XLIII - št. 81 - CENA 8 din Kranj, torek, 16. oktobra 1990 Dr. Jože Mencinger v klubu gorenjskih direktorjev Klub gorenjskih direktorjev, ki mu predseduje Emil Milan Pintar bo četrtek ob običajni uri v Preddvoru imel v gosteh podpredsednika °venske vlade dr. Jožeta Mencingerja. Pogovarjali se bodo o gospodskih usmeritvah Slovenije in še posebej o možnostih gorenjskega gospodarstva. Posebej vabljeni direktorji! stran 10 Inšpektor je bil prijetno presenečen stran 11 Goter Bo doma zrejena živina ostala v hlevu? \ foft^ pozij o dr. Tinetu Debeljaku Duhovna vrnitev književnika Škofja Loka - Na zasebno pobudo Davida Tasiča in Marka Jenšterla se je J^'nuli petek v prostorih hotela Transturist odvijal enodnevni seminar, na ,a!^em so osvetlili pomen ustvarjanja dr. Tineta Debeljaka za slovensko •U'ževnost in literarno zgodovino. Ustavni zapleti Verjetno nihče od poslancev slovenskega parlamenta v petek ni zapuščal skupščinskega poslopja v Ljubljani povsem zadovoljen, čeprav je bil trenutek pravšnji za tako zadovoljstvo. Nihče, razen mogoče neposrednih akterjev in snovalcev takega scenarija, ni pričakoval takega zapletanja pri tako pomembni zadevi za slovenski narod in slovensko državnost, kot je sprejem osnutka nove slovenske ustave. Hudo napak za zdravo, ustvarjalno parlamentarno razpravo bi bilo vnaprejšnje soglasje o vsem, kar je predlagala ustavna komisija in kar so na njej in na sestankih vodij poslanskih klubov premlevali in predlagali ustavnopravni strokovnjaki in poslanci Ustava je res strokovna zadeva in je v tem oziru tudi domena ožjih skupin, posebej pri nastajanju osnov, je pa tudi najbolj spoštovan dogovor vseh ljudi, ki bodo v njej videli trajnejšo prihodnost, pravila ravnanja in zaščito. Ustava je stvar nacionalnega soglasja, posebno če živimo v takem času, kot je sedanji jugoslovanski. Res je, da nekatere slovenske stranke, združene v Demosu, želijo čim prejšnji sprejem slovenske ustave, kar je glede na negotov razplet jugoslovanske krize razumljivo. Nerazumljiv pa je bil petkov poskus na skupščini, da se predloženi osnutek ustave sprejme po hitrem postopku brez razprave, čeprav je bilo dogovorjeno, da osnutek določa skupščina šele po razpravi na tej seji. Poslancem so poskušali vzeti enakovredno besedo pri oblikovanju osnutka, del opozcije je zrevolti-ran zapustil sejo, kar tudi ni v čast slovenskemu parlamentu, v mučnem ozračju prepirov je bilo, tudi zaradi slabe udeležbe na seji in ogrožene večine, le doseženo soglasje, da bodo del osnutka ustave tudi pripombe poslancev na sami seji. Ustavna komisija bo poslala v javnost s petkovimi pripombami dopolnjen osnutek. Računamo na njeno odgovorno ravnanje in neodvisno od političnih razhajanj dopolnjen osnutek, čeprav ima komisija sedaj škarje in platno v svojih rokah. Seveda pa senca nad petkovim dogajanjem v parlamentu ostaja. Je treba res prihajati v parlament s figo v žepu in skritimi kartami Zakaj imamo potem na desetine skupščinskih poslanskih odborov in komisij. Zakaj tvegana prehitevanja, razburjanja in užaljene reakcije. Mostu zaupanja med politično različno raz-mišljajočimi poslanci s tem ne bomo zgradili Smo Slovenci res tako nezreli, nedorasli trenutkom velikih odločitev. Njihov čas pa prihaja in ob takem nadaljevanju ustavne razprave lahko zgubimo vsi vse, ne le dobro ustavo, ampak tudi kaj drugega. Gospodje, tovariši poslanci, upajmo, da je bil petek samo ponesrečen in kar se da hitro pozabljen dan. • .1 Knin jek i^P0*jja o dr. Debeljaku se je udeležil tudi nadškof in metropolit n°sti Tineta Debeljaka ml. pozdravlja z udeleženci simpozija. - k **kr s'mpo/ya n' m' 'zbran pozornost pa ji je posvetil tudi tJ^J^no, saj je bil dr. Tine republiški minister za kulturo ^*to ^ r°ien v Skofji Loki. dr. Andrej Capuder, pomeni ltjil Prireditev, ki se je je ude- po svoje tudi vrnitev tega knji- rnct udi ljubljanski nadškof in ževnika nazaj domov, kamor si °Polit dr. Alojzij Šuštar, je vsa leta bivanja v Argentini I 1* je« ,ri ru-ga urednika), Vilma Stanovnik (špoii 11■ f ,.-,-<>, poslovna informacije), Danica Dolenc I /a dom in družino, zanimivosti, l r / ič ), Danica /.avrl - ž.lebir i-.on.il na politika, loranjlki kraji in ljudje), Andrej Zalar (jorenjlki krap m ljudj«, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura). Helena Jrlnvčan i izobraževanje, i/ šdskili klopi kronika Skofja I oka), Cveto Z.aplotnik i k mal 11 si v o. K.ulov Ijica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Stojan Saje (družbene organizaciji ekologija) loga Koinjek (notranja politika, Ipprt), Marija Volcjak (iiospod.it si v o kratil). <.om/d 'šinik | fotografija), Igor Pokora (oblikovanje), Ivo Sekne, Nada Prevc in Mirjana Drakaler (Ithnifino uifjanji) m Marjeta Vo/lič l oki.o nanje) Naalo* uredniitva In uprave: K rani M še l'i|.nk-|.i I K rani TekočI račun pri SDK: S | S00-60301 Telefoni: direklor in glavni urednik 2H-4r>3, uredništvo 21 860 in 21-835, ekonomska piopaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-060 Neobjavljenih pisem in slik ne vračamo Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Nasilno prekrojevanje Jugoslavije še ni izključeno Samostojna Slovenija nikogar ne ogroža Predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan, predsednik izvršnega sveta Lojze Peterle z ministri in slovensk1 član predsedstva Jugoslavije dr. Janez Drnovšek so pretekli teden tujim in domačin časnikarjem razložili poglede na p hodnost Slovenije in Jugoslavije, predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar pa se je o tem pogovarjal v evropsk parlamentu. Ljubljana, 11. oktobra - "Najkasneje v začetku prihodnjega leta bo sprejeta nova slovenska ustava, nato se bomo Slovenci referendumsko odločali, kako in kje želimo živeti, kakšna bo torej prihodnja samostojna Slovenija, je vprašanje treh, največ štirih mesecev. To je skrajni rok," je odgovoril Milan Kučan na vprašanje, kje je meja tolerance za Slovenijo. Pogledi slovenskega političnega vrha na prihodnjo ureditev Jugoslavije in samostojni položaj Slovenije so enotni, je bilo zagotovilo Peterleta in Kučana. Kon-federalnega modela Slovenija nikomur ne vsiljuje, s svojo težnjo po samostojnosti in suverenosti nikogar ne ogroža, zagovarja enakopraven dogovor jugoslovanskih republik o prihodnji ureditvi Jugoslavije in če bo tako pokazalo, tudi miren razhod, vztraja na dosedanjih notranjih in zunanjih mejah, čeprav jih je Srbija odločena, tudi s silo spremeniti, če ne bo sprejet njen pogled na prihodnost Jugoslavije. Ce v Jugoslaviji ne bo interesa za povezovanje na konfederalnih os- novah, bomo pač živeli sami, iz te države pa nas nihče ne bo nasilno podil in nas potem obdolžil, da smo razbili državo. Razmere so nenormalne, zato je toliko težje v takih časih sprejemati razumne odločitve, nerazumljivo pa je obnašanje zveznega predsedstva, ki vsiljuje srbski model federacije, konfederalnega, ki ga je samo naročilo, pa sedaj potiska vstran. Konfederalni model Slovenije in Hrvaške je samo dokument z napisanimi pogoji, ki Držama varnost Igor Bavčar: "Konec meseca bomo predlagali spremembo zakoi^0 notranjih zadevah. Služba državne varnosti bo dobila drug P°'°\ žaj. Doslej je bila zvezna, po novem pa bo moderna inteligent"a ,rt' formacijska služba, ki bo zbirala in analizirala podatkesporne'"''' ne za varnost slovenske države, skladno z evropskimi štanda™ varovanja človekovih pravic in svoboščin. Prvič po vojni bo o Iff razpravljal parlament. Postavili bomo moderno slovensko polidl0, i s svojim sindikatom, ki bo sodobnejša, z več operative in op^f ter manj administracija. Formiramo tudi finančno policijo, moC f revizijsko in kontrolno finančno službo. " Vojaško vprašanje Janez Janša: "Mi smo v konfederalnih elementih predlagali model rešitve vojaškega vprašanja, ki pokriva vidika nacionalne in konfederalne varnosti. Vsaka članica konfederacije bi sama zagotavljala svojo obrambo, s tem, da se ta samostojnost deloma omeji v primeru zunanje agresije, v ntiru pa bi bili možni skupni letalski in mornariški kontingenti." Devize Dr. Jože Mencinger: "Gneča za devize je tudi posledica tistih 16 vojakov. Problem pa je predvsem dinarska lik vidnost. Banka devize lahko dobi in problema ne bi bilo, če bi državljani kupovali devize in jih ne dvigali z deviznih računov, ki so pri poslovnih ban k ali Kakršnikoli ukrepi bi stanje samo še poslabšali, formalno pa slovenska vlada tudi ukrepati ne more." Dr. Marko Kranjec: "Take občasne primere smo že imeli. Ljudje so večkrat izgubili zaupanje v bančni sistem. Mislim pa, da pravega vzroka za paniko ni. Orožje ne gre v