Poštnina V gotovini FIZKULTURm ZVEZA SLOVENIJE g096m wa številka 5 flin 'Dogodki prihodnjega tedna PLANIŠKI TEDEN ^eto VII. - slev. 10 Ljubljana, dne 4. marca 1951 FIZKULTURNI TEDNIK V prvem kolu |. zvezne nogometne lige Danes se Je začelo državno nogometno prvenstvo prve, zvezne lige. Predvsem smo z zanimanjem pri Čakovali nastop bivših članov druge zvezne lige, in slieer Mačve, Borca, Vojvodine in Napredka. Lahko rečemo, da so se v I. kolu kar dobro znašli. Lep uspeh je dosegel Napredak: proti moštvu Sarajeva in Borac, ki je premagal Lokomotivo. Moštvo, Dinama je imelo obilo posla z Vojvodino, trd oreh pa so bili tudi igralci Mačve (preje P odrinje) za Hajduka, ki je šele v drugem delu igre uspel doseči zmago. Po naporni borbi je Crvena zvezda premagala BSK, medtem ko bo tekma Partizan : Spartak šele v ponedeljek popoldne, so bili novinci uspešni Borac : Lokomotiva 2:1 (1:0) 4- marca. Na igrišču Za.gre, Brvle blla odigrana danes prva tekma &hho™zveŠne hge. med zagrebškima jp^doma Borcem, m Lokomotivo, kjer (On013®311,3 eki®13 Borca z izidom. 2:1 ~~ Moštvi stai nastopili v nasledki? Postavah: Jok«Sc: .-K$-a'lj- Crnčec. Kobe Klaič, Ved t1!0-1?- Kov*. Damjanovič. Med-Junsic m Zebec. V 3; ® J°, dali za. Borac: Damjanovič Ld! m Zebec v 56. minuti in Bobek za japmjotrvo v 43 minuti. 7- J*5'd 6000 gledalci je sodil Marek iz °§reha. Ube moštvi sta igrali precej nervoz.' Bnr-S raztrgano, tako da je moštvo Prw aj. ,zasl.uzeno osvojilo prvi točki v bliv.1 tekraii1 zvezne lige. V splošnem je Precej ostra in je bilo na jihnHtke Pe^a-i nešportnih izpadov, ki kazii? F0®* Novak ni dovoli ostro gfjpoval . Najboljši igralci Borca so Zeb„^MsmK>yic. Damjanovič. Klaič in gOV"'-"" "" moštvu T ,n>nminHtra —-1 05^ ;ec. V moštvu Lokomotive pa Ože. «. Žerjav. Firm in Bobek. Ledič Crvena zvezda : BSK 1:0 (1:0) Vent°5r3d- 4- marca. Na. stadionu Cr-gl5h,i2yez;de -le bila danes pred 20.000 nJk odigrana. nogometna tekma se t Crveno zvezdo in BSK. Končala Bdf„, 2 zmago Crvene zvezde 1:0 (1:0). Sodii1 F°Ue dail Ognjafcv v 9, minuti. ogijV ic tir Lahe. BSK je nudil danes borH=n. °uPor Crveni zvezdi. Njegovi Žc-eo”1 igralci so startali nai vsako ka+Lm dohitevali tudi tiste žoge, za ne. n SG J® ze mislilo, da so izgublje. 88$h4V'rven% zvezda je bila v premoči c«n,-v zacetku in 15 minut pred k on. loS JSfe. Napad BSK je bil pred go-ci LZelo slab. Njegovi napadalni' igral. Zgrič-i- abi'iin netočni strelci ker so Wf»M}.ceto prazen gol. Niso znali iz. slabok1- 4? te. danes Lovrič izrazito OS* bram-l .Edini gol. ki ga je dosegel Prvo ®ov z glavo, je padel že v 9. min bra-nii3. Polčasa. Ta gol so zakrivili Vic l!?1 m delno tudi vratar Cvetko. Doh.F.pa se je v nadaljevanju znatno hih ‘fvu in obranil nekaj zelo nevar-VukosavljeViča in Mitiča. Pri iič v1 zvezdi so zadovoljili samo Dia-hiašZHkosavljevic ter delno tudi To. SVoia lc: Ostali so igrali znatno izpod Se j? običajne forme. V moštvu BSK koV,7i Boleg vratarja Cvetkoviča odli-mladi Galoperovič ki ie igral \P° zvezo ' taUcaBt?disr! ie mladinska re.prezen. reorp. Bcvats&e premagala! mladinsko z iji^eutsnco Bosne in Hercegovine 41dom 3:0. ' Bajduk : Mačva 8:1 (1:1) 4’ marca.. Danes je bila, v Spli. *ew.msrana prvenstvena nogometna. "(BioštvL „zvezne lige med domačim iz arPm Hajduka in moštvom Mačve z bifuca. v kateri je zmagal Hajduk V n Cppi 3:1 (1:1). Moštvi sta nastopili , H»iS!e*iiMh postavah: flrn.^Uk: Beara, Broket.a. Mrčič Ra. Aralkovič. Katnič Luštica Senauer. Vi^pvič. Krstuilovie, Mat-ošlč in v"ič tfy,a: Milutinovič. Jurišič. Stankove Bil.ietič Mimitriie Stefanovič. Ge. Ste'f. Jovanovič Lukič, Rogič, Sava IgSRovič in Krstič Streve. Hajduka. Iz l.vhci: Radovaikovič v 28. minuti Jn Ajr^etrovke. Matošič v 72. minuti lerfrSjovM v 73. minuli z» Hajduka, ? OOrpSto v 30. minuti za Mačvo. Pred !z sodil tekmo Nikulan ekipa Mačve ki je igrala Pi'®cei pPlitu se je predstavila kot t6retn ?Olbro in vigrano moštvo, v k.a. ]e nekaj prav dobrih igralcev. Čeprav je bil Hajduki v prvem, polčasu nekoliko boljši, njegov napad v tem delu igre ni dosegel niti enega regula.r nega, gola-. Edini gol je dal Redovnikovi c iz 11-metravke. ki jo ie sodnik Mikulan precej strogo prisodil. — Obramba Mačve je igrala dobro. Posebno sta se odlikovala Jurišič in Stefanovič. Hajduk ni pokazal igre ki smo jo pričakovali Od njegovih igralcev se je najbolj odlikovaia krilska vrsta, v napadu pa Senauer in Vidjak* Beara je bil topot siguren. Moštvo Hajduka je boljše zaigralo v drugem polčasu v katerem je v preteku dveh minut dosegla dva gola in s tem osvojilo zmago in prvi točki. Napredak : Sarajevo 1:1 (0:1) Vojvodina : Dinamo 0:1 (0:1) Kvalifikacijske tekme za vstop v II. zvezno ligo Danes so bile odigrane nekatere preostale povratne kvalifikacijske tekme za vstop v II. zvezno ligo. V Šibeniku je varaždinski Tekstilec . igral neodločeno s Šibenikom in se zaradi tega, ker je v prvi tekmi zmagal, priboril vstop v II. zvezno ligo. Prav tai-ko je ostala neodločena tekma med Bosno iz Sarajeva in Borcem iz Banja Luke, ki je prvo tekmo dobil z rezultatom 3:0 in s tem postal novi član II. zvezne lige. V Kumanovem je 11. oktobar premagal Rabotničkega iz Skoplja. Rezultati današnjih tekem so naslednji: ŠIBENIK : TEKSTILAC 0:0 (0:0) BOSNA : BOftAC 1:1 (0:1) II. OKTOBAR : RABOTNICKI 2:1 Korotan : Metalac (Z) 6:1 (3:0) Kranj, 4. marca. Danes je imelo moštvo Korotana v gosteh ligaško moštvo zagrebškega^ Metalca. Tekma se je končala z nepričakovano visoko zmago Korotana z rezultatom 6:1 (3:0). Moštvi sta nastopila v naslednji postavi: Metalac: šimunič Zobič, Majerič, Gajšič, Smidlechner, Gruškovnjak, Šmid, Bosanac Djuraman, Medle, Pušic. Korotan: Kovačič, Male, Kita, Majce, Razpotnik, Jan, Mihelčič, Bačkalič, Božič, (Vigele), Ijačič, Brezar. Metalac je nastopil v svoji kompletni postavi^ Moštvo Korotana je v prvi polovici tehnično premoč gostov nadoknadilo s požrtvovalno igro in hitrim preigravanjem ter je doseglo do odmora tri gole. Po tretjem golu. so hoteli gostje s surovo igro doseči izenačenje, vendar pa je sodnik' sproti preprečeval izpade igralcev Metalca, med katerimi je po surovosti prednjačil zlasti srednji krilec Schmidlechner. V drugem polčasu so gostje že v prvih minutah po levi zvezi dosegli časten gol. Pobudo na igrišču pa so kmalu spet prevzeli domači, tako, da se obramba gostov ni mogla uspešno upirati razigranemu napada Korotana. Domači so preigravali goste in prihajali nemoteno pred vrata Metalca ter dosegli še 5 golov, vendar pa sodnik dveh Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu • Jugoslavija je premagala Egipt in Luksemburg s'5:0 Dunaj, 4. marca. Od včeraj p& do 11. marca bo na Dunaju svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, kjer sodeluje 27 držav. Nastopilo bo okrog 200 tekmovalcev, moški in ženske iz vseh predelov sveta. Med udeleženci ie tudi Jugoslavija s svojo izbrano ekipo, ki je prav v zadnjem času uspešno nastopala po Švedski in Zapadni Nemčiji. Jugoslavijo bodo zastopali na svetovnem prvenstvu tile igralci: Vilim Ha-rangozo, Dolinar, Vogrinc, Grujič, Uzo-rinac in Gabrič. Žensko ekipo ,pa sestavljajo državna prvakinja Temunovič iz Beograda ter članici Spartaka Čovič in Harmat. Vse moške reprezentance so na letošnjem svetovnem prvenstvu razdeljene na tri skupine: A-skupina: Anglija, Jugoslavija, Švedska, Egipt, Brazilija, Wales, Luksemburg in Italija; B-skupina: Madžarska Francija, Avstralija, Zapadna Nemčija, Vietnam, Holandija, Portugalska. Nova Zelandija; C-skupina: CSR, ZDA, Belgija, Švica. Indija, Izrael. Grčija. Ženske so razdeljene v dve skupini: A-skupina: Madžarska, Anglija, ZDA, Avstralija Jugoslavija, Švica, Zapadna Nemčija, Italija in Brazilija; B-skupina: Romunija, CSR. Francija, Egipt, Škotska. Holandija, Indija, Wa-les in Izrael. Poleg tega pa so bili določeni tudi nosilci posameznih skupin pri moških, ženskah in moških dvojicah. Skoraj z vsemi tekmovalci, ki so nosilci posameznih skupin, se strinjamo, edino nas preseneča razvrstitev pri moških dvojicah. kjer pogrešamo naš par Haran-gozo-Dotinar, ki se po svoji sposobnosti prav gotovo uvrščata, zlasti po velikem uspehu na mednarodnem turnirju v Nosilci posameznih -skupin: moški: Sido, Vanja. T-ereba, Andrea-gis, Hage-nayer, Kocjan, Lič Erlih: ženske: Ro-zeany, Farkaš, Saš. Hryškova, Priči, First,ova, Eliot, Karpati; moške dvojice: Kocjan-Sido, Vanja-Andreadis, To-kar-Stinek, Lič-Karingto-n. Dunaj, 4. marca. Danes ,se ie tekmovanje nadaljevalo yes dan. Moška reprezentanca Jugoslavije ie premagala Egipt 5:0, ženska reprezentanca pa je izgubila srečanje s Švico in Zapadno Nemčijo z rezultatom 3:0. Ostali važni rezultati so: moške ekipe: Avstrija : Holandija 5:2, Madžarska..: Zapadna Neftičija 5:1, Anglija : Italija 5:0, Francija : Portugalska 5:3, Zapadna Nemčija : Avstrija 5:2, Anglija : Švedska 5:2, Češkoslovaška : Belgija 5:0. Anglija : Wells 5:1, USA : Indija 5:0, Avstrija : Portugalska 5:0- Ženske ekipe: Avstrija : Za,p. Nemčija 3:0, Romunija : Škotska 3:1, USA : Švica 3:0; Avstrija : Italija 3:0. Wells : Češkoslovaška 3:1, Francija : Indija 3:1, Anglija : USA 3:2, Belgija : Holandska 3:0. Škotska : Francija 3:0, Romunija : Belgija 3:1, Madžarska : Švica 3:0, USA : Italija 3:0, Wells : Škotska 3:2, Češkoslovaška : Francija 3:2. ni priznal. Zaradi surovega napada na desno krilo domačih je bil v tem delu igre izključen desni branilec gostov, ki pa ni hotel zapustiti igrišča in se je Šele po posredovanju vodstva • Metalca umaknil. Redki napadi gostov so se končali že pred kazenskim prostorom, tako da vratar domačih ni imel dela. Vse vrste Korotana so danes izvrstno delovale in je bila zmaga domačih popolnoma zaslužena. S tako visokim porazom pa,e kakor smo dobili vtis, nikakor niso zadovoljni gostje. S surovo igro in ugovarjanjem sodniku so kot člani II. zvezne lige zapustili pri igralcih in gledalcih zelo slab vtis. Pred 1500 gledalci je autoritativno sodil Novak. Kvaril er : KAC 2:0 (2:0) Reka, 4. marca. Danes je bila na Reki mednarodna nogometna tekma med domačim moštvom Kvarnerja in moštvom KAC iz Celovca. Zmagali so domačini z rezultatom 2:0 (2:0). Gole sta dala Canjuga v 16. in Osojnak v 31. minuti. Sodil je Ma-1 a novic iz Reke pred 5000 gledalci. ILMa , . —................................. Rokometna reprezentanca Jugoslavije ---■ bo igrala 20. maja v' Liegeu tekmo z Na sliki »mamutska« skakalnica v Ob erstdorfu, v desnem kotu spodaj pa Ulmska Ju&^bo naš ?"* Pinž*ar’ ki * s 124m Postavil nov jugoslovanski rekord. Mesto, igrala z Avstrijo io. junija, verjetno v oznaceno z enim križcem (x) je daljina 120m, z dvema (xx) bivši svetovni Nišu, povratna tekma pa bo na Dunaju. rekord Dana Netzella — 135.5 m in s tremi (xxx) prehod v iztek. Nov jugoslovanski rekord v Oberstdorfu RUDI FINŽGAR JE SKOČIL 124 m, 19 LETNI FINEC LUIRO TAUNO PA JE S 139 m POSTAVIL NOV SVETOVNI REKORD Smučarske tekme v Celju Celje, 4. marca. Smučarski odsek Planinskega društva v Celju je priredil danes na celjski koči uspelo tekmovanje v smuku. Tehnični rezultati: člani: 1. Četina Janko (Partizan) 1:13,9. 