Poitnlna plačana v potovlnl. ŽAVMO TOŽI! IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK EN SOBOTO. Cena posamezhi Številki Din 1*50. T R Ci K M Ij M T Časopis za trgovino, industrijo in obrt, Haročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za l/» leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. - Plača in toH se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XV. V Ljubljani, v torek, dne 6. septembra 1932. štev. 102. Cfvorifev ljubljanskega velesejma Govora trgovinskega ministra Mohoriča in predsednika velesejma Bonača — Uspešen potek velesejma Organizacija ljubljanskih velesejmov je tako odlična, njih potreba tako splošna, da je že samo vsled tega zajamčen uspeh vsakega velesejma. Letošnji jesenski velesejem pa ima še to prednost, da je vsled posebne pažnje za slovensko kulturo postal ne samo ena naših prvih gospodarskih, temveč tudi kulturnih prireditev. Že vsled tega je bilo zanimanje za letošnjo razstavo »Ljubljane v jeseni« splošno, da je bila otvoritev velesejma tudi že njegov prvi uspeh. Pomen letošnjega velesejma pa je bil še posebej podčrtan, ker je bila njegova otvoritev obenem pričetek na prireditvah naravnost izredno bogatega ljubljanskega tedna. Kongres narodnih noš, jubilej »Soče«, tekmovanje strelskih družin, predstave našega izvrstnega gledališča na prostem, občni zbor Pokojninskega zavoda, dvoje velikih zborovanj naših obrtnikov, vse to je privabilo v Ljubljano toliko tujcev, da so bile vse ulice prenapolnjene. Po vsem mestu je vladalo veselo in živahno vrvenje in signal za pričetek tega vrvenja je bila baš otvoritev velesejma. Posebno zanimanje za otvoritev pa je vladalo tudi všled tega, ker je letošnji velesejem otvoril mož našega gospodarstva, trgovinski minister Ivan Mohorič. Sprejem ministra Mohoriča Z dopoldanskim brzovlakom dospel v Ljubljano trgovinski minister Ivan Mohorič, prisrčno in toplo pozdravljen od prvih mož našega gospodarstva. Poleg oficijelnih zastopnikov oblasti so pozdravili ministra Mohoriča ban dr. Marušič, predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin, predsednik Zveze slovenskih gremijev Josip Kavčič, predsednik ljubljanskega gremija Gregorc, predsednik Zveze obrtnih zadrug Ivan Rebek ter številni drugi zastopniki naših gospodarskih organizacij. Otvoritev velesejma Zlasti pestro sliko je letos nudila otvoritev velesejma vsled navzočnosti narodnih noš, zlasti češkoslovaških. Že mnogo pred napovedano uro so se pričeli zbirati pred velesejmskim uradom zastopniki naših oblasti ter gospodarskih in kulturnih organizacij. Vsa naša pomembnejša društva, vse naše važnejše organizacije so bile zastopane. Ob govorniški mizi je bil nameščen mikrofon ljubljanske radio-postaje, poleg njega pa še sprejemni mikrofon družbe Svetloton, ki je posnela otvoritev za zvočni film. Slovesni otvoritvi velesejma so prisostvovali: Pokrovitelja velesejma Nj. Vel. kralja Aleksandra L je zastopal div. general Bogoljub Ilič, kraljevsko vlado je zastopal častni predsednik velesejma, trgovinski minister Ivan Mohorič, kmetijskega ministra je zastopal ban dr. Marušič, notranjega ministra podban dr. Pirkmajer, vojnega ministra pojkovnik! Iskric, pravosodnega ministra apelacijski sodnik Vran-čič; nadalje so prisostvovali otvoritvi: čsl. poslanik na našem dvoru dr. Flieder, podpredsednik senata dr. Novak, župan dr. Puc, rektor ljubljanske univerze dr. Slavič in prorektor dr. Šcrko, cela vrsta poslancev in senatorjev, mariborski podžupan Rudolf Golouh, dvorna dama ga. Tavčarjeva, predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin, predsednik Zveze indu-strijcev Dragotin Hribar, predsednik Zveze trgovskih gremijev Josip Kavčič, predsednik Zveze obrtnih zadrug I. Rebek, zastopnik Centrale industrijskih korporacij dr. Gregorič, predsednik ljubljanskega združenja trgovcev g. Gregorc, načelnik trg. min. iz Beograda dr. Milan Lazarevič, predsednik Narodne galerije dr. Windi-scher, načelnik trgovinskega oddelka ban- ske uprave dr. Marn, predsednik Kmetijske družbe Detela ter cela vrsta najodličnejših mož iz našega gospodarskega in kulturnega življenja. Kmalu po deseti uri je pozdravil predsednik velesejma g. Fr. Bonač vse odlične in mnogoštevilne' goste. Govor predsednika Bonača se je glasil: Govor predsednika F. Bonača Spoštovana gospoda, dragi nam gostje! Že drugič v tem letu otvarjamo vrata našega velesejma, da vam dokažemo, da smo navzlic krizi kulturno in gospodarsko napredovali. Veseli me, da ste se v tako častnem številu odzvali našemu vabilu. Dejstvo, da najdejo naša prizadevanja vsepovsod simpatije in splošno priznanje, nam je v dokaz, da smo na pravi poti in v resnično vzpodbudo za naše nadaljnje delo. Bodite vsi iskreno pozdravljeni! Posebej mi je čast pozdraviti zastopnika Nj. Vel. kralja, g. divizijskega generala Bogoljuba Iliča. Veseli me, da morem pozdraviti v naši sredi našega ožjega rojaka g. ministra trgovine in industrije Ivana Mohoriča, našega častnega predsednika, ki bo kot zastopnik kraljevske vlade otvoril našo jesensko razstavo. Nadalje mi je čast pozdraviti g. ministra prosvete dr. Kojiča, g. poslanika bratske ^češkoslovaške republike dr. Roberta Flie-'derja, gg- senatorje in narodne poslance, zlasti g. podpredsednika senata dr. Frana Novaka, g. bana Dravske banovine dr. Draga Marušiča, g. mestnega župana dr. Dinka Puca, ugledni konzularni zbor, zastopnike klera in naše hrabre vojske, zastopnike državnih in samoupravnih oblasti, predstavnike industrijskih, trgovskih, obrtnih in kmetijskih korporacij in organizacij ter zastopnike našega tiska. Enako iskreno pozdravljam ponovno vse ostale drage nam goste, Častita gospoda! Naša letošnja jesenska razstava nas najde še vedno v težkih gospodarskih razmerah. Enega več in drugega manj tarejo nove skrbi in nova bremena. Toda že se čujejo glasovi, ki napovedujejo skorajšnje izboljšanje gospodarskih prilik. Daj bog, da bi se ti glasovi; ki se mi zde kot prvi žarki svetlobe in boljše bodočnosti na še mračnem horicontu, uresničili in da bi vas smel že prihodnje