340 Književna poročila.
Književna poročila.
Dr. EberI E. — Dr. Sajovic R.: Dodatek III. najnovejšega Neumait-novega komentarja k izvršilnemu redu: Izvršilni red glede svoje uporabi^ na ozemlju Jugoslavije. Str. 1504—1606.
Zaključni zvezek znanega Neumaiiiiiovega komentarja o izvršilnem, redu z dne 27. maja 1896 prinaša kot plod večmesečnega marljivega dela dveh odličnih sodnikov praktikov gospodov dr. Eberla in dr. Sa-jovica na več kot 100 straneh podroben pregled vseh izprememb, ki jih je doživel izvršilni red v naši državi neposredno ali vsaj posredno, (»norme, ki obravnavajo sicer povse tuje snovi, a posegajo vendar v poediniii določbah v izvršbo«) po novo nastalih zakonitih in drugih obveznih predpisih. S tem Pa Je združen tudi obširen pregled judikature in naše jugoslovanske literature, tikajoče se uporabe in Domena določb-izvršilnega reda. V svojih uvodnih besedah redaktorja skromno opozarjata, da jima Je pri obilici snovi v prvem oziru ta ali oni važni predpis zdrknil izpod prstov in ni bil omenjen, česar pa pisec teh vrstic ni mogel izslediti. Ravno narobe, upoštevani so celo že prevažiii zakoni, izišli PO 6. januarju 19M do srede leta 1929, ki globoko posegajo v vse pravno življenje in pravosodno poslovanje v naši državi.
(Delo je zgrajeno po vzorcu Krek-Škerljevega tolmačenja civilno-pravdmih zaikoniov na našem ozemlju in se pogostokrat nanj skiiciiije v izogib ponovitvam. Krek-Škerljev tolmač Pa obsega le razdobje naše zakonodaje do konca junija 1927. tu najdeš sedaij dopoilnitev prav do srede letošnjega leta.
Obširno se delo koj početkom peča pregledno z medpokrajinsko pravflo pomočjo v izvršilnih stvareh, a o vseh sem spadašočih vpralšanjilv
Književna poročila. 341
je še nadalje pri razgovoru poedinih določb izvršilnega reda razprav-Ijano. Z določbo § 105 zakona o ureditvi rednih sodišč z dne 18. januarja 1929 naj bi bili končno odpravljeni vsi dvo.Tii in kolebanja judikature. Tu prihajajo glede primerov, ker utegne vendarle še priti do odklonitev zaprosb za pravno pomoč ali predlogov v izvršilnih stvareh Eberl-Sa-jovičeva izvajanja do navideznih nasprotstev z naziranji prof. dr. La-paijneta v njegovi občeznani knjigi (str. 374 nasl.). Povsem je pravilno mnenje, da so od prevrata sem v posameznih pokrajinah kraljevine Jugoslavije pač še v veljavi in uporabi vsebinsko kolikor toliko medsebojno se razlikujoči zakoniti predpisi, da pa je pogrešno govoriti še sedaij o baje še veljavnih »avstrijskih«, »madjarskih« ali tudi o »hrvatskih« zakonih. Gorostasno pa je prav za prav, če smatramo pokrajine naše države, kjer so zakoni opisane vrste še v veljavi, medsebojno kot pravna inozemstva«. Tudi pri sedanjem pravnem stanju in še obstoječih različnih pravnih področjih v naši državi ne bi smelo prihajati v poedmih pokrajinah edinstvene države do izvršnih odločb, ki očitiio krišijo veljavno pravno stanje v drugih pokrajinah te države, kjer naj bi se talka odločba z izvršbo udeijstvila. Smatramo še posebej, da so ona določila enega izmed gornjih, teritorialno omejeno veljavnih zakonov, ki imajo izrecno v mislih le inozemstvo, priš.la ob veljavo napram vsemu drugemu ozemlju in njegovim prebivavcem naše države. (Tako n. pr. ni več pri nas uporabljiva določba § 67 konk. r. veljavnega v Sloveniji napram ozemlju naše države, kjer sta v veljavi prejšnji nrvatski, madjarski, srbski ali bosamisko hercegovinski stečajni zakon.) — Na vire o meddržavni izvršilni pravni pomoči je opozorjeno izčrpno v opombah k §§ 79 nasl. izvrš. r.
Na strani 1527 je razgovor o vplivu čl. 25, 62 zakona o sodnikih rednih sodišč 8. januarja 1929 na sinddkatni zakon 12. julija 1872 drž. zak. št. 112, ki ga po naši vrhovni judikaturi ni že odpravil CI. 18 bivše ustave. Pritrditi je naziraniu, da je sindikatni zakoni ne le v svojih materialno pravnih določbah, temveč povse in z vsemi ž njim v zvezi stoječimi predpisi sedaj vsekakor razveljavljen.
K čl. XXVII. uvod. zak. k izvrš. r. je opozorjeno na novo ureditev pri odločevanju o kompetenčnih konfliktih (§ 104 zak. c ured. red. sodišč in zak. 6. februarja 1929 Služb. Nov. št. 35).
Važno je, da naše delo obširno in izčrpno našteva vse zakone in naredbe (posebno tudi zakon o neposrednih davkih in njegov pravilnik), ki urejujejo izvršbo radi izterjave javnih davščin in dajatev vsake vrste. Navedeni so nadalje (k čl. IV. in V. uvod. zak. k izvrš. r.) vsi zakoniti novi predpisi v naši državi, tikajoči se izvršitvenih privilegijev ali zakonitih omejitev izvršbe, osobito po prisilni obremenitvi ali odprodaji zemljišč. Zamotano snov sta avtorja obdelala k čl. VI uvod. zak. k izvrš. r., ko razpravljata o vseh onih pri nas veljavnih določbah, ki urejujejo izvrtšbo jna prejemke državnih uslužbencev, državno prometno, osobie. vojaške in orožniške uslužbence, duhovne in  druge javne ua-
23
342 Književna poročila.
meščence ter upokojence naštetih slojev. Omeniti je pri tej priliki, da ima načrt novega edinstvenega zakona o izvršbi in zavarovanju za ceio državo (§§ 2.34 nasl. nač.) iz 1. 1928, ki ga omenjata tudi avtorja) podrobne določbe o izvršbi na prejemke vseh državnih ter drugih javnih uslužbencev bodisi aktivnih, bodisi upokojenih in v zvezi s temi določbami tudi one, ki veljaijo glede izvr^šbe na prejemke trajno v privatnih službah nameščenih. Vse te bodoče določbe pa potrjujejo pravilna na-ziranja naših komentatorjev dosedanjega pravnega stanja v tem poglavju in sploh pri naštevanju zakonitih predpisov socialno skrbstvene vsebine v zaščito zavezancev ter njih imetja.