Slovenijo Milan Kučan: "Ne verjamem, da bi Slovenci množično kupovali na tujem, v Avstriji orožje. Je pa res, da gre preko nas tihotapska pot orožja na Bližnji Vzhod, k nam pa predvsem na Kosovo in v Kninsko krajino. Uspelo nam je že presekati nekatere pomembne tihotapske kanale." naj bi jih sprejel vsak, ki bi hotel živeti tako, za Slovenijo je tak model dokončen, ni pa to že kon-federalna pogodba. Sploh Slovenija ne želi dogovorov s komerkoli na račun tretjega. Dr. France Bučar pa je po vrnitvi iz evropskega parlamenta dejal, da ta organ absolutno podpira težnje Slovenije in Hrvaške, da je led prebit in da se je trdo stališče o nujni enotni Jugoslaviji močno omehčalo. Sicer pa mi ničesar,^ delamo na pamet, je dejal L°J Peterle. Vemo za slabe in *5 strani konfederacije, vemo fu ' da nas bo to nekaj stalo. R°-!s in pogrebi vedno nekaj sian^°nt: v tem primeru gre za pogreb države in rojstvo novih. Prep1"1 ^ ni smo, da se to dolgoročno 'zP'j ča Dr. Dimitrij Rupel je n*^ da mora Slovenija koncip' svojo zunanjo politiko rte g'e . ali bomo v konfederaciji a'' -' bomo povsem samostojna -{ va. Janez Janša je zagotovi^ Sloveniji mir, da ni n°b|jbđ premikov vojaških enot. Zase praznega poslopja bivšega B— Druga stran naj se zamisli Milan Kučan: "Bolje bi bilo, če bi zveza pogledala razloge, zakaj smo v Sloveniji tako ukrepali. Slo je za očiten primer negiranja odločitev slovenske skupščine. Ce je kaj narobe, je stvar politične debate, ne pa povelja ene vojne komande. V TO Slovenije sedaj ni niti ene puške več. 20 let smo sami vzorno čuvali orožje, niti ena nepooblaščena oseba ni posegla po njem. za vse nase predloge pa so bili gluhi. Na zaposlene v štabu TO ne izvajamo nobenega pritiska. Jaz sem imel sestanek s civili in vojaki in je njihova presoja, ali ostanejo v JIA ali v naši TO. Zadnji dogodek ni bil vojaški udar. Ce bi kdo uporabil vojsko zoper nas. ne bi biala več naša. Je pa ta dogodek taktika stalne napetosti in živčnih situacij." Draga zvezna diplomacija Dr. Dimitrij Rupel: "Celoten sistem zveznega sekretariata za zunanje zadeve slane Slo-venijo 21 milijonov dolar/ev. Jugoslavija ima sedaj $4 ambasad. Slovenija bi lahko shajala s petino manj. Pri sosedih in v prestolnicah velesil bi imeli svoja predstavništva, drugje pa skupna in to bi službo pocenila. Doslej je imela monopol federacija in ljudje iz Srbije. Druge države so bile slabo ali celo namerne napa-čno obveščene o Jugoslaviji " TO je poseg v lastnino Slovenu To je sedaj problem tistega, ^ vojake tja poslal. Mi ne bomo ^ silno ukrepali. Milan Kucanje^ vprašanje o možnosti iriterna nalizacije jugoslovanskega v" Sanja odgovoril, daje jugoslov ■ ski problem že internatio'1^. ran. žal zaradi nevarnosti 'a flf ropo. Evropa je zaskrbljena 1,1 j. zdi, da bi v tein stoletju nfl . kanu dvakrat počilo. Ne velJ Klgovom* počilo mem, da kdorkoli, ki in trezno razmišlja, misli nirj| rabo sile. To bi bil požare »VI razsežnosti. Svet nas ima f'A l^jj ličen Balkan, vendar smo u° „. zreli, da probleme sami r*f|| Nisem pa zoper pomoč tuj' spertov. rako mi kol Hrvati «u slavuj ka , l^t že konzultirali domačo znanost. Rešitev |c, vendar je vprašanje i ik1'"'1 rešitev ima kdo v mislih. ''*jj^d; kot jo predlaga zvezno Pr*S3 stvo, ni rešitev, ampak n''j,lVi-zanesljiva pot za konec Jug0* je • J. Košnjek Zakon o privatizaciji najtrši oreh Na četrtkovi seji je slovenska vlada obravnavala osnutke zakonov o zadrugah, o zavodih, o privatizaciji podjetij in Agenciji IfjL ?_!re__'"y*mjc za P/,vaiiz»c.|i° ter se loti,a priprave zakona o državljanstvu, vendar bo vlada zaradi različnih pogledov in Inih predlogov o teh osnutkih ponovno razpravljala ta četrtek. Ljubljana, II. oktobra - Vsi ti osnutki zakonov so del graditve novega slovenskega pravnega sistema, pa začetek procesa lastninjenja, ki je ta trenutek prednostna delovna naloga slovenske vlade. Vlada O osnutkih še ni rekla Ija O rezervah mesa, za kar pa je zadnje besede. Pogledi so razli- treba zagotovili denar, predvsem čni, zato bo osnutke zakonov pa se vlada ogreva za trajne in ne skušala oblikovati na četrtkovi le za trenutne, "gasilske" rešitve. seji. Kol |e povedal tiskovni pred---—--- stavnik vlade Branku Podobnik. yBg za civilne invalide VOJne pa je bil sprejel osnutek zakona o _--- spremembah m dopolnitvah za- Republiški izvršni svet je spre-kona o osebnem imenu, ki med drugim omogoča posvojiteljem. jel ostiulek zakona o civilnih in- validih vojne, torej o ljudeh, ki da da,o posvojencem ob posvop- ^{ m ^ yojnc |)o Vi, razen priimka ud. drugo slc( |C bll U1 ll(H,d(CSan|ll 1I1V;1. ime prav takti pa določa, komu [ o.ne,i«ev. Denarno in kdai sprememba imena ni do- . ' ' , . ,n • 1 ' . . nailomeslilo so preiemali le oll m vo icna. (ne predvsem za osebe . ■ . . • • Ljii: •_. ij_ ,J . ' ... več odsotni invalidi, invalidnina \ kazenskem premmu Mo\eni|.t . . , . . ii i v le hi a za polovico inanisa od vo- pnpravha udi nov zakon o drža- 1 ,. . . '. ■ . . . , 1 . 1 k i - , ii laske zltuem so bili civili, ki 10 \ i.ins vti. Na tokratni seji je bila , ■ L . 1 , , ,ii humano pomaga h pripadnikom dana le mlonnaciia o tem, v lada . ' , * ' , '. ,, i , i, sov raznih enot, pa so bi h pri tem pa II sklenila, da ustrezni vladni 1 . '.' . . ' f , v J i poškodovani Sploh sla veliali icsorn pripravilo stiokov ne osno- * . . '. . , „ 1 *, i . voma in ideološka doklnna l'o ve za zakon, za katerega sprejem J ■ . ■ • . . ."• ' . novem uai bi inva idnine preie-se pretirano ne mudi m ga bo . . . J . . . " J s __, mah udi civilni invalid vomc s mogoče sprejeli po u\el|avi vi ■ 01 , . . , , ■ , j* , ./, ,, ■ 40 in 50 odstotno inva idnos |o, nove slovenske ustave Vlada ie , . ■ . . . , . ■ i . l l i l. _ inva idnine bodo dosege 7.S od- spieiela osnutek kolektivne po- . ,. . n r ,l i ,l . . stoikov voiaskih, zaradi tega p.t godbe za družbene delavnosti, tu- , . ' . ,' 5 . t a i . i . bo inva idniiio preieni.ilo V) hu- di tarifni ue, ministra /a kmetu - . , . ,',n,, „ . , . i di več. skupai 17(10 Pnhodme le- stvo in tržišče ter splošne gospo- . . ,".J , , ,.J j . iTTZ j rs to na i hi bili civilni invalidi voj- vLuske zadeve dr Jože Osterc m 1 , ,. 1 ne povsem izenačeni z vojaškimi, Maks Basll pa sta opozorila na le- ki pa imajo še druge ugodnosti, /ak položaj slovenske živinoreje Predlagani zakon bio terjal za 40 Slovenske klavnice ne odkupuje- odstotkov več sredstev. Dotlej jo živine zaradi določene višje ce- smo zu te invalidnine potrošili ne, ampak posegajo po uvože- 56,7 milijona dinarjev, po novem nem mesu. Ukrepe bo vlada spre- pa bi letno rabili 77,3 milijonu lemala na prihodnji sep. Razmiš- dinarjev. • J. Košnjek Dr. Jože Mencinger: /a decentralizirano privatizacijo "I o/i vafUO se dveh stvari: davčnega sistema in privati ai'ift .01 čili smo se za svojo zakonodajo. Zavračamo podržavljanje^ 1^ hodno obliko prehoda i. družbene lastnine vsakogar in zasebno Zavračamo tudi modele, ki so grajeni na vsesptoŠ^^j-jM deljevanju V zakonu o privatizaciji podjttlj je pret hidenih ;■'■ * i podjetij zelo ra. //<»<' JB /ličnih načinov, ker je tudi struktura ,.,-,.,<..; .m. ..«...■• ■ -decentralizirano privatizacijo, ki se začne v podjetjih ^ir< / OCtnijO m računamo, da bo takega ocenjevanja ('^„7< oblika pa ic OCtlUtlvailJi S pomočjo organizacij, ki ' i,y/i' cenco. Ta oblika bo prihajala v poštev nun. k/er je sou JLj&h jec. Prva oblika bo prodaja celega ah dela podietja. drugi* l j(,,i- ^ ta preferenčnt delnice brez upravljalskih pravic, pa bi I"'1' !l„i"!' umski sklad m republika Iz privatizacije hi bila ' A//""'"j,<»'' struktura, kjer hoj,* nuntunljena javna podjetja !■• /• f?0$ kjer je količina kapitala omejena m s privatizacijo ne bi ' dosegli.'1 j Matija MalešiČ: Zavodi javne ustanove "Z Zakonom o zavodih začenjamo korenito /'"'"''"'';('.'„a k^j ustanov Dolgo smo čakali mi zvezni zakon, sa/ /e to -x M IrL petenea. ket \>a tega ni. gti osnutek. Ker soglasja ni bilo, so ZSMS - liberalci in prenovite-J' zapustili sejo in se vrnili šele, ko so tudi ostali pristali, da bo osnutek i-... en šele po petkovi seji. Udeležba na zborih, posebno v družbenopo-'čnem, ni bila ravno blesteča. Javna razprava bo trajala do 30. novem-ra' Ce bodo razmere terjale, se lahko podaljša do konca leta, kot terja cicija, skrajša, kar zagovarja del pozicije, ali prekine. . Parlamentarna večina je pou-i|rjalu, da je bilo možnosti za J'jučitev predlogov v osnutek 'ave dovolj in da so dodatni Predlogi le znak podaljševanja I^Prave in znanilec neresnosti. ^stavna komisija je upoštevala ^ predloge in za vključevanje ^'veno novih ni razlogov. Ra-ega so ponujeni v osnutku m Ja. ■^i Variantni predlogi. Opozici-Predvsem ZSMS - liberalna J^nka, ZKS - stranka demokra-prenove, pa na trenutke tu-pa so menili, da so vari- m 1,1 predlogi potisnjeni v drug „'n °zirom.i nekateri sploh nts< fikevani vor ploh niso čeprav je bilo dogo-JCno, da gredo v javnost vsi J[ed|ogi. Ze \edaj lahko sklepa-hai!.