2. Toplak Ernest 1:26,2, 3. Uršič Dominko «4:30,8, 4. Nunčič Marjan 1:35,2, 5. Gradišnik Dušan 1:38,1. * Starejši mladinci: 1,—2. Četina Peter, Kopitar Jože f:25,2, 3. Hrastnik Mohor 1:34,6, Mlajši mJo- UOMC.U-U uu iucouo.voovui .uiauiju . dinci: 1. Korošec Jože 1:19,2, 2, Senegačnik Londonu, kjer sta si osvojila prvo me- | Jože 2:21,0, Pionirji: 1. Vide Branko 1:27,5, sto, med najboljše svetovne moške j 2. Korošec Marjan 1:38,0, 3. Zadravec Ma-dvojice. , . rtevž 1:46,0. črepinšek smučarskih skakalnih tekmah ŠD »Krim« Zalokar le eno točko za Poldo 6ailes !ca’ 4. marca. Planiški kot je 6žive, 5° daljšem presledku zopet iž Lih>,vIUgarska sekcija SD Krima skj U usne je priredila na 80 metr-akaluici veliko meddruštveno 6kr0g abie, katerega se je udeležilo bUa z ^ tekniovacev. Skakalnica je ekniovanje kljub zelo nestal- ^tidi vorjr^m€nu °dlično pripravljena. S*avljaii StVo tekmovanja, ki so ga se-L0v^ek Tone Dečman, Boris Koe bro. bL oksida in drugi, je bilo do1- tlJdi v^t^Jijim skokom, ki so veljali izKi---------------- ... ,ed.eilj _ _____ ''lcev< Je Prisostvovalo okrog 600 gle,- izbirna tekma za sestavo drž. v sigovih za planiški v bi!a skoraj vsa naša , ,arla Ri=e. a’ razen poškodovanega 7.skače a^‘C^ka in Rudija Finžgarja, n 2kUsribV ^herstdorlu. Toda že po (ti^tojep sk°kih sta odstopila od d-^tizan)8 tekmovanja Jože Langus ,.2av-ni B 2aradi padca in mladinski st ziolak Janez Gorišek (St. Vid) t>0 .ktla smuči. Za prvo mesto (M^rodn Sebt>3- To sta bila znana tekmovalca Janez Polda _ tn Zoran Zalokar (Eno-t1- ,1^0 dva kandidta, ki sta se .»:,Vndar je V drugi seriji do- Prvi seriji skokov je vodil ort,-2a 1 skok in tako zmaL 2 -'kc>v9l >C ‘? ,naskoka. Zalokar se je .odližnim slogom, Polda pa s jlk (ParrUrnim doskokom. Janko l5' toč>aa^an) 5e zasedel 3. mesto mi Prednosti pred tretjo skupino skakalcev, v kateri sta dosegla Jože Zidar (Javornik) in Ivo Razboršek (Enotnost) najboljši mesti. Nedvomno pa bi posegel v borbo za L mesto tudi mladi skakalec Enotnosti Jože Dobrin, ki pa je žal pri drugem skoku padel m tako zasedel slabše ' mesto. Edini predstavnik Hn-va-tske, Eranta Dvoršak (Lokomotiva, Zagreb), je zasedel 12. mesto. Dobro se je uveljavil v tej konkurenci skakalcev Legat (Javornik), ki je bil enajsti. Tehnični rezultati so naslednji: 1. Janez Polda (Mojstrana) 195 točk (69/70.5 m). 2. Zo-ran Zalokar (Enotnost) 194 točk (68, 68 m). 3. Janko Mežik (Partizan) 185.5 toč-" ke <67, 67 m). 4. Jože Zidar (Javornik) 170 točk (63, 65 m). 5. Ivo Razboršek (Enotnost) 169 točk (30, 68.5 m). 6. Albin Adlešič (Partizan) 165.5 točke (62, 61 m). ‘ 7. Jože Jaševeb (EnotnoSt) 158.5 točke (62, 61 m). 8. Romam Pa-škulin (Krim) 155 točk (60, 59 m). 9. in 10. Jože Dobrin (Enotnost) 154.5 točke (66, 69 m). Slavko Avse-nek (Partizan) 154.5 točke (67, 56.5m). 11. Legat (Javornik 150.5 točke (58, 58 m). 12. ' Franta Dvoršak (Lokomotiva) 134 točk (52.5, 54.5 m). 13. Ivo Javornik (Krim) 133 točk (54, 54 m). Po tekmovanju je predsednik Krima, tov. Stane itaglič, izročil Janezu Poldi lep pokal, Zoranu Zalokarju in Janku Mežiku pa lepa srebrna obeska. Naša reprezentanca v skokih še ni dokončito sestavljena, ker bodo nekateri tekmovalci še • skakali na treningih do- srede, ko bo definitivno določeno, kateri skakači nas bodo zastopali na tekmah v planiškem tednu. Voje Šerbec V sredo ob 12. uri opoldne se je začel v Oberstdorfu drugi mednarodni teden smučarskih poletov na »mamutski skakalnici« v Oberstdorfu, ki jo je njen graditelj inž. Heine Klopfer čez poletje popravil in v malenkostih rekonstruiral, tako da se da skakati do 140 m, V Oberstdorf je potoval naš tekmovalec Rudi Finžgar, s seboj je nesel posebno opremo, ki bi znatno zmanjšala nevarnost eventualnih padcev pri skokih na take daljave, obenem pa zagotavlja večjo sigurnost pri letu skozi zrak. Dobil je usnjeno obleko, ki ga bo varovala pri padcih, na glavi pa je imel čelado prav tako iz usnja, podobno tistim, ki jih imajo kolesarji pri brzinskih vožnjah. Toda to če ni vse. Inž. Stanko Bloudek je skonsktruiral posebne smuči, ki so mnogo daljše kot običajne, pa tudi precej širše. Vezi so na teh 2.60 m dolgih in okoli 13 cm širokih smučeh pomaknjene naprej, ta-ko da je težišče v prvi tretjini. Zavoljo tega zadnji konec, ki je daljši, lepo leži na zraku. Krivina je spredaj in zadaj. Pod zadnjo krivino pa so nameščena tri. zračna krmila, ki pri veliki brzini dajo smučem in s tem skakalcu enakomerno smer leta točno naravnost. Zadaj je krivina zato, da izravnava zračni upor smuči tako, da so vedno vzporedno s strmino. Rudi je preteklo nedeljo, preden je odpotoval v Oberstdorf, napravil v Planici na 50 metrski skakalnici poizkusni skok. V rdeče usnje oblečen smučar je izredno lepo poletel in pristal na 49 m, čeprav sta bila vreme in snežne razmere precej slaba. Po skoku je dejal, da se še ni nikdar počutil tako ugodno. Razen v obraz, zračnega upora sploh ni čutil, smuči same pa da neverjetno lepo leže na zraku. Pivi poizkusni skok se je torej obnesel. Drugi dan je Rudi odpotoval v Oberstdorf. Skoki so se "začeli, otvoritveni skok Je izvedel konstruktor skakalnice Heine Klopfer in skočil 87 m Takoj za njim je bil Finžgar, ki je poletel na 93 m, prav tako brez padca. Najdaljši, skok prvega dne je' dosegel Avstrijec Bradi s 125 m. Finžgar pa je skočil 120 m. Drugi dan je bil najboljši Luiro Vauno, 19 letni Finec, ki je potegnil na 132 m, to se pravi, samo 3 metre manj od Netzlovega svetovnega rekorda. Izglodalo je, da ta svetovni rekord ne bo dolgo ostal. Ze takoj tretjega dne je Isti skakalec, to je Finec Luiro Tauno, za 3.5 m izboljšal svetovni rekord. Deset tisočglava množica je izbruhnila, v navdušeno odobravanje, ko je napovedovalec povedal, da je skočil 139 m daleč, to se pravi samo 1 m manj od možnosti skakalnice. Za njim sta naj dalje skočila Svicarj^ Tschannen in Dascher 126 m, isto daljavo pa je dosegel tudi naš Rudi, ki pa je rahlo podrsal z rokami po snegu. Doslej je v Oberstdorfu preskočilo 110 metrov trinajst skakalcev. Komentator športnega lista »Sport-Augsburg« je pisal, da zasluži Jugoslovan Finžgar, ki ima zelo lep slog in dosega izredne daljave, vse priznanje. Poleg tega da je z doseženimi daljavami med najboljšimi, s skokom 124 m brez padca 'pa je postavil nov jugoslovanski rfkord. V soboto je smuškim poletom prisostvovalo čez 30.000 gledalcev. Zaradi slabših vremenskih razmer so bili doseženi krajši skoki kot dan poprej. Svetovni rekorder Luiro Tauno je skočil 132 m, vendar pa je pri tem padel, znamko 128 m pa je dosegel brez padca. Tschannen, naš stari znanec dz Planice, je skočil 126 m, Kleisl (Nemčija) 126 m, Weiler 119 m Itd. Za nedeljo so napovedovali posebne vlake iz vseh krajev Nemčije in Avstrije. Pričakovati je bilo, da bo tekmovanje najbolj zanimivo in borba Za daljave zelo ostra. Naša javnost pa je nestrpno pričakovala vesti, ali bo Finžgarju uspelo še povečati svoj uspeh. ZADNJI DAN TEKMOVANJA Iz Oberstdorfa smo danes dobili poročilo našega dopisnika, ki pravi: »Danes so bile končane velike mednarodne skakalne tekme na novi skakalnici, ki je' zgrajena po vzorcu naše Planice. V tekmovanju zadnjega dne, ki mu je prisostvovalo okrog 90.000 gledalcev, je Rudi Finžgar izvedel samo en skok, vendar pa zaradi poškodb® na rami (poškodoval se je včeraj pri pad-«u) ni mogel vzdržati brzine in pritiska ter je padel. Imel je precej velike iz-glede, da se uvrsti med najboljše tekmovalce, posebno še, ker je iz njegovih rezultatov razvidno, da je daljave skokov stalno večal. Menili smo, da bo odločno posegel v borbo zadnjega dne, toda poškodba mu je to preprečila. Kljub temu pa je tudi- rezultat 124 m nov jugoslovanski rekord, izredno dober, Prvo mesto v skupnem plasmanu je zasedel Finec Luiro Tauno. ki je postavil s 139 m nov svetovni rekord. Drugi je bil Švicar Fritz Schneider, tretji pa stari mednarodni tekmovalec Avstrijec Sepp Bradi, ki se je na nedavnih tekmah v Holmenkollenu vrinil na tretje mesto med same Norvežane, kar je doslej edinstven primer. Mamutska skakalnica v Oberstdorfu je precej podobna naši skakalnici v Planici, tako po načinu graditve, kakor po svoji legi, le da ,ie zgrajena v večjih dimenzijah in nekaj ožja. Organizacija tekmovanja je bila v splošnem dobra. Nekaj napak se je sicer pokazalo v tehničnem pogledu, ki pa niso bile tako velike, da bi odločilno vplivale na potek tekmovanj.« Rezultati v skupnem plasmanu so naslednji: I. Luiro Tanno (Finska), 2. Schneider (Švica), 3. Bradi (Avstrija), 4, Tchanen (Švica), 5. Petersen (Švedska) 6. Netzell (Švedska), 7. Kleisel, 8. Weiler, ,9. Brutscher, Dascher (vsi Nemčija). Nogometna prvenstva evropskih, držav FRANCIJA — 25. kolo: Sete : Strasbourg odloženo, Sochaux : Rennes 2:2. Racing : Nimes 0:2. Marseille : St. Etienne 7:0, Reims : Nancy 2:2, LeHavre : Lille 0:1, Toulouse : Stade Francais 0:0, Bordeaux : Lens 1:1, Roubaix : Nice 0:0. — Lestvica: Le . Havre 32 točk itd. AVSTRIJA — 14. kolo: Elektra : Rapid 0:11, Sportklub : LASK 4:2, Austrija : Wr. Neustadt 5:0," Sturm Graz : FAC 1:1. Vien-aa : Admira 4:4, Vorwarts Steyr : FC Wien 1:1. — Lestvica: Rapid 25, Avstrija 21. ANGLIJA — Rezultati predvčerajšnjih tekem: ^ Aston Vili a : Huddersfield 0:1, Blackpocd : Portsmouth 3:0, Bolton Wand : Everton 2:0, Charlton Athletic : Btttnley 3:0, Derbv County : Newcastle Utd. 1:2, Fulham : Stoke Citv 2:0, Liverpool : West Bromvich Albion 1:1, Mancherster Utd. : Arsenal 3:1, Sunderland : Middlesbrough ’:l, Tottenham Hots. : Chelsea 2:1, Wolver« hampton Wand : Sheffield Wed. 4:0. — Lestvica: Tottenham 43, Middlesbrough 40 itd. , ITALIJA — 26. kolo: Torino ‘ Atalanta 1:1, Bologna : Como 0:2, Palermg : Ge-noa 4:1, Roma : Inter 0:1. Milan : Juven-tus 2:0, Sampdoria : Lazio 1:1, Napoli : Luechese 1:0, Pro Patria : No vara 2:1, Fio-rentina :• Padoa 4:1, Udinese : Tricsuna 1:1. — Lestvica: Milan 44, Inter 41, Ju-ventus 39 itd. Izbirne tekme slovenskih mla (linčev za srečanje z Italijo Hlastat ie tekmovala borbeno Ljubljana, 4. marca. Danes dopoldne so bile na Taboru izbirne tekme mladincev in mladink za sestavo sloven. ske reprezentance za tekmo Italija : Slovenija v vajah na orodju. Tekmovalo je 18 mladincev in 13 mladink iz 9 društev. Vsi tekmovalci in tekmovalke so pokazali velik napredek ter iz. redno borbenost in moralo. Kvaliteta izvedbe, sestava vaj in težina prvin je pri vseh na visoki stopnji in lahko z veseljem ugotovimo, da nam mladina lepo napreduje in obeta še dober razvoj. Pri mladincih predstavlja prvih 9 tekmovalcev precej izenačen razred, medtem ko ostali še niso popolnoma zreli za tako težko tekmo, Vendar je prav, da ie preizkušajo svoje moči tudi na zahtevnejših tekmah. Vrsta, ki bo izbrana za reprezentanco, se odli. kuje po homogenosti, najboljše orodje jim je drog, sledi parter, tudi na konju na šir in na krogih so pokazali že zadovoljivo stanje vkljub svoji mladosti. Uspehi so naslednji: L Tomšič Tone, TD Lj. I, 55.15, 2. Copf Ivan, TD Zel. Mrb., 54.35, 3. Šlibar Jandz, TD Lj. I, 54.25, Smučarsko prvenstvo ljubljanskih srednjih in strokovnih šol akUv^tSefn^vzaole^^orealiTzfro^v 1° Se oralNsem odli- (Ekon. tehn.) 12:53.0, 2. Erman Jožica '■»□nieizi Ji... ir.. a/nizira \ kovali oni dijaki, ki so vključeni v do- (Sola za gostinstvo in turizem) n P^llv. teiesne vzgoje je organiziral v Kranjski _ gon prvenstvo ljubljanskih siednjih strokovnih šol v veleslalo-smučarskem teku. Prvenstvo ni saradi BPSU Poleg, tekmovanja v teku in veleslalomu bi morali biti tudi skoki na 35 me trski skakalnici, kar so onemogočili neugnani mladinci z ostalimi smučarji ki so Pokvarili skakalnico. Poudariti feSpS|'SS Sff ŠSTr'«" ša šoflca ^nladirZ13”1 do'kazuie, da na-discipline, Iadiaa ne pozna šbortne dijaki, ki so vključeni v posamezna društva in ki v bistvu poznajo, smučarski šport. Lahko rečemo, da so.nas nekateri prav pfijetno presene-tifi. Tudi danes bi bilo primerno, da so bili zbran/naii trenerji, ki bi morda v tej množici mladine našli nekatere skrite talente, ki bi jih kasneje vključili v redno in načrtno urjenje. Rezultati: tek 4km starejši mladinci: (10 tekmovalcev) 1. Bizjak I. gimnazija) 18:04.8. 2. Franko (Gozdarski tehnik um) 18:15.2. 