Vpliv novejših zakonov in judikature v maši državi na določbe izvršilnega reda je še posebno izčrpno opisan pri razgovoru o §§ 15 (iz-vršiba zoper državno blagajno), 122 (predpisi o rentnem davku), 295 (državno računovodstvo z ozirom na zakon o vrhovni državni upravi 31. marca 1929 Služb. Nov. 78/XXXll), 391 (gostiMške in kavarniške koncesije).
Opozoriti bi bilo še na marsiktero stran izbornega dela, vendar bi s tem ta razgovor postal preobširen. K sklepu smelo trdimo ravno glede na gornje točke tega dela. da tudi po uveljavljenju edinstvenega zakona
0 izvršbi in zavarovainju za celo državo temu delu ne bo ostal zgolj znanstvenozgodovinski pomen, temveč da bo obdržalo mnogotrajnejšo vrednost za praktičnega pravnika. Sicer se bo novi zakon predvidoma še v mnogo večji meri naslanjal na sedaj pri nas veljavno izvršilno pravo, nego kaže načrt tega zakona iz leta 1928. Razen tega ne bo besedilo tega novega zakona ali kakega uvodnega zakona k temu nudilo nikakega pregleda o onih predpisih deloma drugih smeri in vsebine, ki bodo obdržali svoj vpliv na posamezne panoge izvršbe.
Škoda le, da ta dtel Neumannovega komentarja k izvršilnem redu ne bo izdan v posebni ceneni knjigi, kakor predlanskim Krek-Škerljev piodobni oris. Dr. Edvard Pajnič.
Dr. Solovjev Aleksander: Zakonodavstvo Štefana Dušana, cara Srba
1 Grka. Druga knjiga Skoipskog naučnog društva. Skoplje 1928. Str. 'VI. + ,m
Ne Duišanov zakonik, ampak celokupno zakonodavstvo carja Dušana je predmet, ki ga obdeluje honorarni profesor za slovanska iprava v Beogradu dr. Solovjev v oznanjeni knjigi. Od leta 1923 se je bavil s temi vprašanji; sedaj je poklonil Jugoslovenom zreli sad svojih znanstvenih raziskavanj.
V uvodu se je S. dotaknil tudi učbenika o Dušanovem zakoniku iz peresa podpisanega poročevalca in ga označi! kot »najbolju i najiscrp-Ijivu analizu svih odredaba Dnš. Zakonika (u uporedjenju sa pravnim odtiosima germamskog naroda).« Ali ta učbenik se je hotoma naslanjal zgolj na Duš. zak. in to samo na Novakovičevo izdajo, ker je zasledoval v prvi vrsti didaktične svrhe. S. pa se je lotil velepomembnega problema
Književna poročila. 343
kritične ugotovitve zgodovinskega obeležja Dušanovega zakonodav-..tva vobče in preko vseh doslejšnih izsledkov drugih znanstvenikov. Tu sem spadajo problemi, kdo, kdaj, kako, zakaj je izdail Sintagmat Matije Vlastara in njega skrajšano obliko, dalje Zakon blagovernega carja Justi-niana, kako so nastali prepisi Dušanovega zakonika, v kakšnem razmerju stoje vsa ta pravniška dela med seboj in kako naj se njih praznine izpopolnjujejo. Izsledki, do katerih je prišel S., so presenetljivi! Potrebovali bi okvira precej dolge razprave, ako bi hoteli vsaj približno označiti pota, po katerih nas vodi v knjigi. Poslužuje se pa/Ieografsko - historične in pravniške razlage. Naj zabeležimo nekoliko važnejših njegovih trditev, ki se nam prikazujejo kot nove pridobitve jugoslovanske pravne zgodovine.
S. pobija zelo razširjeno misel, da so vsi prepisi izgubljenega izvirnika Dušanovega zakonika »plod zdravih, pa brezposelnih redovnikov«. Res je, da je nekoliko prepisov nastalo od 15. stoletja dalje na ta način; to so prepisi, ki so nastali z mehaničnim prepisovanjem. Glavne variante, ki moraijo veljati iza najstarejše rokopise, Pa so nastale na drugačen način takoj po izdaji prvega dela iDuš. zak. 1. 1349 (Skoplje), še preden je prišlo do izdaje drugega dela 1. 1354 (Seres), in sicer v logofetovi pisarni, ki je imela nailogo, da preskrbi vsem sodnikom po Dušanovi državi prepise (str. 43). iTu bi bil torej nakazan pot evoluciji, po katerem so se prepisi popravljali!, nazor, ki ga je podpisani v svojem učbeniku (str. 7) že slutil, čeprav ni mislil na tako ozko odmerjeno dobo 6 let (1349—1354). Isti pojav nam je pač znan tudi pri naših domačih gorskih bukvah; tu se je vršilo prepisovamje takisto po novih potrebah, o katerih je odločal naročitelj prepisa (obenem prevoda). iKot glavni doka^ za svojo trditev uveljavlja S. dejstvo, da se tičejo vse variante v starejših prepisih izključno le prvega dela Dušanovega zakonika (§§ 1—135).
Še presenetljivejše je dejstvo, da se Dušanov zakonik v vseh starejših prepisih — čijih starost razvršča S. nekoliko drugače kot Novakovič, — nahaja skupno s skrajšano obliko Sintagmata Matije Vlastara in Ju-stinianovega zakona v istem zborniku. Iz tega in še iz drugih stvarnih dejstev sklepa S., da je bila že izza dobe carja Dušana skupina skrajšanega sintagmata, Justinianovega zakona in Dušanovega zakonika eno samo enotno zakonodajno delo. Kot glavno težnjo Dušanovega zakonodajstva pa označuje S., »da se u novom carstvu učvrsti pravni red Bizantrje, da se svojim grčkim podanicima Dušan prikaže ne kao uzurpator. nego kao legitiman car i da se time olakša put ad acqui-rendum totum imperium Constantinapolitanum« (str. 75). Sintagmat Matije Vlastara je prevzel Dušan, da si pridobi .simpatije Solunčanov, kojim je služil pri pravosodstvu kot pravna knjiga (str. 78). ^>Zai sud carski« pa je dal Dušan napraviti skrajšani rzvleček iz srbskega prevoda sintagmata, ki je bil spisan v grškem jeziku. Po S. mislih je bil Justinianov zakon, ki je urejeval zlasti vprašanja agrarnih razmer, že pred Dušanovim vla-daTst\'om v veljavnosti. S. označuje kot »verjetno«, da so bili vsi trije zakoni:  skrajšani  sintagmat,  Justinianov  zakonik in Dušanov  zakonik
23*
344 Književna poročila.
(prva polovicai) že na saboru v Skoplju 1. 1349 prečitani in proglašeni kot. »obavezan zbornik pravoslavnih zakona«. V hilandarskem prepisu, ki se je smatral za izgubljen, pa ga je 1. 1925 S. našel, enako tudi v rakova-škem prepisu stoji še pred pričetkom prepisa skrajšanega sintagmata na čelu zbornika naslov, ki proglaša tudi to pravno delo naravnost za zakonik carja Dušana.
