Štev. 4.
V Ljubljani, 26. februarja 1915.
LV. leto.
TEUSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski TovariS izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5'— „ četrt leta .... 2'50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (teleion št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 12. marca 1915.
Naročajte in širite naš list! — Pridobivajte mu novih naročnikov!
Volna,
DVA VNUKA LEVA TOLSTEGA.
V vojni sta tudi dva vnuka znamenitega ruskega pisatelja grofa Leva Tolstega. Eden izmed teh, Lev Tolstoj, je bil odlikovan z visokim redom, ker je pod najhujšim granatnim ognjem prinesel viš-
jemu poveljstvu važno sporočilo. Drugi vnuk Tolstega je bil ranjen in je sedaj vojni ujetnik na Ogrskem.
NOVI SKUPNI FINANČNI MINISTER.
Po odstopu viteza Bilinskega je bil za novega skupnega fin. ministra imenovan bivši ministrski predsednik dr. Ernest pl. Korber.
PAPEŽ HOČE ZOPET PREDLAGATI PREMIRJE.
Švicarski listi poročajo, da hoče pa-paž staviti vojskujočim se državam nov predlog, da naj bi se v velikem tednu sklenilo tridnevno premirje.
PRIDRŽANJE NAJSTAREJŠIH LETNIKOV V ČRNOVOJNI SLUŽBI.
Na različna vprašanja je c. kr. ministrstvo za domobranstvo odredilo, da črnovojniki (1872), ki bi pri normalnih razmerah že izstopili iz črnovojne dolžnosti, ostanejo do končane vojne črnovojniki, in sicer neglede na to, da so> najmlajši letniki (1896) po pričetku mobilizacije stopili v črnovojno dolžnost.
VELIKOPOTEZNA DRŽAVNA INVESTICIJSKA AKCIJA.
Dunaj, 13. februarja. »Fremdenblatt« napoveduje, da se vlada posvetuje o velikopotezni investicijski akciji. Izvesti namerava več nameravanih in tudi novih načrtov da podpro tudi tisto industrijo, ki
ni zaposlena z delom vojaških dobav.
*
.ANGLEŠKI ŽENSKI POLKI.
Pod poveljništvom grofice Castle7 reagh so ustanovili v Londonu polk 4000 dam, ki odide na kontinent ter bo sode-
loval pri telefonski in municijski službi ter pri prehrani angleške vojske. »Moštvo« teh polkov tvorijo izvečine sufra-getke od 20 do 40 let. Ustanavljajo še drug polk. Ženski polki imajo tudi uniformo.
VŠTEVANJE ČRNOVOJNIŠKEGA SLUŽBOVANJA.
Na različna vprašanja, kako se bo vštelo črnovojno službovanje črnovojni-kom, ki so rojeni leta 1892., 1893. in 1894. in ki služijo kot črnovojniki pri vojakih, je c. kr. ministrstvo za domobranstvo odredilo, da se službovanje smatra zgolj za črnovojno službovanje, ki se neha s končano vojno. Izvzeti so oni, ki so se po pregledovanju priglasili za asentiranje k skupni vojski ali domobranstvu. Tem šteje službovanje v aktivno službo kot poklicnim prostovoljcem.
POZIV POLJEDELJSKEGA MINISTRA KMETOM.
C. kr. korespondenčni urad razširja: Poljedeljski minister objavlja oklic avstrijskim kmetom, v katerem opozarja, da je od letošnjega pomladanskega dela več odvisno, kakor v letih miru. Vojna pripravljenost armade in zaupanje državljanov temelji na pridelkih poljedelstva. Predvsem je potrebno, da ne ostane neobdelan noben košček zemlje. Sade naj se predvsem take rastline, ki služijo prehrani ljudi. Minister našteva pridelke, ki naj se v prvi vrsti pridelujejo, kakor pšenica, rž itd. Opozarja na pravilno obdelovanje domačih vrtov na kmetih in na-glaša, naj se z ozirom na velike zaloge sladkorja izdatno omeji pridelovanje sladkorne pese. Priporočal, naj se varčuje s semeni, naj se zemlja dobro obdela, naj se redno seje in krepko gnoji. Rastline, namenjene živežu živine, naj se pridelujejo le v tistem obsegu, ki odgovarja stanju živine.
LISTEK
Iz življenja - u življenje.
Fran R o j a k o v i č.
V nekem časniku je nekdo izmed nas grdo pljunil v lastno skledo; obtožavam se, da nisem pogledal onega časnika nikdar več.
•
Sporeci se s sosedom, jutri bo njegov pes nate lajal.
Ubogo idejo so slekli in vrgli v sto metrov globok vodnjak. Drugega dne je
bila bolj živa nego poprej.
#
Ne izbiraj si prijateljev, ako jim ne
misliš biti zvest do skrajnosti.
*
Po mojem mnenju se zakon iz prave, čiste, nesebične ljubezni ne more končati z razporoko.
*
Kadar s kom govoriš o osebnih stvareh, pomni, da je čas zlato; to koristi obema.
V vsaki družbi moraš poslušati, misliti in govoriti; zadnja teh treh dolžnosti te veže najmanj.
*
Moški imamoi vendarle dvojno prednost pred damami, namreč kadar stopamo z njimi po stopnicah navzgor ali navzdol. Obakrat moramo zaradi družabne vljudnosti stopati pred njimi.
Kdor v družbi vedno le molči, kaže, da ne ve, kaj naj bi govoril, ali da druge j prezira.
*
Najboljša priprava za duhovito kon-verzacijo je učenje, ne konverzacijski leksikon.
*
Kadar misliš, da bi utegnil biti dim drugim neprijeten, ne kadi! Kjer se ne
boje dima, ti sami ponudijo smodko.
%
Polovičarsko delo ni delo, kakor polovica ni celota, jajce ni pišče, pišče ni kokoš.
.•s
Društvena in uradna zborovanja so često nezanimiva in neprijetna, ker morajo nekateri vedno govoriti, drugi pa hočejo vedno molčati in potem zabavljati izza plota.
Ljubezen do domovine ne sme zadušiti ljubezni do družine, to stoji. Nasproti je pa tudi res, da ljubezen do družine ne sme zadušiti ljubezni do domovine. Po prvem stavku se vzgajajo tirani, po drugem renegatje.
Nekaj pravice ima človek na svetu vendarle. V železniškem oddelku za kadilce smeš brez skrbi kaditi, v oddelku za
nepušilce pa ugovarjati kajenju.
*
Z lakastimi čevlji ne hodi na Triglav,
z gorskimi ne na parkete.
*
V šoli je zrcalo nepotrebno; oči in
obrazi učencev ti kažejo, kakšen si. *
Marsikateri pedagogik prisega le na ono, kar je malo hipov poprej kje bral, vestni Dedagog le na ono, kar je v dolgem času sam preizkusil in spoznal za dobro in pravo.
*
Atavizem je človeštvu neobhodno potreben, drugače bi bili ženiji svet že davno uničili.
*
Politiška strast divjaj povsod, le družin nam ne razdvajaj, le v šolo nam ne sili!
Vsi samostojni fityfcofi niso prišli do nebeškega zaključka: »Ljubi Boga čez vse, svojega brata pa kakor samega sebe! Zato je moral biti Kristus največji filozof.
Vojna je strašna stvar, a nekaj dobrega nam je že dala: omejila je nepotrebne, prisiljene1, brezpomembne veselice.
Ko presojaš neupravičene šolske zamude, preišči, koliko si jih kriv sam, koliko so jih krivi starši, koliko so jih krivi drugi
in koliko so jih krivi otroci sami.
*
Dokler je pes zdrav, ti liže roko, četudi ga tepeš. Drugačna pa je stvar, kadar steče. Stekel pes hlasta po palici in po tebi.
POLJSKE LEGIJE
ne sprejemajo nikakih avstrijskih prostovoljcev več. Tako so odredile državne oblasti. Legije bodo skrbele, da dobijo prostovoljce iz Ruske Poljske. Sedaj ravno sestavljajo 4. legionarski polk.
PREPOVEDANO UŽIVANJE ALKOHOLA VOJAŠKIM TRANSPORTOM NA ŽELEZNICAH.
Vojno ministrstvo je izdalo vsem poveljnikom železniških črt ukaz, ki prepoveduje vsem vojaškim transportom uživanje alkohola. Vojakom se sme z redkimi izjemami ponujati le mineralna voda, limonade in druge brezalkoholne pijače, mleko itd.
Bog nas čuvaj mater, ki niso matere, očetov, ki niso očetje! Bog nas čuvaj na-
silstva pedagogov, ki niso pedagogi! *
Ceste, vodovodi, elektrarne, bolnišč-nice in noriščnice so neobhodno potrebne, zato je povsem naravno, da ne štedijo denarja zanje. Kadar pa gre za šolo, ki je vsakemu narodu še dosti bolj potrebna, kriče vsi vprek: »Kje naj vzamemo denar !«
*
Konjem, volom, kravam in backom zidajo krasne hleve, kvasu naroda, dečkom in deklicam, zadoščajo naj luknje in brlogi.
(Daje.)
IZJEMNA DOLOČILA ZA VPOKLICANE SREDNJEŠOLCE.
Korespondenčni urad poroča: Zaradi odrejenega vpoklicanja letnikov 1895 in 1896 k črnovojniški službi z orožjem je odredil naučni minister za dijake srednješolskih zavodov še sledeča nadaljna izjemna določila: Vpoklicanim letnikom, vštevši letnik 1896, pripadajočim dijakom predzadnjega ali kakega drugega razreda (letnika) kake srednje šole, učiteljišča, trgovske akademije ali navtične šole, se izroči v slučaju dejanjskega vpoklicanja k aktivnemu vojaškemu službovanju predčasno letno izpričevalo, če so v zadnjem semestru tako napredovali, da bi v slučaju nadaljevanja šolskega leta dobili usposob-ljenostno izpričevalo' za višji razred in če so obiskovali zavod do njihovega faktič-nega vpoklicanja k aktivni vojaški službi. — Privatisti smejo k izpitom predčasno.
SREDNJEŠOLCI IN ČRNOVOJNIŠKA SLUŽBA.