leto pozdraviti ob svitu novega gospodarskega razmaha in napredka. Potem pa bomo morali gledati na to, da se pravočasno poprimemo dela, z vso odločnostjo in vztrajnostjo se moramo udej-stviti v vseh panogah gospodarstva, da dosežemo ono blaginjo, ki bo prinesla zadovoljstvo ne samo gospodarju, temveč tudi kmetu, ki tvori jedro in temelj našega naroda. Ko smo pred 13. leti osnovali ljubljanski velesejem, smo imeli pred očmi več manj izključno industrijsko-obrtno ali vzorčno razstavo, ki naj pokaže vsako leto razvoj in napredek teh naših gospodarskih panog ter posreduje med domačo trgovino in produkcijo, a istočasno privabi v naše kraje čim več. občudovalcev naših naravnih krasot, vse to v cilju, da se dvigne naše gospodarsko blagostanje. Toda kmalu se je pokazala potreba, da se v okviru naših prireditev pokaže tudi naše kmetijsko gospodarstvo, ki je že na dokaj visoki stopnji ter kaže trajno stremljenje in voljo po napredku. Vedno sveže in živahno kulturno udejstvovanje našega naroda je pa narekovalo potrebo, da se naše propagandno delovanje, ki je prvotno zasledovalo predvsem gospodarske cilje, razširi tudi na narodno-kul-turno polje. Zato smo se odločili prirediti vsako leto poleg pomladnega vzorčnega velesejma tudi jesenske špecijalne razstave, ki naj kažejo napredek našega kmetij- stva in naše narodne kulture in ki naj služijo zlasti tudi tujsko-prometni propagandi. Naša domovina je izredno bogata na naravnih krasotah. Naše tujsko-prometne in alpinske razstave naj pokažejo svetu, da naši kraji po lepoti in mikavnosti ne zaostajajo za najlepšimi kraji v inozemstvu. Na tej naši krasni zemlji pa živi tudi odlično ljudstvo, naš narod, ki slovi po svoji marljivosti in po svojem vztrajnem stremljenju po izobrazbi in napredku. Poleg teh prirojenih vrlin je treba našemu narodu le dobrega vodstva, dobre življenjske šole, lepih vzorov in vzpodbude in baŠ tem ciljem naj prvenstveno služijo naše jesenske prireditve. Letošnja jesenska razstava, ki je naša 19. velesejmska prireditev, je posvečena predvsem našemu kmetijstvu. Zastopane so razne špecijalne panoge kmetijstva, tako vino, med, jajca, mleko in mlečni proizvodi, sočivje, kunci in perutnina. Naša živinoreja in konjereja bo prikazana v posebni razstavi montafopske goveje živine in plemenskih konj. Nadalje so prikazani kmetijski stroji in kmetijsko orodje. Naši slovenski ženi je posvečena špeci-jalna razstava naših likovnih umetnikov pod geslom »Žena v slovenski umetnosti«. Naše žene same nam pa prikazujejo svoja hotenja na gospodinjskem polju z razstavo »Domače ognjišče«. Od kulturnega dela razstave je omeniti razstavo »Teden slovenske knjige«, ki daje pregled plodnega dela na našem književnem polju v zadnjih 14 letih. Nadaljnja zanimivost letošnje jesenske prireditve je jugoslovanska amaterska razstava umetniških fotografij. V redu tujsko-prometnih razstav je prirejena alpinska razstava, ki naj vzbudi, odnosno poglobi ljubezen do naših ponosnih planin in do plemenitega alpinskega športa. V manjšem industrijsko-obrtnem oddelku razstave je zlasti prikazana naša pohištvena industrija, ki kaže navzlic krizi prav lep napredek. Jutri ob 9. dopoldne se otvori pod pokroviteljstvom mestnega župana gospoda dr. Dinka Puca kongres narodnih noš. Končno priredi v okviru »Ljubljane v jeseni« Kinološki savez dne 8. septembra razstavo čistokrvnih psov. Umevno je, da prireditev tako velikega obsega ne more biti delo poedinca, temveč je plod vzajemnega dela številnih sodelavcev, prvovrstnih strokovnjakov in posameznih gospodarskih, kulturnih in ostalih strok, ki so zastopane na razstavi. Vsem, ki so z izredno marljivostjo, spretnostjo, in požrtvovalnostjo pripomogli k sijajnemu uspehu razstave, izrekam iskreno zahvalo ter se nadejam, da smemo tudi v bodoče računati z njihovo naklonjenostjo in podporo. Posebej se zahvaljujem našemu vrlemu novinarstvu, ki je tudi letos pokazalo vse razumevanje za gospodarsko in kulturno važnost naše prireditve. Velespoštovana gospoda! Tudi letošnja prireditev se vrši pod najvišjim pokroviteljstvom N j. Vel. kralja, ki že od početka naše ustanove z zanimanjem sledi našemu razvoju. Njegova naklonjenost nam je velika vzpodbuda za nadaljnje delo. Pozivam vas, častita gospoda, da z menoj zakličete: Bog živi našega kralja Aleksandra! Gospod minister! Prosim vas, da v imenu kraljevske vlade otvorite letošnjo jesensko prireditev ljubljanskega velesejma. Govor ministra I. Mohoriča Po predsednikovem govoru je izprego-voril častni predsednik našega velesejma, minister trgovine in industrije gospod Ivan Mohorič. Izvajal je: »Vašemu vabilu, da otvorim 19. prireditev Ljubljanskega velesejma, ki ste jo zaznamovali pod imenom »Ljubljana v jeseni« ob sodelovanju stotine naših najboljših strokovnjakov, sem se odzval z velikim zadovoljstvom. Vaša prireditev združuje poslovni vzorčni velesejem s prijetno kulturno in gospodarsko razstavo, ki odpira posetniku vpogled v naše gospodarsko in kulturno delo in naš gospodarski in kulturni poldžaj, v razvoj naše produkcije, konkurenčnost naših izdelkov, do-umnost naših podjetnikov in spretnost naših rok. Ona obenem nam Vsem služi kot bilanca našega dela, da se ob koncu sezone zadržimo za trenotek in pogledamo nazaj na pota, po katerih smo hodili in na uspebe, ki smo jih dosegli ter se zamislimo, ali so bila ta pota prava in ali so doseženi uspehi dovoljni; na podlagi teh spoznanj si začrtamo obenem smernice za bodoče delo, kar je zlasti v teh nestalnih in nesigumih prilikah, ki jih preživljamo, še posebej potrebno. Največji del vaše prireditve je posvečen gospodarskemu napredku našega kmetskega stanu in kmečke produkcije, ki je in ostane osnova našega gospodarstva tudi v Dravski banovini, kljub vsej njeni industrializaciji. Prireditev ima pred vsem vzgojni pomen. Opozoriti mora širšo javnost na problem komercializacije in industrializacije mnogih kmetijskih panog, ki imajo zlasti v Dravski banovini vse pogoje za razvoj in napredek. Mi vidimo, da je to pravilno, kajti naše sosedne, neprimerno