iNadaljnai Solovjeva razaskavanja veljajo vsebini vseh treh so-stavin enotnega Dušanovega zakoncdavstva in služijo v podporo navedene glavne teze. Odlikujejo se po blagodejni jasnosti navzlic veliki akribiji ter razodevajo vsestransko popolno obvladanje snovi. Tu je S.. sestavil popoln sistem skupnega prava po vseh treh večkrat označenih deliih, ki ne prikazuje tako rekoč nobenih praznin, ki smo jih morali ugotoviti v Dušanovem zakoniku zlasti na polju zasebnega prava. To se nam zdi najjačji argument za Solovjev o glavno-tezo.
S. je dal s svojim delom proučevanju jugoslovanske pravne zgodovine čvrst temelj, ki ga je zgradil na podlagi novih dejstev. Verjetnost njegovih tez prihaja mejam znanstvene absolutne resnice že tako blizu, da je vprašanje opravičeno, ali se bodo dale te meje še dalje pomakniti. Vsekakor si je stekel zaslug, za koje mu mora biti pravna zgodovina Jugoslovanov iskreno hvaležna. Dr. Metod Dolenc.
Dr. Pirkmaier Otmar: Zakon o državljanstvu z razlago. Maribor,.
1929. Samozaložba. Cena 80 Din.
Težko pričakovani zakon o državljanstvu je bil naposled sklenjen: na seji narodne skupščine dne 4. avgusta 1928, sankcioniran dne 21. septembra in v Službenih INovinah raizglašen dne 1. novembra. Ni tu mesto, da bi obširno govorili o vrlinah in hibah zakona samega, pač pa moramo opozoriti naš pravniški svet na pričujoči Pirkmajerjev komentar, ki je izšel baš za časa in bil  res  nujno potreben,  da tolmači pravnikom in lajikom  čestokrat  komplicirane in  kazuislične   semtertja  tudi  nejasne določbe  zakona. Zakon je našel v  osebi  dr. Pirkmajerja temeljitega-interpreta, saj je avtor v izdatni meri sodeloval ob sivarjenju tega zakona. Zato najdemo v njegovih pripombah in tolmačenjih mnogo gradiva., ki nam pojasnjuje genezo zakona vobče, a daje pri posameznih paragrafih zakona migljaje za zakonodajčevo namero, tako da ta pojasnila dokaj olajšujejo pravilno ocenjevanje konkretnih določb. Vendar bi si: bili želeli v nekaterih točkah komentarja podrobnejših pojasnil.
Možnost dvojnega državljanstva, ki se razpravlja v § 2, bi se bila lahko izčrpne,ie obravnavala. Ta možnost ne velja namreč le pri Ma-džatrski in Rusiji (koder se prejSnje državljanstvo ne izgubi že s prido-bitViiijo državljanstva teh držav), ampak tudi drugod, ker se pri nas izgubi državljanstvo redoma (izjeme so v §§ 32 in .3.3) z izpustom, to ie: s konstitutivno deklarativnim upravnim aktom. Če in dokler se ta akt ne izda, velja dotična oseba, ki si je med tem lahko že drugod pridobila-
Književna poročila. 345
¦ državljanstvo, še vedno za našega državljana. Pripomba k § 27 se mora rektificirati tako, da se z določbami novega zakona o državljanstvu zavre ne toliko dvojno državljanstvo, kolikor apolitizem. Saj ovirajo precej komplicirani postopek 3 poglavja in Pa visoke odpustne takse (tarifna postavka 59 taksnega zakona: 600 Din!) izgubo našega državljanstva^ ne da bi ovirali pridobitve tujega, zlasti glede onih držav, ki za pridobitev njih državljanstva ne postavljajo suspenzivnega pogoja odpusta iz prejiš. njega državljanstva. Kako naj naša civilna in vojaška oblastva zgolj na podstavi § 2 zakona z uspehom zavrejo, da bi se mogel nekdo okoristiti s tujim že pridobljenim državljanstvom, zlasti če biva v tujini, ni povsem jasno.
V pojasnila k zadnjemu odstavku § 12 se ie vrinila majhna pomota. Namesto: »ako so se rodili na našem ozemlju ali prebivajo na njem vsaj tri leta«, bi v smislu zakonskega besedila moralo stati: »prebivajo v kaki občini tega ozemlja vsaj tri leta«. To je tudi v skladu s členom 32, odstavek 3 Uredbe za izvrševanje zakona o državljanstvu, ki govori celo o nastanitvi, torej o trajnem prebivanju v dotični občini.
Pri § 12 pogrešamo v komentarju nadalje pojasnila, v kateri občini se pridobi domoviinstvo v smislu tega paragrafa: ali v občini, kjer »stanujejo« dotične osebe, torej v občini zadnjega bivališča ali v oni občini, kier so si pridobile zakoniti posoi triletnega bivanja. Kaj potem, če je več takih občin?
Pri § 16, odstavek 3 zakona je nejasno, kateri pritožni rok naj velja, ker določa § 28 Uredbe ISdnevni rok le za primere § 13 odnosno § 15 zakona. Ali naj se tolmači rok po analogiji teh paragrafov?
V §§ 22 in 23 obravnava zakon »izstop« iz državljanstva. Ta pojem, ki ga zakon ne pojasnjuje, bi bili želeli precizneje obravnavanega v pojasnilih; zlasti glede na pravne učinke tega »unilateralnega« akta. Zdi se, da gladki prenos tedaj še vel;avnega določila člena 20 ustave metodiki zakona ni bi! baš v prilog. Če § 21 zakona izstopa ne navaja kot činjenico, ki povzroča izgubo oziroma prenehanje državljanstva, čemu potem pogoji § 28? Ali more oni, ki je izpolnil vse te pogoje, s pridom uveljavljati, da ni več državEan? Če ne, sta bila §§ 22 in 23 nepotrebna, odnosno bi se morali prenesti pogoji § 23 v § 36. Ten pomislekov tudi pojasnila pri §§ 22, 24 in 26 ne morejo povsem razpršiti. Pri § 26 se sicer poudarja, da je za pravilno izstopanje potreben fonnalen odpust iz državljanstva, torej pristanek države- Vendar na drugi strani ta odpust ne znači sankcijo izstopa, kajti »oseba, ki je izpolnila svoje obveznosti proti državi, lahko svobodno izstopi«. Brez odipusta so n. pr. prenehali biti naši državljani oni, ki so si po mirovnih pogodbah pridobili tuje državljanstvo <§ 56. zadnji odst. zakona). Po vsem tem se nam zdi, da je tu zasidrana pravica vsakega državljana in da ima oblastvena rešitev po §§ 26 le deklaratoričen pomen, da so pogoji izpolnjeni, ne pa .značaj konstitutivne odločbe, donešene po svobodni oceni.