Korespondenčni urad poroča: Zaradi odrejene pritegnitve v letih 1895. in 1896. rojenih k črnovojniški službi, je naučni minister odredil za učence srednjih šol nekatere nadaljne izjemne določbe. Tako se učenci rojstnih letnikov 1895. in 1896. v 8. gimnazijskem in 7. realskem razredu ter učiteljiščniki 4. letnika, če so bili potrjeni, pripuščajo k zrelostnemu izpitu ob svoječasnih pogojih. Nadalje se osmošol-ci, oziroma sedmošolci rojstnega letnika 1897., če se pripravijo za prostovoljen vstop v oboroženo silo, takoj pripuščajo k zrelostnemu izpitu.
DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ZA » RDECl KRIŽ«.
Franc Rlinar, učitelj v p. v Ljubljani,
5	K; popust od plače učiteljstva v Le-skovcu 5 K 40 vin.; isto od učiteljstva v Št. Rupertu 12 K 19 vin.; šolsko vodstvo Mokronog 1L K; šolsko vodstvo Cerklje
6	K 90 vin.; krajni šolski svet Vrhnika 50 K; Anton Skala, nadučitelj v Vipavi, zbirko 72 K; ljudska šola Poljane 15 K; Josip Kreiner, učitelj v Srednji Vasi, 10 K; šolarji v Stanjah pri Kamniku 20 K; učiteljica Jadviga Strelova nabrala med občani na Vogrskem 30 K; šolsko vodstvo pri Št. Martinu v Brdih nabralo 382 K 30 vin.; čisti dohodek Ganglovih iger »Filozof« in »Dediščina« v Idriji 120 K; čisti dohodek Ganglove drame »Sin« v Šent Petru na Krasu 300 K; učiteljica Antonija Šijančeva v Svetinjah pri Ormožu nabrala 152 K 55 vin.; učno osobje osemrazred-nice v Spodnji Šiški za januar in februar t. 1. 10 K; skupaj 1202 K 34 vin.
V zadnji številki izkazanih K 21940:66 Danes izkazanih	K 1202:34
Doslej nabranih	K 23143:00
Prosimo nadaljnih obvestil, oziroma izpopolnil dosedanjih izkazov!
Hermina Stritarjeva roj. RavniKarjeva. |
V tem, ko divja skoro po vsej zemlji bojna vihra, ko ima kruta smrt toli bogato žetev, poseže zopet z nemilo roko v naše vrste ter zamori nadepolno življenje, ugrabi marljivo tovarišico-učiteljico, uro-pa ljubečemu soprogu blago družico in vrlo gospodinjo, nežnima otrokoma dobro mamico, šolski mladini pa skrbno vzgoje-valko...
Ni je več med nami gospe Hermine Stritarjeve, roj. Ravnikarjeve, učiteljice v Št. Vidu. Nenadna smrt! Marljivo vršeča še dne 26. prosinca t. 1. svojo naporno službov pride po pouku domov, tožeča o slabosti leže, a ne vstane več. Zaman je bila vsa zdravniška pomoč! Smrtni dih je obsenčil njeno čelo! Poteka nit življenja! Dne 29. prosinca se preseli blaga duša v rajske višave!
Bliskoma se raznese žalna vest po okolici in pretrese srca sorodnikov, prijateljev in znancev. Bridko žaluje ob mrzlem truplu drage rajnice ljubeči soprog, neutešljivo plakata osiroteli sinko in hčerka, a bledo je lice in mrtvo oko one, ki je bila sama ljubezen in solnce srečne ter zadovoljne obitelji.
Nenadno je zadel kruti udarec nemile usode rodovino in prijatelje. Saj je bila rajnica v najboljših letih, stara komaj 43. let. Rojena je bila dne 30. januarja 1. 1872 v Vipavi na Kranjskem. Po dovršenih študijah je služila na šolah v Št. Jerneju in Stranicah v Konjiškem okraju, potem pa v Braslovčah. Ondi se je poročila s takratnim učiteljem Josipom Stritarjem, sedanjim nadučiteljem v Št. Vidu. Po prese-
litvi v Št. Vid je živela le soprogu in otrokoma — sinku in hčerki. Bila je vzorna gospodinja ter je posvečala največjo skrb vzgoji svojih otrok. V šoli pa je bilo njeno delovanje nad vse vrlo, dosezala je pri poduku lepe uspehe, bila je ljubljenka v vzgojo ji izročenih otrok. A polna je bila mera njenih zaslug, plemenito delo dovršeno. Odša je po plačilo1 v dežele miru in nekaljene sreče.
O splošni priljubljenosti drage rajnice priča mnogoštevilno spremstvo na poti v tihi kraj, v hladno gomilo. Ljubko obsevai prijazno zimsko solnce pogrebni izprevod, poslavlja se rahlo božajoč s poslednjimi žarki krsto, odičeno z venci, ki so jih poklonili oni, ki so ji bili dragi v življenju. Srebrni venec je poklonilo nepozabni to-varišici učiteljsko društvo, ki je nad vse cenilo trudoljubivo delovanje vrle učiteljice. Zares težko je slovo od dragega bitja! Bridka bol stiska srce! Solza zastane zaradi toge prebridke! L.edeno zazebe v srce, ko udari votlo prva gruda na krsto! Krčeviti jok otrok, vroče solze prijateljev in znancev! Nikjer tolažbe srcu ni! A uteha je pri Bogu! Nada snidenja nad zvezdami umiri burna srca, duša se vda volji Stvarnikai. Viharna bolest se umakne tihi žalosti. »Blagor ji, ki se spočije,« za-pojo pevci-učitelji. Da, blagor Tebi, draga tovarišica! Našla si mir po trudapolnem delu! V senci stoletnih hrastov, v zavetju črnih jelk bo spavalo Tvoje telo, a duh Tvoj bo užival v rajskih višavah neizmerno radost! Blagor Ti! Počivaj sladko v blaženem miru! Tiho izzveni poslednji akord. Tiho je slovo od soproge, matere, sorodnice, učiteljice, prijateljice in dru-žabnice. Še en pogled novi gomili, globoki vzdih! Tvoji, draga tovarišica, se vračajo zopet v življenje, a Tebi ohranijo nepozaben spomin...
Št. Vid pri Grobelnem, dne 7. svečana 1915.
Franjo Pogačnik, učitelj.
•T"
II
Knjige za 1. 1914 so se zaradi vojnih razmer zakasnile. Več poverjenikov je mobilizovanih; zato je bilo treba iskati namestnikov, a še teh ni mogoče povsod dobiti. Marsikdo je zaposlen, nekateri so pa tudi prekomodni in se nečejo žrtvovati v korist našemu šolstvu. Število članov letos pada v vseh okrajih, ker je veliko učiteljev v vojni; pa tudi revščina trka na vrata vsled nastalih draginjskih razmer; zato naj bi pa častite koleginje priskočile na pomoč. Brez žrtev ni uspeha. Navzlic vsem tem razmeram je vendarle že 49 poverjenikov storilo svojo dolžnost ter so se potrudili, da so nabrali v današnjih razmerah še precej članov. Tisti, ki so v vojni, se bodo zglasili pozneje, ko se srečno povrnejo z bojišča. In to jim od srca želimo! Pet poverjenikov se še ni odzvalo; prosimo, naj store to čim preje. Knjige se pridno tiskajo in bodo kmalo izšle. Članarina se pošilja lahko tudi kar naravnost na naslov S. Š. M. v Ljubljano.
Književnost«
Najbolj zanimiv in najboljši slovenski ilustrovani tednik so »Tedenske S 1 i-k e«, ki priobčujejo vsak teden mnogo zanimivih slik z bojišč in o drugih dogodkih, priobčuje tudi slike padlih junakov, ki so žrtvovali kri in življenje za domovino. List »Tedenske Slik e« priobčuje tudi pesmi, povesti, jako zanimiv lep detektivski roman itd. itd. Priporočamo vsem, da si naroče list »Terenske Slike«. Izhaja v Ljubljani ter stane četrtletno 2 K 50 vin. Posamezne številke se pa dobe tudi po trafikah in knjigarnah po 20 vin. izvod. Kupujte in zahtevajte povsod ilustrovani list »Tedenske Slike!« — Tovariši, tovarišice, razširjajte list »Tedenske Slike« in pridobivajte mu naročnikov!
Iz naše organizacije.
Štajersko'
Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju, registrovana zadruga z omejeno zavezo. — Ker je tovariš Fran Voglar mobiliziran, prevzame tajniške posle »Učiteljske gospodarske in kreditne zadruge v Celju« tovariš R. W u d 1 e r. Vse zadeve je odzdaj začasno nasloviti: »Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga,« L i b o j e, pošta Petrovče pri Celju.
Otroci blspjoh ne smeti piti zrnate ; kave, temvei le dobro mleko s KathrelnerJevo Knelppovo sladno kavo.
la M Ml« gorka ali mnda, vaalal I« Kathralnarjava popolnoma waMtod-Ul»a, ugajaiofa In »pri(o svoig
priprave i« nalboUiega
Slada Jako krapima.
Vprašajte, prosim,;
o tem Svojega t; •hiinega zdravnika.
1C ->»	J
Učiteljsko društvo za ormoški okraj
zboruje v četrtek, dne 4. marca 1915. 1., in sicer ob 11. uri dopoldne v ormoški okoliški šoli po nastopnem vzporedu:
1.	Pozdrav predsednikov;
2.	Vodja c. kr. okrajnega glavarstva v Ptuju in predsednik ormoškega okrajnega šolskega sveta izroči gospe Ani R o-sinovi, učiteljici ženskih ročnih del na ormoški okoliški šoli, častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje.
3.	Ljudska šola in dosedanja vojna. Metodična razprava, podava tov. Anton Kosi, nadučitelj v Središču.
4.	Zapisnik zadnjega zborovanja;
5.	Društvene zadeve;
6.	Slučajnosti.
Občni zbor se je z ozirom na vojni čas odložil na poznejši čas.
Zaeno se poroča, da je meseca februarja 1915 darovala za podporni sklad učiteljskih vojaških rodovin:
a)	šola pri Sv. Bolfenku	3 K — h,
b)	šola pri Veliki Nedelji 3 K — h,
c)	šola pri Sv. Miklavžu	2 K 50 h,
d)	šola Ormož-okolica	1 K — h,
skupaj . . 9 K 50 h, kateri znesek se je 15. februarja 1915 poslal Zvezinemu blagajniku.
Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem naznanja svojim včlanjenim društvom, da je povodom izplačila plač dne 1. februarja 1915. leta darovalo za sklad učiteljskih vojaških rodovin:
a)	gornjegrajsko učiteljsko društvo K 5,
b)	šolsko vodstvo Sv. Duh v Halozah K 6,
c)	ormoško učiteljsko društvo K 9:50, skupaj K 20-50.
Z v januarju 1915 v ta namen nabranim zneskom K 28:50 je torej ta sklad na-rastel na K 49:00. Ker je ta znesek za razdelitev premajhen, počakamo do meseca marca 1915.	Vodstvo.
Trst,
Občni zbor Tržaškega učit. društva
se je vršil dne 7. februarja ob — za sedanje kritične čase— res častni udeležbi. Prevladale so po številu kakor udeležnice naše ljubeznive tovarišice, ki so ravno s tem svojim zanimanjem za društvene zadeve pokazale svojo enakovrednost s tovariši, da, celo nadvrednost nad onimi tovariši, ki bi bili tudi lahko prišli, a jih je zadrževala komodnost, ali pa so jih zadrževali malenkostni predsodki, ki se jih še vedno ne morejo otresti. Zborovanje je pričelo ob 10%. in gladko izteklo opoldne.
Predsednikov pozdrav je veljal v prvi vrsti onim tovarišem, ki stoje na bojnem polju. Izroča nato pozdrave tov. St. Ferluge, ki nujno zadržan danes ni mogel priti. Dalje je omenil predsednik, da se je delovanje sedanjega odbora omejilo na mesece med 1. marcem, ko je bil odbor izvoljen, ter koncem junija, po katerem so nastopili občeznani svetovni dogodki, ki so prekinili vsakršno društveno delovanje. O delu v teh š t i r i h mesecih, lani s tolikim hrupom izvoljenega odbora, je poročala namesto zadržanega tajnika tov. Samca tovarišica Val. Koširjeva. Iz poročil posnamemo:
Obsežen delovni program si je bil začrtal novi odbor in zastavil je krepko svoje sile v vseh zamislenih smereh. Ze je tu in tam obetal marsikateri cvet nadebuden sad, ko so orjaški pojavi na evropskem pozorišču ustavili tudi to skromno delo, kakor marsiktero drugo. Povzeli ga bodo morda nekoč naši »mladi«, ki zdaj stoje v strelnih jarkih. Povzeli in nadaljevali, nekoč, morda — bog zna! Tako je delo odbora »mladih« nedokončano, nepopolno.
Po organizatoričnem delu v pomladi in poletni sezoni bi morala priti zimska sezona notranjega vglobljenja, Izostala pa je. Delo odbora se prikazuje kakor nekak »torso«. Vendar odbor ni spal. Imel je sedem odborovih sej, sklical je dvoje, dobro obiskovanih zborovanj, ki so navzoče informirali o tekočih zadevah in na katerih so se sprejele razne resolucije, in se je vršilo eno znanstveno predavanje (tovariša prof. dr. Iv. Merharja.) Vršile so se razne osebne intervencije v šolskih in ekonomičnih vprašanjih tov. predsednika pri naših tržaških nar. poslancih in trž. g. županu. Iskal je odbor, in to uspešno ožji stik z bratskimi učit. društvi na Primorskem v svrho ustanovitve »Zveze primor. učit. društev«. Zanimal se je dejanstveno za vsako vprašanje o slov. šolstvu v Trstu in o vzgoji šoli odrasle slov. mladine. Ali mnogo točk svojega programa iz že prej omenjenega razloga ni mogel izčrpati. Delal je pač novi odbor in naredil — kar se v štirih mesecih narediti more. Glavne svoje naloge — samoizobrazbo trž. učiteljstva — se pa, žal, ni mogel lotiti. In ravno tu bi se bilo marsikaj pojasnilo, kar je lani provzročilo toli hrupa.
Blagajnik tov. R. Kosovel je špartan-sko lakoničen: Kakor za vsa društva, je tudi za naše, ki je izgubilo že nad 25 članov vojakov, doba od začetka vojne sem kritična društvena doba. V letu 1914. mu je bilo jedva mogoče določiti pravo število p 1 a č u j o č i h članov za društveno leto 1913., ki znaša 79, ter iztirjati zaostalo članarino za 1913. Za leto 1914. je od teh članov vplačala udnino (4 K) komaj tretjina, mnogo njih ne bo niti plačalo, ker vrše daleč od nas svojo domovinsko dolžnost. V denarnih stiskah je — in če ni ravno hipno, bo vkratkem — društvo. Velikodušne podpore tržaških slov. denarnih zavodov ter g. »Neimenovanega« bodov morda deloma izostale ali pa se omejile v znesku, udov je zaradi vpoklica k vojniški službi mnogo manj, a stroški isti. Fond, ki moremo z njim razpolagati, pa je pičel. Vname se debata, iz katere je bito posneti marsikateri nasvet in migljaj, kako bi se dalo zagotoviti društvu stalen dohodek ter kje bi bilo štediti. Novi odbor naj razmišlja o teh predlogih, da more provesti društvo preko kritičnega leta v.novo, nade-budnejšo dobo. Letna članarina se določi na štiri krone, ki jih je letos — marca meseca — z zaostalo članarino vred po možnosti pobirati in to v p o č a š č e n j e d e-setletnice obstanka Trž. slov. učit. društva. (Predlog tov. C. Va-lentiča.)
Knjižničarjevo poročilo izostane, ker je knjižničar v strelnem jarku. Predsednik ipak poroča, da je v 1. 1914. društvo preskrbelo dve okoliški šoli (v Sv. Ivanu in na Opčinah) z lepim knjižnim darom.
Poročilo pevovodje izostane, ker se nahaja dr. pevovodja tov. E. Adamič v obleganem Przemis'u.
Sledeče volitve so dale tale uspeh:
Predsednik: Ferdo pl. Kleinmayr. Odborniki: Ivan Furlani, Ivan Samec, Valerija Koširjeva, Marija Cokova, Ivan Da-nev, Marija Kmetova, Karel Širok, Ivan Gerbec, Anica Scheimerjeva, Pavla Ho-čevarjeva. Odborniški nam.: Karel Grun-tar, Marija Humplikova, Dora Vinškova. Pregled, računov: Ferdo Starec, Ivanka Sabadinova. Razsodniki: Antonija Paki-ževa, Franc Martelanc, Fran Fonda. Pevovodja: Karel Cibic.
Posebnih predlogov ni bilo. Zboio-valci so odšli s trdnim sklepom pomagati društvu preko kritične dobe. Da vidimo! Med zborovalci zasluži posebno pohvalo naš tov. Vojteh Stubel, ki je — dasi vpoklican že od avgusta sem — posvetil svoj enodnevni dopust deloma našemu zborovanju. Čast mu! Naj se zgledujejo na njem ti in oni, ki jim je bila lahka prilika dana, a so rajši ostali — med pernicami.
Kranjske vesta.
FRAN LEVEČ.
Deželni šolski nadzornik in dvorni svetnik Fran Leveč je na lastno prošnjo umirovljen. S tem je zaključeno javno delovanje na šolskem polju moža, ki mu ne bo mogoče dobiti enakovrednega naslednika. Fran Leveč je inteligent najsplošnejše in najobširnejše izobrazbe, temeljitega strokovnega znanja ter plemenite srčne in socialne omike. Slovenci smo imeli in imamo samo enega Levca! Usoda je bila naklonjena našemu šolstvu in učiteljstvu, da je izročila negovanje in nadziranje naše narodne kulture Levče-vim veščim in moškim rokam. Najprej je bil okrajni šolski nadzornik za radovljiški okraj, potem za mesto Ljubljano. Vse učiteljstvo, ki je službovalo pod njim, hrani nanj najlepše spomine, hvaležnost in spo-
štovanje. Leveč je imponiral vsakomur s svojo moško resnostjo in je priklepal nase učiteljstvo z ljudomilim, naravnost prijateljskim občevanjem. Stal je med nami kakor tovariš med tovariši, kakor enak med enakimi. Bil je nadzornik, torej uradna oseba, a najprej je bil človek. Umeval je naše boje in napore in cenil naše delo po uspehih. Njegova sodba je držala kakor zakon, saj jo je izrekala izrazita individualnost in kapaciteta, ki je uvaževala okoi-ščine in razmere, stvar in voljo, zmožnost in material. Osebni nagibi ali celo zunanji, izvenšolski vplivi niso nikoli odločevali. Strogost je blažila objektivnost — obe sta se gibali v mejah resnice in pravice. Tak je bil tudi pozneje, ko je bil kot ravnatelj ljubljanskega učiteljišča imenovan za deželnega šolskega nadzornika. — Kadar je bila inšpekcija ali konferenca gotova, je sedel med učiteljstvo k prijateljskemu sestanku in razgovoru, sam vabeč na razvedrilni zaključek uradnega akta. Bil je popolnoma in ves naš. Nobenega birokratskega prahu ni bilo na njegovih odredbah. Njegovi nazori so sloneli na bogati življenski izkušnji; prelikani in ustaljeni v jasnem razumevanju naloge in dolžnosti, so bili markantni odznaki poti in smotrov, koder in kamor je hotel Leveč dovesti naše narodno šolstvo, kjer imej učiteljstvo z globoko stanovsko izobrazbo čim večjo avtonomijo, zakaj ker ono samo šolstvo najbolj pozna, tudi ono samo more dvigati šolstvo in z njim narodno kulturo! A pred vsem je treba učiteljstvu trdih tal — kruha! — Tako stoji pred nami izrazita Levčeva osebnost, ki je pustila svoje sledi tudi v našem obrt-nem-nadaljevalnem šolstvu, ki mu je bil Leveč nekaj let vladni komisar. — Od našega narodnega šolstva se poslavlja naš prijatelj in zagovornik, pospeševalec naših koristi, zaščitnik naših pravic — človek in pedagog! — Tudi našemu listu je bil vedno naklonjen ter ga je v prejšnjih letih obilokrat zalagal s plodovi svojega peresa. Kakor nosi vsa njegova osebnost nekaj samosvojega, tako sta tudi jezik in slog njegovih spisov popolnoma Levčeva. Njegovih zaslug za našo pismenost, za naše znanstveno in leposlovno slovstvo ni mogoče očrtati na tem tesnem prostoru. Pa to tudi ni naša naloga. Omenjamo te zasluge le mimogrede, da pokažemo, kako vsestransko je bilo Levčevo delovanje, a dasi vsestransko, vendar povsod sad produktivne sile celega moža! To je vredno toliko večjega poudarka, ker niso te sile zamorile v njem niti strašni udarci nezgod, vehementno rušeč mir in srečo, bla-gost in zadovoljstvo srca poglavarja mnogoštevilne ljubljene rodovine! — Kot vitez reda železne krone III. vrste, s posebno pohvalo naučnega ministra za uspe-- šno' in mnogoletno delovanje v šolsko-nadzorstveni službi stopa dvorni svetnik Leveč v resnično zasluženi pokoj. — Kaj naj mu damo mi, ubogi? — Svojo zahvalo za vse, kar je storil dobrega našemu šolstvu in našemu učiteljstvu. In iskreno željo,-da se naj odpočije ob večeru življenja^ ozarjenega od našega spoštovanja!
