kakšnem svinjaku je živel.Če bi svinje znale govoriti, bi se gotovo pritožile, da smo njegovo stanovanje poimenovali po njih, saj njihove svinjake gospodarji redno čistijo. Prav zato smo besedo svinjak v naslovu zapisali med navednice. In tako se lahko v nedogled sprašujemo: Je to mogoče!? Je! Zgovoren dokaz so naši posnetki. ■ vos "Ne moreš verjeti, daje narava lahko tako darežljiva, in da rastejo po naših gozdovih tudi takšne kapitalne gobe. Najprej sem ga občudovala, nato presenečenje delila še z možem. Kilogram težkega jurčka sva že našla in ga uvrstila med trofeje, ta pa ima še pol kilograma več," sta navdušena ob obisku v redakciji pripovedovala Ivanka in Peter Krajnc, ki sta se pred časom preselila iz Velenja v Dovže pri Mislinji. Oba sta navdušena gobarja, morda Peter še nekoliko bolj kot Ivanka. Gobarska sreča se jima je tokrat nasmehnila prejšnji konec tedna. Mudila sta se na obisku pri sorodnikih v Polšniku pri Litiji, kjer je beseda v pogovoru med drugim nanesla tudi o tem, kako darežljiva je letos narava s tem sadežem. Ni ju bilo težko prepričati, da stajo skupaj še z drugimi sorodniki mahnila v gozd. Približno 20 kg so jih nabrali skupaj. Ivanka in Peter 1,5 kg težkega, 32 cm visokega, čvrstega gobana nista pojedla. Podarila sta ga prijateljici. "Sama imava še drugih gob dovolj," sta pokomentirala svojo odločitev. ■ tp, foto: vos Igra narave V sadovnjaku pred enodružinsko hišo Bastlovih na Efenkovi v Velenju je narava poskrbela za presenečenje: beličnik, vrsta jablane, ki po vseh naravnih zakonitostih dozori v junju, bo imela letos očitno "dve sezoni". Oktobra rojeva sadeže že v drugo. Bast-lovi so bili nad tem nemalo presenečeni, mi pa tudi. ■ foto: mkp (moramo) nekateri sproti plač(eva-ti)ujemo svoje obveznosti, drugi pa ne. "Tožili smo, vendar nismo nič iztožili, ker ni bilo od česa vzeti. Vse skupaj pa se je tudi dolgo vleklo na sodišču," približno tako so nam pojasnili po telefonu v Habitu. Na koncu so le dosegli, da je izgubil stanovanjsko litev' saJ Je IZ- že PrcJ zaPustil pravico, lastnik je stanovanje stanovanje m sam predlagal prodal, pred tem pa so ga seve- kuPcu' nai kar vdrei° vanJ>češ da morali nasilno izseliti. Ven- da sam 1111113 časa Pntl- Po be" dar to ni bila prava nasilna izse- sedah nove§a lastmka> k> Pa m želel, da zapišemo njegovo ime,