-.a ^° x razpravi največ raz g"nj glede preambule k ustavi J*r Je govora o svetosti življenj 1 kar se lahko različno lolma-dr>° di'emi- ali imeti enodomni ^ Uvni /hor ah dvodomnega s torn'°m °/iromj državnim sve-JT™*' ali govoi u i i udi o Slov en iji jj* °rožja. ter o pravicah itali-•5? madžarske in drugih na-ic t1°si n i h skupin v Sloveniji. O iv. . Je Posebej govoril kranjski zboru občin Vitomir rave;' ^' se ll" zavzc' /;l sedanjo koi Gros j, tn pravic, vendar je osebno kaj k°" Uk|1 liberalna stranka. rj(t rc član je. zoper pretirano ši- ^ Pravic, kai pa seveda ne po- V.«!' ^a |c za etnično čisto Slo-«tlij0. ugovori Petkovi seji skupščine je Hi -ki|Uan,n Precej dopolnil k osnul-^bilii'1, slmcil>>ke "Miive Ciril t, (ZKS - SDP) je menil, da ne bi smeli biti značilni kralek rok za sodobna vsebina. N()jj*n,nul" i1' Ireba vključiti tudi (variantni predlog to mm- ipj"? kralkost in V H'rn, ampak st goča), soupravljanje delavcev ne le kol možnost ampak obveznost, parlamentarni sistem pred predsedniškim, širši krog vprašanj, o katerih se mora izrekati parlament z dvetretjinsko večino ter upoštevati tudi proporcionalni sistem volitev, da bodo v parlamentu zastopane tako stranke kot območja Slovenije. Ustavni zakon mora določili tudi rok volitev. Jože Školč (ZSMS - liberalna stranka) je predlagal podaljšanje roka razprave do konca leta. Tone Peršak (Slovenska demokratična zveza) pa se je zavzel za svetost življenja v preambuli, razumljenega seveda sodobno, za parlamentarni sistem z možnostjo, da se predsednik republike izvoli na neposrednih volitvah, za upoštevanje večinskega in proporcionalnega načina volitev, za drugi zbor (senat) ob državnem zboru, ki bo zastopal lokalne interes, ter o referendumu o vseh pomembnih vprašanjih Milan Balažic (ZKS - SDP) je bil za enodomno skupščino, če bodo zastopani tudi lokalni interesi in ne le strankarski /a vk IjuCltCV načina volitev v ustavo (proporcionalni sistem prispeva k različnosti), za parlamentarno demokracijo in ne za predsedniški sistem, ker Slovenija ne rabi novih monarhov, za ločenost države od verskih skupnosti in da se ob sprejemu ustave sprejme tudi deklaracija o slovenski samostojnosti. Robert«) Batteli, Maria Pozsonec, Isabela Flego. Janos Bukovec in Franco Juri (narodnosti, ZSMS - liberalna stranka) so izražali upanje, da jim bo dala nova ustava najmanj loliko pravic in zagotovila obstoj in razvoj, ter negodovali, da so morali vložiti toliko truda za ohranitev sedanje ravni zaščite Vika Potočnik (ZSMS - liberalna stranka) jfl bila med iisiimi. ki so zagovarjali tudi posebne ustavne »ruj**-*0 družbenopolitičnega zbora. ' "kije se prijavlja k razpravi. Tone Peršak- za govornico, Kakšen bo razplet skupščine? Poslanci Socialdemokratske stranke. Levo dr. Matjaž Šinkovec, predsednik skupščinske komisije za mednarodne odnose. France Bučar Človek, državljan in njegove pravice Iz uvodnega govora dr. Franceta Bučarja, predsednika komisije skupščine Republike Slovenije za ustavna vprašanja na petkovi seji parlamenta. Dr. Bučar je dejal, da je morala ustavna koncepcija svojo središčno pozornost usmeriti prav na zavarovanje temeljnih pravic človeka in državljana. Zato je že po obsegu ta del ustave njen najbolj pomemben del, funkcionalno pa njeno središče. Človeka in državljana je treba zaščitni pred državo kot najpomembnejšo in vseobsegajočo organizacijo, ki razpolaga še z fizično prisilo. To funkcijo zaščite ima zlasti pravosodni sistem, ki se S to ustavo na novo postavlja kol povsem samostojna in od drugih vej deljene oblasti neodvisna sestavina državnosti. Demokratično pojmovanje oblasti z novo ustavo prihaja Jo U lazu \ \\ob,iJtio izvidieiiem parlamentu kot vrhovnemu nosilcu oblasti in njej odgovorni vladi i kabinetni sistem). Parlament je dokončen arbiter v vseh družbenopolitičnih zadevah Parlament, državni zbor, not hi bil enodomen. Volilni sistem bo normiran v posebnem zakonu /a ustavo povsem zadostuje, da \ Hjtj piše načelo w obode, enakosti in neposrednosti Da bi bila v parlamentu izražena tudi družbena struktura in interesna povezanost, je kot varianta predvidena institucija državnega sveta oziroma senata, ki naj ne bi bil v polnem pomenu enakovreden drugi zbor. ampak bi imel intervencijsko, koreknvno funkcijo. Odprta ft tudi možnost zbora regij, ki naj bi odrazil regionalno .sestavo in regionalne interese Slovenije. Vlada kol kabinet ima v takem sistemu klasično upravno in izvršilno funkcijo l vaja se sistem konstruktivne nezaupnice vlade po nemškem vzoru, ki preprečuje vladne krize in zagotavlja, da se nezaupnica vladi lahko izglasuje le. če se istočasno izvoli nov predsednik vlade. Možnost je tudi uveljavitev trdnejšega predsedniškega sistema, ki predsedniku ne daje le reprezentativnih in ceremoni-alnih dolžnosti, ampak tudi operativne. Osnutek ustave to pušča odprto, vendar se le nagiba k večjim pooblastilom predsednika, ki HOj bi ga volili na neposrednih volitvah in ne v parlamentu, kar je variantni predlog Osnutek ločuje upravne državne funkcije od lokalne samouprave Občine bodo določene z zakonom, vendar po predhodnik referendumih 1'stavno sodišče bo imelo večjo vlogo. pravice za Rome, Peter (ilavič (/SMS - liberalna stranka) in Danijel Starman (Slovenska demokratična zveza) pa sla bila prti ti enodomnemu sistemu, ki bi bil preveč ljubljanski, preveč strankarski in sestavljen samo i/ vrhov, ampak za senat ali regionalni zbor. ki bo na stvari gledal drugače in omogočal kvalitetno delo skupščine Ostra centraliza-ii|.i m pametna, zato bi bil ta zbor predvsem odgovoren za regionalno politiko Ustava mora postaviti strogo odgovornost vlade, predsednika republike in dru gih čelnih ljudi, sedanja razprava pa je priložnost za stik poslancev z volila Fedja Klavora (Zeleni Slovenije) pa se je zavzel za večja ustavna pooblastila pri varovanju narave, naravne in kulturne dediščine, za varovanje Romov in drugih skupin v Sloveniji, ter za Slovenijo brez vojske, s tem. da ustavni zakon uredi prehodno obdobje. Prvotni osnutek z vsemi predlogi (bistvene smo omenili) gre seda i v javno razpravo. • J. Košnjek, slike G. Šinik ^e v sindikalnem gibanju obeta »tretja zveza«? N. i JoPtt "I""* • V Kopru so se sestali predstavniki osmih samo-^njjj.^dikatov v Sloveniji, ki iščejo možnost za povezavo, da bi ^Ski.1, "krepili svojo pogajalsko pozicijo nasproti vladi. Se slo ( more shoditi, samostojni sindikati pa vsak zase tudi nimamo dovoli moči za pogajanju z vla- - pogovarjali z Al1«olinom. predsedni It: kraniskih ■jf :;.....k."^'1 S Sv ' injikih sindika družbi obalnega. novinarskega, sindikata splošne •Nun'Jokala delavcev po hi V' "si , 1,1 "ndik.it.1 k.up «. *•« možnost povezova- >&*vljal * Mbtr Milo, ,|,| s'ndikalnem N »vL^.Kaialske * podrobnostih lega "mehkega" povezovalna in morebitnih or- ganizacijskih prijemih ta čas še ni nič znanega, imenovana je le delovna skupina, ki mora v tem tednu pripraviti nekakšno ' koiitederalno pogodbo" in jo dati v širšo obravnavo.