—r— Zasilni rezervni bolnici št. 2 v Ljubljani (šentjakobska šola, šolski kura-torij in šola na Cojzovi cesti) so poslali: učitelj Andrej Škulj, Tržišče, zaboj jabolk in orehov; učiteljica Franja Pogačnikova, Ribno, 100 kg krompirja, 188 jajc, zaboj sadja, 5 parov klobas, pol litra slivovke; učiteljica Ivanka Dolinarjeva, Višnja Gora, 24 srajc, 17 rjuh, 25 jajc, 15 parov spodnjih hlač, 28 robcev, obveze, pol kg masti; učiteljica Franja Bedenkova, Kamna gorica, 1 zaboj jabolk in orehov; uči-tejica Jos. Javornikova, Kal, 68 jajc; učitelj Božo Račič — zbirka šolskih otrok v Kalu nad Litijo — zaboj jabolk, vrečo orehov in sadja; žensko učiteljišče v Ljubljani 25 parov copat.
—r— Odlikovanje. Z vojaškim zaslužnim križcem z vojno dekoracijo je bil odlikovan za svoje hrabro vedenje pred sovražnikom stotnik Adolf Jeršinovec, poveljnik kolesarske stotnije, sin rajnega okrajnega šolskega nadzornika Antona Jeršinovca.
—r— Iz ruskega ujetništva je pisal svojcem rezervni častnik Ivan Masten, c. kr. profesor v Kranju. — Baje bo interniran v Taškendu, v glavnem mestu Tur-kestana.
—r— Neprijazne novice za kranjskega kmeta. »Kmetovalec« naznanja, da c. kr. kmetijska družba kranjska ne dobi nobenih državnih podpor več niti v pokritje svojih režijskih stroškov, niti v svrho pospeševanja posameznih kmetijskih panog, in da je zato vlaganje prošenj za podporo brez pomena. Nadalje naznanja »Kmetovalec«, da je vojna uprava vso modro galico zaplenila, da je Nemčija prepovedala izvoz kalijevih umetnih gnojil, da je Italija prepovedala izvoz žveplene moke, pomešane z modro galico, in da utegne prepovedati tudi izvoz žvepla.
—r— Umrla je v Novem mestu po dolgi bolezni rodoljubna gospa Kristina Volčičeva, rojena Zeleznikarjeva, vdova pokojnega deželnosodnega svetnika in zaslužnega pravnega pisatelja dr. Volčiča. Preden se je poročila, je bila učiteljica ter je kot taka marljivo in uspešno delovala v Dragatušu v Beli Krajini in v Št. Jerneju na Dolenjskem. Za naš stan se je zanimala vse do zadnjega. — Bodi blagi gospe prijazen spomin!
—r— Umrla je dne 13. t. m. v Za-gradcu gospa Marija L o b e t o v a, mati tovariša nadučitelja Henrika Lobeta, ki je sedaj mobiliziran. — En teden prej mu je umrl oče. Rajnica je dosegla 60. leto svoje dobe in je bila blaga slovenska žena. — Bodi ji ohranjen ljub spomin! Sinu naše iskreno sožalje!
—r— V St. Petru na Krasu so dne 14. t. m. na korist »Rdečemu križu« uprizorili Ganglovo dramo »Sin«.
—r— Dijaška kuhinja v Kranju. Računski zaključek za prvi tečaj tekočega šolskega leta: dohodki 2411 K 42 vin., izdatki 2786 K 68 vin.; primanjkljaja je torej 375 K 26 vin.
—r— Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole v pomladanskem terminu 1915 se prično na c. kr. učiteljišču v Ljubljani v petek, dne 9. aprila, ob 8. uri. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je po šolskem vodstvu predložiti pravočasno c. kr. okrajnemu šolskemu svetu tako, da bodo najpozneje do 3. aprila v rokah izpraševalne komisije.
—r— Iz Ijudskošolske službe. Za su-plentko na ljudski šoli v Lozicah je imenovana Leopoldina Bojc-Vadnjalova, za suplenta v Sp. Loki je imenovan Fran Scheschark, provizorično vodstvo ljudske šole v Naklu prevzame učitelijca Frančiška Gromova, v Sori pa Ana Grebenčeva.
—r— Za nadporoenika je bil imenovan, predno je bil ranjen in ujet tovariš Ivan R i g 1 a r , učitelj v Semiču.
—r— Dijaška stanovanja se podražijo. Silno draginjo čutijo tudi gospodinje, ki imajo na stanovanju in hrani dijake. Kakor čujemo, so sklenile podražiti stanovanje in hrano za 30 odstotkov, in sicer s početkom tega šolskega tečaja. Podražitev utemeljujejo s tem, da so se živila v Ljubljani podražila za 50 odstotkov, mast in slanina pa celo za 100 odstotkov.
—r— S seje občinskega sveta ljubljanskega dne 16. t. m.: Ker se je tovariš E. Gangl odpovedal zastopstvu namestnika v c. kr. dež. šol. svetu, se izvoli na njegovo mesto občinski svetnik dr. Fran Novak za ostalo poslovno dobo, t. j. do 31. decembra 1918. Dosedanjemu zastopniku izreče občinski svet zahvalo za njegovo delo v tej korporaciji. — Po poročilu obč. svetnika tovariša I. Dimnika se odobri poročilo ravnateljstva dekliškega liceja o porabi dotacije za preteklo šolsko leto. — Za predsednika policijskega odseka je bil izvoljen obč. svetnik tovariš Anton L i k o z a r.
Štajerske vesti.
—š— Razsodba upravnega sodišča.
Vpokojena učiteljica Frančiška Reyer-schtitz v Laškem se je preselila k svojemu očetu v Ljubljano, kjer je ostala 8 mesecev, ne da bi opustila svoje stanovanje v Laškem. Medtem so bili v Laškem razpoloženi volilni imeniki za III. volilni razred. Ker ni bilo v imeniku vpisane, je Reyer-schiitz vložila reklamacijo, ker ima po štajerskem občinskem volilnem redu volilno pravico. Okrajno glavarstvo ni ugodilo reklamaciji, nakar se je pritožila na upravno, sodišče. V pritožbi je naglašala, da se nikakor ni nameravala trajno- naseliti v Ljubljani, da so bile poizvedbe nižjih instanc pomanjkljive. Upravno sodišče je po kratkem posvetovanju razveljavilo odlok okrajnega glavarstva v Celju.
—š— Pegasti legar se je pojavil na Vranskem. Doslej imajo ondi en slučaj pegastega legarja. Opozarjajte ljudstvo predvsem na snago!
—š— Dr. Rosina — nevarno obolel. Mariborski odvetnik in odlični prijatelj slovenskega učiteljstva dr. Fr. Rosina je nevarno obolel in so ga prepejali v sana-
torij »Hansa« v Gradcu. Od časa znanih aretacij mož ni več prav zdrav. — Želimo mu skorajšnjega popolnega okrevanja!
—š— Štajerski deželni šolski svet je stalno upokojil nadučitelja Simona Ješov-nika pri Sv. Rupertu v Slov. goricah in mu je izrekel obenem svoje priznanje za dolgoletno, uspešno službovanje. — Naj dolgo let uživa počitek!
—š— Poučni tečaj za zelenjadarstvo se vrši dne 15., 16. in 17. marca na deželni vinorejski in sadjerejski šoli v Maribora.
—š— Iz Trbovelj nam poročajo: Na občnem zboru naše »Posojilnice« je bil izvoljen za tajnika učitelj tovariš Ante Kuhar, v načelstvo pa sta bila izvoljena tovariša ravnatelj Gustav Vodušek st. in učitelj Gustav Vodušek ml.
—š— S Pragerskega poročajo: Dne 22. decembra 1914 je padel pri Jodlowi na severnem bojišču dr. Alojzij Mum, profesor v Duhcovu na severnem Češkem. Pokojnik je bil doma s Spodnje Poljskave.
—š— Mestno dekliško šolo v Celju so zaprli, ker je neka učenka obolela na pegastem legarju. Deklica se je okužila, ker je vzela kruh od nekega bolnega vojaka, ki je došel z bojišča.
—š— Šmarje pri Jelšah. Dne 3. januarja t. 1. je slavil 50letnicO' naš izredno ljubljeni in spoštovani zdravnik dr. Josip R a k e ž. Koroški rojak je dobil v Šmarju nov dom in mu posvetil vse svoje moči. Ze dve desetletji je središče vsega družabnega in javnega življenja. Pri občini, posojilnici, okrajnemu zastopu, okrajnem šolskem svetu njegova resna beseda mnogo zaleže ter daje tako smer važnim gospodarskim in politiškim vprašanjem. Da je dr. Rakež iskren prijatelj slovenskega šolstva in učiteljstva, skoro ni treba ob njegovem značaju posebe poudarjati. — Sirom slovenske domovine je znan že izza dijaških let in po svojih spisih v »Ljubljanskem Zvonu« itd. Kličemo mu tudi mi prav iskreno: Na mnoga leta!
—š— Prijatelji otrok. V gostilnici gospe M. Zupančičeve so nabrali črnovoj-niki nadomest. odd. 12./3 v Mariboru 4. februarja t: 1. na posredovanje natakarice gdčne. Ivanke Janežičeve za uboge otroke ljudske šole v ptujski okolici, katerih očetje so bili v vojni ranjeni, vsoto 13 K 20 vin. — Plemenito dejanje darovalce samo hvali!