346 Književna poročila.
Pri § 36 se izvajanja komentarja očividno nanašajo na § 33, ne pa na § 32, ki je ondi citiran. V resnici se je tu prevzela v zakonsko besedilo pričujoče knjige tiskovna pomota, ki jo opažamo tudi v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti. Izvirno besedilo § 36 v Službenih novinah z dne 1. novembra 1928 se namreč glasi: »Lice, koje je izgubilo državljanstvo po § 33, gubi sva svoja prava« itd-
V § 41 je določeno, da pridobe osebe, o katerih govorita §§ 39 in 40, z dnem odločbe ministrstva za notranje posle iznova državljanstvo. S tem pai je v navzkrižju člen 66, točka 4 Uredbe, po kateri naj bi prosilec že z dnem zahteve pridobil iznova državljanstvo. Ali gre morda za tiskovno pomoto?
V komentarju k § 53 točka 2 ni podrobnejše obrazloženo, zakaj vsebuje ta točka tudi slučaje priznavanja državljanstva po členu 3 manjšinjskega zakona, ker se zdi, da so navedbe mirovnih pogodb v § 53 točka 2 tak.sativne. Ali naj se veljavnost manjšinjskega zakona morda izvaja iz pasusa »skladno z določbami teh pogodb«?
Določba § 53 točka 3, ki govori o sprejemu z naturalizacijo, ni povsem jasna. Komenter zastopa mnenje, da se v njej uveljavljajo odločbe, ki so se izdade na osnovi pokrajinske zakonodaje. Po tej zakonodaji, zlasti Po § 29 O. d. z. Pa si tujec pridobi državljanstvo tudi že z vstopom v javno službo, torej brez odločbe. iV resnici je bilo po ujedinjenju mnogo takih oseb, ki so vstopile v javne službe kraljevine, položile prisego, dobivale plačo, vršile svojo službeno dolžnost ter veljale brez posebne odločbe za redne držav^Ijane baš na podlagi te določbe. Po besedilu § 61 zakona bi veljali do dne, ko je stopil ta zakon v veljavo, na raznih pravnih območjih vsi prejšnji pravni predpisi glede državljanstva. To bi bilo tudi v skladu z načelom pravne kontinuitete, izraženem v členu 134, t. 1 Ustave: pri nas še posebno v naredbi celokupne narodne vlade z dne 14. novembra 1918 Ur. št. 111 t. II.
Toda zakon tega, kakor vse kaže, ne priznava. Po § 1 veljajo namreč glede državljanstva, torej glede priznavanja državljanstva po uveljavljenju tega zakona izključno določbe tega zakona; nihče se torej od 1. novembra 1928 naprej ne more poživljati na| stare zakone, ako se določbe novega zakona same ne poživljajo nanje. Ker tudi sporna točka 3 § 53 ne govori o njih, bi morali ni. pr. oni državni upokojenci, ki so bili upokojeni, preden so dovršili 2 leti naše državne službe, ako jim ni moči uveljavljati državljanstva po § 53 točka 1 ali 2, prositi za reden sprejem v naše državljanstvo.
Pri točki 4 § 53 bi bilo dobrodošlo pojasnilo, kako naj se računa pogoj iz § 12, točka 2, to je dopolnjeno 21 leto. Kateri trenutek naj bo odločilen, ali oni, ko je stranka prvič zaprosila za državljanstvo bodisi tudi le po opciji ali pa šele dan prošnje za državljansko izkaznico po tem zakonu ali pa celo rok 1. novembra 1928, o katerem govori ta točka.
Književna poročila. 347
Tudi v točki 6 § 53 je dokaj nejasnosti. Ali naj se tudi za te prosilce zahtevajo pogoji dovršenega 21. leta, ali dobrega vedenja ali gospodarske trdnosti, kakršni se zahtevajo od .lugoslovenov? Če ne, bi bili tujerodni Slovani na boljšem pred domačim plemenom. Ali je računati 5 letno bivanje od 1. nov. 1928 nazaj? Ali mora biti 5 letno bivanje dovršeno že 1. novem.bra 1928 ali pa vsaj do zadnjega roka za vložitev prošnie?
Pri zadnjem odstavku § 53 je določeno, da si pridobe osebe, za katere se ugotovi državljanstvo po točkah 4 do 8 tega paragrafa, domo-vinstvo ali v občini, ki jim je sprejem v svojo zvezo zagotovila ali pa v oni občini, kjer stanujejo: V komentarju pogrešamo pojasnila, ali je s to določbo derogiran pri nas veljavni § 10 domovinske novele, po kateri zadobe državni uradniki domovinsko pravico v oni občini, kjer je stalni sedež njihovega urada. Če je derogiran § 10 dom. novele, potem bi še veljavni domovinski zakon ne veljal za vse enako. Kaj velja, če se uradnik, ki si je po § 53, zadnji odstavek novega zakona; pridobil domovinstvo v občini, kjer stanuje, premesti ali celo, če se samo preseli v drugo občino, ki pa ni občina njegovega uradnega sedeža. Kako tedaj, če mu je kaka občina zagotovUai domovinstvo, uradnik pa sedaj službuje v docela drugem kraju?
Iz vsega tega je razvidno, da je sedanje stanje nevzdržno in da se mora kot spopolnilo k zakonu o državljanstvu v najkrajšem času izdati enoten domovinski zakon, ki bo uredil vsa ta pereča vprašanja.
Navedli smo nekaj primerov, ki kažejo, kako šele praksa ustvarja pri oživotvorjenju zakona vedno nova vprašanja, ki jih morda niti za-konodajec niti komentator ni predvideval.
Pričujoči komentar k zakonu o državljanstvu vsebuje razen zakona, izvršilne uredbe z dne 1- januarja 1929 in internih navodil ministrstva za notranje posle z dne 5. januarja 1929 tudi določbe mirovnih pogodb z Avstrijo, Ogrsko in Bolgarsko in na njih podlagi izdanih uredb in naredb, nadalje pa tudi sem spadajoče določbe rapallske, nettunske in beograjske pogodbe ter konvencij rimskih konferenc o državljanstvu in pokojninah.