3. Ster (Učiteljišče) 18:34.8; mlajši mladinci 2 km (13 tekmovalcev): 1. Jenko (Gozd. tehnikum) 12:22.0, 2. Stupar (Teh. sred. šola) (Sola za gostinstvo in turizem) 13:55.0, 3. Cesar (Sola za gost. in tur.) 15:50. Veleslalom člani (proga 1200 m dolga, 300m višinske razlike. 19 vratič): 1. Budinek (Ekonom, tehnikum) 56:5, 2. Krže (Gozd. tehnikum) 1:06-3, 3. Ci-zeli. (Sola. za tur. in gost.) 1:12.2; starejši mladinci: 1. Tomažič (VII. gimnazija) 1:00.3, 2. Bizjak (TSS) 1:01.9, 3. Langus (TSS) 1:02.5; mlajši mladinci: 1. Janc (IX. gimnazija) 57:4. 2. Juvančič (Kovinska šola) 1:01.8, 3 Lazar (Sola za umetno obrt) 1:04.7; mladinke (proga 700 m, 150 m višinske razlike. 13 vratič); 1. Lupše (Ekonom, tehnikum) 49:6, 2. Mis (Klasična gimnazija) 50:2, 3. P$eša (Ekonom, tehnikum) 1;08.6; članice: 1. Savin (Sole za gost. i* tur.) 57:0. 4. Urbanc Marino, TD Hrastnik, 5410 5. Herman Franc, TD Lj. I, 52.25, 6. Senica Viktor, TD Lj. I,’ 50.90, 7. Pošl-Saša, TD Lj. I, 49.70, 8. Hus Branko, TD Celje I, 48 20, 9. Kos Drago, TD Lj. I, 47.80, 10. Mesarič Ivan, TD Lj. il, 46.45 točk. Pri mladinkah se je vodila zelo ostra borba za vsako desetinko točke. Razred za sebe predstavlja gotovo Roz. man Sonja z Jesenic, ki je skoro brezhibno izvedla svoje sestave. Tudi ostale tekmovalke so precej izenačene in odločitev za 4., 5. in 6. mesto v re. prezentančni vrsti še ni padla. Najlepši napredek smo opazili na parterju, tudi vaje na gredi se odlikujejo po dinamiki izvedbe ter sestavi vaj, najslabši je pa še vedno preskok čez konja. Uspehi so naslednji: 1. Rozman Sonja, TD Jesenice, 37 50, 2. Galjot Marjana, TD Lj. I,’ 34-10, 3. Vintar Breda. TD Lj. I, 33.13, 4. Kosi Milka, TD Zel. Mrb., 33.04, 5- Smolnikar Ada, TD Jesenice, 32.97’ 6. Omejec Ladica, TD Jesenice’, 32.44, 7. Novak Marjanca, TD Lj. I, 31.74’ 8. Galle Astra, TD' Lj. I, 31.66, 9. Cerar Fanika. TD Lj. Moste, 31.00, 10 Kuljiš Jadranka, TD Lj. I,’ 30.91 točk. Odbor za vaje na orodju pri TZS* je določil za nadaljnji trening po 10 mla. d inčev in mladink, ki bodo ponovno pregledani na javni predstavi v soboto 10. marca zvečer ob 20. uri na Taboru in naslednji dan na skupnem tre. ningu, nakar bo končnoveljavno določenih 7 tekmovalcev in tekmovalk za reprezentančno vrsto. Mladinska tekma med reprezentancama Italije in Slovenije bo v soboto 17. marca in to ob 16. uri na Taboru (jfrvi del tekme)/ zvečer ob 20-30. uri Pa bo v Unionski dvorani drugi del tekem, nastop v akademskih sestavah in razglasitev zmagovalcev. Italijansko časopisje posveča' te) mednarodni prireditvi izredno pozor, nost in sta obe vrsti že sestavljeni. Tudi v Jugoslaviji je izredno zanimanje za to tekmo in so že prijavljeni gledalci iz vseh republik. Jelica Vazzaz. * Pred dobrim mesecem dni Je poverjeništvo za prosveto pri rajonskem ljudskem odboru Bežigrad. Siska sklicalo konferenco vseh direktorjev srednjih in upraviteljev strokovnih šol ter predsednikov šolskih svetov na teritoriju rajona II. Namen teh konferenc, ki so jim nekajkrat prisostvovali tudi predsedniki tamkajšnjih kulturno, prosvetnih, telovadnih in športnih društev, je bil v tem, da navzoči pregledajo učne uspehe šolsko mladine in nje življenje’ v izvenšol-skem času. Obiskali smo poverjenika za prosveto pri RLO II, ki nam je radevdije povedal marsikaj zanimivega s teh sestankov in konferenc. »Kaj so ugotovilo konference ki Jih je sklical RLO II?« »Ugotovitve teh konferenc so pokazale to, kaj so namreč že poprej ugo_ tavljali razni plenumi mladinske organizacije in konference kulturnih in prosvetnih ustanov, namreč, da učni uspehi vse bolj nazadujejo. Poleg te1, ga se med posamezniki pojavljajo pri. meri kriminalitete, tatvin, moralne pokvarjenosti, spolnih zablod in slično. Proti vsem tem nepravilnostim je podvzelo primerne ukrepe že tudi Ministrstvo za prosveto. Primeri—tatvin V internatih so skoraj vsakdanja za. deva. Dostikrat, se je primerilo, da so učence našli ob nočnih urah v vinjenem stanju v baru in drugih lokalih, ki za mladino niso primerni. V I. razredu neke gimnazije je izprijen učenec že izsiljeval denar od sošolca in mu grozil, da ga bo ubil, če mu*ne prinese denarja, češ, jaz sem boksai in lahko to storim. Pod pretnjo grožnje je prizadeti res ukradel staršem y presledkih 15.000 dinarjev in jih izročil izsiljevalcu. Kakor so vsi direktorji In upravi, telji ugotavljali te nepravilnosti in pojave moralnega propada posameznih učencev, tako so bili vsi navzoči soglasno mnenja, da teh nezdravih pojavov med mladino, ki redno po. seča telovadnice, ni opaziti, ali pa zlasti še v zadnjem času, ko so se cene znatno dvignile. V vseh teh pri. bolne pijače, podpirajo sama prav , ,, _ . , tisto proti čemur bi se morala boriti. S 21 - «■". dečo mladino in pa tistimi mladinci, ki so v izvenšolskem času prepušče. ni sami sebi, znatna razlika, in to ne samo v telesnem, temveč tudi v duševnem in moralnem pogledu. Učenci, ki redna hodijo k telovadbi v društva, so mnogo bolj disciplinirani in bolje vzgojeni ter se jim pozna vpliv vzgo. je, ki jo dobivajo poleg'šole in doma še v društvu«. »Kaj bo rajonski odbor ukrenil, da odpravi te slabosti?« »Rajonski ljudski odbor II je med prvimi ppdvzel te akcije. Izsledki, ki so nam jih dale omenjene konference, nam bodo nedvomno služili 'kot smernice za nadaljnje delo. Treba bo poglobiti sodelovanje med šolami, starši in kulturnoprosvetniml organi, zacijami. Poverjeništvo ra.jona Hcži-grad-Siška si je v -tekmovanju za 10. obletnjco OF zadalo med ostalim tudi to nalogo, da čimpreje in čimbolje odpravlja te. slabosti, ki se pojavljajo v posameznih primerih med šolsko mladino, ki pa utegnejo postati zelo nevaren pojav, če ne bomo vsi skupaj z združenimi močmi pristopili k odpravljanju teh slabosti.« »Ali bodo lahko društva v rajonu II izpolnila zaupane naloge?« »Prav v tem se pojavljajo težave. Pred vojno je na primer Samo spod-nješišenski Sokol imel okoli 1000 te. lovadečih in zadostno število vaditeljev, danes pa ima' cel rajon 1100 aktivnih ..telovadcev ter 33 vaditeljev. Iz tega je razvidno, da je število va. ditcljev znatno premajhno, če hočemo v-so mladino in pionirje vključiti v naša telovadna društva. Tu bo mo. rala Fronte posvetiti društvom več pozornosti in jim .nuditi vso možno pomoč, tako moralno kakor materialno. Telovadna društva, ki se morajo prvenstveno posvetiti telesni vzgoji mladine, so sedaj izločena od finančnih podpor, vsled česar se z namenom pridobivanja finančnih sredstev prirejajo razne veselice in zapostavlja telovadba, kar je vsekakor slabost, razen tega pa društva s prirejanjem veselic in plesov, kjčr se točijo alko. merih bo morala Fronta, kot že rečeno, našim telovadnovzgojnim organizacijam, predvsem pa telovadnim društvom, nuditi več pozornosti in pomoči. Tu mislim tudi na priznanje prostovoljnega delrf vodnikov, ki se žrtvujejo ter ves svoj prosti čaa po. rabijo v telovadnici pri vzgoji mladine. S tem storijo naši skupnosti ogromne usluge, kar jim bo treba slej ko prej priznavati, kar do danes na žalost marsik,od ni bil slučaj.« TEKMUJMO ZA Tudi v Vojnika so marljivi TD Vojnik ae uvršča med precej aktivna društva v okraju Celje—okolica K rednim telovadnim uram. ki so dvakrat tedensko, prihaja povprečno po 25 telovadcev in telovadk. V preteklem letu je doseglo društvo precej pomembnih uspehov. Mladinke in članice so n.n tekmovanju v mnogo, boju v Celju zasedle prvo mesto. Posebno pa so se pokazali plodovi vztrajnega dela na uspeli telovadni akademiji. ki jo je priredilo društvo ob koncu lanskega leta. K vsem uspehom je zlasti pripomogel s požrtvovalnim delom tovariš Sabo Ivan. Tudi v tem letu ima društvo pred seboj velike naloge. Med ostalim bo društvo priredilo telovadno akademijo v proslavo 10. obletnice obstoja OF. samostojen telovadni nastop ter tekme v vajah na orodju in v mnogoboju. Ena glavnih nalog društva v letošnjem letu pa bo v tem. da bo pritegnilo v svoje vrste k telovadbi čim več pionirjev Ne samo graditi, Malte« zgradile je treba tntii prasnili vzdrževati Gradnja flzkulturnih objektov je v preteklih letih, kakor (udi letos zadovoljivo napredovala. Marsikatera telovadna in športna organizacija si je zgradila potreben dom, stadion, igrišče in drugo ter si na ta način ustvarila ugodne pogoje za nadaljnji napredek in razmah lizkulturne vzgoje. "Doseženi uspehi so pokazali veliko dobre volje fizkulturnikov, ki so žrtvovali marsikatero uro, predvsem pa ljudske oblasti in družbenih organizacij, ki so z znatnimi denarnimi in materialnimi sredstvi pripomogle k tem Kako tekmujejo plavalci v proslavo 10. obletnice OF Tekmovanje v počastitev 10. obletnice OF Je zajelcfplavalce v dobi, " * """ -------■ “------------ —* -----'r—•*— namen vse leto v čim večji aktivnosti. Zaradi tega bi moralo dati to tekmovanje vsem -•—x*---- =- — i—:<— jmpUjS- da bi postopoma popolnoma, dti- ter tudi v zimski sezoni pri mladi, radovljiški plavači ali plesov kar je nujno povezano z 3SS2 več in e osnovni h | ESE}! plesom in popivanjem na vesel Lotili so se uprizoritve igre »Ma i'n preteklo nedeljo z lepim ušpi uprizorili v domačem kraju to dr Režijo jo vodil predsednik sekcije, tov. Kenda. Milan, igralci pa so bili vsi izgube iz vida svoje vzgojno poslanstvo in marsikdaj vplivalo prej nevzgo.ino na razvoj mladine, ki ti morala v društvu predvsem najti pogoje za zdrav telesni, duševni in moralni raz. voj. ___ i Y Guštanjn so spet dobili J telovadno društvo Pred kratkim Je bil v Guštanlu ustanovni občni zbor telovadnega 'društva Guštanj. Po dolgem, skoraj tri leta trajajočem odmoru, je zave'1 zopet osvežujoč- veter med vrste guštanjskih telovadcev. Fizkuitumi dom je zopet pristopen-telovadeča mladini, kajti našli so se tovariši, ki so rekli: »Konec naj bo muč-tlenu molku v našt telovadnici, ponesimo življenje v njo!« Marsikomu bo nejasno tn se bo vprašal, čemu v Guštanju šele sedaj ustanavljajo telovadno društvo? Kaj so počeli doslej? Da pa ni tako, moramo pripomniti sledeče: vseskozi od osvoboditve pa do leta 1948. ko so po potrebi ustanovili športno društvo »Fužinar«, je bila telovadna sekcija, ki je delovala v sklopu dotedanjega fizkultumega društva Izredno aktivna. Mnoge akademije in množični nastopi pričajo o njenem plodnem delu. Šele z ustanovitvijo športnega društva. ko se je zdelo nekaterim »izredno navdušenim« športašem, da je telovadba sedaj odveč, je prenehalo delovanje telovadne sekcije. Mnogo pa je k temu tudi pripomogel odlok tedanjega krajevnega ljudskega odbora Guštanj, da se namesti v fizkuitumi dom kino. Kljub mnogim intervencijam, da bi kino premestili kam drugam, niso vedeli odgovorni faktorji ničesar potrebnega ukreniti, Šele v preteklem letu je bič dom izpraznjen ter prepuščen tukajšnjemu športnemu društvu, ki je pustilo dvorano lepo preslikati ter delno nadoknaditi manjkajoči inventar. Novoizvoljeni odbor, kateremu predseduje tov. Medvejšek Pavel, je sprejel koristne sklepe, predvsem pa hoče izpopolniti revni telovadni inventar ter vzgojiti dobre telovadce. Na kraju pa bi še pripomnili, da nosi največ zaslug za zopetno poživitev telesne vzgoje v Gušta-n.iu nedvomno tovariš Osojnik Matevž, ki je žrtvoval premnogo uric za vzpostavitev telovadnice. 