bolj industrializirane države posvečajo baš kmetijskemu gospodarstvu in njegovemu napredku največjo pažnjo ter ga ščitijo na vse strani. Vidimo torej, da smo tudi mi v tem oziru na pravi poti. Posebno priznanje bi želel izraziti upra- vi velesejma za njeno pospeševanje in prizadevanje za napredek tujskega prometa. Odkar preko velesejmskih paviljonov leto za letom spoznavamo mnoge že skoro pozabljene krasote naše ožje domovine, odkar v impozantnih številkah vidimo razvoj raznih panog tujskega prometa, od takrat je tudi naša širša javnost začela razmišljati, koliko je še skrite inicijative in možnosti udejstvovanja in kje je še možno ustvariti nove vire dohodkov. Lahko rečem, da je imel ljubljanski velesejem srečno roko v svojih prireditvah, ki jih je v 12 letih svojega dela priredil. Uspelo mu je, da je zbral pod svojim okriljem na stotine poprej nepoznanih marljivih in tihih delavcev in seznanil z njihovim skromnim, plemenitim in idealnim delom širšo javnost. V tem je velika zasluga ljubljanskega velesejma in iskreno želim, da bi uprava velesejma vztrajala na začrtani poti tijcji v bodoče in da bi še vsestransko poglobila svoje delo. Pri vseh prireditvah velesejma se zrcali, da je slovenski del naše domovine prežet od volje in občutka po potrebi dela, konstruktivnega dela, udejstvovanja na vseh poljih gospodarske aktivnosti, da ga ves kriticizem in ves pesimizem, ki se ppjav-lja z leve in desne, rti uklonil, marveč da čvrsto vztraja preko vseh neprilik. ,,Ta njegova vztrajnost in odpornost bo vodila do končnih uspehov in zmag(p. Sre^ep seni, da lahko čestitam velesejrnski upravi k njenemu zaslužnemu delu in želim, dg nadaljuje svoja prizadevanja v bodoče še uspešnejše v korist naših lepih krajev in naše ljubljene domovine. S to Željo v srcu proglašam, da je jesenski velesejem otvorjen. Po ministrovem govoru je zaigrala vojaška godba državno himno, potem so si pa gostje v spremstvu velesejmskega vodstva ogledali razstavo. Ogled velesejma V spremstvu velesejmskih funkeijonar-jev so si nato gostje ogledali razstavo in sicer zelo podrobno, saj je trajal ogled nad poldrugo uro. Vsi gostje so se zelo pohvalno izrazili o letošnjem velesejmu, ki v resnici nudi zelo mnogo. Poleg industrijskega, obrtnega in trgovinskega oddelka, kjer razstavlja 274 tvrdk, od teh 25 tujih, obsega letošnji velesejem še celo vrsto drugih razstav tako: kmetijsko s podod- delki: vinarstvo, mlekarstvo, sirarstvo, čebelarstvo, zelenjadarstvo, poljedelski stroji in orodje, alpinsko, fotografsko, razstavo slovenske knjige, umetnostno: žena v slovenski umetnosti, silno privlačno razstavo društva »Živalica«, Domače ognjišče, razstavo državnega zavoda za domačo obrt in že tradicijonalno razstavo pohištva. Vse razstave so vzorno aranžirane ter prirejene s polno ljubezni in vestnosti. Obisk na velesejmu je bil že prva dneva rekorden in je znašal 20.000 ljudi. Tako je tudi v tem pogledu letošnji velesejem popoln uspeh. Veliko zborovanje slovenskih obrtnikov V dvorani OUZD se je vršilo v nedeljo dopoldne zborovanje slovenskih obrtnikov, ki je bilo zelo dobro obiskano, jasen dokaz, da se slovenski obrtnik svojih stanovskih dolžnosti v polni meri zaveda. Pa tudi po tehtni vsebini vseh podanih referatov je bilo nedeljsko zborovanje naših obrtnikov popoten uspeh. Želeti je samo, da bi vse zahteve naših obrtnikov našle tudi na merodajnih mestih popolno uvaževanje, kar je tem bolj potrebno, ker je gospodarska kriza baš slovenskega obrtnika zadela v posebno hudi meri. Zborovanje je otvoril predsednik Zveze obrtniških zadrug, g. Josip Rebek ter pozdravil številne zborovalce, imenoma pa predsednika Zbornice za TOI, Ivana Jelačina, zastopnika banske uprave dr. Marna in zastopnika ljubljanskega župana obč. svetnika g. Lombarja. Ker so bili zadržani pri drugih prireditvah, so se oprostili: trgovinski minister Ivan Mohorič, minister dr. Kramer in ljubljanski župan dr. Puc. Za predsednika zborovanja je bil nato izvoljen g. Josip Rebek, nakar je pozdravil zbor v imenu banske uprave dr. Marn, nato pa v temperamentnem govoru predsednik Zbornice Ivan Jelačin. Govoril je o potrebi solidarnosti vseh gospodarskih stanov, ker le v vzajemnem in složnem delu vseh gospodarskih krogov je mogoč napredek gospodarstva. Zlasti pa mora podpirati prizadevanja obrtništva industrija, ki se je razvila in izšla iz obrtništva. Nato je poročal g. Filip Pristou o zaščiti obrtniških pravic in o nujno potrebnem boju proti šušmarstvu. Njegov referat priobčimo prihodnjič. O položaju podeželskega obrtništva j© obširno poročal Josip Lenarčič iz Ponikev. Njegov referat bomo v eni prihodnjih številk priobčili, kakor tudi :vse druge važnejše referate. Sledili so referati o posameznih obrtniških strokah in sicer so poročali: g. Kraj-cer za čevljarsko stroko, g. Šabeder za krojaško, vsled odsotnosti g. Verzelja je podal referat za kovaško stroko tudi gospod Krajcer, g. Golčer za sodarsko, g. Hibšer za fotografsko, g. Pfeifer za kolar-sko, g. Dimnik za mesarsko, g. Šorli za pekovsko, g. Pečar za tesarsko in g. Hlebš za zidarsko. Zborovanje je nato pozdravil v imenu vsedržavne stranke JRKD g. dr. Pavle Pe-stotnik. Čestital je obrtništvu, ker je tako dobro organizirano. Govoril je o sedanji gospodarski krizi ter o naporih države, da se najde čim preje izhod iz krize ter po-vdaril potrebo, da vsi gospodarski činite-Iji s složnim delom podpro prizadevanje vlade. Čeprav so časi težki, je vendar vsak pesimizem napačen, ker jemlje pesimizem samo veselje do dela. V imenu ljubljanskega župana je nato pozdravil zbor obč. svetnik Lombar, nakar je predlagal predsednik, da se odpošlje udanostna brzojavka kralju, pozdravne brzojavke pa slovenskim ministrom dr. Kramerju, Ivanu Mohoriču in Puclju. O potrebi izpopolnitve stanovskega tiska je poročal g. Fran Iglič in pozval obrtnike, da se še v večji meri oklenejo svojega glasila »Obrtniškega Vestnika«. Zelo aktualen je bil referat, ki ga je nato podal g. Matko Malovič iz Novega mesta. Tudi njegov referat bomo objavili. G. Ivan