'Tem je avtor še pridal zakon o varstvu manjšin z dne 19. junija 1920 in pri nas veljavne zakone o domovinstvu.
Knjiga bo zelo dober pripomoček ne samo upravnim in sodnim oblastvom, ampak tudi številnim zasebnim interesentom, katerih državljanstvo je ali sporno ali pa še neurejeno. Dr. R. Andrejka.
Dr. Plaut Paul: Die Zeugenaussagen jugendlicher Fsychopathen. — Ihre   Sorensische   Bedeutung.   Ferdinand Cnke. Stuttgart.  1928. Str. 86.
Študija, ki zasleduje tudi didaktične svrhe, odklanja stališče \V. S t e r n a, da naj se pritegujejo psihologi v večji meri kot doslej k zasliševanju mladoletnih eksplorandov (gl. o tem naSVrikaz Sternove študije: Jugendliche Zeugen in Sittlichkeitsprozessen. SI. Prav. 1927. str.
348 Književna poročila.
87, 88). Zanimivo je, da so na Saksonskem že po Sternovi študiji uvedli zaprisežene izvedence za izpovedbo otrol?. Dotična naredba just. min. z dne 3. januarja 1928 je v P 1 a u t o v i študiji per extensum natisnjena. V obče prinaša P i a u t predvsem razna mnenja dru.8;ih avtorjev glede popisa psiiiopatije in prihaja do zaključka, da psihopat ni na umu bolan. Nato razpravlja, ozirajoč se istotako na mnenja drugih, o verodostojnosti in lažnivosti psihopatičnih otrok, omenja čisto na kratko vplive umazane književnosti in 'kina na duševno raizpoloženie otrok, njegov zaključek Pa je, da ne gre šablonski presojevati pričevalno sposobnost otrok. V naslednjem poglavju prinaša petero primerov iz forenzične prakse, od katerih se gibljejo vsaj štirje izrazito na polju seksualnih zločinov. Ali baš analiza teh primerov se nam v .primeri z izidom pravde ne zdi vedno — posrečena. P1 a u t pride na koncu študije do istega sklepa, kakor smo ga v SI. Pr. 1927 na str. 87 navedli, namreč, da je nujno potrebJio psihološko šolanje sodnikov, dodaja Pa Lše na novo, da je isto i)otrebno tudi — za psihiatre. Dr. Metod Dolenc.
Dr. ZimtnerI Leopold: Zur Lehre vom Tatbestand (Ubersehene und vernachiassigte Probleme). Schlettersche Buchhandlung. Rreslau 1928. Str. VIII+162.
Podnaslov te knjige zadene v živo. Kdor hoče o vprašanjih iz občega dela kaizenskega zakonika dobiti informacije, da mu pomagajo rešiti konkretni problem, ki mu dela preglavice, poseže rad po komentarju ali ipo sistemu, pa išče in išče, slednjič pa ozlovoljen odloži debelo knjigo, rekoč, saj nikoli ne najdeš, kar iščeš . . . Oznanjeno delo pa ima resnično toliko prezrtih ali zanemarjenih problemov nabranih, da se znači baš za prakso kot vprav odličen znanstveni ipripomoček, Ako bi hoteli navajati najvažnejše dokaze za to trditev, morali bi kar zapored prepisavati stran za stranjo. Naj torej le nakažemo smernice po glavnih vprašanjih. i?az-pnaivlja se o poedinih objektivnih in subjektivnih elementih dejanskega stanu, kjer se ozira na namerne, tendenčne in izjavme delikte; o nedo-polinjeni udejstvitvi dejanskega staiiiu; o nasnovanjn, deležnosti in slednjič o dejanskih stamih glede očuvalnih sredstev. Številni nazorni primeri pospešujejo razumevanje: citati iz drugih pravnoznanstvenih knjig ali razprav pa dajejo pisatelju priliko, da izbira, prebira in slednjič postavi svojo premišljeno trditev. Morda se da v tem ali drugem primeru njegovi rešitvi oporekati; ali ves material, pokazan po praktičnih primerih in po mnenjih drugih modernih pravnih znanstvenikov, olajšuje zinatno lastno ustvaritev pravilne sodbe. Ne samo kriminalisti, tudi civilisti utegnejo pridobiti v oiznanjenem delu spričo njegove bogate vsebine za svojo stroko dober kažipot po zamotanih pravdah, če gre za vprašanje krivde ali protipravnosti. Mislimo, da se ne motimo, če rečemo: Od pisatelja, ki je spisal to knjigo kot svoj prvenec, smemo pričakovati, če ostane na ubrani poti. še Imenitnih plodov resnično kritičnega duha.
Dr. Metod Dolenc.
Književna poročila. 349
Dr. Ulltnann Johannes GottSried: Das StraSrecht der Stadte der iVlark Meissen, der Oberlausitz, des Pleissner, Oster- und Vo.^tlandes vvahrend des Mittelalters. Verlag von Theodor Weicher, Leipzig, 1928. Str. Vlll+100. Cena 5 M.
Dober del navedenih pokrajin je bil v srednjem veku še gosto naseljen s slovanskim ljudstvom, seveda — v mestih je prevladoval germanski živelj. Ipak mora kazensko pravo srednjega veka teh mest baš nas zanimati, ki smo bili nekako na sredi pota med Severnimi in Južnimi Slovani. Avtor nam podaja pravcato sistematično zasnovano zbirko kazenskopravnih no|rm od sploSnih pojmov o krivdi, krivdnih oblikah, poskusu, zmoti itd. do kazni in zastaranja kaznovaime pravice, nato Pa še pestro sliko posebnih dejanskih stanov za razne zločine. Pri tem citira tako rekoč za vsak svoj stavek listinski vir. Z ozirom na starost virov bi se morala doba veljavnosti od avtorja prikazanega kazenskega prava v naslovu utesniti na zadnja tri stoletja srednjega, veka. Z velikansko pridnos^o in najnatančnejšim izkoriščanjem listinskih virov sestavljena slika prikazuje seveda precejkrat tudi pobijajoče se norme, kar je posebno značilno za srednjeveško pravo. Spričo tega vsega bo prikazana monografija trajne vrednosti za primerjajoče pravo. Tudi za našo slovensko pravno »zgodovino nam nudi mnogo važnih odkritij. V tem nazinanilu seveda ne moremo o njih obširno poročati. Pač pa smemo morda navesti, da je bil hišni gospodar v nemških mestih po UlJmannu odgovoren za vsa dela in opustitve svojih hišnih sodrugov (str. 10), dočim veljal to po našem pravu izrazito le še iza manjše zločine tistih, ki žive ob njegovem kruhu pod njegovo streho. Kdor potegne nož, ali kdor nasprotnika"»preteče«, se kaznuje zelo strogo; (str. 13, 89; po naših gorskih bukvah je stvar tudi kazniva, ali mnogo manj. Za naše »besednike« imamo predhodnike v institutu »der Vorsprecher« (str. 98). Kazen, ki jo navaja slovenska narodna pesem, češ, zaradi neplačanega krajcarčka bil je kmetic vrženi v »turn«, se nahaja seveda tudi v poznem srednjem veku v mestih sredi -Nemčije; ali dočim se je pri na« zvala z germansko izposojenko »turn«, imenujejo jo nemški mestni arhivi med drugim tudi s »temnitze« — ali »Tumizen« (str. 41), kar je bržčas isti Izraz, vsekakor pa slovanskega porekla.
