Uredbe o draglnjskih dokladah NaSa spomenica V prejšnji številki »UčitelJ6kega tovariša« smo poročali, da so bili zastopniki stanovskih organizacij pri ministru za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Marušiču. Ob tej priliki je oddala sekcija JUU za dravsko banovino g. ministru Apomenico, ki jo v oeloti priobčujemo. Spomenico je udruženje oddalo tudi e. ministru financ. SPOMENICA. Izpremembe uredb o draginjskih dokladah državnih uslužbencev in upokojencev in odločbi o prejemkih uradniških pripravnikov, pogodbenih uradnikov, dnevničarjev in honorarnih uslužbencev, odobrene po ministrskem svetu na osnovi § 64. finančnega zakona za leto 1934./35. in objavljene v Službenih Novinah kraljevine Jugoslavije z dne 13. aprila 1934., štev. 84/XXI/195-198, so posegle globoko v življenjske interese velikega dela državnih uradnikov in vplivajo usodno na njihove družinc. Te uredbe in odločbe so materialno 3. Gmotno ne ogrožajo samo prizadetih družin in njihovih svojcev, marveč na stežaj odpirajo vrata popolni demoralizaciji in propadanju družine, ki ji rušijo materialne in moralne temelje. Uredbe direktno favorizi: ra}o tiste otroke, ki nočejo vršiti svojih morainih in materialnih dolžnosti do staršev. 4. Ustvarjajo priviligiran položaj izvenzakonskih zvez, v katere bodo sedaj prisiljeni vstopati mnogi mlajši uradniki, ki bi si sicer ustvarili rodbino. 5. Uredbe so same po sebi pogrešne, ker doseženi prihranki ne morejo odtehtatl gornjih kvarnih posledic. 6. Odločno nasprotujejo načelu, da bodita mož in žena v službi enakopravna v vseh pravicah in dolžnostih. Zene so v državni službj dolžnosti obdržale. v pravicah pa so okrnjene. Za enako delo ne preiemajo enakega plačila. Utemeljitev: Po uredbah so predvsem osebne draginj- njihovi prejemki za 12% v IV./l. skupini, J8% v IV./2. skupini, 22% vV. skupini, 28% v VI. skupini, 35% v VII. skupini, 40% v Vlll. skUpini in 47% v IX. skupini. Uradnica v IV./l. skupini izgubi torej le 12% in obdrži btto prejemke mesečno Din 3670.—, uradnica IX. ^kupine pa izgubi 47% in znašajo njeni prcjemki le še Din 875.—. Padli so torej daleč pod eksistenčni minimum. Pred znižanjem sta bili plači obeh uradnic v razmerju 2.5 :1, po znižanju pa 6e je razmerje izpremenilo v 4 :1, ter ima uradnica' IV./l. skupine 4 krat večje prejemke od uradnice v IX. skupini. V vsaki bd neštetih možnih kombinacij dosledno izgubljajo uradnice nižjih skupih večje vsote in večji procentualni del svojih prejemkov kakor uradfaice višjih položajev. Po letu 1933. upokojene uradnice izgubijo doklado četudi so njihovi prejemki stvarno manjšl od prejemkov upokojenk izpred leta Kako so prizadeti samski uradniki in uradnice, ki žive z roditelji v skupnem gbspodinjstvu, kažejo sledeči primeri: Osebna draginska doklada drž. samskega uradnika (uradnice) III./l. skupine pri btto mesečnih prejemkih Din 5670.— se zniža za znesek Din 150.—, samskemu drž. uradniku (uradnici) v X. skupini z mesečnimi btto prejemki Din 1450.— pa se zniža za znesek Din 387.50. Uradniškemu pripravniku (-ici) IX. skupine v I. drag. razredu pri mesečni plači Din 1320.— za znesek Din 263— do 528.—, dnevničarju (-ki), zvaničniku (-ci) pri mesečni nagradi Din 900.— pa za znesek Din 180.— do 360.—. Jasno sliko te odredbe v praksi pa nudijo konkretni primeri: A. 1. Mati ima pokojnine Din 600.—, hčerka plače Din 1500.—, odtegljaj znaša Din 387.50. 2. Oče ima pokojnine Din 2800.— (ima 7 šoloobvezrtih otrok), hčerka plače Din 850.—, odtegne se ji Din 300.—. 3. Mati, kronska upokojenka, ima pokojnine Din 360.—. hči plače Din 1196.—, odtegljaj Din 387.50. 4. JVlati ima pokojnine Din 400.—. hči ima plače Din 1350.—, odtegljaj znaša Din 5. Mati ima pokojnine Din 200.—, hči nagrade Din 800.—. odtegne se ji Din 300.—. 6. Oče ima pokojnine Din 1800.—, hčerka plače Din 900.