—š— V Št. Vidu pri Ptuju se je poročil 14. t. m. učitelj Mirko Lešnik z gdč. Jano Hauptmanovo, c. kr. poštarico, hčerko tamošnjega nadučitelja. Iskrene čestitke!
—š— Na mariborski vinorejski in sadjerejski šoli se vrši od 1. do 13. marca poučen tečaj za posestnike vinogradov in za viničarje.
—š— Na graškem vseučilišču je letos vpisanih 300 dijakov, lani pa jih je bilo 2981.
—š— Svetinje pri Ormožu. Pišejo nam: Tudi na tukajšnji šoli so učenke pridno delale za vojake. Napletle so 55 parov zapestnikov, 16 parov kolenk, 22 naušesnikov in 29 čepic. Denar za potrebno volno je nabrala učiteljica gospa Antonija Šijančeva v znesku 152 K 55 vin. Nekaj komadov napletenih reči smo razdelili med tukajšnje črnovojnike, drugo pa smo poslali »Rdečemu križu« v Gradec. — Razen tega je urad za vojno oskrbo na prošnjo g. Šijančeve daroval tukajšnji šoli 5 kg volne, ki so iz nje učenke napletle 13 parov nogavic in 14 parov do-kolenic.
Goriške tresti.
—g—- Poročil se je dne 14. t. m. Miroslav Š u b i c , poštni oficijant, z Angelo K 1 i č e v o, učiteljico ročnih del. Bilo srečno!
—g— Svoje »Lege nazionale« se spominjajo Italijani ob vsaki priliki, ob veselih in žalostnih trenutkih. Italijanski listi dan na dan izkazujejo darove za »Lego« — mi Slovenci pa smo skoro pozabili na svojo Družbo sv. Cirila in Metoda! Potrebno je njeno delo v teh časih, zato se je pogostoma spominjajmo!
—g— Št. Martin v Brdih. Šolsko vodstvo nam piše: Tukajšnje šolsko vodstvo
Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko	,	O
A. Sc E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10
Qi	obstoji od leta 1883.	&
Vzorci poštnine prosto l	Izredno nizke ceneI
A

je sedaj nabralo od hiše do hiše znesek 98 K 40 vin., ki smo z njim nakupili volne za pletenje raznih predmetov za naše potrebne vojake. Dovršene pletenine smo izročili proti potrditvi prejema najpotrebnejšim domačinom vojakom, ki so, oziroma ki bodo odrinili na fronto. Razentega smo nabrali že v začetku jeseni v naši občini med ljudstvom zneske: 202 K 30 vin., 50 K in 31 K 60 vin., ki smo jih oddali v vojne namene. — Nadalje je nabrala šol. mladina po ministrskem naročilu 4 vreče robidnega listja. Ker pa ga takrat niso rabili, ga hranimo v šolskem podstrešju. — Sedaj pa pridno delajo učenke papirnate podplate in obujke, ki jih po dovršitvi odpošljemo na ukazani naslov.
—ig— Slovenski visokošolec z Goriškega umrl v Nemčiji. V petek popoldne je došla v Gorico brzojavna vest, da je umrl v Frankobrodu v Nemčiji slovenski visokošolec Marij Besednjak iz Gorice.
—g— pogreša se tovariša Mihaela Vrčona, učitelja na Otlici, desetnika 27. dom. polka, 2. stotnija. Odkar je odšel iz Ljubljane na severno bojišče, to je bilo dne 10. oktobra, ni o njem nobenega glasu več.
—g— Deželni šolski nadzornik in dvorni svetnik Fr. Leveč v Ljubljani, ki
je stopil sedaj v pokoj, je bil pred 45. leti gimnazijski učitelj v Gorici. Napisal je takrat tudi več razprav pod imenom »Pau-lus«.
—g— Slovenska državna gimnazija v Gorici. V soboto-, 13. t. m., je bil sklep I. tečaja na tukajšnji slovenski državni gimnaziji. Učni uspeh je prav povoljen, če upoštevam letošnje izredne dogodke, ki odvračajo pozornost učeče se mladine od učenja. Učni smoter je doseglo 82% učencev. — S pričetkom II. tečaja je prišel kakor namestni učitelj na slovensko gimnazijo dr. Andrej Budal, naš rojak iz St. Andraža.
—g— Dijaška kuhinja v Gorici je razdelila v minolem prvem šolskem tečaju 4643 kosil. Rodoljubi, podpirajte potrebno dijaško kuhinjo!
Tržaške vesli.
—t— Umrl je v Barkovljah pri Koz-jakih Ivan R u s t j a v 65. letu svoje dobe. Možu poštenjaku, kremenitemu značaju, kakršnih imajo še mnogo naše zavedne Barkovlje, lahka žemljica; sinu učitelju Dragotinu Rustji na Katinari in ostali družini naše iskreno sožalje!
—t— Razširjenje C. M. šol v Trstu. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda,je deško šolo pri Sv. Jakobu v Trstu razširilo v osemrazrednico ter v tekočem šolskem letu otvorilo VII. razred.
—t— Novi namestnik baron Fries-Skene je prišel v Trst dne 13. t. m. — Na-mestništveno uradništvo je sprejel dne 15. t. m. Pozdravil ga je podpredsednik grof Attems. V odgovoru je namestnik posebno poudarjal gospodarske in socialno-po-litiške naloge, ki nastajajo zaradi vplivov vojnega stanja ravno v središčih trgovine in prometa. Temu zanimanju se mora po — upajmo — ne več odaljenem uspešnem zaključku vojne priključiti ono še mnogo važnejše delovanje, po katerem naj bi se olajšala vrnitev v redne tire gospodarskega življenja. Potem pridobi mesto Trst in z njim Primorsko z delotvorno podporo vlade zopet v polni meri oni delež v domačem in mednarodnem gospodarskem življenju, ki ga smeta utemeljeno pričakovati po svoji pripadnosti k obsežnemu gospodarskemu ozemlju monarhije, po pridobitni marljivosti svojega prebivalstva in mnogoštevilnih, posebno v zadnjih desetletjih po začetnosti mestne uprave v pospeševanje trgovine in prometa na licu mesta ukrenjenih ukrepih.« — Šolskega vprašanja se novi namestnik V svojem odgovoru ni dotaknil.
—t— Občni zbor tržaške podružnice »Glasbene Matice« se je vršil v soboto, 13. t. m. Predsednik dr. S 1 a v i k je po kratkem pregledu zadnje društvene dobe izrekel zahvalo učiteljskemu zboru in kon-statiral, da je društvo v zadnjem letu zopet povoljno napredovalo. To dokazuje, da je tržaška podružnica res potrebna in koristna. — Društveni tajnik Prunk je nato podal tajniško poročilo o delovanju društva in šole v dobi petega društvenega, odnosno šolskega leta 1913/14 in glede prehoda v 6. šolsko leto 1914/15. Pokazal je, kako se je v tem času posebno dvignila šola, ki je zanjo odbor sedaj najel — četudi z znatnimi žrtvami — vendar pre-potrebne in primerne šoliske prostore. Dana je bila vsestranska podlaga za nadaljnji razvitek, in z lepimi upi in veselim pričakovanjem je gledal odbor začetku letošnjega leta nasproti. Tu so se hipoma pojavili znani svetovni dogodki, ki so postavili velik jez vsemu onemu delovanju, ki more uspevati le pod blagoslovom mi-
ru. -r- Zaslužni šolski vodja Šonc in vsi mnogoštevilni učitelji glasbenega zavoda, oni, ki so že lansko leto delovali, in oni, ki so imeli letos na novo nastopiti, z edino izjemo kapelnika Teplega in Friškovca, so se morali odzvati klicu pod orožje. Poročilo pošilja njim vsem, ki moško in požrtvovalno vršijo svojo dolžnost, kakor so bili to tudi prej v drugih odnošajih navajeni, prijazen pozdrav z željo, naj se srečno vrnejo zopet na svoje staro torišče, kjer naj — še bolj izkušeni in zreli — nadaljujejo svoje započeto blagodejno delo. — A v izrednih časih so kolikor toliko vsehnile tudi vse materialne podpore, ki so po velikem delu omogočale ravnotežje med obilnimi troški in skromnimi dohodki. Zaradi tega se je odbor sicer premišljal; a se slednjič vendar odločil nadaljevati tudi letos glasbeno šolo s kapelnikom Tep-liin. Proti vsakemu pričakovanju se je oglasilo tudi letos preko 100 gojencev za klavir in vijolino1, tako da je odbor pridobil še učitelja za klavir, Kumarjai. Tako je šola, navdušeno začeta, poslovala dose-daj tudi letos. — Iz blagajnikovega poročila, podanega od blagajnika tovariša Mahkote, posnemamo sledeče številke: Prometa je bilo 1. 1914/15 nad 18.000 K. — Dohodki so znašali 9199 K 13 vin., troški 8827 K 36 vin., torej saldo 371 K 77 vin. Glasbena šola: prejemki 5171 K 12 vin., troški (plače učiteljem) 7561 K 44 vin. Prireditve so nesle čistega okroglo 400 K. Podpore denarnih zavodov in drugih so znašale 1274 K 90 vin. Ostali primanjkljaj šole se je pokril s članarino in drugimi do>-hodki. Med letom je podružnica nabavila nov klavir v vrednosti 1200 K.
litrske vesti.
—i— Padli nemški učitelji. Od nemških učiteljev, ki so bili nastavljeni v Istri in poklicani pod orožje na bojno polje, so doslej padli: učitelja Kopriva in Lin d-n e r iz Pulja in učitelj Karel L u d wi g z Brionskega otoka. — Bodi junaškim tovarišem nemške narodnosti tudi med nami ohranjen blag spomin!
—i— Samoumor v Pulju. V Pulju je izvršil samoumor mornariški učitelj Franc Eiselt. Vzrok nam ni znan.
ICoroške vesti.
*
—k— intronizacija novega krškega knezoškoia. Iz Celovca z dne 14. t. m.: Danes predpoldne se je vršila v tukajšnji stolni cerkvi intronizacija knezoškofa krškega dra. Adama Hefterja.
—k— Umrl je bivši celovški škof dr. Jožef Kahn. Pokojnik je bil rojen 1. 1839. in je postal 1. 1887. škof v Celovcu. Po kazenski zadevi monsignorov Kaysrja in Weissa se je dr. Kahn s škofovskega sedeža umaknil v samostan Tauzenberg.