Ti pabrki naj zadostujejo za podporo naše trditve o važnosti in zanimivosti prikazanega dela tudi za našo pravno zgodovino.
Dr. Metod Dolenc.
Byloff Fritz: Volkskundliches aus Strafprozessen der oeslerreich-Ischen Alpenlander mit besonderer Beriicksichtigung der Zauberei- und Hexenprozesse 1455 bis 1850. Walter de Gruyter & Co., Berlin und Leipzig 19i29. Str. 68. Cena 8 mark.
Pri nas Slovencih imamo v »Časopisu za zgodovino in narodopisje« (Maribor) zmmstveni organ, ki se bavi tudi z narodopisnimi stvanni. Zato ne bo odveč, če prikažemo zbirko znanstveno podanih odlomkov.
350 Književna poročila.
ki izvirajo tudi iz slovenske Štajerske, zlasti iz Ptuja, Šoštanja, Celja,. Brežic. Brez dvoma je taka znanstvena zbirka potrebna in spričo težke dostopnosti snovi ter mučnega prepisovanja stare nemščine — en sam vir je latinski — zaslužno delo. Nekoliko čudno pa se nam zdi, če se^ v opazkah slovenske besede (n. pr. Neža, poganci) označujejo za »slavisch«, namesto »slovenisch«. Največji del virov je iz 17. stoletja, iz 19. stoletja samo eden. Od »Kolomonovega žegna« iz 1. 1795. pa do. leta 18S0 (zagovorilo boižjasti) sploh ni nobenjli virov navedenih. Da zbirka ne obsega primerov, ki so zabeleženi izza 18. stoletja v slovenskih spisih, dasi so primeri v nemščini napisani, je občutna vrzel. Ce spadajo, viri iz Celja, Brežic itd. v zbirko, bi morali priti tudi še drugi z Gorenjske,. Dolenjske vanjo. Tudi pogrešamo uvoda, ki bi opredelil vire po vidikih,, kaj spada v kriminalno, kaj v sociološko, kaj v 'Zgolj folMbristično skupino in kakšen pomeni imajo za pravo ali za piosveto.
Dr. Metod Dolenc.
Dr. Giirtler Hans: Der Freispruch Poffel. Auf Grund des stenogra-phischen Protokolls aktenmassig dargestellt. — ;Verlag Moritz Perles. Wien, Leipzig, 1929. Str. 138.
Dne 19. junija 1928. je ustrelil novinar Poffel novinarja Wolfa v razpravni dvorani okrajnega sodišča Hietzing na Dunaju. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje na umor. z 9 proti 3 glasovom pa vprašanje, ali je ravnal tedaj v diiševni zmedenosti. Baš ta primer je bil povod, da je vsled splošnega ogorčenja novinarstva justično ministrstvo sklenilo-predložiti parlamentu predlog, da se porota nadomesti z velikim skabin-skim sodiščem. Izdajatelj oznanjene knjige, ki Je bil eden izmed .zagovornikov, hoče) dokazati, da je bilo tisto ogorčenje umetno, neupraviičeno. Podal je v uvodu nekaj lepih misli o delovanju zagovornika, v glavnem delu Pa izvod iz stenogratfičnega protokola porotne razprave. Redakcijo prevoda je opravil — zagovornik. Na mnogih mestih bi radi videli popolna izvajanja. Pesume predsednikov je sploh izostal. Ipak je knjiga zanimiva, ker kaže, s kakšnim aparatom more spreten zagovornik operirati pred porotniki, da se doseže uspeh. iRaizen tega pa je knjiga eklatanten dokaz, da treba v moderno kazensko pravo uvesti pojem zmanjšane vračunljivosti.
Dr. Metod Dolenc.
Dr. Hopler — dr. Lelewer: Rechtsfalle aus dem Strafrecht und dem Strafprozessrecht. iVerlag von (Moritz Perles, Wien und Leipzig. 1929. Str.  174.
Profesor dunajske univerze, procesualist dr. Petschek se je lotil izdajanja praktičnih primerov za slušatelje in pripravnike pravniških poklicev. Delo je zamišljeno v velikem obsegu; bo pet zvezkov, ki bodo imeli vsak po več oddelkov. (Doslej je izšef od drugega zvezka drugi oddelek o meničnem in čekovnem pravu, in pa od tretjega zvezka prvi oddelek o civilnosodnem postopanju, slednjič Pa naznajeni 4. zvezek. Primeri niso-."spravljeni v noben sistem. Glede rešitve primerov ni nobenega migljaja.
Književna poročila. 351
Tako postopajo tudi druga enaka dela, n. pr. Stoossovi Strafrechtsfiille fiir Studierende. iNovo je, da se tu pa tam stavi kakšno izrecno vprašanje »kaij je storiti?«, »kakšna odločba višje instance bo pravihia?« itd. Naša sodba je, da je zbirka uporabna predvsem za take pravnike, ki so že absolvirali vseuioiliščne študije; za slušatelje na univerzi pa nudi komaj dvajsetino primerov, ki bi jim mogli biti kos. Zbirka se nanaša na avstrijsko pravo. Dr. Metod Dolenc.
Revue generale de Droit International Public  1929, štev.  1—2.