« Dodaja tudi, da morebitna »tretja zveza« ne bo pomivala napake sedanjih sindikalnih zvez, ki gradita od zgoraj navzdol, pač pa bodo izhajali iz članstva in podjetij. Nova zve- za odpira možnosti tistim sindikatom in delavcem, ki se niso mogli opredeliti za eno ali drugo zvezo, pa tudi že včlanjenim, ki s sedanjima sindikatu ma niso zadovoljni. Sicer pa se v samostojnih sindikatih sprašujejo, ali je pošteno čakati ali naj r.i|c posežejo v preobrazbo sindikata, kot to zahteva čas. Vprašanje je retorično. • D. Z. Zlebir VIDEOTEKA AL Pa jer jeva 3, 64208 Šenčur Neodvisni šolski prostor? V zvezi z novimi strokovnimi in sistemskimi rešitvami v slovenskem šolstvu se poraja cela vrsta nejasnosti; kakšne bodo zakonske rešitve, organiziranost in financiranje šolstva pa tudi spremembe pri pouku zgodovine oziroma celotnega družboslovja, prenove programov, mreže šol in podobno. Tem vprašanjem se pridružujejo še zahteve lokalnih oblasti in vodstev nekaterih krajevnih skupnosti, da bi razpolagali s šolskim prostorom in celo vplivali na šolske programe. V šolah se namreč dogaja vse mogoče; od raznih političnih in neizobraževalnih strokovnih prireditev do seminarjev, shodov, volitev, v zadnjem času pa tudi verskih dejavnosti. V šolah, kot smo slišali tudi na nedavnem posvetu ravnateljev gorenjskih šol v Kranju, so nekoliko zbegani. Kako naj ohranijo mirno in stabilno ozračje v šolah, ki otežuje ustvarjalno delo, kako naj ohladijo razgrete glave v zbornicah in okolju? Mir in stabilnost sta odliki dobrega in urejenega šolstva, za kakršno se zavzema tudi Zavod SR za šolstvo. V njem so pripravili vizijo razvoja slovenskega šolstva in strokovne podlage za izdelavo programa razvoja izobraževanja, ki bodo v republiškem parlamentu rabila kot izhodišče za sprejemanje zakonskih in planskih dokumentov. Pripravljajo tudi prenovo programov, pri čemer bodo upoštevali sodobna spoznanja pouka posameznih predmetov v svetu m doma. Nove programe bo sprejemal strokovni svet za vzgojo in izobraževanje in šele nato bodo vpeljani v šole. Zavod RS za šolstvo tudi predlaga republiškemu sekretariatu za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, da šolo s pripadajočim prostorom razglasi za avtonomni šolski teritorij, kjer niso dovoljene politične, vojaške, religiozne, policijske in druge podobne dejavnosti (razen v posebej za to organiziranih šolah). Predlaga še, da se v šole zaradi varnosti otrok omeji dostop tujim osebam, različnim akviziterjem in anketarjem - v skladu s konvencijo o zaščiti otrok in varstvu osebnih podatkov. Da pa s tem ukrepom ne bi potrgali vseh niti med šolo in njenim okoljem, je treba natančno določiti pristojnosti in odgovornosti ravnatelja in sveta šole pri odločanju o dejavnostih, ki se bodo v šoli odvijale v interesu otrok, krajanov in izobraževalnega procesa. Kakšno usodo bo Zavodova pobuda doživela v ministrstvu, ni čisto jasno, saj si oba vodilna moža (to se je čutilo tudi na omenjenem posvetu v Kranju) nista povsem enotna, ko gre za vprašanje vera in šola. V nasprotnem primeru "ovinek " najbrž ne bi bil potreben. • H. Jelovčan Zasedanje kranjske skupščine Kranj, oktobra - V sredo. 17. oktobra, ob 15. uri se bodo na četrtem skupnem zasedanju sešli vsi trije zbori kranjske skupščine. Gre za nadaljevanje zasedanja, za katerega 26. septembra niso uspeli sprejeti niti dnevnega reda, zato ga ne bodo ponavljali. Dodati velja le, da je na dnevni red uvrščena tudi uskladitev datuma prenosa ustanoviteljskih pravic za radio Kranj na občino in nemara bo naposled ta problem le urejen. Delegati pa so dobili tudi jasnejšo opredelitev, kaj bo delala komisija za raziskavo povojnih pobojev in pravno dvomljivih procesov v kranjski občini. • M. V. Javna pobuda 0K ZKS - Stranke demokratične prenove Kranj V javnosti je že nekaj časa navzoča misel, da se je s procesom spreminjanja bivših OZD v podjetja, v delniške družbe... začel proces kraje družbenega in razprodaja nacionalnega premoženja. Znani so nam nekateri podatki in podjetja v Kranju (posebej poudarjamo, da so to le izjeme), kjer bi bilo možno dali oceno, da gre za nekontrolirano prehajanje družbenega premoženja v zasebne roke. V njih lahko poslovodni delavci, ob zaenkrat še slabo organiziranem sindikatu in »svojih« delavskih svetih ali drugih organih upravljanja, urejajo svoja delovna razmerja pod vprašljivimi pogoji s še bolj vprašljivimi pravicami. Poslovodne strukture iščejo podlago za tako početje v kriterijih za sklepanje pogodb o zaposlitvi za poslovodne delavce ter delavce s posebnimi pooblastili ter odgovornostmi v gospodarstvu. (Gospodarski Vestnik 26. 7. 1990, ki jih je vzel na znanje tudi upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije - objavilo Društvo poslovodnih delavcev Slovenije Manager). Mnenja smo. da so navedeni kriteriji še neka možna podlaga za sklepanje pogodb o zaposlitvi, vendar se v tej podjetjih pogodbe pretežno ne sklepajo na podlagi delovnih obveznosti in odgovornosti, ki so jim podlaga plan in cilji poslovne politike podjetja. Samovoljna razlaga in uporaba kriterijev pa. omogoča poslovodnim strukturam tudi neomejene možnosti za določanje pogojev dela in nagrajevanja. NaŠ namen ni ocenjevali navedene kriterije, temveč predlagamo Izvršnemu svetu Skupščine Republike Slovenije. 1. Takojšnjo pripravo managerske kolektivne pogodbe, ki naj določi višino in kriterije za osebne dohodke. Sklene naj jo Izvršni svet ali drugi za to pristojni organ z Društvom poslovodnih delavcev ali drugo ustrezno asociacijo. Mnenja smo namreč, da dokler ni rešeno lastništvo podjetij, dokler ni znan titular družbene lastnine, dokler zakonsko ni urejenih vrsto vprašanj v zvezi z bodočimi podjetji, naj začasno kolektivne pogodbe sklepa država z ustreznimi asociacijami managerjev. Ocenjujemo, da sedanji organi upravljanja podjetja vsak zase ne morejo nadomestili tiste funkcije, ki sicer pripada partnerjem, ki sklepajo kolektivne pogodbe. Zgolj sklepanje individualnih managerskih pogodb na ravni podjetja ne zadošča, ampak je potrebno tudi sistem managerskih plač urediti po načelu kolektivnega dogovarjanja. 2. Točno naj se opredeli tudi pojem manager - kdo in kaj je to in za koga la pogodba velja. Opredelitev sedanje kolektivne pogodbe za gospodarstvo, ki izključuje veljavnost tarifnega dela le pogodbe za vse delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. |e namreč bistveno preširoka. 3. Predlagam tudi da so izhodiščini osebni dohodki poslovodnih delavcev javna zadeva (kakor tudi drugod po svetu) in da so podrejeni uspešnosti poslovanja podjetja, ne pa takim kriterijem, ki izhajajo iz naslova delovnega mesta v podjetju. 4. Podpiramo moratorij na nadaljnje posle v zvezi z lastninjenjem podjetij, dokler ne bo sprejet nov zakon o privatizaciji in nov zakon o podjetjih. 5. Obenem predlagamo, da se ponovno proučijo vsi zvezni zakoni, ki urejajo vprašanje poslovanja in prehoda v podjetništvo, saj je vsak zakon bolj nedorečen v zvezi s participacijo delavcev pri upravljanju podjetij Želimo si takšne pravne mehanizme, ki bodo preprečili da hi družbeno premoženje postalo poligon za neupravičeno prilaščanje in bogatenje političnih, vodilnih ah katerihkoli struktur. Zahtevamo, da vsak zakon, ki ga bomo sprejemali v Republiki Sloveniji dosledno urediti participacijo delavcev in tako uveljavi v Evropi in sodobnem svetu sprejeto stališče, da je učinkovitost gospodarjenja pogojena tudi z udeležbo delavcev v upravljanju. Kranj. 10. oktobra 1990 Občinski komite ZKS - SDP Kranj CT^SSTO^GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Torek, 16. oktobra 1 Prenova ceste do Mlake nad Lušo Končno cesta, da se reče Mlaka - Najbrž si ne predstavljate, kje se nahaja majhna vasica Mlaka, pa vam kar takoj povem, da leži le 16 kilometrov od Škofje Loke v hribovju nad Selško dolino. Kaj se je zgodilo takega, da so v nedeljo krajani Mlake praznovali? Kar na ovinku ceste so postavili raženj, iz katerega so prihajali čevapčiči, kranjske klobase in kostanj, na betonske cevi so namestili "plohe" in sedišča so bila tu, pa še provizorična mizica, glasbeno ozvočenje in veselju ni bilo ne konca ne kraja. Tudi omenjeni ovinek spada v sklop rekonstruirane ceste, ki povezuje Mlako z Lušo in Selško dolino. Krajani so vsi v en glas pritrjevali, da je prava sramota, da so šele po petinštiridesetih letih "dobili" razširjeno makadamsko cesto, po kateri bodo lahko vozili tudi tovornjaki in avtobusi. Ravno s slednjim je najtežje, saj Mlaka sploh nima redne avtobusne povezave z obema Loškima dolinama. Do najbližjega avtobusa v Javorjah je eno uro hoda, tako da Kokelj Anton, sicer predsednik vaškega sveta kar s svojim kombijem prevaža v šolo osem otrok iz Mlake in Jarčjega brda. "Rekonstruirali smo 1320 metrov ceste in zato porabili kar 3680 kubičnih metrov peska. Celotna investicija je vredna okrog 400.000 dinarjev, od tega nam je bilo iz občinskih blagajn dodeljenih 270.000 dinarjev, ostalo pa smo v največji meri prispevali sami krajani, pa naj bo to v obliki prispevka, delovnih ur, ki smo jih vložili v obnovo ceste ali pa hrane za delavce in udeležbe naših traktorjev v akciji," je dejal Anton Kpkelj. Obnoviti morajo tudi tri km ceste, ki Mlačane povezuje z Ja-vorjami. njihovo matično krajevno skupnostjo, krajani pa upajo, da bo v bližnji prihodnosti v vas mogoče priti tudi po asfaltni cesti. • Tekst in slika: Igor Kavčič Pregled gasilskih aparatov v Cerkljah V mesecu požarne varnosti bodo v Gasilskem društvu Cerklje v petek, 19. oktobra, od 10. do 18. ure v tamkajšnjem gasilskem domu organizirali pregled gasilnih aparatov. Na Cerkljanskem ima gasilne aparate okrog 200 gospodinjstev, tokrat pa bodo le-te lahko zamenjali, ali pa kupili nove. • J. Kuhar Izbor najtežjih kmečkih pridelkov Slovenije Cerklje - Turistično društvo Cerklje bo v soboto, 