Rebek iz Celja je nato poročal o kreditni pomoči obrtniku in o obrtniškem kreditnem ter gospodarskem zadružništvu. Zlasti je povdaril potrebo znižanja obrestne mere, ki je danes za obrtnika mnogo previsoka. O socijalnem zavarovanju ter nujni potrebi dekoncentriranja socijalnega zavarovanja je poročal g. Fran Bureš iz Maribora. Okrožni uradi naj postanejo samostojni nosilci vseh panog zavarovanja v banovini. Za mojstrsko zavarovanje naj se ustanove posebni samostojni zavodi. Na konec je poročal o najvažnejših vprašanjih obrtne politike predsednik zbora Josip Rebek. Posebno pažnjo je posvetil vedno perečemu davčnemu vprašanju, ki je zlasti v sedanji gospodarski stiski za obrtnika odločilne važnosti. Koncem svojega referata se je dotaknil predsednik še vprašanja skupnih ali ločenih zbornic ter povdaril, da je to vprašanje za slovensko obrtništvo že definitivno rešeno, ker se je 'od 130 obrtnih zadrug izjavilo za skupne zbornice 118 zadrug, za ločene pa samo 12. Po krajši debati je prečital nato gosp. Dolinšek iz Hrastnika resolucije, ki so bile soglasno in z odobravanjem sprejete. Nato je predsednik J. Rebek zaključil v vsakem pogledu uspešno in pozitivno zborovanje. Zahteve naših obrtnikov Od zbora soglasno sprejete resolucije se glase: Proti nedopustni konkurenci 1. Neopravičeno izvrševanje obrta se z dosedanjimi ukrepi oblastev nikakor ni dalo omejiti in je zato nujno potrebno, da se v zakonu predvidi zaplemba orodja, da se kazni poostrijo in da se uvede kaznovanje tudi onih, ki dajejo delo neopravičenemu obrtniku. Izjavljamo se solidarni z delom mariborskih tovarišev v borbi proti kaznilniškemu delu za javnost ter odločno zahtevamo, da se delo v kaznilnici im vzgoja obrtnega naraščaja istotam, prepove in popolnoma ukine. 2. Velika važnost podeželskega obrtnika v našem gospodarstvu, osobito pa v zvezi z ureditvijo vprašanja kmetskega stanu in preskrbe kmečkega naraščaja, ki ne dobiva kruha na domači zemlji, nujno zahteva, da se temu obrtniku posveča posebna pažnja in nudi pomoč. Predvsem je predvideti olajšavo davčnih bremen in socijalnih dajatev. v zakonodaji o pospeševanju kmetijstva in razdolžitvi kmeta je treba brezpogojno ukiniti moratorij. Pospeševati je tehnično izpopolnitev podeželskega obrtnika ter organizacijo njegove produkcije, blagovne nabave in prodaje, osobito v zvezi s preskrbo cenenega kredita. Izpopolni naj se obrtna zakonodaja. 3. Obrtna zakonodaja naj se izpolni v smislu predlgoov, ki so vsebovani v referatih, osobito pa v smislu predlogov, ki so jih stavile obrtniške organizacije na raznih zborih, nazadnje na anketi, ki se je vršila v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani v dneh 2. in 4. avgusta t. 1. Več zaščite domači obrti. 4. Zaščita domače obrti v duhu obrtnega zakona naj se tudi v praksi tako izvede, da bo obrtništvu in zlasti malemu obrtništvu omogočeno udeleževati se uspešno del za državo in samoupravo, kakor tudi za vse javne ustanove. V tem cilju se naj novelira zakon o državnem računovodstvu ter določi specijelno za malega obrtnika nižja kavcija in njeno vračanje se naj uredi tako, da se bo mogoče malemu obrtniku udeleževati tudi onih licitacij, ki se vrše v krajših časovnih razdobjih ena za drugo. Država naj gleda dalje, da se uvoz obrtniških izdelkov, ki se doma izdelujejo ali pa bi se lahko izdelovali, popolnoma onemogoči in če treba tudi prepove. Oddaja javnih del. 5. Vsa dela, ki bi se imela oddajati s strani državnih in javnih ali samoupravnih ustanov, naj bi se oddajala le v izvršitev obrtništvu na teritoriju dotiene banske uprave. Za poživitev zadružništva med obrtniki. 6. Na zboru zastopane obrtniške organizacije imajo delovati na tem, da se čimbolj poživi zanimanje za kreditno in gospodarsko zadružništvo obrtništva, pri tem pa naj se strogo pazi na to, da se v gospodarsko zadružno organizacijo vpelje strokovnjaško, vestno in previdno delo ter da se med zadružniki okrepi zavest skupnosti. Za razvoj stanovskega tiska. 7. Stanovskemu tisku je treba posvečati večjo pažnjo za njegov razvoj in skrbeti je, da se obstoječe stanovsko glasilo »Obrtni Vestnik« kot glasilo legalnih obrtniških organizacij Dravske banovine čimbolj razširi in deluje v cilju skupnosti v gospodarstvu in čim energičnejše borbe za interese obrtniškega stanu. Zavarovanje naj se decentralizira. 8. Obrtništvo je z dajatvami za delavsko zavarovanje preobčutno obremenjeno in ne prenese nobenega povišanja več. Zahtevamo, da se takoj pristopi k reviziji socijalne zakonodaje. Z novim zakonom naj se organizacija decentralizira. Okrožni uradi naj postanejo samostojni nosilci vseh panog delavskega zavarovanja. Središnjji urad v Zagrebu pa naj se ukine. Vsi administrativni posli se morajo poenostaviti in s tem poceniti. 9. Obvezno zavarovanje obrtnikov za vse slučaje se mora čioipreje izvesti. Zavarovanje naj obsega področje ene banovine in naj bo naslonjeno na legalne obrtniške organizacije. Batno v isamostojni in neodvisni upravi, v rokah obrtnikov vidimo garancijo za uspešen razvoj našega zavarovanja. Država naj temu zavarovanju pomaga spočetka s finančno pomočjo. Potom anketnih rezultatov naj se čimpreje izdela v zakonu predvidena uredba. Davčne želje obrtnikov. 10. V davčnem pogledu so zahteve zborovalcev nastopne: a) Davkoplačevalci, fcojih dohodki za odmero pridobnine niso ocenjeni nad 20 tisoč dinarjev, naj se oprostijo dopolnilnega davka. b) Mali obrati, ki plačujejo 60/# na pri-dobnino, naj se uvrste v III. kategorijo, v kateri znaša davek 4%. c) Hiše obrtnikov na deželi, ki naj bi bili oproščeni dopolnilnega davka, naj se oprostijo tudi zgradarine. d) Pri predpisovanju pridobnine obrtnikom naj se v izdatnejši meri vpoštevajo sedanje težke prilike za obrtništvo in predpis naj se prilagodi zmanjšani plačilni zmožnosti davkoplačevalca. e) Prisilno izterjavanje davčnih zaostankov je jako rigorozno. V zakonu predvideni odlog plačila v upravičenih primerih se praktično ne dovoljuje več. Daši bi ravno v sedanjih kritičnih časih bilo umestno individualno obravnavanje prošenj, ki se vlagajo. Posebno zahtevamo, da se v bodoče opustijo rubeži orodja in obrtniškega inventarja, kar je proti predpisom. f) Skuša naj se čimpreje uvesti v zakonu predvideno pavšaliranje pridobninskega davka. Za večjo izobrazbo obrtnikov. 