Splošni vestnik.
»Napredak« in »Hrvatski Učiteljski
Dom« se spominjata v posebnih člankih rojstvene sedemdesetletnice našega M. J. N e r a t a. — Oba članka je spisal naš prijatelj Davorin T r s t e n j a k.
Boj proti sedanji cenzuri. V »Slovenskem Narodu« (št. 39.) čitamo: Dunajsko društvo časnikarjev je poslalo posebno de-putacijo k ministrskemu predsedniku in k justičnemu ministru posredovat, da bi se sedanja cenzura premenila. Govorilo se je mnogo, a uspeh je očividno ta, da ostane vse pri starem, deloma zaradi tega, ker se organizacija nadzorstva ne da enotno ustväriti. Ministrski predsednik je pač priznal, da je časopisje silno ovirano in v izvrševanju svojih nlog silno omejeno, a pomagati ne more. Ministrski predsednik se je sam smejal, ko se mu je povedalo, da se v enem kraju konfiscirajo najbolj nedolžne stvari, ki so jih mogli drugod neovirano priobčiti, da so bile konfiscirane stvari, ki so jih javni uradi poslali listom, in da je hotel na Dunaju neki funkcionar prepovedati celo natisk važnega poročila, ki ga je ministrstvo samo poslalo listom. Ostane torej vse pri starem. Eno pa smemo pač povedati: če so na Nemškem in na Ogrskem znali stvar tako urediti, da imajo časopisi res razmeroma veliko svo-bodo, potem res ne umejemo, zakaj bi se to ravno pri nas ne moglo zgoditi. — Ta notica pač dovoljno označuje tudi naše težavno stališče.
Starostna meja v črni vojski. Glede na več vprašanj objavlja brambno ministrstvo po »Korr. Wilhelm«, da doseže-nje v črnovojniškem zakonu določene starosti ne vpliva na nadaljno črnovojniško dolžnost med vojno; marveč ostane vsak v tistem razmerju, v katerem se je nahajal ob času, ko je cesar ukazal, da se skliče črna vojska, in ostane tudi nadalje podvržen črnovojniški dolžnosti, dokler se
črna vojska v smislu § 4. črnovojniške postave ne razpusti.
Učiteljstvo nai ne pozabi na Družbo sv. Cirila in Metoda, ki vzdržuje našemu narodu mnogo učnih zavodov. Njeni troški se ne zmanjšujejo, dohodki se pa zaradi vojne silno krčijo. Slovensko učiteljstvo blagovoli v svojem delokrogu opomniti naše občinstvo na potrebo svoje narodne obrambe!
Radirk bo zmanjkalo. Iz trgovskih krogov poročajo, da bo kmalu zmanjkalo radirk, ki jih otroci v šoli tako radi rabijo.
Podaljšanje voznih legitimacij gališ-kim državnim učiteljem. Naučno ministrstvo je sporazumno z železniškim ministrstvom odredilo, da lahko učiteljskemu osobju iz Galicije in iz Bukovine podeljene vožne legitimacije na njih prošnjo podaljšajo za leto 1915. deželne oblasti tistih dežel, kjer bivajo.
Nemci za sporazum s Siovani. Mona-kovska revija »Hochland« priobčuje razpravo o odnošajih med Nemci in Slovani, se zavzema za narodnostni sporazum in piše: »Nemci so brezpogojno navezani na avstrijske Slovane in jih ne smejo zapostavljati. Da te narode germanizirajo, to je izključena možnost in bilo bi smešno verovati v to. Ker je temu tako, je treba, da se ustvari med Nemci in Slovani boljše razmerje, kakršno je bilo do sedaj. Aostr. Slovani to tudi pričakujejo kot zahvalo za svojo sedanjo zvestobo in lojalnost, in nadejati se je, da se jim to upanje tudi izpolni. Ako bodo po žrtvah vojne razočarani, bi lahko imelo to usodepolne posledice.«
Najvišje sodišče o razširjevanju vznemirljivih vesti. Najvišje sodišče je ugodilo ničnostni pritožbi, ki je bila vložena proti obsodbi po § 308. zaradi nekega mnenja, izrečenega proti posameznim osebam v javnem lokalu. Spoznalo je, da je bil z obsodbo kršen zakon in je obtoženca oprostilo. Ta razsodba najvišjega sodišča je v sedanjih vojnih časih velikega pomena. Z njo je izrečeno, da ni kaznivo, če kdo proti kaki drugi osebi, četudi javno, izrazi pesimistično naziranje ali m|u pove kako vznemirljivo vest, ampak da je kaznivo šele v posebnih okolščinah. Za dejanje po § 308. kaz. zak. je bistveno potrebno, da se neresnična, javno varnost vznemirjajoča vest očitno razglasi (z lepaki, javnimi govori, predavanji in na podoben način). Treba je torej, da je bila neresnična in vznemirljiva vest tako publicirana, da bi mogla res javni red in mir ogrožati, ne samo omejen krog ljudi vznemiriti, če naj bo kaznivo. Predpogoj za kaznivost takih vesti je torej le dan, če so bile razglašene pred večjo množico ljudi, potom lepakov na zidovih ali sploh na tak način, da so se mogle hitro razširiti med nedoločno velike kroge prebivalstva. Vzlic tej raz-, sodbi najvišjega sodišča je pa vendar najbolje, če so ljudje lepo mirni in tihi.
Pravni historični izpiti. Naučni minister je odredil, da se določijo za pravnike, ki se nahajajo tik pred pravnohistorično izkušnjo in ki morajo računati s tem, da bodo na temelju črnovojniškega prebiranja poklicani v vojaško službo, izjemni iz-praševalni termini. Ti pravniki dobe lahko termin meseca februarja ali marca, odnosno med 8. in 11. aprilom t. 1.
Zakon o prisilnem cepljenju poz. Profesorski zbor dunajske medicinske fakultete je sprejel resolucijo, ki poživlja vlado, da naj izda zakon o prisilnem cepljenju koz.
Papirnata industrija je postala zaradi vojne dražja od 5—10 odstotkov. Tvorni-čarji naznanjajo tako povišanje cen z okrožnicami.
Visokodebelnega agrasa imam kakih 60 kosov in ga oddajam kos po 1 K. Cepljen je v višini 1:20—1:40 in povsem lepo in mlado blago. Tovariše, ki bi ga imeii naročati drugod in dražje, prosim, da ga naroče pri meni! — Ljubljana - Barje. — Č r n a g o j.
—	Ženska vojaški zdravnik. »Čas« poroča, da je za vojaškega zdravnika v rezervni boniščnici pri Rudolfinu v Pragi bila imenovana gospa dr. Lukas - Buri-anova.
—	Skrajšanje študij na francoski mornariški šoli. Kakor poroča »Temps«, so bile študije na francoski mornariški šoli s posebnim dekretom skrajšane na 10 mesecev. Učenci postanejo torej po 10 mesečni študiji mornariški aspiranti.
—	Mesto podpredsednika deželnega šolskega sveta na Češkem. »Reichenber-ger Zeitung« poroča, da so nemški poslanci s Češkega na svojem zadnjem zborovanju ostro ugovarjali, da bi se imenoval, kakor je baje pričakovati, podpredsednik moravskega deželnega šolskega sveta, Navratil, podpredsednikom češkega de-
želnega šolskega sveta. Sklenili so najod-ločnejše zahtevati, da to mesto zasede Nemec. V to svrho bo načelstvo nemške zveze na Češkem posredovalo pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu in pri naučnem ministru vitezu Hussarku.
—	Mednarodno socialistično konferenco sklicujejo angleški socialisti v London. Udeležili se je bodo delegati angleške, francoske, ruske, belgijske in srbske internacionale. Konferenca se namerava pečati s sedanjim svetovnim položajem. Švicarji in Italijani ne pridejo.
—	Za profesorje v Loewenu. »Daily Telegraph« javlja: Hardwardsko vseučilišče je dalo 100.000 dolarjev na razpolago profesorjem v Loewenu, ki hočejo v septembru priti v Harward.
—	V Sarajevu je umrl predstojnik za nauk in bogočastje pri bosanski vladi, Oton Paul.
—	Nestor Sokolstva umrl. V Kolinu je umrl 26. prêt. m. najstarejši Sokol, notar Adolf Hajek, v starosti 90 let. Umrli je bil med prvimi sokolskimi delavci, zvest so-trudnik Tyrša in Fiignerja. Češka Sok. Zveza ga je bila odlikovala s svojo častno kolajno, mnoga sokolska društva so mu podelila častno članstvo. Navzlic svoji visoki starosti se je udeleževal pokojni Hajek sokolskega življenja do zadnjega časa. Bil je znan in popularn po vseh čeških deželah.
—	K napadom proti Henriku Sien-kiewiczu. »Glos Naroda« je prejel iz krogov v Švici, ki so v ozkih zvezah s pisateljem Henrikom Sienkiewiczem, obvestilo, da so napadi proti Sienkiewiczu, češ, da je zavzel protiavstrijsko stališče in da je bil baje imenovan za člana petrograj-ske akademije znanosti, popolnoma neopravičeni in čin sovražnih mahinacij. Sienkiewicz je že dvanajst let član petro-grajske akademije; iz zdravstvenih razlogov živi sedaj v Veveyu v Švici in se udeležuje le pomočne akcije za po vojni prizadeto poljsko prebivalstvo, v čemer ga vneto podpira pianist Paderewski.
—	Sokol v Jičinu na severno-vzhod-nem Češkem je dobil od c .kr. naučnega ministrstva dovoljenje, da ima redno telovadbo za člane in članice v telovadnici tamošnje c. kr. realke.
—	Proti nemškemu jeziku na Ruskem. V nemških listih je citati, da je guverner v Rigi večim trgovcem naložil občutne globe, ker so imeli na svojem blagu nemške etikete. Dalje je dal guverner nabiti lepake, naznanjajoče, da je strogo prepovedano na javnih prostorih nemški govoriti. Ruska vlada je tudi v vseh šolah nemških naseljencev odpravila- nemški pouk in uvedla ruski pouk. V Kijevu je bili aretiran lastnik velike eksportne trgovine Schlesinger, ker je bil član nemškega flo-tenferajna.
—	V Strakonicah na Češkem so otvo-rili 2razredno poljsko ljudsko šolo.