Šesta panameriška konferenca 21 ameriških republik, ki se je vršila januarja '1928 v Havani, se more ponašati z lepimi uspehi, ker je bilo podpisanih mnogo pogodb, sklepov in predlogov iz mednarodnega javnega in zasebnega prava. Tako so te države med drugim obsodile napadalno vojno, se odrekle vojni kot sredstvu narodne politike (kar je brez dvoma mnogo vplivalo, da se je pol leta kasneje podpisal v Parizu tkzv. ©riaind-KeHoggov pakt). Nadalje so napredovale priprave za kodifikacijo mednarodnega javnega in zasebnega prava in sklenilo se je ustanoviti ameriški institut za intelektualno sodelovanje ter sklicati v kratkem konferenco, na kateri naj se podpišejo mednarodne pogodbe 01 posredništvu in obveznem riazsodništvu. Važnosti te koniference je pripisovati, da je večina člankov te številke posvečena problemom, ki so se obravnavali na šesti panameriški konferenci. Tako- nam W h i 11 o n podaja splošen pregled problemov, o katerih se je razpravljalo na tej konferenci. O. Ouerrero piše o vprašanju intervencije države v notranje zadeve druge države; M. Sibert dokazuje, da Panameriška Unija ni pristojna v političnih in gospodarskih vprašanjih in da se tudi havanski konferenci ni posrečilo ustvariti moč.iejSe bor.tineatahie organizacije, ki naj bo člen hodmče svetovne organizacije; Ruiz Moreno nam kaže vlogo in delovamje Argentine na havamski koferenci: M. Cruchaga razgrinja bilanco uspehov in neuspehov vsied dosedanjih panameriških konferenc (prva se je vršila I. 1889 v Washingtonu). ~ V isti številki te ugledne revije razpravlja Gabriele S a 1 v i o 1 i o razmerju med izrekom o pristojnosti in izrekom o temelju v mednarodnem pravo-sodstvu; E. Bruel o danskih morskih ožinah s stališča meddržavnega prava; P. Palewski pa Je napisal posmrtnico odličnemu poljskemu diplomatu in pravniku Josipu Blociszevskemu.
V zadnji (9.) številki Lapradellove Revue de droit international podaja predsednik Instituta za meddržavno pravo James Brown S c o 11 načrt zborovanja, ki ga bo ta institut priredil letos v oktobru v New Torku. Povodom podpisa lateranskih pogodb, s katerimi se je dolgotrajno nasprotje med katoliško cerkvijo in italijansko državo odstranilo, sta izšla dva temeljita članka, in sicer izpod peresa R. P- Yves de la Briere (Rimsko vprašanje in lateranska pogodba) in L. Le Fur (Sveta Stolica in meddržavno pravo). A de L ap r a d e 11 e, ustanovitelj te, šele tretje leto izhajajoče odlične revije, razpravlja o češkoslovaški agrarni reformi prefi mešanin- arbitr;i<.žniii' .•..¦»dišiem. .f. S p i r o p o u 1 o s
¦352 Književna poročila.
kritizira nainovejše doktrine o elementih, ki tvorijo obvezno moč meddržavnega prava, A. W e g e r d t, min. svetnik nemškega prometnega ministrstva, podaja stališče Nemčije k mednarodni konvenciji o zračnem plovstvu od 13. oktobra 1919.; Fraser poroča o načrtu Instituta za meddržavno pravo, kako naj se pravno uredi obrežno morje za časa miru. S polja meddržavnega kazenskega prava je silno zanimiv članek Pel le o novem mednarodnem deliktu propagande v prilog napadalne vojne. 229 čl. načrta za rumunski kazenski zakonik določa zaporno in denarno kazen za vsakega, ki z določenimi sredstvi vpliva k temu, da bi rumunska država napovedala napadalno vojno. Sicer je uporaba teh določb vsled načela reciprocitete odvisna od zadržanja drugih držav, vendar je gotovo, da bodo države, ki so odkrite pristašinje svetovnega miru, sledile danemu zgledu (ki je v svetovni zakonodaji prvi svoje vrste) in da bodo z notranjo državno zakonodajo, zgrajeno na teh in slionih načelih še temeljiteje in uspešneje pripomogle k ohranitvi mirnega sožitja Vseh narodov in dr.žav — kot pa s sklenitvijo meddržavnih pogodb v isti namen.
Bulletin mensuel de la Societe de Legislation comparee prinaša v 1—3. številki med drugim poročilo Cal'oyanniJa o izenačenju meddržavnega kazenskega prava, ki je bilo podano na mednarodnih konferencah v Varšavi in Rimu in čemur so dodani naičrti, sprejeti ma obeh konferencah. Carre de Malberg razpravlja o razliki med zakoni v materialnem in formalnem smislu ter o Pojmu zakona po weimarski ustavi. Prav posebno pa nas zanima članek našega rojaka 2. Perica o glavnih značilnih potezah iVidovdamske ustave. Pisatelj, znani profesor Tjeograjskega vseučilišča, ki 'e od 19. do 25. julija 1- 1- predaval na Akademiji mednarodnega prava v Haagu o meddržavnem zasebnem pravu po doktrini in praksi v .Jugoslaviji, končuje s tem lansko leto v reviji gačeto razpravo o političnih temeljih jugoslovenske države in dodaja kratek oris pravic in dolžnosti posameznika.
Revue international de Droit penal, 1929, št. 1. Obsojenci, ki so bili kaznovani z odvzetjem telesne prostosti in po prestani kazni izpuščeni na svobodo, so čestokrat vsled vladajočih socialnih prilik zopet prekršili pravne predpise. Da se temu zlu odpomore, si je Svet vodstva medna" rodne asociacije za kazensko pravo nadel nalogo, poučiti se o načinu, kako se obsojenci v različnih državah po prestani kazni izpušča jo na Prosto. Tako prinaša ta Številka vprašanja, ki so naslovljena vsem onim, ki imajo vpogled v ta problem (n. pr. kdaj in v kakem materiallnem stanju je obsojenec izpulščen. je li kaj poskrbljeno, kako naj se preživlja itd.). Poleg statuta Mednarodnega urada za izenačenje kazenskega prava čitamo razpravo prof. Rouxa o ev. mednarodnem kasacijskem sodnem dvoru in ameriškega vseuč. prof. A. Levitta iz 10 daJjših členov sestavljen načrt meddržavnega kazenskega zakonika, o čemer se bo razpravljalo z drugimi načrti na letošnjem drugem Mednarodnem kongresu  za  kazensko  pravo v  Bukarešti.  En.  A11 a v i 11 a  ra-zmotriva
Književna iKiročila. 353."
vprašanje novega kazenskega zakonika s pozitivističnega stališča; Ed. Neymark nam podaja sliko o sistemu kaznovanja tekom prvih desetih let nove poljske države, nakar revija priobčuje nastopno predavanje prof. M. G. iB. de M a u r o o načinu, kako naj se organizira sistem ka.z.novanja.
Revue de droit international prive ftam nudi v svoji 1. štev- 1929 razpravo J. Chamjpcommunala o pravnih sporih, nastajajočih vsled dejstva, da imata zakonca vsak drugo državljanstvo bodisi že po poreklu bodisi zato, ker je eden zakonec pridobi] tekom zakonskega živlienja drugo državljanstvo. M- E. Salem piše o novem zakonu o turškem državljanstvu od 1. januarja 1929, ki temelji na načelu ius sangiunis, dasi ius soli igra še veliko vlogo. O mednarodnih učinkih prisilnega tečaja in o grškem pravosodstvu je napisal kratko razpravo C. Tenčkides oziraje se posebno na francosko pravosodstvo.