2e nekaj časa pionirji in mladinci marljivo telovadijo, sicer še v skromnem merilu, vendar pa se bo njihovo, število do konca leta nedvomno občutno zvišalo. —ci. Za napredek naše športne proizvodnje Kaj pravi Radi Finžgar, direktor tovarne športnega orodja „ESan“ Letos so Imenovali Rudija Finžgarja, znanega smučarskega tekmo, valca, za ravnatelja tovarne športnega orodja v Zgoši (»Elan«). Finžgar se je že izza otroških let bavil z izdelavo smuči^in je bil tudi na osvobojenem ozerihju med ustanovitelji prve smučarske delavnice. V tovarni »Elan« deluje že od vsega začetka. Glede na splošno pomanjkanje smuči, kakor tudi glede na nekatere pomanjkljivosti do. Sačih izdelkov smo obiskali novega vodjo podjetja z namenom, da bi se seznanili z njegovimi načrti., Na vprašanje, zakaj Je trg tako slabo založen s smučmi, je Rudi Finžgar povedal naslednje: »Tovarna Elan se je hitrol razvijala,, morda prehitro. Telovadnice so bile leta 1945 prazne, športniki brez orod. ja, potrebe po najrazličnejših rekvizitih. zelo velike. Začeli smo z lesnim oddelkom, potem še s kovinskim, sedlarskim, čevljarskim in čolnarskim-Kadri, s katerimi je podjetje razpela, galo, niso dorasli vsem nalogam. Letno smo izdelali več tisoč parov smuči, kvaliteta, (pa jei trpela zaradi tega, ker ni, bilo zaloge pravilno sušenega lesa. Morali smo hiteti. Seveda nismo" delali samo za potrebe Slovenije, temveč za vso državo. Zato je bilo raz. rheroma malo smuči v prosti prodaji, čeprav smo izdelali doslej .nad 25.000 parov«. , , « »Na smučarskem posvetu v Podko-i renu si govoril o pomanjkanju lesa. Katere vrste lesa so primerne za izdelavo smuči?« »V prvi vrsti jesen, poleg jesena pa še akacija, breza,, makovca, črni gaber in za mladinske smuči tudi bu. kev. Z nakupom lesa so težave, ker ga ni _ nikjer tolilko, da bi lahko pravočasno ustvarili zalogo. Smotrno bi bilo, ee bi lahko nakup lesa decentra-’ lizirali, če bi ga dobivali preko smu. čarskih klubov. V etem primeru bi lahko proizvodnja hitro narastla. Začeli smo še izdelovati lepljene smuči (Splitkein), kar pomeni dvig kvalitete in boljše izkoriščanje lesa«. »Kako Je danes z vašim strokovnim kadrom?« »Občutnd pomanjkanje, Imamo stro. kovnjake, vendar ne za vse panoge naše proizvodnje. Potrebovali ti mlade tehnike! absolvente Tehnične srednje šo|le, ki bi bili navdušeni za naše delo, ki je tako tesno povezano s -športom. Iščemo strojne in lesne tehnike, kakor tudi tehnika z brodar, sko-tehnično izobrazbo. Pogoji za delo in življenje so pri nas zelo ugodni: stanovanje, dobra menza, privlačna okolica sredi hribov, lepo delo. Cim nam bo uspelo izpopolniti strokovni kader, kar je za zdaj naša prva skrb, bo tudi kvaliteta, izdelkov napredovala«. , , »Se ti ne zdi, t*a/ Je pri vas področje dela preveč raznovrstno? Ali ne bi bilo bolje, da bi se omejili samo na iždelavo rekvizitov za široko po. trošnjc?« »Naša naloga bi bila vsekakor lažja, če bi izdelovali na pr. samo smuči in telovadno orodje, toda ozirati se moramo tudi na druge potrebe. Z a nas pomeni zadostno razbremenitev že dejstvo, da ne delamo več športnih čevljev; drugim nalogam bomo kos tem prej, ker računamo na nove kadre, na mlade športnike iz vrst absolventov TSS. V smislu letošnjega plana bomo proizvodnjo celo razširili. Začeli bomo z izdelavo Kandaharja, za mladino bomo oskrbeli nov tip smučarskih stremen »RUFI«, -v planu pa imamo tudi izdelavo valjčnih čevljev, preklopnih čolnov, sandolin, potrebščin za hokej in še kaj. Zlasti se borimo za to, da bi dvignili pro. izvodnjo lepljenih smuči, smučarskih stremen in tekmovalnih čolnov. V izdelavi telovadnega orodja smo že dosegli kvaliteto inozemstva; tudi drugi naši« izdelki bodo, čim bomo izpopol. nili vrzeli v našem tehničnem kadru, vedno bolj popolni in lični.« razen dveh. člani plavalne sekcije. Tud4 ostala društva so so pridružila temu tekmovanju- Bleičanl redno trenirajo v telovadnici in v malem bazenu v Toplicah. Priredili so smučarski tečaj, udeležujejo pa se tudi pro. stovoljnega dela na smučarski skakal, niči Člani ljubljanskega Železničarja se polnoštevilno udeležujejo zimske gimnastike, prav tako pa imajo redne zimske treninge plavalci kranjskega Železničarja, ki poleg tega- posvečajo veliko pozornost zbiramiu materialnih in finančnih sredstev. Celo naimiajša sekcija v Sloveniji Krka iz Novega mesta. ,ie poslala poročilo o tekmovanju svojega kolektfc/a. Medtem ko male plavalne sekcije z I vso vnemo tekmujejo, se naša glavna kluba Ilirija iz Ljubljane in mariborski Polet., kljub večkratnim pozivom, nista odzvala k tekmovanju. Vsekakor je vredno obsodbe, da se ta dva kolektiva zanimata vse preveč za razna gostovanja v tujini, namesto da bi posvečala prvenstveno pozornost svoji#! osnovnim in pa vsakdanjim problemom. ki jih je v tako velikih kolektivih precej. Zavedati se moramo, da tekmovanje za 10. obletnico ni samo sebi namen, da ni le tekmovanje zaradi tekmovanja temveč, da mora postati tista gonilna sila, ki tx> napravila prelomnico v delu naših o-snovnih organizacij. Ce bomo tako gledali na to tekmovanje potem nam bo nedvomno prineslo obilne in konkretne uspehe, ki se bodo zlasti odrazili v naših sekcijah, v poletni sezoni ko bo treba pokazati, ali je društvo pozimi spalo, ali delalo. 'P M. Na svoji seji z dne 23. II. Je sekretariat Fizkulturne zveze Slovenije na podlagi dosedanjih uspehov v tekmovanju ,za- 10. obletnico OF proglasil Smučarsko zvezo Slovenije Za najboljšo sestavno organizacijo in ji ob tej priložnosti podelil krasno in umetniško izdelan prapor. Ob zaključku tek. movanja bo sekretariat FZS ponovno ocenil delo vseh sestavnih organizacij in ob tej priliki podelil najboljši organizaciji prapor v trajno last. Pregled evropsUch in svetovnih prvenstev v hokeiu na iedu J Letos bo v dneh od 4. do II. marca v Parizu svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Prvenstva se bo udeležila tudi naša reprezentanca, ki se je pripravljala na Dunaju za to težko preizkušnjo skoraj mesec. Zaradi zanimivosti priobčamo pregled najbolj, ših moštev na vseh dosedanjih evropskih in svetovnih prvenstvih v hokeju na ledu. 191»; Les Avants — prfenstvo Evrope: 1. Anglija, 2. Belgija, 3.-4. Nemčija in Švica. 1911: Berlin — prvenstvo Evrope: 1. Češka, 2. Nemčija, 3. Belgija. 1912: Praga — prvenstvo Evrope (pozneje anulirano): 1. Češka, 2, Nemčija, 3. Avstrija. 1913: Monakovo — prvenstvo Evrope: 1. Belgija, 2. Češka, 3. Nemčija. 1914: Berlin — prvenstvo Evrope: 1. Češka, 2. Nemčija, 3. Belgija, 1920: Antwerpen — olimpijski turnir in neoficielno svetovno prvenstvo: 1. Kanada, 2. Amerika, 3. Češka. 1921: Stockholm — prvenstvo Evrope: 1. Švedska, 2. CSR. 1922: St. Moritz — prvenstvo Evrope: 1. Csit, 2. švedska, 3. Švica. 1923: Antvverpen — prvenstvo Evrope: 1. Švedska, 2. Francija, 3. CSR. . 1924: Chamonix — svetovno prvenstvo na olimpijskem turnirju: 1. Kanada, 2. Amerika, 3. Anglija, 4. Švedska, 5.—G. Francija in CSR# Milano — prvenstvo Evrope: 1. Francija, t. Švedska, 3.-4. Belgija In .Švica. 1925: Praga, Štrbske Plešo, St. Smoko-vec — prvenstvo Evrope; 1. CSR, 2. Avstrija, 3. Švica. 1926: Davos — prvenstvo Evrope: 1. Švica, 2. CSR, 3. Avstrija. 1927: Dunaj — prvenstvo Evrope: 1. Avstrija, 2. Belgija, 3. Nemčija. 1928: St. Moritz — svetovno in evropsko prvenstvo na olimpijskem turnirju: 1, Kanada, 2. Švedska, 3. Švica. 1929: Budimpešta — prvenstvo Evrope: 1. CSR, 2. Poljska, 3. Avstrija. 1930: Chamonix — prvemsvto sveta In Evrope: 1. Kanada, 2. Nemčija, 3. Švica. 1931: ICrynica — prvenstvo sveta in Evrope: 1. Kanada, 2. Amerika, 3 Avstrija. 1932: Lake Placid — svetovno prvenstvo na olimpijskem turnirju: 1. Kanada, 2. Amerika, 3. Nemčija. Berlin — prvenstvo Evrope: 1. švedska. 2. Avstrija, 3. Švica. 1933: Praga — prvenstvo sveta tn Evrope: 1. Amerika, 2. Kanada, 3. CSR. 1934: Milan — prvenstvo sveta in Evrope: 1. Kanada, 2. Amerika, 3, Nemčija. 4. Švica, 5.-6. Madžarska in CSR. 1935: Davos — prvenstvo sveta in Evrope: 1 Kanada, 2. Švica, 3. Anglija, 4. CSR. 1936: Garmisch-Partenkirchen — prvenstvo sveta in Evrope na olimpijskem turnirju: l, Anglija, 2. Kanada, 3. Amerika, 4. CSR. 1937: London — prvenstvo sveta in Evrope: 1. Kanada, 2. Anglija, 3. Švica, 4. Nemčija, 5.-6. CSR in Madžarska. 1938: Praga — prvenstvo sveta ln Evrope: 1. Kanada, 2. Anglija, 3. CSR. 1939: Zttrich in Bern — prvenstvo sveta in Evrope: 1. Kanada, 2. Amerika, 3. Švica, 4. CSR. 1947: Praga — prvenstvo sveta in Evrope: 1. CSR, 2. Švedska, 3. Avstrija, 4. Švica, 5. Amerika, 6. Poljska, 7. Romunija, 8. Belgija. 1948: St. Moritz — prvenstvo sveta in Evrope na olimpijskem turnirju: 1. Kanada, 2. CSR, 3. Švica, 4. Amerika, 5. Švedska, 6. Anglija, 7. Poljska, 8. Avstrija, 9. Italija. 1949: Stockholm — prvenstvo sveta in Evrope: 1. CSR, 2. Kanada, rika, 4. Švedska, 5. Švica, 6. Avstrija, 7. Finska, 8. Norveška, 9. Belgija, 10. Danska. 1950: London — prvenstvo sveta in Evrope: 1. Kanada, 2. Amerika, 3. Švica 4. Anglija, 5. švedska, 6. Norveška, 7. Belgija, 8. Nizozemska, 9, Francija. 1951: Pariz — prvenstvo sveta ln Evrope: uspehom. Kljub doseženemu napredku pa se je pokazalo, da mnoge fizkulturne organizacije premalo skrbno in varčno gospodarijo z zaupano, za njih tako važno imovino. Skozi eno leto opažamo, da večina telovadnih in športnih društev posveča vse premalo skrbi rednemu vzdrževanju fizkuiturnih naprav, kar povzroča veliko materialno škodo in onemogoča redno delo. Ni čudno, da znaša predlog proračuna Telovadne zveze Slovenije samo za popravila približno 25 domov okoli 20 milijonov dinarjev ali povprečno na dom oziroma telovadnico od 500.000 do 1 milijon din. Teh velikih izdatkov bi se lahko izognili na ta način, če bi upravljanje domov bilo redno, ne pa kot je poslal že skoraj običaj, da smo pustili propadati dom tako dolgo, da zahteva popravilo ogromne zneske. Iste primere imamo tudi pri športnih društvih, ki uporabljajo predpisanih 10'/» od dohodkov pri prireditvah namesto za vzdrževanje naprave za vse mogoče druge namene in zahtevajo potem velike denarne vso. te za popravila; Razumljivo je, da s trošenjem denarja na ta način ni mogoče pristopiti k resnejši graditvi no. vih objektov, ki so za razvoj telovadbe in športa nujno potrebni. Potrebno je, da vsa društva, ki imajo kakršnekoli fizkulturne naprave v upravljanju, uredijo gospodarjenje s svojimi sredstvi tako, da jim bo omogočeno objekt pravilno izkoriščati In obenem vzdrževati. Pričakovati večje pomoči za podpiranje malomarnih odnosov do fizkulturne imovine pač nihče ne more pri. čakovati. Res jeda se je ta napačen odnos, ki je nas*al dostikrat zaradi tega, ker forumi, ki so razpolagali z denarjem, dostikrat niso dovolj štedili in dajali denar neupravičenim prosilcem, v zadnjem • času izboljšal, toda še vse premalo. Potrebno je, da društva končno pričnejo iniciativno in samostojno reševati tudi ta problem. Druga napaka, ki je postala prav očitna v lanskem letu, je gradnja neštetih novih objektov, ki so jih začeli graditi leta 1948 in 1349, deloma pa tudi leta 1350, toda se kljub investiranju visokih denarnih zneskov in velike ko ličine materiala niso nadaljevali. Tako je n. pr napol dokončana gradnja ptujskega" in kranjskega stadiona, kopališč v Celju in še mnogih drugih objektov, na katerih se že skoraj eno leto ni ničesar delalo. Tako stoji danes ogromno objektov, katerih vrednost predstavlja več milijonov investiranega denarja, ne da bi iniciatorji teh del pokazali veselje do nadaljevanja teh del. Razlogi s katerimi se to poskuša opravičevati, so različni. Običajno se začenja pri izgovorih, da ni dovolj denarja, delovne sile, predvsem pa pomanjkanje volje. Res je. da so mnoge težave ki pa nc opravičujejo velike gospodarske škode, ki nastaja zaradi nenadaljevanja del. Pravilno bi bilo, da bi društva temeljito pregledala vse možnosti, ki jih je precej, in zastavila vse sile za uspešno dokončanje začetih del. Samo na ta način bodo lahko zagotovila nemoten in pravilen razmah fizkultr.re obenem pst kar ni male važnosti, ustva-variia možnost dobrega gospodarjenja. TD Boton se pripravlja za akademijo Telovadno društvo Beton na Gomil)-skem se marljivo pripravlja za akademijo, ki jo bo izvedlo v' počastitev 10. obletnice OF. Vsak teden imajo vsi oddelki redno vadbo v sindikalnem domu. Največ zaslug pri teh pripravah imata načeljiik