—	Otvoritev bolgarske vojne akademije. Kakor poroča bolgarska brzojavna agencija, se je vršila v. Sofiji svečanostna otvoritev bolgarske vojne akademije.
—	Kron 258.429 je prejela Češka Matica Školska lani izvenpodružničnih prispevkov, t. j. od posameznikov, društev, občin, okrajnih zastopov in denarnih zavodov. — A naša C. M. D.?
—	Proti priseljevanju analîabetov. Nedavno je sprejel ameriški senat zakon, ki izključuje analfabete od priseljevanja v severoameriške države. Akoravno se je predsednik Wilson izjavil proti zakonu, se je senatu pridružila z veliko večino tudi zbornica reprezentantov. Predsednik Wilson ima sedaj pravico formalno ugovarjati. Pravijo, da se bo pravice veta po-služiL
—	Šole kot lazareti v Romuniji. Iz
Bukarešta brzojavljajo: Povodom romunskega božiča so dali otrokom, ki so šli na božične počitnice, pisma za njihove starše, v katerih se ti opozarjajo, naj ne pošiljajo prej svojih otrok nazaj, dokler ne dobe tozadevnega obvestila od šolskega ravnateljstva. Komisija pregleduje šole, ki se bodo opremile kot lazareti.
—	Osemdesetletnica hrvatskega časopisja. Pred kratkim je poteklo osemdeset let, odkar je izšel prvi hrvatski list. Ta list so bile »Novine horvatske«, ki jih je izdajal dr. Ljudevit G a j. Prva številka tega lista je izšla na dan Sv. Treh kraljev 6. januarja 1835. Drugi dan, dne 7. januarja 1835, so prvič peli v hrvatskem gledališču znano davorijo »Još Hrvatska ni propala, dok mi živimo,« katere besedilo je zložil dr. Gaj, uglasbil pa jo je Ferdo Livadič.
—	»Oče ogrskih Slovencev« dr. Fran Ivanoczy. Meseca avgusta 1913 je umrl eden izmed najbolj zaslužnih ogrskih Slovencev novejših časov, kanonik in dekan v Tišini, Fran Ivanoczy. »Naš nepozabni veliki mož i neustrašen zagovornik ovej večni sen pod rojstnov zemlov pri Bede-neki ma«, pravijo ogrsko-slovenske »No-
vine«. Ker še nima nagrobnega spomenika, nabirajo sedaj njegovi prijatelji za njegov nagrobnik.
—	t Ludovik Auer. Kdor se količkaj peča z nemško pegagoško literaturo, temu je gotovo znano ime »Ludovik Auer«.
—	Ta veleumni mož je umrl dne 28. dec. 1914. 1. v 76. letu svoje dobe. — On je bil generalni ravnatelj pedagoške literature ustanove »Cassianeum« in ustanovitelj »Kneipp-Blätter«, katere liste izdaja prior Bonifacij Reile v Wörishofnu na Bavarskem. — »Kneipp-Blätter« so jako važen list. — Izhajajo v Donauwärthu na Bavarskem že 25. leto. — Soustanovitelj in urednik teh listov je bil znani rajn. mon-signor Sebastijan Kneipp. — Listi nosijo na čelu geslo: »Zeitschrift für naturge-mässe Lebens- und Heilweise. Zugleich Organ für Bekämpfung der Qenussgifte und die Qesamt-Interessen der- Volksgesundheitspflege.« — List izhaja v Donau-wörthu vsakih 14 dni in stane 4 K na leto.
—	Temiu listu je bil soustanovnik Ludovik Auer. Kaj je vse Auer v dolgi dobi svojega življenja dosegel s pomočjo Kneippovo in Reilovo, ni možno opisati. — V teku polstolie'tja svojega plodovitega življenja je vobče deloval za blagor mladine in naroda. — Bil je mož prežet najčistejšega idealizma, ki je znal sedanje in minule dogodke spajati v pravi akord v dobrobit človeštva. — Ludovik Auer je bil duša Kneippovega gibanja in se je z veliko gorečnostjo potezal za Kneippove nazore. — Dokaz temu je izdaja dvojih Kneippovih knjig »So sollt ihr leben« in »Meine Wasserkur« ter lista »Kneipp-Blätter«. — Za uredbo zdravilišča in kopališča v Wörishofnu ima ravnatelj Auer velikanskih zaslug, zakaj njegovo tridesetletno prijateljsko sodelovanje s Kneippom je vplivalo v to, da je Wörishofen svetovnoznano zdravilišče in kopališče prve vrste. — Auer je ostal do smrti zvest pristaš Kneippovih nazorov. Bil je zvest do smrti ter enak vojaku na bojnem polju, ki boreč se za dom in cesarja, le smrtno ranjen zapusti svoj bojni prostor. — Verzel, ki je nastala po smrti tega velezaslužnega moža v vrsti pisateljev Kneippovih nazorov, je težko nadomestiti. — Auer ostane kot sotrudnik »Kneipp-Blätter« na častnem mestu. — Delo njegovo bodo nadaljevali drugi, ki so že sedaj marljivi sotrudniki tega lista.
—	Ludoviku Auerju, temu veleimenitnemu pisatelju, ki je bil do zadnjega izdihljaja veren pristaš Kneippovih nazorov, bodi žemljica lahka! — Ob priliki bodi omenjeno, da je Družba sv. Mohora izdala svo-ječasno knjigo »Domači zdravnik«, ki v svojem jedru vsebuje Kneippovo zdravljenje po njegovi knjigi »Meine Wasserkur«. — To knjigo naj bi imela vsaka slovenska hiša.	A. L e b a n.
—	Podzemske šole v Reimsu. »Times« poročajo iz Pariza, da so šole v Reimsu zopet otvorili. Ker obstreljevanje mesta od strani Nemcev še traja, ne morejo uporabiti šolskih poslopij. Zato se bo vršil pouk v kleteh šampanjskih tvrdk.
—	Profesor Jurinič, bivši rektor sofijskega vseučilišča, rodom Hrvat, je bil obtožen pred nekolikimi meseci, da je zakrivil nesrečo neke dijakinje, ki se je potem sama utopila v Črnem morju pri Bur-gasu. Sodno preiskavanje je dognalo, da je on glede vsega tega nedolžen, in zato je bil profesor Jurinic dne 24. prêt. m. pred sofijsko okrožno sodnijo za nedolžnega spoznan in popolnoma oproščen. Ker je že početkom tega šolskega leta stopil v zasluženi pokoj po več ko 301etni službi kot profesor gimnazije in pozneje na vseučilišču, se namerava v kratkem vrniti v svojo hrvatsko domovino. Njegovi mnogo-brojni bolgarski dijaki in tovariši mu žele, da bi še mnogo let po preživelih bridkih dneh v poslednjih mesecih in po mnogoletnem zaslužnem delovanju užival mirne čase ter ohranil samo prijetne spomine na Bolgarijo!
—	Stojan Novakovic umrl. Korespon-denčni urad poroča iz Niša z dne 18. t. m.: Prejšnji predsednik kraljevske srbske akademije znanosti, Stojan Novakovic, je danes zjutraj umrl v starosti 73 let. Zadela ga je kap. Pokojnik je bil vodja srbskih naprednjakov, ki veljajo za Avstriji prijazne. Stojan Novakovic je užival v prvi vrsti kot učenjak, a tudi kot politik velik ugled v javnosti.
—	Študentka v vojni. Slušateljica na graški univerzi, Zofija Halčkova, je septembra meseca vstopila v ukrajinsko legijo, ki je bila osnovana v Galiciji, in se je udeležila različnih bojev v Galiciji in v Karpatih. Ko se je začela vojna, je bila najprej strežnica v različnih bolnicah, potem je pa vendar izposlovala dovoljenje, da sme vstopiti v ukrajinsko legijo. Bojevala se je tako hrabro, da je meseca decembra bila odlikovana z zlato hrabrost-no svetinjo. Služila je najprej kot preprosti vojak, potem pa je avanzirala in ima sedaj šaržo narednika. Udeležila se je za-
vzetja Drohobycza, pri katerem boju se je njena kompanija posebno odlikovala. Zlasti velike spretnosti je Halečkova pokazala za vodstvo patrulj. Ze opetovano se je s svojimi patruljami spravila do 30 kilometrov za rusko vojno vrsto. Te dni je bila Halečkova zopet v Gradcu, pa se je že zopet vrnila v Karpate. V Gradcu upajo, da dobi Halečkova mnogo posne-rnovalk.
—	Razpuščena srbska društva v Bosni. »Tagespost« javlja iz Sarajeva: Vlada je razpustila srbski društvi »Prosvjeta« in pa »Žensko društvo« ter zasegla tudi društveno imetje. Obe organizaciji sta razvijali v deželi obširno delovanje, ki se je, kakor navaja tozadevna odredba, izkazalo za državi sovražno.
—	Mesinsko univerzo bodo zopet zgradili. Iz Rima poročajo: Državna komisija za javna dela je izdelala predlogo, v kateri se predlaga, da naj se zgradi univerza v Mesini, ki jo je podrl potres, z 2,000.000 lirami, ravnotako stolnica v Reggio di Calabria, ki so zanjo proraču-njeni stroški na 1,225.000 lir.
—	V Dubrovniku je umrl v 78. letu svoje dobe kapetan Lujo Klaič, bivši ravnatelj navtične šole in brat pokojnega bu-ditelja in narodnega voditelja v Dalmaciji, nepozabnega dr. Mihe Klaiča.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Prevečkrat se zgodi, da naši naročniki stvari, ki se tičejo upravništva, naslavljajo na uredništvo. S tem nastajajo samo zmešnjave in zamude. — Prosimo torej, da se vse stvari, ki sodijo v delokrog upravništva, t. j. reklamacije, naročnina itd., pošiljajo na naslov: Uprav-ništvo »Učiteljskega Tovariša« v L j u b 1 j a n i.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene.
Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
IZKIISOjl
za obče ljudske in meščanske šole v spomladanskem terminu 1915 se prično na c. kr. učiteljičču v Ljubljani v petek, dne 9. aprila ob 8. uri. Pravilno oprem-mljene prošnje za pripust k usposobljeno-stni preizkušnji je po šolskem vodstvu predložiti pravočasno c. kr. okrajnemu šolskemu svetu tako. da bodo najpozneje do 3. aprila v rokah izpraševalne komisije.