11. Obrtnemu naraščaju in njegovi vzgoji v strokovnem in moralnem pogledu in pa tudi strokovni Izpopolnitvi samostojnega obrtništva, je posvetiti posebno pažnjo. Uvesti je v obrtno-nadaljevalne šole po možnosti tudi poduk za mojstre ter tudi v ta namen čim preje urediti poseben pedagoški tečaj za poduk na obrtno-nada-ljevalnih šolah. Organizacijska vprašanja. 12. Vprašanju reorganizacije obrtniških udruženj je posvečati posebno pažnjo ter pri njega rešitvi vpoštevati potrebe obrtništva kot celote, ozirati se pa tudi na izredne potrebe in razmere podeželskega obrtništva. 13. Odobrava se stremljenje zbornice za TOI v Ljubljani, da se čimpreje pripomore do ustanovitve in uspešnega poslovanja rednih okrožnih odborov s tem, da so se ustanovili Pripravljalni okrožni odbori, ki tvorijo danes edino legalno vez med obrtniškimi organizacijskimi edinicami ter zbornico in oblastmi. Za skupno zbornice. 14. Glede vprašanja zbornic zavzema zbor stališče, da je to vprašanje definiitvno rešeno v smislu sklepov obrtniških zadrug, od katerih se je tekom letošnjega leta na svojih običajnih zborih izjavilo 118 zadrug za skupno zbornico in le 12 za ločeno zbornico. 15. Sklicateljem tega zborovanja in delavcem v teh organizacijah izreka zbor svoje polno zaupanje za njihovo dosedanje delo ter jih pooblašča in jih poverava z izvršitvijo sklepov današnjega zbora. tfoooetu Opozarjamo na današnji inserat Mednarodnega velesejma v Pragi, ki se vrši od 4.—11. septembra 1932. Beograjska radio postaja je okrepljena od 2’8 na 40 kw. Palačo borze dela prično zidati v Novem Sadu; gradbeni stroški so preračunani na 2,000.000 Din. Fabrika za steklo v Humski Straži je ustavila dele; nad 200 delavcev je odpuščenih. Bombažne zaloge, v vrednosti 25 milijonov egiptovskih funtov, so zgorele v Aleksandriji. Švica bo vsem uredništvom znižala plače za 10%. Valuto za turiste, to je denar, ki bi ga mogel turist uporabljati povsod, kjer je razvit turistovski promet, nameravajo uvesti Angleži; turistična konferenca v Nizzi bo prihodnje leto podrobno razpravljala o tem predlogu. Priporoča se GREGORC & Ko. UUBUANA Veletrgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga, raznega žganja in špirita TELEFON: 22-46 Brzojavi: GREGORC Zahtevajte Specijalne pcmudbe I 400 milijonov dolarjev znaša deficit v proračunu Združ. držav Severne Amerike, ker se je dohodek davkov tako silno znižal. 124 ladij v skupni tonaži 1 milijon ton bo po odredbi ameriškega parebrodnega urada izločenih iz prometa. Združena industrija plutovine d. d. v Nemčiji znižuje osnovno glavnico v razmerju 2:1 od 13 milj. mark na 6% milj. Pasivnost bolgarske trgovske bilance v prvih sedmih letošnjih mesecih je v uradnih podatkih označena z 214,700.000 levi proti istodobni lanski aktivnosti 580 milj. levov. Julijski eksport je izkazan z 238’4 milj. levov, kar je 203 milj. manj kot v lanskem juliju. United Founders Corp., s svojimi podružnicami največja investment — organizacija sveta, je v dobi od 1. maja 1931 do 80. aprila 1932 zgubila pri prodaji efektov 34,850.000 dol. Medič-Zankl “ SUJ klarski kit, lanene tropine ter vse v stroke Rumunsko-čslov. trgovska zbornica je na vidiku; zveza rumunskih trgovskih zbornic je sklenila pričeti pogajanja o njeni ustanovitvi. Poravnalnih postopanj v Češkoslovaški je bilo otvorjenih v juliju 396 proti 386 v juniju in 411 v lanskem juliju; konkurzov 102 proti 131 in 64. >BUDDHA{ -Ti'* TRADEMARK 99 BUDDHA" čajne mešanice so naiboljše TEA IMPORT, LJUBLJANA Telefon 26-26 Večna oof 15 Telefon 26-26 Hranilnica "Dravske banovine Telefon štev. 24-88 Ljubljana, Knafljeva ulica 9 Rač. pošt. hran. št. 10.680 prej Mavibov Kranjska h Tu naložite na najboljše obresti svoje prihranke. Za vioge in vse obvez- I le" lahlo' IX "udi'„°o V„» 't, h r“a n i“/ n nosti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo I n a r i š j e obrestovanje Dr. Vladimir Murko: Devizni predpisi v praktičnem življenju (Predavanje v radiu.) II. Ko torej imate v rokah ali predhodno odobrenje Narodne banke za nabavo deviz na podlagi predfakture ali pa redne dokumente o že uvoženem blagu, smete zahtevati od pooblaščene banke, da Vam izvrši nakazilo na 1 do 3 glavnih možnosti: da Vam proda ček v tuji veljavi za državo, s katero nimamo pogodbe o clearingu, kolikor pač banka v mejah kontingenta, dovoljenega od Narodne banke razpolaga z devizami (t. j. predvsem čeki). Devize lahko dobi pooblaščena banka s tem, da sme od izvozniških deviz kompenzirati, it. j. zase porabiti 20%, dočim mora ostalih 80°/o ponuditi Narodni banki. Drug način plačevanja je v clearingu, ki je urejen oficijelno z Avstrijo, Švico in C e-škoslovaško. Za te države je edino clearing dopusten in možen način plačevanja obveznosti iz blagovnega prometa, t. j. vse blago, ki je v deklaraciji označeno kot izvirajoče iz ene od 3 držav, se sme plačati le na ta način, da jugoslovanski dolžnik položi znesek v korist računa Narodne banke druge države sopogodnice pri naši Narodni banki, nakar druga Narodna banka izvozniku izplača znesek v svoji valuti. Zato se ne sme n. pr. v Avstrijo plačati z efekt, šilingi ali pa s čekom, glasečim na tujo veljavo, kakor to pogosto .zahtevajo Avstrijci. Za clearinge imamo določene uradne tečaje: Za Avstrijo imamo 2 obliki clearinga: stari in novi: obveze nastale pred 20. januarjem 1932 (merodajen je datum ocari-nitve) se vplačujejo v originalni valuti (n. pr. Din, Šil., SFcs) in sicer protivrednost tuje devize po dnevnem tečaju v dinarjih* oz tečaju 798-947 za 100 Schil., pri fakturah po 20. jan. 1932 pa se moTa fakturni znesek preračunati v šilinge tako, da odgovarja dejanskemu tečaju. Vplačila v švicarski clearing se vršijo le na podlagi švicarskih frankov, preračunanih v dinarje po tečaju 1095-556 za SF 