Kozmelj Jože in načeJn'ca Tum* šele Boža. Pred kratkim je obiskal društvo tudi trener za odbojko iz Ljubljani* Vsi člani so večer za večerom marljivo prihajali na trening, sedaj pa se resno pripravljajo pod vodstvom predsednika Vitanca ter čakajo, kdaj bodo lahko nastopili na prostem. Smučarsko prvenstvo celjske gimnazije Preteklih 14 dni so izkoristili dijaki II. gimnazije za Izvedbo zavednega smučarskega prvenstva. Ker v Celju, ni snega, je 25 mladincev pohitelo na Mozirsko planico, 50 pionirjev pa na smučišča pod Tplstom pri Celjski kočL Pri mladincih je v smuku in slalomu sigurno zmagal Krivec pred Vernikom (oba iz IV. b), pri pionirjih jfji, je v smuku zmagal Trobiš (II. , dočim je bil v slalomu prvak 1Q get. ni Naprti (I. dj. Cunder Hagg: Iz švedske samote v.Ameriko Pred nekaj tedni je dobil vabilo za gostovanje v Ameriki svetovni rekorder v tenu na lii.uuum, Ceh Emil Zatopek, kar dokazuje, da Američani vztrajajo pri svoji dolgoletni tradiciji, ki obstoji v tem, da vabijo vsako leto najboljšega tekača na dolge proge iz starega kontinenta, na tekme v Ameriko, zakaj ravno dolgoprogaše/ Zato, ker Amerikanci edino v tej disciplini se niso kos evropskim atletom in predstavljajo le-ti za Amerike senzacijo. Dooriii sprinterjev, metalcev, skakalcev in celo srednjeprogašev imajo sami v izobilju, zakaj bi jih torej še vabili na tako dolgo pot, ko niso • prav nič zanimivi? Takemu vabilu se je pred osmimi leti odzval tudi doslej za Nurmijein najslavnejši tekač na dolge proge, sved Lunder tiagir. čeprav je divjala v svetu vojna in je moral prestati naporno pot čez Atlantski ocean v tovorni ladji. Svoje doživljaje s potovanja in gostovanja je zbral v knjigi pod gornjim naslovom, iz te knjige objavljamo v prevodu nekaj najzanimivejsih odlomkov, ki bodo bralcem osvetlili marsikatera vprašanja, ki so si jih morda česio zadajali ob gostovanju najboljših evropskih dolgoprogašev v Ameriki zaradi njihovih nepričakovanih porazov ali uspehov. Preden preidemo k svari, naj pripomnim samo še to, da je Hagg ena leto pred svojim gostovanjem v Ameriki, to je 1. 1942, izboljšal nič več in me ' mr.ni kot 10 svetovnih rekordov (od 1509 da 5000 m), od katerih so mnogi še danes zapisani v listah najboljših uspehov vseh časov. (Op, prev.). • •T .-i r’' * , Rodili sem se 31. decembra 1918 malo pred polnočjo v HerosiS v Jamtlandu, v gorati, severni pokrajini Švedske- 3 štirimi leti sem se preselil v Sorbygd in potem V Albacken, kjer še sedaj žive moji starši in sorodniki. Ne vem natančno, kdaj sem pravzaprav začel trenirati, toda bilo je to najbrže takoj, čim sem se naučil hoditi. Ce stanuje čtevek na deželi, kier mu sega gozd prav do same hiše, ima pri roki najboljše pogoje za trening, to ie gibanje na svežem zraku in zaupljivo razmerje, naravnost ljubezen do narave. Mi, ki : ni a a. o to siečo, da srno ie'rodili v" severnih krajih naše domovine, z. njenim baj-’ nim zimskim podnebjem, se, lahko poleg tega od rane mladosti večji del leta smučamo m si tako zagotovimo še en prispevek k celotni odpornosti in dobri Kondiciji-Resnično zanimanje za šport se je porodilg v jnenl pravzaprav šele 1.1934 — bilo mi je tedaj 15 let. Delal sem tista leta prav pošteno, zelo sem zrasel in se okrepil. Cim sem imel priložnost, sem tekal po gozdovih in treniral, kot je bilo le mogoče. Nisem pa imel preveč pojma o tem, kaj naj pri tem počnem, niti nisem vedel, če imam kakšne zmožnosti kajti doma nismo imeli športnega igrišča, pa tudi tekem niso nikdap prirejali. Zame, ki sem se srbel zadrževati v jeseni 193(5 ln v zimi 1937 v Henryjevih (op. prev. Henry Janssom-Kalame, Haggov rojak in ideal, tretji na olimpijskih igrah 1.1931) na. 5000 m) »loviščih za trening« v Kalarnu, je bilo tudi lažje kot ostalim najti pravo »inspiracijo«, če se lahko izrazim tako izbrano. Treniral sem v tistih mesecih res naporno; delal sem, kar sem mogel, da bi bil čim bolj vztrajen in hiter in ko se je začenjala letna sezona, sem bil nanjo dobro pripravljen. Tekal sem na smučeh vso zimo. bredel po snegu, se poganjal po cestah in gozdnih stezah ter čutil, da sem v formi znatno boljši kot prejšnje leto. Z leti sem dobil tu in tam dobre nasvete strokovnjakov, trudil sem se pa tudi s proučevanjem svojih nasprotnikov spoznati, kar se #e bilo možno naučiti 'o/teku. Za glavni princip svojega treninga sem si postavil izuriti se v hitrosti, kondicija bo že prišla sama kot dodatek, ko človek, poveča hitrost; zato sem si prizadeval teči kar najbolj sprošeeno. Zdelo se mi je, da »plovem« lažje in bolj sproščeno kot mnogi drugi tekači ln to je povzročilo, da sem začel verovati v sebe. Imel sem srečo, da sem doraščal v sicer preprostih, foda za telesni razvoj naravnost idealnih razmerah. Imeli smo doma .dosti priložnosti gibati se na svežem zraku in delati pod milim nebom. Telovadbe v pravem pomenu besede nisem nikdar gojil, toda če človek dela v gozdu, na reki, na poljih in lokah, se mu telo samo od sebe okrepi in postane prožno, mišice pa dobi tako prožne in močne, kot bi bile iz jekla. Kdor je to doživel, me bo razumel. Trening, ki obstoji v podiranju drevja, res ni slab, niti za roke, niti za hrbet. In kadar pomagaš pri plavljenju lesa, se naučiš budnosti in odpornosti. Kmečko delo da mlademu človeku res vse, kar si more želeti. Ta »naravna« tek/vadba mi Je gotovo pomagala obdržati sproščene in pokorne mišice. Na niih ni bilo ničesar zavozlanega ali zvezanega. Te mišice sicer izgledaio bolj »zenske*, toda nikoli se ni?»m pritoževal zaradi pomanjkanja sile, ki jo imajo v sebi! u ima a* agmsa .tudi te, da se le flgvejs .■. deželi, v majhnih občinah in majhnih razmerah, se cesto učimo misliti nekoliko drugače in globje, kot pa ljudje, ki se samo pode med avtomobili in avtobusi ter jih stalno moti telefon, medtem ko mi blodimo ure in ure po gozdu. Na ta način preživljamo v duši zelo, zelo mnogo, tako, da dosežemo popolnoma drugačno duševno ravnovesje i Gundar Hagg trenira... in doraščal daleč od velikih mest. MI, ki rastemo na kot otroci velikih mest. To je edino, kar morem reči k pojasnitvi svojih «ve-tovnih rekordov in uspehov na tekališču. * Ko sem H. maja 1943 zapuščal Švedsko, sem bil že najmanj v tako dobri kondiciji kot prejšnje leto (ko je izboljšal deset svetovnih rekordov — op. prev.). Preizkušal sem svoje moči v raznih tekih na treningih s kolegi v Gavlu in videl, da tečem enako sproščeno in lahko, kot v preteklem letu. Nikjer mi ni nič manjkalo; tako srce kot pljuča so delovala brezprikorno. Z drugimi besedami: pričakoval sem lahko novo uspešno sezono. Ko sem prebrodil na palubi »Saturna« prvo tesnobno razpeloiegje, ge® tslipj piie.ei trgiirsti. Fevgljstvs Ig^S je napravilo vse, da bi se' mi pri njih dobro godilo ift da bi se nalezel dobrega razpoloženja. Čeprav si na palubi »Saturna* nisem mogel privoščiti ravno veliko izprememb, sem vendar delal, kar sem mogel. V družbi smo streljali z loki in metali puščice ter prirejali majhna tekmovanja; vsak od nas se je pac trudil Po svojih možnostih, da bi nam čas potekal kar najbolje. Nekajkrat na dan sem tekal po takozvanem »kravjem mostičku«, ki je bil speljan v sredini ladje po vsej njeni dolžini, toda morje je bilo včasih zelo razburkano, ladja se ie gugala in ker je til »mostiček« ozek, sem moral gledati v nebo in se točno držati proge. Na začetku potovanja je bilo tudi zelo hladno. Moral sem ležati dva dni v kajuti, ker 1e pihal močan veter, toda morske bolezni le nisem dobil. »Saturnus« je bila velika in moderna ladja, Intela ie 5000 ton in je bila dolga 160 metrov. Pravili =0 mi, da bom imel na njej na razpolago ravno progo, dolgo celih 120 m, toda kot se je izkazalo, je merila le okoli 70 m. Ladja, seveda ni bila grajena kot športni stadion in menda sploh ni treba posebej praviti, da tekanje Po trdih deskah njene palube ni bilo najboljše zdravilo za onega, ki se je od mladosti navajen gibati le no gozdovih in menkih logih in ki se je tudi v dobi vseh let svojega aktivnega tekmovanja izogibal, kolikor se je le mogel, trdim tlom in z ugaski pokritim tekaiiščem. Tudi ni bilo možno teči vsaki dan. Ladja se je često tgjco gugala m premetavala, da je bilo za ude res nevarno, preganjati Se po tistem ozkem hodniku, širokem komaj poldrugi meter. In kadar je nastala velika sopara, se tudi nisem mogel brezgjavo poditi po palubi. , Tr> mi ,e trgalo živce, tega ng morem tajiti. In sicer | teffMr SSTNfffi «5- tiM Pvn^žtali čas plovbe za družabnika edino še morie, ne- nismo Leli kaj počiti1. $° 86 VCa$ih obupno v,?kli’ ker teden, ko smo plulj * polno hitrostjo k mestu, kamor smo bili namenjeni — v New Orleans — je vladala naravnost fantastična sopara. Okušal sem fo vlažno, dušeče podnebje, ki bi mi pri prvem startu na prvenstvu Amerike skoraj spodneslo noge. Tisti, ki ni sam doživel uči-nkoV tropskega podnebja na lastni koži, si ne more niti nred-stavljati, kako to podnebie izse=a iz človeka Vso silo in iniciativnost. Človek si žeti !e ležšti in snati ter ima občutek, da ni sposoben za nobeno stvar. V duhu sem že videl zaspanega in zbitega švedskega rekorderja, kako slarta na. ameriških tekališčih in .postaja lahek plen tekačev, vajenih tamkajšnjega podnebja. irr r — - (Dalje prihodnjič! A Planica bo snet oživela Ze daljšo dobo pripravljajo člani Organizacijskega komiteja Vse potreti-Co za čim lepšo izvedbo mednarod-®tga smučarskega tedna v Planici-Letos skokov na veliki mamutski skakalnici ne bo. Toliko večje bo torej ^nimanje za skoke na 80-metrski skakalnici, ki so pravzaprav meja športnega smučarskega skoka, kajti skoke nad 100 m uvrščamo v posebno Panogo smučarskega športa, ki jim Pravimo poleti. Skčki na tej skakal-niei bodo tako po svoji daljini, kakor P° lepoti, *0rav gotovo znatno lepši kakor bi morda bili na 120-metrski skakalnici, kajti skakalec mora na jakšni skakalnici pokazati' ne samo hrabrost in drzen let po zraku, tem-'et mora do potankosti poznati teh-hiko smučarskega skoka od naleta do “Oskoka, če hoče doseči primerno da-IJmo in lepo oceno za slog. Poletov ha velikih skakalnicah stilno ne oce-hJujejo. Toliko bolj pozorni pa so Mednarodni sodniki na skoke na taksnih skakalnicah, kakor je naša osemletka, ki je po mnenju strokovnjakov ena najboljših na svetu. Povsem hapačna je misel, da je Planica neza-hlrniva, če ni skokov na veliki skakal-h'cL Težko Je reči,, kdo bo zmagova-:tc! Naši 'skakalci se bodo morali z •hozemci ostro boriti, če bodo hoteli noseči vidnejše uspehe. Imena Bradi, Lschanen, Klopter, Eder in še številni 0ru8i, se bodo prav tako borili, da si pSv°je častno mesto v tej veliki borbi. dosedanjih" prijavah moremo ugo-'°viti, da bodo borbe izredno ostre, Predvsem v alpskih disciplinah in tekih, kjer se tudi nekateri naši tekmo-vaici uvrščajo med najboljše v Evropi, rudi v teh disciplinah bodo nastopili heltateri vidnejši predstavniki iz ino-^omstva, predvsem alpski smučarji, *»e moštvi v treh tekmah borili a, tiajH močmi in vsakdo, tako med gle-to Cl! kakor med igralci je menil, da najipravičnejša odločitev- Dose-Ua ligaš subotiški Spartak ne samo, stvjp,1 m°gel premagati petega na le-Orjr 1 *L zvezne lige, ljubljanskega tri , ’ temveč je, če seštejemo vse bt^i ®hme imel manj od l^e- V Su-Poj. 1 sta imela nasprotnika vsak svoj Pole?" y Zagrebu je imel Odred prvi j6 ne,s ln prvi podaljšek, Spartraiku pa daijšp?adel drugi polčas In drugi po-r*edev ’ medtem ko je Odred prejšnjo ,JQ v Ljubljani, kakor smo že polt^ Zamudil edinstveno priložnost, BeštJ6 bil ves čas igre v premoči. Ce V,ehHm° prednosti obeh društev v je ,lrl ■ h tekmah, dobimo rezultat, dra Sjw, 300 minut igre imel Odred 195, h&kln - Ea 105 minut. Ali bo žreb res teh r!!1-611 tistemu, kateremu bi po je dPlT^Un^h prej pripadal? Kopilovič in da nima sreče pri žrebanju dar J0 k dal prednost Fajonu. Ve-n-Odreflre6a nl bila niti tu naklonjena lzviefc?Cem, ker je njihov kapetan Ro L"1 listejc z napisom »premagani«, čo ^ videli igralce Spartaka, kako Vesel-"6*1 na igrišču poskakovati od žgodii8' Sm° tak°3 razumeli, kaj se je in p‘.