Anton Krušič,
krojaški mojster in trgoVec
T7" O-orici
Tržaška, u-lica št©T7\ ±S v lastni hiši in Tekališče Fran Jožefa št. 39.
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiske šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učitelje^ ▼ mestu in na deželi.
Knjigoveznica
Anton Janežič
HjjuLtolo^onLa,
^lorij anska -ulica 1A
se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knji-goveško stroko spadajftčih
nNMiiHiMiiHi-iiiiMn dOjK.* aninimiiHiiiiiiiiiiii
Pri večjih naročilih 10'/4 popusta.
Prva gorenjska razpošiljalnica
IVAN SAVNIK
Kranj
172
razpošilja na vse strani sveta najmodernejše in najtrpežnejše klobuke v vseh cenah in oblikah od kron 3-— dalje.
Čevlje za dame in gospode prvovrstne kakovosti prodaja pod konkurenčno ceno.
Za neugajajote se vrne denar.
Meseca avgusta izide ^ bogato ilustrovan cenik.
Orgle, harmome rmmk, piana in planina
| dobavi c. kr. dvorni dobavitelj
Jan Tucek
Kutna Hora, Češko.
» „J H-Ss=ŽE»
' ¡pRSa.? igggig
Pošilja cenike brezplačno Ustanovljeno leta 1869	in franko.
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase $ v Učiteljskem Tovariša,
Manufakturna trgovina
J. Grobelnik,
prej Prano Souvan sin. I iiihliarm Mestni trg 22
LJUUlJClIia, nasprotl lekarne.
Posebno bogata zaloga
eiibna za moška II
aill&lfisl Oblačila ■■
co
Najboljši nakupni vir
modernih blagov za ženske obleke
iz svile, volne, delena itd.
Vedno zadnje novosti
rut in šerp.
Bogata zaloga
vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur.
Izkušeno dobri sifoni, platuid, kotenine in drugo belo blago. Zunajna naročila se točno izvršujejo.
P. n. učiteljstvu pri nakupu posebne ugodnosti glede cen in plačila.
!! Cez 25.000 komadov !!
najnovejše konfekcije za dame, deklice, gospode, dečke in otroke.
tele obleke za gospode od K 8'—, 12'—, 15'— naprej	Klobuke..........od K 1'—, 1'50, 2'— naprej
Cele obleke za dečke td K 4'—, 6'—, 8'— „	Kostume za dame ..... od K 9'-, 12'-,15'- „
Cele obleke za otroke od K 2'-, 3'—, 4'— „	Samske sako in paleto! od K 6'-, 8'—JO— ,.
Pelerine za gospode. . od K T— 8'-, 9'— „	Krila spodnja in gornja od K 2'—, 3'—, 4'— ,.
Športne raglane.... od K12'—, 14'16'- „	Hišne halje za dame.... od K 3 90, 4 90, 5*90 „
inr Vse drugo po priznano čudovito nizki ceni. im :: Ljubljansko (prej angleško^ skladišče oblek ::
O. BERNATOVIČ, Ljubljana 5-6.
OGLEJTE S! VELIKE IZLOŽBE.	Telefon Stev. 132.
Priporočamo
faff šivalne stroje
ki so neprekoslfivi, od strokovnjakov priznano najboljši v Evropi. — Pouk v šivanju, umetnem vezenju brezplačen.
Cenjeno učiteijstvo in šole dobe pri nakupu izjemno ugodne pogoje.
'! '3M spec. trgovina šiv. strojev in Puch koles.
IUHb	LJUBLJANA, Sodna ulica štev. 7.
==— Pridni posredovalci se iščejo.	=
uibi:
Si
Semenska trgovina in vrtnarstvo
BSH
-- ALOJZIJ KORSIKA --
V LJUBLJANI - Bleiweisova cesta ali Vrtača št. 3,
naznanja cenjenemu učiteljstvu, da je njen novi cenik za leto 1915 že izšel in se dobiva brezplačno.
Za obilna narotila se priporoča z odličnim spoštovanjem
AL. KORSIKA.


r i
Domača knjižnica!
Izšel je dvojni zvezek „Domače knjižnice" v obsegu 224 strani ter stane s poštnino vred samo 70 v. Zelo zanimiva vsebina, med drugim krasna povest za priprosto ljudstvo „Prosjak Luka". Naročite takoj! Prodajalci imajo 10% popusta. Založnik dr. Lj. Koser, Juršinci pri Ptuju, Štajersko
n ■
Ï ■
sko.
mmm

Naročajte in širite „Učiteljskega Tovariša."
FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9
^- Izprašani optik.
ZalagatelJ c. In kr. armade, vojne mornarice, domobrancev i. t. d.
Očala in ščipalnikl natančno po zdravniških predpisih. Toplomeri, barometri, mikroskopi, daljiogledi Bnsch, Ooerz, Zeiss i.t.d.
Fotografični aparati itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom.
Ceniki
breiplaia«.
Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine.
Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd.
Strogo solidna tvrdka !!
Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne! -Postrežba točna!
Gramofoni od K 20*— naprej, plošče od K 1*50 naprej
L
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
Največja slovenska hranilnica!
. . K 740,000.000 . . „ 44,500.000 -
Denarnega prometa koncem leta 1914
Vlog.............
Rezervnega zaklada.........„ 1,330.000'—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
4
0
o

brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c.~kr. deželne vSade.
:: Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
a
□
a
laaaa:
:aaaDE
□
Umetna knjigoveznica
IVAN JAKOPIČ
LJUBLJANA, Frančevo nabrežje štev. 13
□
a a
□□□□
se priporoma slavnemu občinstvu za izdelovenje vsakovrstnih knjigoveSkih del, cenjenim gosp. trgovcem za izdelovanje vzorčnih knjig, vzorčnih kartonov, komisijskih knjig za potovalce p» tvorniških cenah in si. uradom za trpežno ii motno vezanie protokolov. — Izvirne platnice za vsakovrstne slovenske.knjige, vezanje knjig za bralna druStva, čitalnice In knjižnice po nizki ceni. — Tiskanje pogrebnih trakov in društvenih znakov s krasnimi modernimi črkami. — Postrežba točna, delo solidno.
ZODDDDI

Ö a
:aana
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratniki in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v Specijalni trgovini
A. & E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10
©
Velika izbirat	Solidna postrežba!
Zaloga pjhi-štva in tapetniškega blaga
rnmnmnamnminunmnainiHi
; J . Pop ( ii i
mizarstvo.
Ljubljana, Marije Terezije c. št. 11 (Kolizej)
■
Zaloga spalnih ter je- \	Zaloga otomanov, di-
dilnih sob v različnih j	: r vanov, žimnic :
: najnovejših slogih. : [	in otroških vozičkov.
i K 350--
zgotovljena iz tu- ali inozemskega oreha ali hrasta. Ker je trpežni izdelek je posebno priporočljivo za one, kateri se mnogokrat selijo. Obstoječa; 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici,
en umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom. Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega nad 300 mod. slik.
avstro-ogrske monarhije
na IDu-naj-u., I., "\X7~ippling-erstra.sse 25. je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življenje v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje In rente v vseh kombinacijah.
Za izboljšanje gospodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano je posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja; ugodnosti, ki jih nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja
teh ugodnosti pridružila so se
največj a, ULČIteljslra druLŠtTra-
Avstro-ogrske Uradniškemu društvu. Silno ugodni zavarovalni pogoji. Nizke premije. Izplačevanje nemudoma in brez odbitka.
Garancijsko premoženje leta 1913......« 86-8 milijonov kron
Stanje zavarovanj koncem leta 1913 ...... 223 milijonov kron
Izplačanih zavarovanj do konca leta 1913 . . . 128*5 milijonov kron
Pojasnila daje brezplačno in, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti
Glavni zastop uradniškega društva
za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, Radetzkystrafie 10.
Hranilnica in
, p. z. z e. j.
ČelcoTTTli ra.5-u.xl štev. ©©"312.
Zadružnik našega denarnega zavoda postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K, se mora takoj polno vplačati. Posebno se priporočajo ti deleži kot osnovne glavnice učiteljskih društev. Deležne vloge se obrestujejo po 5e/». Vstopnine se enkrat za vselej plača 2 K.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, ako tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 5°/o. Obrestovanje se pričenja dvakrat na mesec in sicer: 1. in 16. dne vsacega meseca.
Posojila se dajo le zadružnikom na osebni kredit po jako ugodnih pogojih. Posojila dovoljuje načelstvo. Načelstvene seje so vsako 2. in 4. delavno soboto v mesecu. Zadruga plačuje na željo za svoje dolžnike premije ter tudt posreduje pri zavarovanju.
i	Vrača se po spodaj navedenih načinih. Vsakdo si lahko izbere način vračila po svoji
osebni potrebi in po svoji plačilni zmožnosti.
Vsakih 100 K posojila	se	vrača po načinu:							
mesečnih rokih		rokov			rok				
A v 12	in	sicer 11 i 9 K	—	h,	12.	4	K	73	h
B „ 18		17 . 6 .	—		18.	3	n	56	
C . 24		23 . 4 .	50		24.	4	y>	—	n
D „ 38		37 . 3 „	' —	_	38.	—	•	66	•
E „ 46		45 „ 2 .	50	w	46.	1	v	81	
F „ 60		59 , 2 .	—		60.	—	u	70	
G . 70		69 „ 1 „	75		70.	1		42	
H „ 85		84 „ 1 „	50	n	85.	1		26	V
informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošlje 20 h v pisemskih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Dopise je naslavljati edino na zadrugo, ne na posamezne člane načelstva. Zadružni lokalne v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Uradne ure za stranke so izvzemši praznikov vsak četrtek od l/22. do '/2 3. ure popoldne in vsako soboto od 6. do 7. ure zvečer.	^
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
reg. zadr. z omejeno zavezo	Frančiškanska ulica štev. 6
se priporoča slavnim kraj. šolskim svetom in cenj. učiteljstvu v naročilo vseh uradnih šolskih tiskovin po najnovejših vzorcih. V zalogi ima vsakovrstne napise na lepenki, razne mladinske spise, vse poštne tiskovine za šol. uporabo itd. — Priporoča se v natisk uradnih kuvert in pisemskega papirja z napisom in sploh vseh v šol. stroko spadajočih tiskovin, pr V zalogi vedno: K. Wider, „MOJE PRVO BERILO".

smeBtftsa