—, odtegne se ji Din 380.—. B. 1. Upokojenka ima Din 640.— pokojnine. Ker je njen mož obrtnik (dasiravno je že več kot leto dni brez posla in zaslužka), se ji odtegne vsa draginjska doklada; ima sina in ostane za*vse tri skupaj Din 240.—, ker 6e ji odtegne Din 400.—. 2. Oče obrtnik brez dela in dohodkov, ki ima še 4 šoloobvezne otroke; plača hčerke znaša Din 800.—, odtegne se ji Din 380.—. Število brezposelnih, ki jih je zaposlila država s prihranki na temelju teh uredb, ne odtehta še večjega števila oseb, ki so zaradi njih istočasno zašle v bedo in pomanjkanje. Mnenja smo. da se primanjkljai držav- in moralno pnzadele tudi veliko število aktiv- s^e, doklade predmet redukcije, zato so pn- neaa budžeta nikakor ne 6me kriti z reduk- nih in upokojenih učiteljev in učiteljic, učiteljskih pripravnikov in pogodbenih uslužbencev, zato smatra Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani v zmislu pravil § 3., točka č), za svojo dolžnost, opozoriti Vas, gospod minister, na težke posledice, ki bi nastale, ako bi se te uredbe in odločbe še nadalje izvajale. Prejemki državnih uradnikov in upokojencev so bili tekom zadnjih let že ponovno reducirani in so danes tako nizki, da pri uslužbencih nižjih položajev daleko ne dosezajo eksistenčnega minima. Zato je nad 90% poročenih uradnic naravnost prisiljenih s svojo plačo prispevati k vzdrževanju družine. Številni so primeri, ko je radi danes vladajoče brezposelnosti pri poklicih s samostalnim delom (čl. 42. zakona o neposrednih davkih) ženina plača edini dohodek družine. Nagrade uradniških pripravnikov, pogodbenih uradnikov, dnevničarjev in honorarnili uslužbencev zadostujejo jedva najnujnejšim potrebam in ne prenesejo nobenega zniževanja več. Od meseca maja 1934., ko so stopile zgoraj omenjene uredbe in odloobe v veljavo, so se v polni mcri pokazale njihove napake in trdote. Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani ugotavlja predvsem: 1. Izpremembe uredb o draginjskih dokladah državnib uradnikov in upokojencev ter odlocbi o prejemkih uradniških pripravnikov, pogodbenih uradnikov, dnevničarjev ih honorarnih uslužbencev izVajajo pri zniževanju prejemkov obraten princip progresivnosti od višjih proti nižjim prejemkom in zadevajo zato predvsem ekonomsko šibkejše uslužbence nižjih skupin in njihove svojce in to neglede na število družin6kih članov. 2. Posegajo le v družine, ki je temeljna celica družbe in naroda. zadele v prvi vrsti uslužbence nižjih pbtozajnih skupin, ki prejemajo manjše plače, a višje draginjske doklade. > Poročenim državnim uslužbenkam in upokojenkam se dra^injske doklade ali sploh črtajo, ali pa se znižujejo od 75—30%. Uredbe dosledno izvajajb večjo obrerhenitev gmotno šibkejših. Primeri: Vsata vseh mesečnih prejemkov uradnic od IV./l. do IX. skupine znaša v I. drag. razredu: Din 4170.—, 3270.—, 2900.—, 2500.—, 2160.—, 1905.—, 1650.—. V teh zneskih je vračunana osebna draginjska doklada, ki doseza v poedinih skupinah: 500.—, 600.—, 650.—, 7OO.-\ 750.—, 775.— Din (v VIII. in IX. skupini). Ako je mož državni uradnik VI. ali višje skupine, izgubijo te uradnice vso draginjsko doklado. Prl tem se znižajo cijo tistih prejemkov. ki še niso dosegli eksistenčne2a minima, ker ie to skrajno nesocialno, a tudi ekonomsko zgrešeno, zakaj z znižanjem kupne moži širokih slojev se kri^ za samo poostruje. Navedeno jasno kaže, da so odredbe materialno in moralno zadele Dredvsem najnižje državne uslužbence in upokojence in z njimi uradniško družino. Zato p r o s i m o , da se uredbi o izpremembi draginjskih doklad državnih uslužbencev in upokojencev ter odlocbi o prejemkih uradniških pripravnikov, pogodbenih uradnikov, dnevničarjev in honorarnih uslužbencev, objavljene v Službenih Novinah kraljevine Jugoslavije z dne 13. aprila 1934., stev. 84/XXI/195-198 prekličejo.