°' Rupar se je vsedel na zemljo Hor,,.Za glavo. Saj je bila vsa na-ker Sobarha zaman. Hudo mu je bilo, borijo Vsi £antie njegovega moštva Mar. -r *evi’ Pesebno po on in Ku-loda knj je hotel. Vsi njegovi So se zbrali in odkorakali v -tiri], z zavestjo, da so igrali In se tfcj- J’ *akor 5e&_______________ L- kako-r so pač najbolje mogli batpjJ SP "tekmo »izgubili« samo na stVu v1" Zato bodo v letošnjem prven-bopljp a ievali svoje tekme z enako Min °'stj° in še z bolj izpopolnje-lhiheZrHlem ler bodo igrali z enako &tva do svojega kluba in občin- iVsa,ka -fV zadnjih treh tekmah. 3 bo enako važna tako em, kakor jia, tuj@Q igrišču, vseh ugodnih prlidžnostl. Spartakov-cem pa se je poznalo, da so pridobili na kondiciji in da imajo nekoliko več izkušenj v tako važnih tekmah, ki sojih pridobili kot člani I. zvezne lige. Začetek tekme v Zagrebu je to tudi pokazal. Saj so bili igralci Odreda precej pod vtisom važnosti odločilne tekme, dočim so se Sparta-kovci, kot izkušenejši takoj znašli. Tudi vodstvo, ki so ga dosegli, je bilo bolj plod nervozne igre Medveda, in Bencika, kakor njihove premišljene kombinacije. Bencik in Medved sta se pozneje sicer precej popravila, posebno slednji, ki je igral odlično, posebno z glavo pri visokih žogah, ko je uspešno reševal mnoge nevarne situacije pred svojimi vrati, vendar je bil za spoznanje slabši od Ruparja, ki je bil kot rečeno, s Kumarjem najboljši Igralec ljubljanskega moštva. Bencik pa je pozneje naredil še eno napako, ko je pri prostem strelu, ki ga je precizno izvesti Kopilovič, pustil, da so m-u njegovi igralci naredili le delni in ne strnjeni zid, tako da je Kopilovič natančno našel prest zgornji levi kot. Udarec je bil izveden iz precejšnje razdalje, približno nad 20 m in je po našem mnenju -pencik imel časa, da bi interveniral: Toda na splošno presenečenje je samo pogledal za žogo, ki se je znašla v mreži. Najbrže je mislil, da bo šla mimo gola. V krilski vrsti so bili vsi trije prav dobri: Fajon je dobro gradil Igro in povezoval obrambo z napadom, Lesjak se je požrtvovalno boril in odlično čuval nevarnega Kopilo-viča, Osrečki pa je bil tehnično najboljši In je imel največ smisla za kombinatorno igro. V najŠadu pa se je tokrat odlikoval le Kumar, ki je bil nadvse požrtvovalen In borben, kar je dokazal z o-bema doseženima goloma, dočim Haclerju ni šlo. Tudi on se je precej trudil, vendar je bilo videti, posebno v drugem polčasu, da je precej utrujen še od nede-ljske tekme v Ljubljani. Piska.r je bil na levem krilu vsekakor boljši, kakor v Ljubljani in je imel več dobrih potez ter precej zasluge pri prvem golu, ko je lepo preigral Clkoša II- im Bogešiča. Pelicon se je trudil kakor vsi ostali ln je največ vzdržal, saj je bil do konca popolnoma svež. Edino tfazbornik je igral približno enako, kakor v Ljubljani. On je tudi zamudil priložnost za zmago, ko mu je Hacler v 4. minuti drugega podaljška odlično podal žogo sam nekaj metrov • pred Glončakom vendar ni znal streljati, tako da je šla žoga vzporedno z vraitmi, *a katero je priletel Piskar, toda to je bil že v offsideju in ne bl nič spremenil, četudi ne bl zgrešil gola. V moštvu Spartaka je Ml najboljši in najnevarnejši vsekakor Kopilovič, ki je bil zelo prodoren, saj je dosegel oba gola. Poleg njega sta se v hapadu odlikovala še Pala.tlnus tol Gerneri, dočim sta bila Gemeši in Prčič nekoliko slabša. Cela krilska vrsta je svojo nalogo zadovoljivo rešila, dočim se je v obrambi odlikoval samo Bogešič. Njegov soigralec Latki je za, njim precej zaostajal, dočim vratar Glončak ni bil tako siguren, kakor v Ljubljani. Igra v Zagrebu ni bila tako fa.ir, kakor v Ljubljani, ker je šlo za odločitev. Spartakovcl so igrali zelo ostro, včasih tudi preostro, pri Odredu pa se je tudi Hacler enkrat spozabil-Sodnik Damiani je z ozirom na važnost tekme dovoljeval ostro igro in jo ni sekal, vendar je vse nedovoljene prekrške videl kaznoval. Zdi se nam vseeno, da je imel sodnik Kranjc prejšnjo nedeljo yeč avtoritete pri igralcih, kakor Damiani v Zagrebu-Občinstvo se je obnaša-lo športno in je odobravalo lepe poteze- tako enega, kakor drugega moštva. Presenetilo nas je veliko število ljubiteljev nogometne igre v Zagrebu, ki so se zbrali na igrišču, čeprav je bil delavnik in čeprav niso bili zainteresirani nad izidom tekme. Moštvi sta nastopili v enakih postavah kakor v Ljubljani, le da je vrata Odreda branil Bencik namesto Segale, M je pred tekmo zbolel. Ing. Mirkovič Dragutin. novozapadli sneg delal največje pre-glavice. Pravo tekmovalno borbenost je pri tekačih pokazal Tone Pogačnik, ki je bil za prvenstvo izvrstno pripravljen ter je hotel za vsako ceno obdržati naslov prvaka države. Pogačnika odlikuje neverjetna vztrajnost, ogromna volja In borbenost, ki je nismo zapazili pri nobenem drugem tekaču. Prvenstva si prav gotovo ni priboril slučajno, njegov nastop pa je lahko za zgled vsem ostalim, kako se je treba za važnejša tekmovanja pripraviti in kako je treba biti vztrajen od starta do cilja. Pri tem pa ne smemo podcenjevati uspehov ostalih tekmovalcev kakor Razingerja, dalje Kordeža in Knifica. Tudi oni so sicer pokazali vse svoje sposobnosti, toda verjetno, da na tekmovanju niso bili dovolj razpoloženi, ali pa so uporabili nepravilne maže. Toliko večji pa je uspeh mlajših tekmovalcev, kakor Pavčiča, Kart-dareta, Hlebanje, Urbiča in drugih, ki se že uvrščajo med elito najboljših jugoslovanskih tekačev. Pri alpskih vozačih smo ugotovili pravo prelomnico med onimi tekmovalci, ki so bili vso sezono do prvenstva v inozemstvu, kjer so nastopali na največjih evropskih prireditvah. V mislih imam Muleja, brata Lukapca, Ste. fefa in Cvenklja, ki so nas s tehnično dovršeno vožnjo nadvse presenetili. To je skupina tekmqvalcev, ki se povsem loči od ostalih in ki verjetno še dolgo ne bo imela resnih tekmecev pri/osta-lih jugoslovanskih alpskih smučarjih. Se drugo, kar moramo ob tej priložnosti podčrtati, je viden napredek tudi naših tekmovalk v alpskem smučanju ki so na tem prvenstvu dokazale, da počasi prehajajo lz povprečne ravni v pravo zagrizeno tekmovalno borbo. To nam pričajo tudi rezultati. Se do nedavna smo lahko sklepali, da bo na prvenstvu prva ali Katnikova ali pa Lukančeva. Danes pa ugotavljamo že pri rezultatih c^tro borbo ne samo dveh tekmovalk, temveč petih, celo šestih smučark, kar nam nazorno priča, da so se tudi nekatere druge mlajše tekmovalke približale najboljšim. Spregovoriti moramo še nekaj o tekmovalcih ostalih republik. Ugotoviti moramo tudi pri njih lep napredek čeprav niso mogli poseči v borbo vidnejša mesta. Prav gotovo je vsem tekmovalcem ostalih republik letošnje prvenstvo nudilo nove možnosti nadalj. njega razvoja, saj so mogli opazovati naše vrhunske tekmovalce, v razgovoru z njimi odstraniti to ali ono na-pako in se tako že sedaj pripraviti za svoja nadaljnja domača tekmovanja, ki jim bodo prinesla novih razvojnih možnosti. No, sedaj pa še nekaj o organizaciji tekmovanja, o disciplini tekmovalcev in o funkcionarjh, o čemer se danes mnogo razpravlja. Letošnje državno prvenstvo je bilo, kot smo že v začetku ugotovili, resnično množično in vsestransko. Vsebo valo je vse smučarske discipline In je bilo tako obsežno, da so morali organizatorji v enem samem dnevu pripraviti kar tri discipline. Razumljivo je, da so pri tem obstojale .objektivne težave in je bilo treba zanje temeljitega premisleka. Zato ni čuda, da se je več. ogromno preglavico predvsem tehničnemu vodstvu, ker je bilo skoraj • ne mogoče pripraviti v tako kratkem času progo za smuk, ker vemo, da je prav proga v takšnem trenutku lahko usodna za marsikaterega tekmovalca. Razumljivo je, da bl'morali organizatorji tudi na to pravočasno pomisliti in bi morali biti za takšno priložnost NEMO PROPHETA IN PATRIA.. (Pogačnik: »Poglejte, to so prave črke, ne pa tiste v »Poletu« ki so visoke komaj 15 milimetrov«) budnejšt ter si preskrbeti kakršnokoli pomoč. Nastal je nesporazum, tako da so nastopili samo člani, članice pa sploh niso prišle na vrsto. Po našem mnenju bi moralo vodstvo pri tem samoinlciattvnejše ravnati in odločiti, ali tekmovanje v takšnih okoliščinah sploh odpade, ati pa se ga izvede pozneje, takrat pa seveda organizacijsko brezhibno. Torej v bodočnosti ‘v takš- nem primer i več odločnosti! Nasprotno 'ia smo ves čas tekmvanja ugotavljali, da so bili nekateri tekmovalci, predvsem vrhunski, skrajno nedisciplinirani, nergaški in pokazali popolnoma nepravilen odnos do funkcionarjev. To velja predvsem za nekatere alpske smučarje, ki so s svojim nediscipliniranim vedenjem, ne samo slabo vplivali na celotno tekmovalno razpo. loženje, ampak so temu ali onemu opazovalcu nuditi lepo priložnost, da siflje lahko ustvaril pravilno podobo športnem vedenju naših vidnejših smučarskih reprezentantov. Enkrat za vselej je treba vedeti, da je tekmovalec in funkcionar ena celota in mora zato vladati med obema tovariška harmonija, ker sicer nr moremo priča< kovati ob zaključku kakršnegakoli tekmovanja lepih rezultatov. Tekmovalec mora vedeti, da je na tekmo* , vanju samo tekmovalec, in noben priganjač, še man) pa predrzen vsiljivec, ki bi lahko s svojim vedenjem kvaril celotno prireditev. Za vsako nepravilnost so dopustne regularne pritožbe v okviru obstoječih pravil, vsako nešportno vedenje, zabavljanje in godrnjanje pa je treba ostro obsoditi. Ob koncu bl omeniti’ §e to, da so prebivalfci Kranjske gore, v mislih imam mlade športne moči, ves čas tekmovanja stati ob strani ln niso niti z najmanjšo kretnjo pomagati, orga. nizacijskemu vodstvu. Ce je katerikoli funkcionar zaprosil to ati ono osebo, da bi pomagala bodisi, pri trasiranju proge, pri tlačenju snega ati podobno je vedno dobil isti odgovor: »Koliko pa boste plačati?« To nešportno kretnjo in netovariški odnos moramo ostro grajati, ker smatramo, da bi bila dolžnost teh ljudi na takšnem tekmovanju priskočiti na pomoč in pomagati kolikor je pač v njihovi moči. Letošnje državno prvenstvo nam je torej prineslo novih izkušenj in nam odkrilo nove napake. V bodoče se bo treba izogniti vsem tem napakam, kar je želja številnih ljubiteljev zimskega športa, ki si želijo vzorne organizacija in pravega športnega duha na vseh tekmah, od društvenih, pa do republL ških in zveznih. Koledar prireditev, ki ga" je letošnje leto pripravila Sabljaška zveza Slovenije, je Obetal biti prav za tekoči mesec najbogatejši, tako po številu prireditev, kakor tudi glede pestrosti. Kot prvo naj bi bilo na programu mladinsko republiško prvenstvo posameznikov, temu pa naj bi sledilo prven. stvo posameznikov v zveznem merilu. Posebno zanimivo bl bilo mladinsko prvenstvo, ker bl bila udeležba na njem v primerjavi z lanskim letom številnejša zaradi sklepa FIE, ki določa, naj se starostna meja mladincev pomakne od dosedanjih 18 na 21 let-Naslednji važni tekmovanji pa naj bl biti Izbirno tekmovanje članov ln članic v zveznem merilu in pa udeležba naših sabljačev na svetovnem sabljaš. kem prvenstvu, ki bo kpnec marca v Stockholmu. Utemeljeno bi domnevali, da je koledar teh prireditev sestavila SZS v sporazumu z MSJ v Beogradu, ta pa naj bi upošteval koledar medna.rod-krat pripetila ta ali ona nepravilnost, j nih tekmovanj, ki ga je predvi. .predvsem' pa zadnji dar. tekmovanja, dela FIE v Parizu. Ne le, da bi bila ' ko je bil na programu smuk za člane sestava koledarja po takem načinu in članice. Novozapadli sneg je delal | edino pravilna, omogočila bi tudi Kako je z „zlato sredino” v košarki ? Košarka je športna igra, pri kateri je višina igralca izredno važna in odločujoča. Pred vojno, leta 1937, je ameriški trener Mac Ferson sprejel v svojo ekipo le- takšnega igralca, ki je bil visok najmanj 1.85 m. Takrat je bila košarka igra »velikanov.