100-—, za Češkoslovaško pa se vrše vsa plačila preračunana v Kč po tečaju 100 Kč = Din 168-226, pri čemer se morajo preračunati v Kč tudi vse tuje valute po zakoniti pariteti, navedeni v pogodbi, oz. po zadnjem curiškem tečaju nenavedene valute napram Kč. V vseh teh primerih so banke strogo vezane na tečaj, zaračunati pa smejo poleg 2'A% provizije (min. dinarjev 5-—) Narodne banke še svojo provizijo. Razni clearingi delujejo različno dobro, ker je težko doseči med dvema državama popolnoma izravnano trgovinsko bilanco: izvoznik sme od svoje Narodne banke zahtevati izplačilo zanj od dolžnika-uvoznika pri drugi Narodni banki položenega zneska le, ako so uvozniki prve (izvoznikove) države položili zadosten znesek pri svoji Narodni banki za izvoznike druge države: Ako je n. pr. na Češkoslovaškem bilo vplačano za jugoslovanske izvoznike manje, kakor je bilo vplačano v Jugoslaviji za češkoslovaške izvoznike, morejo priti ti češkoslovaški izvozniki do plačila le iz zneskov, položenih v Pragi za jugoslovanske .izvoznike; sicer pa velja vrstni red vplačil. Zato od začetka češkoslovaški izvozniki niso dobivali takoj izplačanih zneskov, kateri so bili pri nas za nje 'vplačani. Sedaj češkoslovaški clearing deluje že mnogo bolje, 'in bodo češkoslovaški izvozniki kmalu vsi prišli do svojega denarja. Poleg teh 3 oficijelnih clearingov imamo še neoficijelni clearing z Nemčijo v tej obliki, da se tukajšnji Narodni banki potom pooblaščene banke položi za račun Reichsbankdirektorium Berlin pri Narodni banki Beograd v korist nemškega izvoznika protivrednost tuje devize (ne samo RMk!) po dnevnem tečaju v dinarjih, nakar Reichsbank izplača znesek nemškemu izvozniku po berlinskem tečaju, v kolikor ima sama porabe za dinarje. Vendar ne priporočani te vrste plačevanja, ker traja predolgo. Pri člearingih je omeniti tudi kompenzacije, za katere predvidevajo 3 konvencije o clearingu skrajšani postopek: v glavnem mora ta dati Narodni banki obeh držav odobrenje za to, da n. pr. jugoslovanski izvoznik prejme od jugoslovanskega uvoznika znesek, katerega bi ta sicer moral nakazati avstrijskemu izvozniku, dočim v Avstriji uvoznik blaga iz Jugoslavije plača avstrijskemu izvozniku znesek, katerega bi sicer ta moral prejeti od jugoslovanskega uvoznika. Ta institucija ima precejšnjo bodočnost, ker obe stranki prav; hitro prideta do denarja, ne da bi ta moral čez mejo. Opozarjam še, da pogodbe o clearingu izpreminjajo tudi določbe o kraju in načinu izpolnitve, ker »o ius cogens. Razun že omenjenih dveh vrst plačevanja ostanejo v veljavi še pologi na dinarski račun inozemca: to so novi prosti dinarski računi, s katerimi je mogoče plačati tudi iz Jugoslavije izvoženo iblago. Ti računi nastajajo razun s prodajo uvoženih deviz in valut na borzi in prodajo dinarjev v inozemstvu po Narodni banki edinole še napram Italiji: ako se pri nas izkupi italijanska menica po dnevnem tečaju v Din, so ti zneski za Italijane prosti, za druge države pa se knjižijo na začasno vezanem računu, seveda kolikor so zneski opravičeni. Inozemec bo sicer za svoje blago .redno zahteval plačilo v čeku, vendar mora pri menicah sprejeti plačilo v dinarjih po uradnem tečaju, četudi vsebuje menica efektivno klavzulo s pripombo: plačljivo v efekt. švic. frankih ali podobno. Tujec srne s temi začasno vezanimi dinarji, ki bodo prej ali pozneje osvobojeni, da se bo meglo z njimi plačevati tudi iz Jugoslavije izvoženo blago, razpolagati za plačila vse vrste razun za izvoženo blago. Tujski promet je precej pospravil s te vrste računi, ker so te zneske porabili pri nas tujci, po najnovejši uredbi pa se sme s temi začasno vezanimi dinarji plačevati tudi sadje, vino (inol. hmelj), izvoženo iz Jugoslavije. (Konec pnhodniič.) Obiščite automatični bule! D A | - D A M Konferenca o zaščiti kmetovalcev Na poziv trgovinskega ministra g. Ivana Mohoriča se je vršila v petek v Beogradu konferenca, ki je razpravljala o kmečki prezadolženosti in o vprašanju podaljšanja sedanjega zakona o zaščiti kmeta. Konference so se udeležili zastopniki vseh trgovskih, obrtnih in .industrijskih zbornic, dalje zastopniki naših finančnih in zadružnih krogov ter naši prvi gospodarski in finančni strokovnjaki. Konferenci je predsedoval sam trgovinski minister g. Ivan Mohorič, ki je imel tudi uvodni govor. Namen konference je, da poda ona točno sliko o rezultatih zakona o zaščiti kmeta in da pove želje in mišljenje gospodarskih krogov glede potrebnih ukrepov, ki bi jih bilo treba storiti najkasneje do dne 20. oktobra, ker preneha tedaj veljavnost zakona o zaščiti kmeta. Glede prve točke konference, o uspehih zakona o zaščiti kmeta, so bili vsi govorniki soglasni, da je uspeh zakona neugoden. Kmet je izgubil vsak kredit, njegovi upniki, trgovci in denarni zavodi, pa so prišli V najtežje neprilike. Vsa kreditna organizacija je bila omajana, vsled česar vse naše gospodarstvo preživlja največje težkoče. Konferenca je bila mnenja, da zakona o zaščiti kmeta v njegovi .sedanji obliki ne gre podaljšati. .Pač pa je potrebno, da se pomaga onim kmetovalcem, ki so zašli v težave brez svoje krivde in ki so dobri gospodarji. Takšnim kmetovalcem bi bilo treba na vsak način olajšati odplačevanje dolgov. Posebno pa je konferenca naglasila potrebo, da se mora čim preje rešiti vprašanje kmečkega kredita. Danes* je obrestna mera, po kateri prejema kmet posojilo, večja kakor pa je rentabilnost njegovega posestva. Jasno, da kmet pri takšnem stanju ne more obstati. Treba je zato rešiti vprašanje kmečkega kredita, ker se brez te rešitve ne bo meglo rešiti vprašanje kmečke prezadolženosti. Zdravnik - Specialist za oivoške bolezni Dr. V. Slacul Gosposvetska cesta 2 od 11. do 12. in od 3. do 5. ure Vse irgovco opozarjamo na Dopisno trgovsko šolo Ljubljana Pražakova 8/1. ki dopisno nauči vsakogar: knjigovodstvo, doplsje, trg. računstvo, poznavanje blaga in vseh drugih trgovskih ved — In nemičino, angleščino, francoščino in ostale svetovne jezike 3i njih orntiiuai Trgovine smejo biti v četrtek, dne 8. t. m. na praznik M. D. v smislu odredbe o odpiranju in zapiranju dcpcidne odprte. — Združenje 'trgovcev v Ljubljani. Združenje trgovcev v Ljubljani opozarja ponovno vse gg. učne gospodarje, da se zaključi vpisovanje trgovskih učencev dne 7. t. m.; zato naj se prijave učencev pospešijo, ker se po tem terminu učenci ne bodo več sprejemali v trgovsko nadaljevalno šolo. — Združenje trgovcev. Vabilo na redni občni zbor trgovskega gremiija za srez Laško, ki se bo vršil dne 11. septembra 1932 ob pol 9. uri dopoldne, z eventualnim nadaljevanjem ob 13. uri v Iraškem v hotelu »Henke«. Dnevni red: 1. Poročilo načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Odobritev podpor za obrtno nadaljevalne šole in nakup pisalnih strojev za iste. 5. Poročilo računskih preglednikov. 