20. oktobra, pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa organiziralo zanimivo prireditev "Izbor najtežjih kmetijskih pridelkov Slovenije za leto 1990". Najtežje bodo izbirali med krompirjem, peso, zeljem, korenjem in repo. Vse, ki bi radi sodelovali,prosijo, naj v Cerklje prinesejo že stehtane pridelke, saj bodo tako tudi olajšali delo strokovne komisije. Po tekmovalnem delu bo /a bava, žrebali pa bodo tudi vstopnice, kijih boste od četrtka da Ije lahko kupili pri Mari Tarmanovi v Cerkljah. • J. Kuhar Torkovi večeri v knjižnici Radovljica - Tudi oktobra v knjižnici A. T. Linharta v Rado vljici nadaljujejo z zdaj že utečenimi torkovimi večeri. Prvi to rek oktobra je fizioterapevtka Nataša Kogovšek obiskovalcem svetovala, kako preprečevati in zdravili bolečine v hrbtenici, prejšnji torek so knjižničarke organizirale avtobusni prevoz in obisk predstave baletnega ansambla Limon dance v Cankarjevem domu. Današnji dan bo posvečen otroški filmski ustvarjalnosti iz programov slovenskih filmskih krožkov. Pogovor bo vodil otroški filmski pedagog Tone Rački. Naslednji torek, 23. oktobra, se ljubiteljem alpinizma obeta zanimivo predavanje Barbare Grm z naslovom Mesec dni pod Himalajo. Predavanje bo popestrila / barvnimi diapozitivi Zadnji torek oktobra bo gostja v radovljiški knjižnici mag. Marija Stanovnik, slavistka in etnologinja. Govorila bo 0 slovstveni folklori kot kulturni vrednoti in o pomenu ustnega izročila za našo kulturo. • J. Rok Ko sem bil majhen, sem bil firb-čen iu ker sem bil firbčen, sem očeta vedno, kadar je kam odhajal, spraševal, kam da gre in vedno mi je odvrnil, da v Lahov-če po krompir. Tokrat sem se kar sam odpravil v Lahovče, a ne po krompir. Pesa je bila tista, ki je vabila. Po "dondežih, dondah, dondolinah" vam, tokrat dragi bralci predstavljamo peso "dondeso". Zadeva na sliki je torej pesa, nekateri ji pravijo svinjska pesa, ker jo imajo najrajši prašički, pujski, svinje, prasci in tudi pri Huhadovih v Lahovčah je tako. Vso peso, kakih pet vozov je je bilo letos, ki so jo llubadovi pridelali, bodo na jedilniku imeli trije prebivalci njihovega svinjaka. "Zadnji dve leti pesa zelo dobro obrodi, najbrž tudi zato, ker jo gnojimo s kurjeki," je menila Marinka Mubad, ki je s svojim možem kar precej uric preživela na njivi. Kar nekaj pes je bilo tistih naj, a največji in najtežji sta bili tile dve (pirovska flaša je le za primerjavo) dolgi med 30 m 40 cm, ležki čez 7 kg, zgovorni pa ne preveč. • loto: I. K. Mesec dni za podroben načrt ureditve deponije v Tenetišah V Kranju nameravajo ločeno zbirati odpadke Deponija je primerno vzdrževana, poskrbeti pa bodo morali za čiščenje izcednih vod. Kranj, 10. oktobra - Kranjski izvršni svet je obravnaval problematiko odlaganja odpadkov in sklenil, da mora javno podjetje Komunala Kranj v mesecu dni pripraviti podroben načrt ureditve deponije v Tenetišah, saj naj bi v kranjski občini postopoma prešli na ločeno zbiranje odpadkov (že v gospodinjstvih), poskrbeti mora za zajem in prečiščevanje izcednih vod, nadaljevali pa bodo s postopki za izgradnjo deponije posebnih od pa kov, ko bo namenjena le kranjski občini, kakor je bilo poprej že sklenjeno. Razširili pa so območja, na katerih je obvezen odjem komunalnih odpadkov. Poročila so pripravili tudi sanitarni, vodnogospodarski in požarni inšpektor, ki ugotavljajo, da je deponija v Tenetišah solidno vzdrževana, opozarjajo pa na probleme. Sanitarni predvsem na potrebo po ločenem zbiranju odpadkov, saj s komunalnimi odpadki na deponijo prihajajo tudi razni ostanki barv, lakov, odpadna embalaža za motorno olje. pesticide, zavrženi deli gospodinjskih aparatov z nevarnimi sestavinami, izrabljenimi baterijskimi vložki itd. Vodnogospodarski opozarja, da izcedne vode ne bi smele odtekati v potok Zelin. Požarni pa pravi, da v Tenetišah ne prihaja več do vžigov odpadkov, tudi v industriji in obrti shranjevanje nevarnih snovi ni problematično, premalo pa so ljudje pazljivi pri shranjevanju naftnih derivatov in gospodinjskega plina. V Komunali se pripravljajo na ločeno zbiranje odpadkov Na seji izvršnega sveta so največ pozcTrnosti namenili ločenemu zbiranju odpadkov. Peter Razstava in proslava Primskovo - Z balinarskim turnirjem od 3. do 7. oktobra so se v krajevni skupnosti Primskovo v kranjski občini začele različne prireditve ob letošnjem krajevnem praznovanju, ki bo, kot sta pred dnevi povedala predsednik sveta KS Drago Cesnik in predsednik skupščine krajevne skupnosti Darko Mesec, letos drugačno, kot prejšnja leta. Poleg nekaterih športnih prireditev in aktivnosti gasilcev velja to predvsem za dve osrednji prireditvi ob prazniku. V četrtek, 18. oktobra, ob 17. uri bodo namreč v mali dvorani zadružnega doma odprli razstavo Primskovo skozi čas in na njej prikazali posamezne kmetijske dejavnosti, od krajanov pa pričakujejo sodelovanje z opisi posameznih del, navad, imen in podobno. V petek ob 19. uri pa bo v dvorani zadružnega doma proslava s koncertom Helene Blagne, Načeta limkarja in ansambla Marela. Vstopnine ne bo, saj so prireditev ob prazniku podprli zakonca Arvtj (ansambel Marela), Mi/arstvo Ovsenik (Hele lia Blagne), Trgovina Miha (Nace Juiikai), Iigovuu Ka|a (plesal ca), za cvetlični aranžman pa bo poskrbela Cvetličarna Dalija -Mini tržnica Planina Program bo povezoval Jane/ Dolinar Na sliki: v okviru različnih prazničnih prireditev je bil v četrtek v zadružnem domu na Prmiskovem tudi šahovski tuniir. - A. 2. Lipan je prijemal Kranj Različna tekmovanja, ki jih je letos organizirala Ri hiška družina Kranj, so v nedeljo zaključili na Savi od jezu pri I ekstilindusu do mostu pri Planiki / ulovom na lipana. Posamezno in ekipno so se pomerili ribiči iz I I ribiških družin i/ vse Slo venije in avstrijske Koroške. Med 14 ekipami je bila najboljša ekipa RD Vevče, druga je bila ekipa RD Kraii|. tretja pa ekipa s Koroške Med posamezniki pa je zmagal lomi Strgat (RD Uled), ki je ujel 42 centimetrov dolgega lipana Poleg medalj m pokalov so praktične nagrade tokrat prispevali I KOS. I eri Možina, Dra go Keršič, Danilo Bižalj in Nejko Toplak. Nagrado Ikosa (tri dnevno letovanje v Bohinju) je dobil mladince i/ RD Kranj M U ko Udovč. Uspelo slovensko ribiško tekmov ui|r |c tokrat organi ziral Dare Dakskoblcr, predsednik niuh.itsko skočijo RD Kranj, vodja tekmovanja pa je bil Viktor Gašpenn • (až) Orehar je dejal, da bi zanj morali poskrbeti že v gospodinjstvih, kar pri nas še ni v navadi, ločen odjem odpadkov imajo urejen le v Lenartu in Radgoni. Za ločeno zbiranje bio odpadkov, stekla, papirja in posebnih odpadkov bodo seveda gospodinjstva potrebovala več posod, zato ga bo moč uvesti postopoma. V kranjski Komunali pa se na to že pripravljalo. Vključiti nameravajo podjetje Surovina, ki se zanima za odpadno steklo. Podrobnejšega načrta še ni, vsekakor pa bo potrebno tudi os-veščanje ljudi. Predvsem pa bo moralo biit uvajanje postopno, da to ne bo prevelik strošek za ljudi, na kar je opozoril Drago Tomšič. Pred kratkim so namreč mnogi zamenjali smetnjake, kar ni bilo poceni, saj so novi smetnjaki veljali 7 milijonov dinarjev, zlasti upokojenci pa so bili v stiski. Odkopati sode ali ne Deponija v Tenetišah je primerno oskrbovana, nerešen pa je problem izcednih vod, ki so prečiščene le 25 odstotno, odplinje-vanja, z izgradnjo deponije posebnih odpadkov bo razrešen tudi pereč problem njihovega odlaganja. Projektiranje in izgradnja deponije bo veljala 70 milijonov dinarjev, zatika se pri denarju, zalo pogodba s projektantom (izbran je bil I HI Trbovlje) še ni podpisana Založiti nameravalo sredstva, ki so namenjena odkupu zemljišč, saj letos vsa še ne bodo pridobljena. Pri projektiranju bo sodeloval Tadej Markič, ki je v izvršnem svetu zadolžen za ekologijo, op°-zoril je na dilemo, ki strokovno še ni razrešena: naj bi sode s P°" sebnimi odpadki odkopali ah Na jugozahodnem robu dep°; nije so namreč pred sedmimi le uskladiščili v drenirano in s kontrolnim jaškom kontrolirano ofr močje približno 500 sodov odpadnega PVC in 450 sodov ostankov destilacije halogenih topi' ]l Iskre Kibernetike. ki vsebujejo še približno 30 odstotkov halogi niranih topil, ostalo so naftni derivati. Pred dvema letoma pa s0 zgradili pralni plato, na njen J začasno uskladiščenih 464 sodov iz Save. Gorenjskega tiska in f r petoura, v njih so odpadni utrje ni PVC, melaninske alkidne stno-le-iemeljne barve in tiskarske barve. Vključila se bodo nova gospodinjstva V kranjski občini se je doslej obvezen odjem komunalnih padkov nanašal na 9.300 gosP£ dinjstev, izvršni svet je zdaj 1 ^ ločbo razširil območje še na -vasi in