« 'Ko je prišlo na dan pravilo »3 sekund«, ki je sicer že staro 12 let, potrjeno in sprejeto Pa je bilo šele na kongresu FIB avgusta 1948, so odločilno posegli v Igro tudi manjši igralci-Premoč visokih igralcev, ki so po navadi igrali »pivotmana«, je bila končana. S tem pravilom so bile prav posebno prizadete ameriške vrste. Vendar, kaj hitro se je našel Izhod-Zaživele sa nove številne kombinacije. Prejšnji »pivotman« se je vnaprej predstavljal" kot graditelj Igre. Na vprašanje, kdo bolje uspeva, igralec visoke, srednje ati majhne rasti, moremo takole odgovoriti. Na olimpiadi v Londonu je sodeloval igralec Bob Kurlan, ki je bil visok 2.13 m ln je bil član ekipe olimpijskega zmagovalca v čigar ekipi je bila povprečna višina igralcev okoli 2 m. Torej vidimo, so biti olimpijski prvaki zelo visoki Igralci. Nedavno svetovno prvenstvo v košarki v oktobru lanskega leta v Buenos Airesu ter tekmovanje'predstavnikov držav ljudskih demokracij v Pragi v avgustu 1950, pa je dokazalo, da * so tudi Igralci srednjevi-soke’ rasti lahko dobri in še zelo dobri košarkaši. V Buenos Airesu So igrali (izVzemši Oscarja Furlonga, Argentinca, ki je visok 188 cm in je bil najboljši Igralec svetovnega prvenstva) tudi igralci nižje rasti, ki so pokazali sijajne partije. Na prvem mestu naj omenimo Amerikanca Wil)iama Reesa (visok. 179cm) ln Johna Staniča (179cm), po poreklu Jugoslovana, lr! je kljub temu, da mu manjkajo na levi roki trije prsti, odličen igralec. Glavne la- stnosti omenjenih dveh so: izredna V prazen prostor, takg da. §§ je znašel bnina, nizek (iribling in krasen met, izveden v dvojnem skoku. Član ekipe Ekvadorja, Fortuno Munos, prav tako srednje postave, je s svojo hladnokrvnostjo in sigurnostjo Vedno onemogočal nasprotniku uspešno zaklju-čenje kombinacij. Bil je najbolj ko. risten igralec svoje ekipe. Močan Argentinec Gonzales (179 cm) je izreden igralec drlbllnga, prav taiko Ci-leanec Zoržano In Belgijec Keč, Francoz Jeack Petrle in Fernan Guean, od katerih nima nihče nad. 180 cm. V Pragi so kitajski košarkaši biti enakovredni najboljšim predstavnikom Sovjetske zveze. Njihova Igra nas je spominjala na Korejce, ki so bili pre. senečenje na olimpiadi v Londonu-Kitajci so majhni Igralci (največji je imeli 181 cm), vendar izredno moč. nih nog in vitkih mišic ter odlični teh-nlčarji in po naravi izredni »finterjl«. Tl igralci so se dobro zoperstaviti odličnemu Lisovu (175 cm), ld je najboljši sovjetski Igralec. Korejci so prinesli v Južno Ameriko in Evropo, kjer se gostovati, poseben način meta na koš. Ta 'met imenujejo sedaj »korejski met«. Proti temu metu so visoki igralci skoraj brez moči. Ce pa jim le uspe preprečiti ga, napravijo sigurno osebno napako Ta met je v bistvu skok igralča, ki v zraku, ko je popolnoma iztegnjen, napravi še en trzaj ln v Istem tre. nutku nad glavo z Izredno preciznostjo meče v koš. V Pragi sta igrala tudi dva sovjetska igralca, Konev in Korkija, ki imata skupaj 4 m. Jasno je, da igralec z višino 2 m lahko napravi nekaj, česar Igralec, visok le 1.70 m, ne zmore. Vendar pa se ta razlika pri košarki lahko na. doknadi na drug način: s splošno tehniko, s tehniko meta, ki je zelo različna, z individualno tehniko, brzl-no itd. Ze dalj Časa se govori o »zlati sredini« v košarki. Zlata vreden ali idealen tip košarkaša je igralec, visok med 180 cm in največ 190 cm. Po miš. ,ljenjy generalne^ gekretarjs FIB, g. Johnsa, se je to zelo dobro opazilo na prvenstvu v Buenos Airesu, Današnja košarka se opira skoraj, izključno na brzino in dinamičnost igralca. Temu načinu igre pa preveliki Igralci ne odgovarjajo. Borba za uveljavljanje majhnih igralcev nB eni Ih velikih na drugi strani je »trajna. Točno pa je le erio: moderna košarka igralcev majhne ra. sti ni uničila. Mihajlo Karto Kategorizacija igralcev in klubov Na zadnji seji Je Košarkaška zveza Jugoslavije napravila kategorizacijo igralcev in klubov V zveznem razredu so tile -Igralci: Popovič, Gec, Sokolovlč, Ka-lember, Demšar, Godjič (Crvena zvezda), Engler, Lecl, Stankovič, Marjanovič ln Novakovič (Partizan), Nikolič (BSK), Blaškovlč (Mladost-Zagreb) in Amon (Ze-lezničar-Ljubljana). Za klube zveznega razred* pa so bili proglašeni vsi člani zvezne lige. V prvem razredtr so člani republiških Ug, v drugem pa vsi ostali. Določena je moška državna reprezentanca za svetovno prvenstvo ■ Za bližnje evropsko prvenstvo v košarki, ki bo v Parizu Je zvezni kapetan Aleksander Nikolič izbral za skupen trening naslednje košarkaše: Gec, Sokolo-vič, Kaiember, Demšar. Bjegojevič, Popovič, Godjič, .Jovanovič ln Curčič (Crvena zvezda), Marjanovič Loči, Engler, Blagojevič, Stankovič, Stojičevič,. Nova kovič, Lazič (Partizan), Blaškovlč. Roler, Orlovič (Mladost-Zagreb) ter Nešič (BSK). Zdrtlič (Zadar) RadojčIC (Proleter-Zre-njanin) ln Amon (Zeleznlčar-LJubljana) Skupščina NK »Fužinar« V začetku tega meseca Je NK »Fu.žl-nar« podal obračun svojega dela Pri pregledu delavnosti kluba se Je izkazalo, da je bilo dosedanje delo zelo pomanjkljivo in mlačno, prav posebno pri vzgajanju dobrega kadra. Tudi varčevanje z rekvizJtt je bilo slabo, tako. da danes vodstvo kluba, kljub temu. da je z. rekviziti še lesi dobro preskrbljeno, ne more trditi, da Jim bo zadostovalo za uspešn,o delovanje. Dognali so tudi, da je bila disciplina posameznih igralcev minimalna, kar Izkazujejo tudi rezultati, doseženi v pretekli sezoni, vsem republiškim zvezam In njihovim društvom ter sekcijam pregledno in uspešno delo- Ugotoviti pa je treba takoj, da je SZS sestavila program tekmovanj brez vsakršnega razporeda iz Beograda. Da SZS v 1em koledarju omenja nekatera tekmovanja zveznega značaja, kaže le na to, da pravilno pojmuje potrebno izbiro za važnejša mednarodna srečanja. Zanimivo je, da ni MSJ še do danes poslal zapisnika skupščine v Beogradu, čeprav je od tega pretekel že poldrugi mesec in se zato tudi ne moremo čuditi, če SZS še danes nima koledarja tekmovanj v zveznem merilu. Pred nekaj dnevi pa je MSJ le nakazal delček koledarja. Javil je SZS, ' da naši sabljači ne odpotujejo na sve. tovno prvenstvo v Stockholm, ker baje nimajo izgledov za dober plas.^ man, da pa bo od 24. do 26. marca v Meranu študentsko sablji! ško prvenr stvo, ki ga organizira italjanska štu. dentstai športna zveza (CUSI) in ki se ga bodo udeležila tudi jugoslovanski študenti-sabljačL V ta namen je bilo določeno izbirno tekmovanje v Zagrebu dne 24- in 25. februarja. Slo. venski sabljači so se za to izbirno tekmovanje temeljito pripravljati, saj so večinoma le študenti. Obenem pa šo postavili tudi termin za svojo letno skupščino, ki naj bi bila včeraj in danes. Tik pred odhodom v Zagreb pa je SZS prejela brzojavno obvestilo, da izbirnega tekmovanja ne bo. Ponovno sporočilo, ki ga je MSJ poslal v Ljubljano šele zadnji dan februarja, pa je določil 3. in 4. marec za izi bimo Studensko tekmovanje, ki bi moralo biti že pretekli mesec. Kaj je preostalo SZS, kot da je takoj preklicala v dnevnem časopisju že dolo. čen termin letne skupščine, in zopet obvestila prizadete, naj se pripravijo na odhod v Zagreb. Da pa bi bila stvar še bol) zapletena, je MSJ že takoj naslednji dan preko Zagreba Obvestil SZS (tokrat že četrtič) da izbirnega tekmovanja lz neznanih vz.ro. kov zopet ne ba Tako je preklic skupščine ostal, ostali pa so tudi za tekmovanja neizkoriščeni dnevi. Povrh vsega pa eo naši sabljači izvedeli — pa ne morda od MSJ, ampak lz časopisov — da bo zadnje dni v tem mesecu tudi svetovno mlndin. »ko prvenstvo v Parizu. Na vprašanje, ki so ga poslali v Beograd, so prejeli odgovor, da je vest točna ih da bi bilo lz finančnih razlogov najprimernejše, če bl bilo študentsko iz. bimo tekmovanje za Meran tudi hkrati Izbirno tekmovanje za Pariz-Povsem pravilen je bil sklep naše Sabljaške zveze, da ni mogoče združiti teh tekmovanj, ker gredo v Meran le študenti univerz, medtem ko bi morali sodelovati pri drugem tek. movanju vsi mladinci, ki. so se plasirali v predhodnih republiških mladinskih prvenstvih. Spor še ni rešen in radovedni smo, kakšen bo zaklju. ček, , - j Ze lz tega kratkega izvlečka letošnjega koledarja esbljašklh prireditev je jasno, da je pod takimi okoliščinami vsako uspešno delo sabljačev onemogočeno. Vse lepe besede -skega kluba ASK in premagali Polet 48:36 (16:J6), nato pa mariborskega Železničarja 57:37 (23:23). benosti in nenehnemu napadanju. Te svoje prednosti danes ni izrabil. Sobočan, ki je našel njegova »slaba mesta«, ga je z močnim krošejem v drugi rundi, ki ga je plasiral točno v njegovo brado, položil za nekaj časa na tla. Morda bi kakšen drug boksar obležal do deset, toda »trdi« Vivod se je po nekaj sekundah dvignil in bil v tretji rundi Sobočanu celo enakovreden. Sobočan je inteligenten boksar z dobrim refleksom in močnjm ‘udarcem. Stanje 8:4 za Jedinstvo. Zagrebčan Peterfaj je morda menil, da bo z Ljubljančanom Vilharjem v polsrednji kategoriji hitro opravil. Tako gre vsakemu, ki ne pozna Vilharjevega boksa. V prvi rundi je bil Zagrebčan morda celo nekoliko v premoči, toda v drugi in v tretji rundi, je Vilhar v polni meri izkoristil svoj močni udarec in eksplozivnost. Zmagal je po točkah. 8:6 za Jedinstvo. Ažmana smo po daljšem premoru zopet videli v ringu.^ Boksal je v srednji katego-nJl. z Zagrebčanom Slivonjo. Pokazal je svoje odlike, tako, da je borbenega in hitrega, toda netočnega Zagrebčana spravil na rob k. o. Kaj naj rečemo o zmagovalcu Ažmanu. Je hiter, ima odličen refleks, krije se dobro, ima pa nekoliko slabši udarec. V polteiki kategoriji je brez borbe zmagal Ljubljančan Prezelj ker zastopnik Je-dmstva ni bil predpisano tehtan. Zato sta se takoj za srednjo srečala Ljubljančan Simovec in Zagrebčan Hladni v težki kate-gorij!.. To je bila obeneni najlepša borba srečanja. Zmagal je Šimnovec, ki je sko-raj za glavo presegal svojega nasprotnika, ri kj . H?,?