Revue intemationale de la theorie du droit, 2- z v. ITI. letnika <1929). Na prvem mestu je Roger Bonnard napisal osmrtnico pred kratkem umrlemu znamenitemu francoskemu pravniku Leonu Duguitu- Omenjena so najvažnejša njegova dela in očrtane značilne pomembnosti njegove doktrine, ki je rajnkega postavila med največje sodobne pravnike. Wl. Mali a ni ak obravnava nujnost kot edin predmet znanosti in njen pomen za praktično jurisprudenco.
Tudi v 1. številki letošnje Revue du Droit public et de la Science Poiitique (Jeze) je R. Bonnard očrtal bistvene poteze Dugui-jeve doktrine, nakar je objavljena daljša razprava M. Ch. Bla e v o e t-a o posegu v zasebno lastnino ob priliki javnih del.
V 1. številki Revue d'Histoire de la Guerre Mondiale čitamo članek A. Oanema o zgodovinski vrednosti diplomatskih listin in študijo M. Geceviča o Brestlitovskem miru 1. 1918.
Tudi v Oaagu iznajajoči tromesečnik Bulletin de Tlnstitut intsrme-diaire International prinaša v aprilski številki na prvem mestu osmrtnico, nedavno umrlemu odličnemu mednarodnemu pravniku Francozu Andre Weissu, ki je bil podpredsednik Mednarodnega sodnega dvora v Haagu (P. Oovare). Nato je nanizana jaka bogata kronika vseh dogodkov, ki so mednarodno pomembni, počenši od Litvinovega protokola do zadnjih važnih svetovno političnih sprememb na Kitajskem. Sledijo oris delovanja Društva Narodov v zadnjem času, nekoliko primerov iz mednarodnega pravosodstva, lateranski dogovori, svetovne aktualnosti, seznam komisij za mednarodno spravo, pregled diplomatskih odnošajev in sklenjenih mednarodnih pogodb i. dr.
Revue de Droit International de Sciences Diplomatiques et l'olifi-.
ques (A. Sottile). Ženeva prinaša v letošnji prvi številki članek L. de Montluca o washingtonski konvenciji o razsodništvu in posredništvu, razpravo Barthelemv de Geocze o čl. 250. trianonoske mirovne pogodbe: in sicer o pristojnosti Mešanih arbitražnih sodišč v primeru, da so na-
I
354 Književna poročila.
sledstvene države bivše avstro-ogrske monarliije ustavile plačo vsem onim bivšim ogrskim uradnikom, ki so po razsulu in do 26. julija 1921. 1. (ko je stopila trianonska mir. pogodba v veljavo), odklonili položiti prisego zvestobe novim državnim poglavarjem. Komite strokovnjakov, ki ima nalogo pripraviti kodifikacijo mednarodnega prava, se je med drugim bavil tudi z vprašanjem, v koliko je država odgovorna za škodo, povzročena na njenem ozemlju tujim osebam in imetju. K temu problemu zavzema brnski profesor Sedlaček svoje stališče in priporoča, da se zaščita življenja in prostosti uredi na ta način, da se tozadevne določbe uvrstijo v regionalne razsodniške pogodbe. Dr. Ivan Tomšič.
Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929. Izdal rek-torat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani. 1929. Str. 533-
Ob desetletnici svojega obstoja izdala je ljubljanska univerza omenjeno knjigo, razkošno opremljeno publikacijo, ki prinaša v besedi in sliki opis našega najvišjega znanstvenega zavoda v vseh podrobnostih, njemu priklopljenih _^ustanov in podatke o izvršenem delu na njem. V knjigo uvaja zanosni rektorjev uvod o ideji in pomenu slovenske univerze, jedro cele knjige pa je 229 velikih strani obsegajoča razprava Janka Polca: »Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo.« Tu nam razgrinja Pisatelj zgodovino več kakor tri dolga stoletja trajajoče borbe za slovensko univerzo s trenutnimi uspehi, ki jih je narod dosegel, pa so mu vsled neugodnih raizmer bili zopet iztrgani. Taki, usipeh zaznamujoči borbeni viški v preteklosti so bili ustanovitev jezuitskega kolegija 1. 1604, ki je bil enako organiziran kakor kolegiji v Gradcu, Olomucu ini Innsibrucku, ki so bili tekom 16. in 17. stoletja povzdignjeni v prava vseučilišča, Drugi višek znači univerza v Ljubljani za časa francoske Ilirije, tretji slovenska pravna predavanja v Ljubljani in Gradcu 18418. in 1849. leta. Potem se Pa nadaljuje v klenih besedah opis vseh prizadevanj in naporov naših politikov in znanstvenikov ob stalnem podpiranju najširših slojev naroda za občenarodno zahtevo, ki je bila končno uresničena e zakonom o ustanovitvi ljubljanske univerze od 23. julija 1919. Kdor bo prečital ta zgodovinski oris, in bo videl, koliko najboljših moči naroda je zaposlovala ta borba, bo tudi razumel, da je treba drago pridobljeno čuvati in da za to ni noben napor prevelik, .lanku Polcu Pa moramo biti hvaležni, da je ogromno gradivo zbral in ga nam podal v jeziku, ki že sam razodeva vzvišeno nalogo, ki si jo je avtor zastavil. Dr. R. S.
Dr. Šuman Janko: Der Schutz des industriellen Eigentums in ,Iu-goslavien. Carl Hejmanns Verlag. Berlin. 1929. Str. 207- Cena 8 M.
Predsednik uprave iza zaščito industrijske .svojine v Beogradu prinaša v tej knjigi točen nemški prevod našega zakona o zaščiti industrijske svojine in sicer v obliki, kakor ga je dobil po delni novelizaciji 1. 1928, z izdanimi pravilniki in meddržavnimi pogodbami. V uvodu pa ' je prikazana geneza zakona samega in so naznačene v letu 1928 uza-
Razne vesti. 355
konjene izpremembe. Delo bo tujcem vsekakor dobro služilo in zasluži zato popolno priporočilto.
Dr. Bajič Stojan:  Izvršba na  prejemke zasebnih  nameščencev.
Zveza društev privatnih nameščencev. Ljubljana. 1929. Din 10. Str. 24. Posebni odtis iz Organizatorja.
D. Rauscher K.: Polska kodifikačni komise a jeji unifikačni snahy r. 1919—1929. Samozaložba. iBratislava. 1929. Str. 52.
Dr. Ogrin Franc: Državoznanstvo. Samozaložba. Ljubljana. 1929. Str. 160.