tako bo v obvezni odjc odpadkov vključenih 95 odstotkov gospodinjstev. Nanovo so vključena nase J' je 11 Lete"' jam- Hraše, Rakovica, Spodnje Zgornje Duplje, Zadruga, ce. Srednja vas. Zalog. rok, Nemilje, Podbhca, Pol«** Pšata, Šmartno, Mače. Trstef eje. e nik- Cadovlje,' Žabjj«; ■ pra<£ in Pangerščica Adergas. Češnjevek Polica, Velesovo. Trata pn sov eni. Cerkljanska Dobrava Glinje. Vključevali jih bodo P£ stopoma, s sodelovanjem aj nih skupnosti, da bi se izOg morebitnim problemom. V kranjski občini bo tako osi lo le 24 hribovskih in oddaljčj^ vasi, kjer odpadkov ne "odo birali: Njivica, Zabukovlje, nična Polica, Ambrož pod * vavcem. Šuška vas. Stefanjajr ra. Spodnje in Zgornje ■le/crsrh Čepulje, Javornik, l avtarsKi** Planica. Pšcvo, Spodnja m I lil 1 I lv.il , I VL > » . rj/\ ■%.» i ■ i« nja Kokra, Možjanca, Nova "J? Potoče, Apno, I enart na Sidra/. SenturSRa Gora, visem Vrhovlje, Babni vrh in Povije-M. Volčjak Štirideset let Loške koče na Starem vrhu Prvi koraki k sedanjemu smučarskemu središču Postavitev koče na tem področju je pospešila razvoj km«-'1 ij|j izma v okoliških krajih, sedežnica in vlečnice, ki so jih *f! ^ u neje, pa so Slari vrh spremenile v pravi smučarski center- **, Stari vrh, oktobra - Sredi septembra je minilo štirideset k'1« r. po zaslugi okrog sedemdesetih Ločanov, odprli kočo na s<;,rt',tt.^ hu Post - '— *- — *-----■—M— »------xn-------1 LFTieC''".: turizma kasneje, pa so Stari vrb spremenile v pravi smučarski ceniei- "TJ* zaradi slabe zime smučarske naprave niso zavrtele že dve lft<< j% sedaj objekt delovne organizacije Alpelour, pa ima trenutno ' Vra,a' ' Naša želja takrat |c bila, da se na teh terenih, ki so biH zelo rad oda i ni s snežno odejo, postavi koča, ki nam bo nudila /•<>. ^ ob smučanju, raznih tekmovanjih in bo odprta tudi /a druge " . živalce. Zato smo bili pri delu vztrajni m leta 1950 smo skoraj v*t, ( S|J nec tedna ill vse prosio ure žrtvovali za izgiadnjo koče I >r11 jL.|;i-nas tovarištvo in udarniški duh Po šestih mesecih v/tt.il"1'^' f]tf( smo dočakali naš veliki trenutek m urosiučilev cilja, 17. sl"l,|l|.| |lf 1950. To je bil velik praznik za vse Škofjeloško pogorje. sa| i1" .lVetjc ča od takrat dalje stalno oskrbovana vsa leta in nudila lop'*' ■^ffi' smučarjem, planincem in turistom Še danes so sliši komaj VL ^ l>' d.i je bil objekt postavljen in popolnoma opremljen v |>ol 'el ^JD huv kakršnokoli mehanizacije samo s kiampom in lopato '" j SUV povojnem pomanjkanju gradbenega materiala," so |o ob letov' ^ vesnosti spominjal l,i P (»f* kočo na Starem vihu, kasneje je bila prenovljena, danes pa s<» "J* 1 a, kljub velikemu zanimanju planincev, zaprla. Torek, 16. oktobra 1990 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN GLAS Ko luč dneva za vedno ugasne Ne obračaj se nazaj, le naprej 15. oktobra "dan belih palic" Nesreča nikoli ne počiva. Včasih je lahko usodno le malo neprevidnosti, trenutek nepremišljenosti, mladostne prenagljenosti. A ko se *godi, je vse absolutno dokončno, nič in nihče več ne more pomaga-jj- Tako je, če človek izgubi vid. Ljubu Daničiču iz Predloke pri Kopru je bilo kot usojeno, da bo del svojega življenja preživel v te-rn'- A če so okrog slepega človeka pravi ljudje, ljudje s srcem, je ta nesreča veliko veliko manjša. Ljubo ima to srečo. Kdo ve. kolikokrat se je že ški okulist, ki niti dinarja ni ho-sPraševal, čemu se je to zgodijo si očital, da je bil tako lahkomiseln, nepreviden in kaj mu je bilo vendar treba jemati v roke "fleksarico", da je prere-*al tistih nekaj opek, ko so lani P°na prizidovali del verande s asadrio opeko. Klina ni imela se»tnika, on ni imel zaščitnih oial. ln tam pri šest do osem ti-s°č obratih je klino dobesedno zneslo. Del mu je odneslo naravnost v desno oko... Na le-][P °ko je bil slep že od otroka. K° niu je bilo dve leti, so se otroci na vasi skregali, prijeli ^lo za kamen; eden je priletel anJ- Tam med otroki je sedel v otroškem vozičku... Ni bilo pomoči ne takrat, ne ^aJ- Poskušali so seveda vse jj^goče, posebno zdaj, pri zad-jern očesu. Poiskali so vse naj-,°'JŠe očesne zdravnike od Mi- ar>a do Antvverpna, na pomoč 0 Priskočili naši konzuli, novici dopisniki v tujini. A nič e^ se ni dalo pomagati. Nje-8ovo desno oko z enim kotič-?0m še zaznava malce svetlo-e, drugega nič. . Koliko čudovitih ljudi je sre-al v tej svoji nesreči, razmišlja "anes Ljubo, koliko razumevala. Samo to glejte, da se ne bo-e.obračali nazaj, samo na-Prci" mu je zabičal znani trža- tel za svoje usluge. Da, samo naprej. Ljubu je danes 35 let, ima ženo, dvanajstletno hčerko, devetinpol-letnega sinka. Kmetijski tehnik je po poklicu, blizu štirinajst let je delal pri koprski Agrariji,' nazadnje na selekciji krav molznic. Kaj zdaj storiti? Svojega dela ne bo mogel več opravljati, se je dobro zavedal. V Agrariji so mu ponudili, da bi bil lahko telefonist, če se bo pa odločil za prekvalifikacijo, mu bodo pomagali, kolikor bo le v njihovih močeh. Na pomoč je priskočilo tudi Društvo slepih v Kopru. Testi so pokazali, da bi se lahko usposobil za programerja računalništva. Na Zahodu je ta poklic za slepe že uspešno uveljavljen. 1. marca letos je prišel v center slepih v Škof-jo Loko, kjer se je naučil Braillove pisave, strojepisja in še Braillove stenografije. Prve dni oktobra je kot izredni študent začel študij na kranjski Visoki šoli za organizacijo dela. Seveda so prej tekli pogovori med centrom in šolo. Na izredno veliko razumevanje je naletel na šoli, kjer se je izkazalo, da ni prvi slepi študent, da tu zdaj že v četrtem letniku uspešno študira slepi fant iz Velenja. Ljubo sedi spredaj, da lahko predavanja snema, da je kontakt s profesorjem bližji. Prof. Šifrer predava matematiko. Nikoli še ni poslušal tako slikovitega predavanja matematike. Kar samo te potegne v logično razmišljanje. In ko ga je profesor prvič prijel za prst in mu z njim na klopi narisal matematični znak, da ga je čutil, je Ljubo spoznal, da je prišel med prave ljudi, da so ga resnično sprejeli za svojega, ki mu bodo srčno radi pomagali iz njegove teme. Tudi njim je slepi študent nekakšen izziv, dokaz, da zmorejo še več. Nepopisno lep je občutek, ko vidiš, da so ti ljudje na vsakem koraku pripravljeni pomagati, razmišlja Ljubo. Neverjetno, kako so se odzvali sodelavci, sosedje, prijatelji, lovci, s katerimi je v Mostičju od temeljev naprej gradil najlepšo lovsko kočo na Slovenskem. Komaj dva meseca pred nesrečo je naredil lovski izpit... Čudoviti ljudje so v škofjeloškem do- mu slepih, kolegi v šoli, profesorji. Nima bele palice, šolska kolegica Helena iz Podlubnika je prevzela dolžnost, da ga vodi zjutraj na avtobus in iz šole spet do novega škofjeloškega doma. Vsak petek pa gre domov, k njegovi družinici in njegovemu psu vodniku, čudovitemu zlatemu prinašalcu, ki ga vodi po vasi. Izpit sta naredila v Ljubljani, po najbolj prometnih ulicah. V soboto se bodo vsi lastniki psov vodnikov v Sloveniji srečali na Okroglem. Toliko se dogaja, da nima časa razmišljati o svoji nesreči. Za depresije je še vedno čas, pravi. Zdaj ga je vsega okupiral študij. Obljubljen ima računalnik, ki bo imel priključek za izpis v Braillovi pisavi. Tisto, kar mi vidimo na ekranu, bo on lahko prebral pod prsti. Njegova Agraria bo pomagala pri nakupu, koprska občina in republika. Najdražje so prav Braillove vrstice. Z Ivanom Mlačnikom iz Velenja bosta menda pri nas prva, ki bosta delala s takšno aparaturo. Draga je, toda kdo ve, koliko mladim ljudem bo še lahko pomagala iz teme. Iz teme v novo življenje. Njemu je lažje, ker je pač le do lanskega junija živel normalno življenje, ima kup prijateljev, za njim stojijo družina, delovna organizacija. Veliko veliko težje je tistim slepim otrokom, ki imajo ob sebi le starše, morda še te socialno šibke, ki jih je sprejel le silno ozek krog družbe. Ta krog je treba širiti. Tudi on, ki danes pozna obe življenji, bo po svoje pomagal. Nekako zagotovo. • D. Dolenc rHški malčki so imeli svoj jesenski dan Kostanj je lahko tudi imenitna igrača bJata Pri Skofji Loki, 13. okto- ki so v S* |**denjped na Trati, so prav nj 0 ugotovili, kako lepa in za-lem'va je jesenska narava. Ne 0l ^a ponuja najrazličnejše jjfcne plodove in sadeže, tudi 'ed^-kaj zabavnega je moč na-111 'Z njih. Naprimer ogrlico iz koruze, punčko iz buče, ježka iz kostanja.... Seveda pa za veliko skrivnosti jesenske narave vedo vzgojiteljice v vrtcih, ki s svojo iznajdljivostjo mlade usmerjajo v svet igre in domišljije, hkrati pa jih učijo spoznavati naravo. Letos so se v vrtcu Pedenjped na Trati odločile, da pokažejo '°Manj, koruza... in veliko domišljije Tudi iz krompirjevih od tiskov lahko nastane lepa slika Se ,„ če pomaga f rsica. p^eutj nekaj svojih spretnosti tudi staršem, otrokom pa pripravijo čudovito jesensko popoldne ob pečenem kostanju, v slikarski delavnici, kjer je bil glavni pripomoček krompir, v delavnici igrač iz želoda, kostanja, koru ze in jesenskega listja. Pripravile pa so jim tudi vesele igrice in Osebnosti, ne moteči nebodijihtreba Nre^ji °ktobra - Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo je ^'•'in ° "luoK|" mizo o vključevanju prizadetih otrok in njihovih zprave so želele opozorili ljudi in strank in na.