}1 \*emi? 6 lažji (Šimnovec 84, Hladni 90 kg). Brez strahu se je že takoj v začetku prve runde spravil nar) bivšega državnega prvaka in reprezenta-tivca izredno rutiniranega Hladnega ter ga s hitrimi, ostrimi udarci »poganjal v vm.. Za težko kategorijo je bila borba ® lzred£\° hltra’ z brzino se je odlikoval oosebno Šimnovec. V prvi rundi je z nekaj lepuni uppercuti zadel Hladnega, ki pa mu Jbih so nekoliko premehki) niso šli do živega. V drugi nftidi je bila šimnov-ceva premoč še bolj očitna, vendar pa je Hladni pokazal, da je boksar, s katerim se ni igrati in da poleg tega dosti prenese. L nekaj ostrimi udarci je od časa do časa zaviral Šimnovca v njegovih hitrih naletih. Izgleda, da je lep direkten udarec' v drugr rundi ostal Hhadnemu v kosteh, ker je v tretji rundi precej popustil in dovolil Šimnovcu, da ga je z ostrimi, hitrimi in točnimi udarci neprestano bombardiral. V tej borbi so se točno opazile šimnovčevc vrline. Za svojo velikost zelo lahek, z dol-f™1, r°kami ra nogami, dobrim- refleksom .zredno brzmo m silno eksplozivnostjo, je nizkemu, sirovemu, rutiniranemu Hladne-mu skorajda pomagal v »deželo sanj,. Srečanje se je torej končalo 12:8 v korist Iriglava m nam daje upati, da bodo ljub-Ijancam zmagali tudi prihodnjo nedeljo v Karlovcu ter se tako. plasirali v II. zvezne llgo' Igor šentjnrc D>e zvezni boksarski ligi -1° se, T Be°gradu sestali boksarski klubi, dani I. in II. zvezne lige » elani Boksarske zveze Jugoslavije. Med drugimi so sprejelj tudi sklep o tekmovanju V I. in II. zvezni ligi. Vsaka izmed teh bo razdeljena v dve skupini. VI. ligi A-sknpini so naslednji klubi: Partizan (Beograd), Signal in Metalac (Za- greb). V B-sknpini pa Spartak (Subotica), Radnički in Milicionar (Beograd). V II. ligi A- skupini so: Radnik (Reka), Jedinstvo (Zemun) in zmagovalec kvalifikacijskega srečanja med Triglavom (Ljubljana) in Jedinstvom (Zagreb) (prvo srečanje se je končalo danes z zmago Triglava 12:8, prihodnjo nedeljo pa bo povratno srečanje v Karlovcu); v B-skupini pa so: Podrinje (šabac), Milicionar (Sarajevo) in Vojvodina (Novi Sad). V I. ligi bi sa morala pomeriti beograjski Milijonar in Spartak iz Subotice v. Zemunu. Srečanje je bilo preloženo na * ponedeljek. SAB|JANJE:X Mladost premagala Polet Maribor, 4. marca. Danes so gostovali v Mariboru sabljači zagrebške Mladosti, ki so nastopili s svojo moško in žensko vrsto v floretu ter moško vrsto v sablji. Zagrebčani so dosegli dvojno zmago in sicer pri ženskah v floretu 10:6, pri moških pa v floretu 14:2, v sablji pa 5:4. Sabljači Poleta so sicer pokazali dobro klasično tehniko, manjka jim pa kondicije in hitre nožne tehnike. Najbolj, se je to pokazalo pri ženskah, ki so že vodile 4:0, vendar pa niso mogle vzdržati ostrega tempa Mladosti. Pri tem srečanju so sč ponovno pokazale slabosti ngših sodnikov. Atletsko prvenstvo ZDA v dvorani Na -atletskem prvenstvu ZDA v zaprtih prostorih, ki je bilo v New Torku v Ma-dison Sguare Gardenu, so dosegli naslednje rezultate: 1 milja:. Wilt 4:09,4, skok v višino: Williamson, Heintzman in Razzetto l;96m, 3 milje: Stone 14:12,8, 60 y zapreke: Dillard 7,4, daljina: Stanfield 7.43, Nogometaši tek imifefo v počastitev 10. obletnice Osvobodilne fronte Ljubljana, 4. marca. Danes so se pričela tekmovanja nogometašev v proslavo 10. obletnice OF. Tekmovanje, ki ga organizira Nogometna zveza Sovenije, bo izvedeno po pokalnem sistemu, ir sicer tako, da bo vsako izmed šestih poverjeništev izločilo pd enega zmagovalca, ki se bo na ta način plasiral v finalna tekmovanja. V Ljubljani sta se danes srečale enajsterice Železničarja in Triglava ter Odreda in Krima. Malomaren odnos do tekmovanja Dočim izgleda, da se je Železničar za tekmovanje resno pripravljal, saj so igralci igraje in ob zgledni telesni vzdržljivosti do konca tekme brez na- Cabrič, leva zveza Odrede. pora premagali svojega nasprotnika z rezultatom 11:0 (6:0), je novoustanovljeni Triglav, k^je danes v letošnjem letu prvič nastopil, pokazal skrajno škodljiv in omalovažujoč odnos do gledalcev in samega namena tekmor vanja s tem, da je nastopil le z desetimi igralci, in še ti so se zbrali šele 15 - minut po napovedanem -začetku tekme. Nogometna zveza Slovenije naj resno obravnava nešporten odnos Triglava do pokalnega tekmovanja v počastitev 10. obletnice OF in z eksemplarično kaznijo pokaže vsem, da ji ni vseeno, kakšen odnos imajo nogometni klubi do tovrstnih tekmovanj. Odred : Krim 7:1 (2:0) Okoli 1000 gledalcev je nestrpno pričakovalo drugo srečanje, v katerem so nastopili vsi novi Odredovi igralci, ki imajo od včeraj dalje, z izjemo Mrvoša, že pravico igrati na vseh pri-jateljskih tekmah. Kljub temu, da ti igralci že dalj č&sa niso igrali nobene tekme, so se. predstavili kot nogometna celota, v kateri je vsak posameznik vedel, kaj je njegova naloga. Novi vratar Elsner je nekajkrat dokazal, da ima dober refleks, da je srčen in ima tako vse pogoje, da se bo ob vestnem treningu razvil v dobrega vratarja. Oba branilca, Bajc in Dekleva, sta sicer urna in dobro pokrivata krili, vendar sta1 grešila predL vsem s tem, da žog nista takoj od- Po skupščini Moke zveze Slovenije Preteklo nedeljo je bila v provizo. i 80 % strelskih družin je izvedlo riju Fizkultume zveze Slovenije skup Ščina Strelske zveze Slovenije, ki so se je udeležili delegati iz vseh okrajev. Prišel je tudi zastopnik Strelske zveze STO, ki je dejal, da pričakujejo tamkajšnji strelci vso pomoč iz Slo. veni j e, saj meje ne predstavljajo nobene ovire za čim tesnejšo povezavo in sodelovanje. V referatih so člani izvršnega odbora pregledali delo preteklega leta, zanimiva diskusija pa jih je še razširila in ugotovila po. manjkljivosti, ki so se pri delu pokazale. ZANIMIVOSTI IZ REFERATOV ... V Sloveniji so strelske organizacije prirejale vse premalo tekmovanj. svoja prvenstva, medtem ko ostale niso organizirano tekmovale. Tudi vsi okraji niso imeli prvenstev. Od tridesetih ji je izvedlo prvenstva 24. Zato je jasno, da je slika) o kvaliteti strelcev v teh okrajih precej nejasna. Poleg tega pa je zaradi maloštevilnih tekmovanj tudi izbira strelcev za slovensko in državno prvenstvo precej težka. Marsikdaj gre na važno tekmovanje slabši, medtem ko boljši stre. lec ni imel možnosti v tekmovanju pokazati svojega znanja. Letos so vsled tega dosegli slovenski strelci relativno slabše uspehe na državnem prvenstvu kakor pa na prvenstvih preteklih let... ... Vsak dan prihahajo na Strelsko Lov na zadnjega mamuta Napredni ameriški pisatelj Jack London je t veliki meri znan zaradi svojih športnih zgodb in novel, predvsem o boksarjih, od katerih smo lani priobčili nekatere tndi v »Poletne. Za danes smo našim bralcem pripravili spet kratko Londonovo črtilo, ki sicer ne opisuje življenja boksarjev, vendar bo marsikoga spravila v smeh in dobro voljo. Zgodbe, ki »mi jo je bil pripovedoval Thomas Stevens, ne bom precenjeval in se bom sploh vzdržal sleherne sodbe. Ce bi me kdo vprašal, zakaj to delaip, bi mu lahko le odvrnil, da tega ne morem razložiti. O zgodbi sem dolgo razmišljal, modroval o njej in jo ocenjeval, toda zaključki mojega tuhtanja niso bili nikoli enaki, to pa verjetno -zato, ker je bil Thomas Stevens kot človek mnogo pomembnejša osebnost od.mene. Ce mi je pripovedoval resnico, je torej prav; če pa tega ni storil, je tudi dobro. Kdo bi mogel namreč tu podati trdne dokaze? Ali pa zgodbo popolnoma izpodbiti? Zato sem slednjič opustil vsako presojanje in kdor pač dvomi, naj stori to, kar sem storil jaz: poišče, naj tega Thomasa S.tevensa in se pogovori z njim iz lica v lice o tem, kar vam bom opisal. Kje ga najdete? Verjetno nekje med 53, vzporednikom in severnim tečajem, prav zagotovo v lovskih revirjih, ki leže med vzhodnosibirsko obalo ter skrajnimi predeli Labradorja. Ko sem prvič srečal Thomasa, Stevensa, sem živel v samotnem taborišču, oddaljen tisoče milj od sleherne civilizacije. Ko sem ugledal njegov obraz, prvi človeški obraz po dolgih mesecih samote, bi lahko skoraj TR-itekel k njemu ter ga objel, čeprav sem po naravi precej umerjen človek in nisem obdarjen s širokimi kretnjami čustvenih oseb. Njemu pa se je zdel obisk v mojem taborišču najbolj preprosta stvar na svetu. V svetlobi tabornega ognja se je enostavno priplazil k taborišču, pozdravil, kakor se pozdravljajo možje na dolgih potovanjih, vrgel moje smuči na eno in čevlje na drugo, stran, da si je naredil prostor ob ognju ter sedel. Pojasnil je, da je prišel pogledat k meni, če hi mu lahko posodil malo sode in ce mam kaj spodobnega tobaka na zalogi. Poiskal je staro pipo, jo skrbno pregledal, nato pa s presenetljivo natančnost jo napolnil ter stresel, ne. da bi me vsaj. z besedico vprašal za dovoljenje, najmanj polovico vsebine lz-moje tobačne torbe v svojo. Ja. roba je vražje dobra! Vzdihoval in stokal je z, zadovoljstvom pravičnega smrtnika ter dobesedno pogoltril vsak dim. .Mojemu staremu kadilskemu srcu je bilo kar toplo m mehko, ko sem ga z užitkom* opazoval. Kaj da je, sem ga pobaral. Lovec, Iskalec zlata? Skomignil je z rameni. Ne. Kar tako potuje po svetu; Pravkar prihaja od Velikega suženjskega jezera m bi si samo rad nekoliko ogledal zemljo okoli Yukona. Dodal je se, da namerava napraviti majhen izlet proti rtu Dobre nade, preden bo prekoračil razvodje za Yukonom. Taborišče, kjer sem živel, je bilo prav čedno razdaljo proti severu, onstran polarnega.kroga, in. sicer v krajin, kamor so zelo poredkoma stopili belokozci. Ce se torej na lepem izlušči nepoznan klatež iz teme in niča, vsede poleg tabornega ognja in začne pripovedovati o taksnih »izletih« in »potovanjih«, tedaj je jyij5as._dai_se zbereš služiip za lezisce, no vrecan s nrcvuu m j,ututii: Tanigava 1:01.0, Aojama 1:01.2, 400 m prosto: Asano 4:51.2. Matsnoka 4:52.6, Kita* inura 4:53.6, 109 m hrbtno*. Kurahaši 1:12.6^ Kijono 1:14.8, 200 m prsno (klasični slog): Trezaki^ 2:53.4, Nakajima 2:54.0, 200 m prsno (metuljček): tu je bil dosežen najboljši rezultat 2:47.2. Smučarsko prvenstvo Finske Največje presenečenje na letošnjem sjnu-carskem prvenstvu Finske je pripravil Kprhonem, ki je premagal v klasični kombinaciji svetovnega prvaka v letu 1950. Heikkihasua. Tekmovanje je bilo v Taini' okoski. ♦ Rezultati: tek 15 km: Heikkihasu 48:08.0, 2. Oikarinen 48:10.0, 3. MakelS 48:16.0, klasična kombinacija: 1. KorhoneO 432.1 točke, 2. Nieminen 421.9, 3. Merilai-nen 419.5, skoki: 1. Veikko Salmeranta 221.9 (48.5 50.5), 2. Kuronen 220.4 (50.5 48.5), 3. Heikkinen 220.0 (45.5), tek 50 km: 1* Kalevi Mononen 2;51:C6, 2. Kolehmainen 2;51:3o, 3. »Kuvaja 2;52:32, tek 10 km ženske: Tvvne Wideman 39:07.0, 2. Lvdia*Wi-rlnman 39:15.0, 3. Polkunen 39:58.0. Začetek teniškega turnirja a , v Egiptu • Na mednarodnem teniškem turnirju Egipta v Kairu, ki se bo začel jutri, so bili določeni naslednji nosilci posameznih skupin: 1. Patty 2. Drobnv, 3. Sawitt, 4. Ampon, 5. Dorfmann, 6. von Cramm, ?• Kovaleski, 8. Davidsson. Na turnirju sode* luje tudi Jugoslovan Dragutin Mitič. V ^polfinale teniškega prvenstva ZDA v zaprtih prostorih v New Torku sta se kvalificirala Talbert in Ed Movlan. Talbert je premagal Mainesa s 6:1, 6:2 in 6:3, Mojlan pa Balbiersa s 6:2, 6:8, 10:8 in 6:3. V 'polfinale žensk pa sta si priborili vstop Chaf-fee, ki je premagala Gibson s 6:1 in 6:2 ter Scofield, ki je premagala Rosencruest s 3:6.6:4 in 6:2. Arne Hoel * zmagovalec v Holmenkollenu Arne Hoel, zmagovalec v Holmenkollenu. te postavil __nov norveški rekord na sica-Kalnici v Vikersundsu. Prejšnji rekord je bil 88.5 m, Hoel pa je skočil 98 m! Skakalnica v Vikersundsu je največ ja na severu Evrope, leži blizu Drammena ter je večja kakor skakalnica v Kuopio (Finska), kjer je bila zabeležena največja dal fina 96.5 metrov. V Steamboat Springsu je nek norveški vojak, ki je na obisku v Ameriki, dosedel nov ameriški rekord v skakanju s 96 m-De^"IinnJim ^ najuspešnejši s 93 m Ari Na prvenstvu Francije v smučarskih skd-t1 “ ,S1, Ji. o3'"0^1 naslov prvaka Waifer Jeandei si je priboril 211 točk (57, p.™ : ,2'n,v?aT‘?sa 2'0'8 f565 in 62 m), 3. Charlet 209.0 (54, 62 m) itd. Prvenstvo Filipinov ‘v tenisu si je osvo- n,^ ki je v finalu jil Šved Sven Davidsso_, -^merihanca Dorfmana s 6:3. 6:1« 6:2. V finalu..posameznic pa je Head (ZDA) premagala /ingležinjo Kingslev s 6:4 in 6:0- Zmaga švicarskih hokejistov Basel. 4. marca. Danes je nred 14.000 gledalcev reprezentanca Švice prema-?aia reprezentanco ZDA v hockcvu na ledu 17:3 (4:0,. 3:3. 10:0). V petek ie V prvem srečanju v Ziirichu prav tako Švica z rezultatom 12:2 (3:0' Brusselles,. 4. marca. V dvojnem srečanju moških in ženskih reprezen* tanc je italijanska reprezentanca premagala helensko v košarki in sicer ta' v srečanju moških ekip z rezul' 56:46, v svečan j ih ženskih ekiP 54:41. 2232 Smučarske tekme na Pohorju Preteki0 soboto ln nedeljo so se na smučiščih pri Ribniški koči pomerili Y veleslalomu, slalomu in teku smučarji gradbenih podjetij vse Slovenije. Na 1200 m dolgi progi je v veleslalomu med elani zmagal Kaltnerker pred Brenom. med mladinci pa Kopitar pred BrtonC' ljc(ti. Prvo mesto med člani je osvoji1 Stropnik, med mladinci pa Kopitar. ^ teku na 10 km je meti člani zmagal Breh pred Grilcem, pri mladincih na ie d