6. Naknadna odobritev nastavitve tajnika. 7. Proračun za leto 1932. 8. Preosuovanje gremija po novem obrtnem izakonu 'in odobritev novih pravil. 9. Volitev uprave združenja (za tri leta). 10. Volitev nadzornega odbora. 11. Razprava o izvedbi obligatornega bolniškega in starostnega zavarovanja. 12. Slučajnosti. — Ako ob navedeni uri zbor ne bi bil sklepčen, bo skupščina v smislu § 374 obrt. zak. eno uro pozneje razpravljala in sklepala o predmetih dnevnega reda ne glede na število navzočih članov. — Trgovski gremij za srez Laško v Laškem. VII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. (Žalec, 31. avg. 1932.) Dokaz za odličnost našega hmelja je dejstvo, da so se od našega zadnjega poročila cene skokoma dvigale in se danes za prima izbor plačuje do Din 17-— za 1 kg. Kupčija še ni v polnem razmahu, ker hmeljarji deloma ne silijo k prodaji in upajo na izboljševanje cen, deloma ker je blago presuho in se basati ne da. Danes je nebo sicer pokrito s črnimi oblaki in tudi deževalo je že — pa le bolj v skromni meri. Društveni odbor. ______________ OTVORITEV XVIII. ZAGREBŠKEGA ZBORA Istočasno, ko v Ljubljani, je bil tudi v Zagrebu na svečan način otvorjen Zagrebški zbor, zagrebški jesenski velesejem. Otvoritvi so prisostvovali najodličnejši zastopniki gospodarstva in oblasti, Nj. Vel. kralja pa je zastopal brigadni general Vladimir Miloševič. Kot zastopnik kmetijskega in trgovinskega ministra je otvori! velesejem ban dr. Perovič, nakar je o pomenu zbora spregovoril gen. direktor Rudolf Er-ber. Na Zboru je razstavilo 494 domačih in 136 tujiih tvrdk, le malo manj, ko prejšnja leta. Težkoče v deviznem in mednarodnem prometu so vzrok manjšega števila razstavljalcev. Po svoji kvaliteti pa je razstavljeno blago prvovrstno. Tudi Zagrebški zbor je dokaz zdravega optimizma, ki vlada v gospodarskih krogih in uspeh zagrebškega jesenskega velesejma je zagotovljen. Dr. Pi ■čeva sladna kava je prvovrsten domač izdelek, s k a* terim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. Gospodje trgovci! Ponudite Dr. Pirčevo sladno kavo Vašim odjemalcem! OTVORITEV GOSPODARSKE KONFERENCE V STRESI V ponedeljek je bila o tvor j en a v Stresi konferenca o gospodarskih in finančnih ■vprašanjih srednje in vzhodne Evrope. Otvoritvena seja je ibila le formalnega značaja ter se je na njej izvršilo konstituiranje konference in določitev njenega delovnega programa. Tem bolj živahna pa so bila posvetovanja med posameznimi delegacijami. Posebno važno je bilo zborovanje agrarnih držav, ki se je vršilo pod predsedstvom m munskega delegata Mad-geara. Sestanka so se udeležili zastopniki Češkoslovaške, Jugoslavije, Romunije, Bolgarske, Madjarske, Poljske, Estonske. Litve in Letonske. Sklenili so, da bodo na konferenci nastopali enotno. Nardalje so sklenili, da osnujejo posebno tajništvo, ki bo delovalo v smislu zahtev bloka agrarnih držav. Baje namerava k bloku pristopiti tudi sovjetska Rusija. RENTGENOLOG Dr. J. HEBEIN san. Leonišče zopet redno or d Irt Ir a fjiiaha boga Tečaj 5. septembra 1932. Povpra ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. 2303-18 2314-54 Berlin 100'M 13f>8'73 1370-13 Bruselj 100 belg 794 13 798-07 Budimpešta 100 pengO . . -T‘~ —•— Curih 100 fr 1108-35 1113-85 London 1 funt 199-19 200 79 Newyork 100 dol., kabel —•— —•_ Newyork 100 dolarjev . . 5711-03 6739 2 Q Pariz 100 fr, 22471 225-8 Praga 100 kron 169-34 170-2,3 Stockholm 100 Ived. kr — — 0 Trst 100 Ur 293-57 295 Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 13. septembra t. 1. ponudbe glede dobave ko Urnih spojk. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Direkcija državnih že-ilezaiic v Subotici sprejema do 15. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 12.000 komadov stekel csa svetiljke. — Direkcija drž. rudnika Zenica sprejema do 6. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 400 m konopljenih cevi, 2000 m jeklenih vrvi in 500 m bakrene žice. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 15. septembra t. 1. ponudbe glede dobave električnega materijala. — Minerska komanda v Kumboru sprejema do 15. septembra 1.1. ponudbe glede dobave škripcev. — Dne 6. oktobra t. 1. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Uprave državnih monopolov v Beogradu licitacija glede dobave 40 železnih omar. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Prodaja lesa se bo vršila potom ofertne licitacije dne 20. septembra t. 1. pri Kr. direkciji šum v Vlnkovcih. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Dobave. Splošni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 15. septembra t. 1. ponudbe glede dobave delov za kotle »Lollar«. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 12. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 50 komadov žarnic. — Direkcija drž. železarne Vareš-Majdan sprejema do 14. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg žičnikov, glede dobave raznih kemikalij, 2000 kg namiznega olja, 4000 kg mila, 5000 m bakrene žice, 1000 kg sadre, 500 kg cinkove larve,. 1C00 kg ilovice za soboslikarje, 200 kilogramov kleja, 100 kg terpentina, 50 kg belega laka, 150 plošč pločevine, 530 kg izclirne vrvice ter glede dobave ležajev; do 21. septembra t. 1. pa glede dobave 20.000 kg katrana ter glede dobave cevi. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljublja- T-* ni interesentom na vpogled.) — Dne 3. oktobra t. 1. se bo vršila pri inženjersko-tehničnem oddelku Komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave raznega elektrotehničnega materijala. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Oddaja zakupa buffeta na postaji Jablanica se bo vršila potom ofertne licitacije dne 26. septembra t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Malinovec pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna Dr. G. Piccoli Ljubljana, Dunajska c. 6 J Nova knjiga »KelVjev« sevtovni naslovnik (KellY’s Direc-tory of Merchant*, Manufaclurers and Ship-pers of the World), ki ga izdaja Kellv s Direc-iories LTD., London, je izšel ravnokar v svojem 46. letniku za leto 1932. Prinaša na več kof 5000 straneh in iz več kot 2000 mest za svetovno trgovino v poštev prihajajoče naslove celega sveta, kakor tudi bogat material glede uvoza in izvoza, pomorskih, prometnih in industrijskih razmer vseh držav ter vseh važnejših tržišč celega sveta. Z vso pravico ga lahko nazivamo kot »Vodnik k svetovnemu gospodarstvu«. Vsaka za svetovno trgovino v poštev prihajajoča tvrdka se brezplačno uvrsti v ta naslovnik. Predstavlja v svojih vsakoletnih izdajah — prvikrat je izšel 1. 1877 — pravo podobo razvoja svetovne trgovine. Med tem ko II. zvezek, ki vsebuje celotni britski imperij, kaže komaj važnejše izpremembe, se iz I zvezka razvidi vedno večji razvoj južne in Severne Amerike kakor tudi Daljnega Vzhoda. Še Rusija ne manjka, akoravno zavzema vsled monopoliziranja svoje zunanje trgovine na-pram svoji velikosti in številu prebivalstva le prav skromno mesto. Kelly’jev svetovni naslovnik odpošilja tvrdka KellY’s Dircctcories G. m. b. H., Hamburg, Colonnaden 06/68 za ceno 64 SH. plačljivih v državni veljavi po dnevnem kurzu. Ker so pri posameznih fabri-kali navedene stroke ne le v angleškem jeziku, ampak tudi v francoskem in nemškem, je ta internacionalni adresar razumljiv za vsakega trgovca in ga je toplo priporočati. Interesentom je ,v pisarni Zbornice za TOI med uradnimi urami na vpogled. LJUBLJANSKI TRG Sobotni trg je bil zelo dobro založen. Cena sadju stalno pada, ker je dovoz vedno večji. Jabolka so bila V bi Uldll mično snaži obleke, klobuke itd. Skroht in -svotlolika srajce, ovratnike in manSete. Pere. suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. — Selenbureova ul. 8. Telefon št. 22-72 Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 2. septembra 1932. je bilo pripeljanih 211 svinj. Dosežene so bile te cene: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari, komad 50 do 80, 7—0 tednov 90 do 120, 3 do 4 mesece 150 do 250, 5—7 mesecev 300 do 350, 8—10 mesecev 360 do 400, 1 leto 460 do 580, 1 kg žive teže 6 do 6’50, 1 kg mrtve teže 9 do 10 Din. Prodanih je bilo 88 svinj. JAJČNI TRG Italijanska uvozna carina na jajca znaša od 1. septembra dalje za Jugoslavijo, Madjarske in Rumunijo 145 lir za 100 kg brutto, za perutnino pa 120 lir, d oči m znaša za vse druge države 250 lir. Vsled tega bo odpadla za naše blago konkurenca iz Poljske ter Bolgarije in je zato upati, da se bo cena za jajca in perutnino zboljšala. TRIUMPH AUTO družba z o. z. JUGOINDUS družba z o. z. „JADRAN“ kemični izdelki IVAN LAPAJNE LJUBLJANA — MOSTE priporoča: ,.JADRAN" kremo, „SVETOL“ ‘ parketno Hstilo, kolomai, planilo Itd. Prvovrstna kvaliteta! Konkurenčne cene! Celovška cesta št. 58 LJUBLJANA VII. Telefon 21-87, 26-63 Železokonstrukcijska — mehaniSka — kovinska — industrija izdolulejo vse konstrukcije Iz železa kakor: tovorna dvigala, sfopnlške ograje, konstrukcije portalov, Izložb, rešetk. Specijalitefa okria (prozorl) in vrata za indusfrilske stavbe. Specijalno urejena delavnica za popravila avtomobilov in vseh drugih strojev, brušenje cilindrov ter ročičnih gredi, vse kovinske predmete, kakor: aluminijasto posodo vseh vrst; stojala za garderobo, za dežnike, lestence, namizne svetilke, kadilne garniture. Vse izdelke iz krivljenih cevi, kakor:’ ročaje za vrata, držala za stopnice itd. — Pohištvo iz krivljenih jeklenih cevi. — Prodajne aparate za kavo, čaj, olje itd. Zahtevajte ponudbe! Zastopstvo Konzorcija „FIAT“, Torino Automobili, pneumatika, garaže, bencin, olje, ves automobilski pribor Egidij in Kdrol Erjavec ■" ... — MIZARSTVO —— BROD (poleg tacenskega mostu) p. ŠT. VID nad Ljubljano Stalna zaloga pohištva. Samo domači, solidni, zajamčeni izdelki. Priznano nizke cene. Kadar kupujete pohištvo, oglejte si našo zalogo. Ogled tudi ob nedeljah. Razstavljeno tudi na velesejmu. Mednarodni velesejeM ___________________________ od 4. Jo 11. septembra 1932 SVETOVI I VELESEJEM NA KATERfiM SO ZAŠTOPAltfl NARODI IN DRŽAVE Z1IŽAIA V«ZIJA ‘ ža brzovlake in navadne vlake — Jugoslavija 25% Čehoslovailta 33%,.— Avstrija 25% Pojasnila in legitimacije «la|e A LOMA C0MPANY Aleksandrova cesta 2 PIKNIK Vi Gajcva ulica (za nebotičnikom) ČEHOSLOVAŠKI KONZULAT * MERKUR UUKIUU Gregorčičeva ulica It 23 TELEFON 25-52 se priporoča za naro&ila vseh uradtilb in trgov-skih tiskovin. Tiska vizitke. memorande, kuverte. časopise, knjige, brošure, cenike, Statute, tabele, letake i. t d. dobavlja točno in po zmernih cenah. Za večja naročila zahtevajte proračune! * USTKA KNJIGOVEZNICA Kdor oglašuje, ta napreduje KASTELIC m DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO LJUBLJANA Aleksandrova cesta št. 9, pritličje levo Glavno zastopstvo za Slovenijo: Združenih papirnic Vevče, Goričane Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke dr. z o. z., Sladki vrh. ^ - '» AVv. < ' ANDREJ KREGAR IN SINOVA TOVARNA IN ZALOGA POHIŠTVA ŠT. VID NAD LJUBLJANO nasproti kolodvora Št. Vid-Vižmarje Priporoča, da si ogledate najmodernejšo zalogo pohištva v lastnih prostorih nasproti kolodvora Št. Vid-Vižmarje Cene konkurenčne! Za delo se jamči! Ceniki na zahtevo! Naročajte „T Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgoveko-industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK, Ljubljana.