*"llM' občinskih vlad, ki se ubadajo z družbenimi dejavnost-l)ri/''[' "''"kovanju bodočih nacionalnih programov ne pozabijo ^'h'k;, u' '»•roke. / al ljudi, ki jim je bila najbolj namenjena te-j?rokovn-a ^^K'" m,/"- ni bilo blizu, tako da so gorenjski starši, "'ui i'' 'p''""^""jaki spet večidel sami sebi dopovedovali, kaj v,)jiu,j o ' r'|>"dnjič bodo ljudi, ki so tokrat manjkali, obiskali s natitj[uir)a jc pripravljena fi-°lr<>k v "ddajo prizadelih W ^vodc. manjša pa ,c doir. L pr,nVnost, ko druži-v% v,y «.b«lrii, žeh zanj dne KCvstan ° ah ^mu-išc biva p xc sta lVanjsk,h ^UP'»>*"" ^' Jih ;/ s Mv." r-'M.......ok. Nliza pn/"l'la cerebralna ^al, "e sprijaznilo, so do ko *l n? Pekovi okrogli T^rtT".-0 ?e" v novourejenem '°hlšjć_d Jnevno varstvo na > ^ ' ■« v Kranju zavze ru*ini. S,a'*'")f prizadelih v Skoda, da za okroglo mi/o ni bilo l|iidi z vplivom m močjo. Od dr. latjane Veličkovič, ki se dve desetletji ukvarja s pri zadetimi otroki, hi /vedeli, kdo sploh so. 435 jih je na Gorenjskem, 252 moških in IN t žensk. Najstarejša ima 71 let, najmalj-ši kategorizirani otrok s cerebralno paralizo pa 5 let. IKO teh ljudi je umsko normalno razvitih, u, t jih je pokretnih, drugače pa cerebralna paraliza pušča različne vrste prizadetosti, od gibalnih do govornih. 391 (Gorenjcev % cerebralno paralizo ži- vi doma, se pravi, da so nekaj že storili v prid njihove integracije v družbo, desetina pa jih je v enajstih zavodih širom po Sloveniji. Dr. Veličkovičeva je govorila Se o odkrivanju prizadetosti m pomoči pn usposablja nju, kjer imajo pomembno vlogo žal premaloštevilni terapevt ski teami. Predstavila je zdravstveno terapevstko šolo in šolo za starše, ki se je leta 1972 začela na njeno pobudo, in iz. katere je vzraslo tudi društvo za cerebralno paralizo. Tudi kolonija šolskih otrok in smučarska šola imata zasluge za vživitev otrok v družbo. Manj kot za otroke pa so uspeli storili za odrasle. Tudi specialni pedagog Vlado I...-IH- je poudaril pomen vsakdanjega vključeva-nja ljudi s cerebralno paralizo med zdravo (normalno!) populacijo, predsednik društva za cerebralno paralizo Brane Sku- POMISEL Daleč od privilegijev zabavo, na terasi ob vrtcu pa so razstavile igrače, katerih nakup so omogočile škofjeloške tovarne in obrtniki. Vsi pa so bili navdušeni tudi nad čudovito jesensko zelenjavno juho, ki je v naravi veliko boljša, kot na domaČem krožniku. • V. Stanovnik bic pa je dejal, da bo k temu v veliki meri pripomogel oddelek za dnevno varstvo sredi Kranja. V Razpravo so se vključili tudi člani društva za pomoč duševno prizadetim, ki v omenjenem centru vidijo možnost tudi za svoje otroke. Materialne možnosti za to, da se bodo prizadeti lahko enakovredno vključevali v družbo, ima v rokah sedanja oblast. Kot je povedala Zora Tomič z Zveze društev za cerebralno paralizo, predstavniki humanitarnih društev hodijo od vrat do vrat različnih ministrstev in dopovedujejo, naj pri snovanju nacionalnih programov ne pozabijo na prizadete. Ali bodo slednji našli mesto v družbi, je odvisno tudi od občinskih oblasti. Ker se gorenjske tokrat niso odzvale okrogli mizi, jim predstavniki društev napovedujejo obisk. Prišli bodo s svojimi otroki, obljubljajo, da bodo videli in razumeli, zakaj tako uporno zahtevajo enake možnosti zanje, • D. Z. Zlebir Ko smo ondan priložnostno modrovali o tem, kako živijo naši otroci, ali jih je šteti za pnvilegirance ali one druge, smo med slednjimi nehote prezrli prizadete otroke. Njim in njihovim družinam je v družbi najtežje. Najsi jim je oblast vselej formalno še tako obetala z zdravimi (normalnimi?) enakopravno rast in razvoj, je vsakdanje življenje žal daleč od tega. Oglejmo si povsem banalni primer, na katerega je za okroglo mizo o integraciji prizadetih otrok v družbo spregovoril oče, ki ima s cerebralno paralizo prizadeto hčer. Zdravi otroci imajo pravico do šolanja in do brezplačnega prevoza v šolo, če so oddaljeni od nje. Enako pravico imajo tudi prizadeti. Hči omenjenega očeta zaradi narave svoje bolezni ne more obiskovati šole v kraju, kjer živi, pač pa v občinskem središču. Starši, ki delajo spet v tretjem kraju, jo v šolo vozijo z lastnim avtomobilom. Lahko bi sicer uporabljali tudi javni prevoz, saj tudi prizadetemu otroku pripada vozna karta, še več, pripada tudi njegovemu spremljevalcu. Toda otrokovi starši imajo smolo, da ne delajo v kraju, kjer se deklica šola, službe pa dandanašnji tudi ne moreš zamenjati, kakor se ti zdi, zato so pač prisiljeni uporabljati svoje vozilo. Donedavna so bili z nekolikanj zapletenim prevažanjem v šolo, službo in obratno, sprijaznjeni, saj so dobili od socialnega povračilo potnih stroškov, od novega leta dalje pa jim slednje ne pripada več, lahko dobe le eno od socialnih pomoči. Naši družini materialno sicer ne gre slabo, toda v primeri s tistimi, ki imajo zdrave otroke, imajo nedvomno višje stroške. Kako neki se v enakem primeru godi družinam, ki so gmotno na slabšem, ali (gorje) nimajo svojega avtomobila. Naj se sliši še tako realsocialistično, toda v takih primerih bi morala družba prevzeti večjo odgovornost. Ne gre za to, da bi starši v imenu svojih prizadetih otrok zanje terjali privilegije, toda dejstvo je, da niti enakih pravic, kot jih imajo zdravi, v takih okoliščinah ne morejo užiti. Če se oni, ki razdeljujejo družbena sredstva, bojijo, da bodo starši zlorabili denar, namenjen njihovim otrokom, naj stvari rešijo drugače. Naj kupijo kombi, ki bo vse dni krožil naokoli in prevažal otroke, kamor bo potrebno, tako kot so znali to domiselno rešiti v drugih državah. In naj se ne bojijo, da je to redek privilegij, kajti potem ga imajo tudi vsi ostali šolarji - vozači. 9 D. Z. Zlebir Tržič, 11. oktobra - S kulturno-zabavno prireditvijo so tržiški upokojenci sklenili že tradicionalni teden upokojencev. Začel se je s športom in nadaljeval z izleti, kar je pritegnilo veliko upokojencev, pa tudi prireditev v tržiškem kinu je pribavila precej predstavnikov te generacije. Poslušali so moški pevski zbor Društva upokojencev Tržič, duo Strune, trio Goričan, Člana opernega ansambla Rada Pančurja, kvintet Rožmarin (s citrarjem Marjanom Betonom) in igralca Jožeta Logarja. Ob tej priložnosti je tržiško upokojensko društvo od Zveze društev upokojencev Slovenije dobilo tudi priznanje za 40 let zglednega dela. - Foto: J. Cigler VESTI Najnižja plača 2.830 dinarjev Plače zdaj sicer ureja splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo, še vedno pa so aktualne nekatere postavke iz nekdanje sindikalne liste. Najnižji zajamčeni osebni dohodek je 2.830 dinarjev. Regres za letni dopust znaša 3.147 dinarjev. Lista določa tudi višino jubilejnih nagrad, tako za 10 let dela znaša 2.623 dinarjev, za 20 let 3.934, za 30 let pa 5.246 dinarjev, medtem ko nagrada ob starostni ali delovni upokojitvi znaša 15.738 dinarjev. In še regres za prehrano med delom: 1.049 dinarjev. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu Slovenije za maj in junij je znašal 5.246 dinarjev, v gospodarstvu Jugoslavije pa 3.797 dinarjev. Na Možjanco in Štefanjo goro Sekcija za planinske izlete in pohode pri kranjskem društvu upokojencev vabi v četrtek, 18. oktobra, ponovno na izlet. Tokratna relacija gre od Tupalič prek Možjance in Stefanje gore do spodnje postaje žičnice za Krvavec. Zbor udeležencev je ob 8.15 na avtobusni postaji v Kranju. Pohod ne bo zahteven, saj poteka po ravninski poti (z lepim razgledom na pokrajino pod Krvavcem), zmerne hoje je za tri do štiri ure. Oprema naj bo planinska in vremenu primerna, v nahrbtniku pa kaj za pod zob, saj na poti ni planinskih koč. KOZMETIČNI SALON IN SAVNA KERN MARTA KOROŠKA 5 64000 KRANJ TEL (064 ) 23-650 (HOTEL CREINA) KUGLAŠ 6. STRAN PISMA, PODLISTEK Torek, 16. oktobra 1990 PREJELI SMO TV norija z MGV 176 Nacional-slovenski novinarji nepodkupljive značajske trdnosti so posneli imenitno burlesko MGV 176. Prvi korak k nacional-slovenski orožarski suverenosti je storjen. V duhu človeka vizionarja in misleca Edvarda Kardelja bomo začrtali svetli soj izvirne, zgolj nam lastne nacio-nal-slovenskim topičem, iank-cem, raketkam, galejam, frčo-planom, plinčkom in bacilčkom. Moti me le to, da zapiramo rudnik urana, saj ne vem, kje bomo dobili nacional-slovenske surovine za atomsko bombico, ki bi kot oliva na pršutu krasila naš legionarski tempelj. Potem bomo osvojili svet. Maši otroci, naša kri in nada, to zaslužijo. Vendar dovolite mi, da se razglasim za strahopezdljivca in umazanega beguna s te nacional-slovenske generalsko-mar-šalsko-cesarske steze. Predlagam vrhovnim oblastem, da tudi za čas orožnih vaj in ostalih igric v nacional-slovenski imperialni sili velja ugovor vesti. Naj se vsem. ki ne mislimo podrejati življenja streljanju v kupčke gline in odvečne soljudi, omogoči, da bomo na ustrezen način odškodovali nacional-slo-vensko skupnost ali pa vsaj poskrbite za ne pretirano represivno privijanje. Bodite tudi tu tako izvirni kot pri pokaticah in se vzvišeno distancirajte od tozadevne prakse nacional, social. Mero ipd. fašističnih, socialističnih ipd. mogulov. Jože Dežman S spoštovanjem! PS: Ali pa je mogoče, da je televizijska norija z MGV 176 zgolj naključni spodrsljaj zblojenega nacional-slovenskega junca in nima z vrhovnim slovenskim poveljstvom nobene zveze? To je cirkus! Tako je označil protestno zbiranje množice v Prežihovi ulici naključno vprašani, ki je odgovarjal TV reporterju. Seveda vprašani ni bil »ta pravi«, zato je bilo razgovora hitro konec. ZatO se je bolje izkazal naslednji, ki mu je uspelo preriniti se v notranjost stavbe, kjer menda ni bil preveč dobrodošel. Posnetih je bilo še precej prizorov, med drugimi tudi vsem znana Soo- menka, ki zbranim deli nageljne. Razgreta množica si je še posebej dala duška nad vstopajočimi in pozneje odhajajočimi generali, ko je le malo manjkalo, da ni prišlo do fizičnega obračuna. Takega sprejema res še ni bil deležen noben general. Če sije general Kadijevič ogledal ta prizor, ga v Slovenijo zagotovo ne bo; tudi zato ne, ker je ob svojem zadnjem obisku doživel »dobrodošlico« slovenskih voditeljev. Sele popoldne smo dočakali na TV ekran prihod g. Bavčarja, ki je zbrano množico pomiril in ji predlagal razhod. Tedaj smo šele zvedeli: »da ni razloga za vznemirjenje, ker so bili organi RS za NZ in TO o vsem natančno obveščeni in imajo zadevo od začetka čvrsto pod nadzorstvom« - verjetno tudi protest. Zanima pa me, kdo je o dogodku obvestil množico, saj se je vse dogajalo v nočnih urah, ko naj bi Ljubljančani spali? Vojakov z ulice ni bilo moč opaziti. Predvsem pa me zanima, kdo so bili organizatorji in kdo protest-niki? Znano je, da se je g. Bavčar pred volitvami hudo zavzemal za razpustitev t. i. tajne policije, na kar pa je pozneje pozabil. Nekoč je celo izjavil, da je ni več - kot bi sama izginila. Nedavno pa sem v nekem glasilu prebral, da ta še vedno obstaja, in to precej številna (okrog 600 redno zaposlenih in neznano število njihovih pomočnikov). Zato sprašujem: v kakšne namene se ti ljudje uporabljajo (tudi za provoka-torje?) m koliko nas stane armada špicljev? Protestniki so sami ugotavljali navzočnost provoka-torjev. In še: zakaj so protestniki upoštevali Bavčarjevo posredovanje ' Vse namreč kaže, da protest ni bil spontan, temveč organiziran (zakaj sicer tako pozno posredovanje, če so bili o vsem natančno obveščeni?), kaže pa tudi na verjetne organizatorje. Preveč natančna kopija mitinga ob sojenju četverici! Človek se ne more znebiti vtisa, da se slovenski politiki vse bolj zapletajo v lastne mreže. Pa še to: Na novinarski konferenci je g. Janša imenoval tov. Hočevarja za »generala brez vojske«, kar je morda trenutno res, je pa to lahko za prizadetega tudi uteha, namreč: Bolje brez vojske, kot brez časti! O časti pa so merila lahko tudi osebna in različna Tržič. 10. oktobra 1990 Stane Rakovec Slap 23, Tržič TRIO - Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič Mlaka 10 razpisuje delovno mesto za delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE TRGOVINE (ni reelekcija) Pogoji: — višja izobrazba - ekonomist — 4 leta delovnih izkušenj pri vodenju manjših organizacijskih enot. Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno obdobje 4 leta. Kandidati za razpisano delovno mesto naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od objave razpisa na naslov podjetja. n AVT IN\ OSERVIS FLEČNA SLUŽBA ANTON BI2IL.J Cesta Andreja Bitenca 108 Tel. 061 /50-903■MHB^HHHBI VIDEOTEKA PALMA Pajerjeva 3. 64208 Šenčur Korak naprej v šolstvu Novinarka, ki je poročala v Gorenjskem glasu o posvetu gorenjskih ravnateljev o vprašanjih vzogje in izobraževanja v Kranju, dne 27. septembra 1990. je s svojim samozvanim in napihnjenim naslovom krepko usekala mimo vsebine. Že v osnovni šoli smo se učili, da se mora vsebina ujemati z naslovom. Slo je predvsem za novosti v šolstvu, ki jih novinarka po vrsti našteje. Torej je bilo vse našteto bistvo posveta in pogovora. Šele nazadnje so se bolj obrobno dotaknili "vsiljevanja verskih vsebin v šole." Prav ima dr. Zakrajšek, ko trdi, da so nekateri ljudje zelo nasilni, ko hočejo verouk v šolo. Izraz nasilni bi zamenjali: željni, tj/n. enakovredno upoštevani. Vere in ideologije ni metati v isti koš. Naš Cankar je zapisal: "Kako je mogoče, da ne bi bilo Boga, če se človek od prve do poslednje ure vojskuje z njim ? Resnično in glasno mora nekje živeti vse tisto, kar nerazumljivo še-peče na dnu srca, kar šiloma orosi oči ob smrtni uri, kar kliče dušo k vam, nebeške zvezde. To je tisto. Intima duše, intima srca. Mislim, da bodo v novi šoli spet ure interesnih dejavnosti. Vse, razen verouka, bodo imele prostor pod šolsko streho. Ni pravično, da so prav verni, kijih ni malo, spet odrinjeni. Šolo plačujejo vsi starši, zato naj bodo pravice vseh enake. Tako pa imajo (kakor po neki "kazni" preteklosti) ravno ti starši in otroci še bolj razbite dneve, ko se morajo učenci po pouku pehati do doma, nato pa v pretesne, temačne, nezračne prostore starih župnišč. Pozimi jih lovi noč. Med vzgojne smotre štejemo tudi strpnost in spoštovanje. Prav dodatne, neobvezne ure verouka spontano prinašajo priložnosti za tako vzgojo. Škoda, če bi to spregledali. Bodimo pametni in ne iščimo vraga tam. kjer ga ni. M. K. Poziv k omiki Pisanje, ki se je na Slovenskem razpaslo v različnih časopisnih rubrikah tudi z napadi na nekatere pisatelje, nam odkriva neprijetne značajske poteze mnogih tovrstnih piscev. Brskajo po preteklosti različnih ljudi, odkrivajo njihove rodovnike, konstruirajo različne grešne pripadnosti, vse z enim samim namenom, očrniti jih pred javnost/o. pred sosesko. Če bi bile razmere drugačne, kot so, bi takšna pisanja in te vrste ovaduštvo služilo novim, iz preteklosti znanim preganjanjem in ideološkemu onemogočanju Bi se dogajalo tisto, kar se je; množično izdajal sivo (leta 1941-19451 in ovaduštvo, prisluškovanje bitju m litju svojega soseda. To ravnanje pri nas /e posledica dolgoletnega zasužnje- M JELOVICA Razpisna komisija podjetja v družbeni lastnini Jelovica, le; sna industrija, p.o. Skofja Loka, Kidričeva 58, na podlag1 sklepa delavskega sveta in v skladu z določbami statuta raZ' pisuje delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA (ni reelekcija) Kandidat mora poleg splošnih in z zakonom določenih p0* gojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - visoka ali višja strokovna izobrazba lesne, ekonomske, pra' vne, organizacijske ali druge ustrezne smeri, - 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovni!1 mestih, - izpolnjevanje pogojev za opravljanje zunanjetrgovinskega poslovanja, - samostojnost in uspešnost pri opravljanju odgovornih de' lovnih mest, - nekaznovanost zaradi nepravilnosti pri izvrševanju delov' nega mesta Direktor bo imenovan s sklepom delavskega sveta za rnan-datno obdobje 4 let. Vašo prijavo pošljite v zaprti ovojnici v 8 dneh od dneva gH jave razpisa na naslov: Jelovica, lesna industrija Skofja 1>0' ka, Kidričeva 58, z oznako "za razpisno komisijo". Poleg priloženih dokazil o izpolnjevanju pogojev razpisa J* osebnih podatkov, pričakujemo tudi opis dosedanjih P~ slovnih izkušenj in vaše videnje razvoja podjetja "Jelovica.: s programom vašega dela. Kandidate bomo o izbiri obvesj1 v 8 dneh po sprejetju odločitve na delavskem svetu podjetj8. Qnat Podjetje za zaključna dela Final Nova Gorica objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 31.7. 1™ JAVNO DRAŽBO trisobnega stanovanja v pritličju stanovanjskega bloka Vrečkovi 11 v Kranju v skupni izmeri 95,20 m-. Stanovanj je nezasedeno. Izklicna cena je na dan objave 1.400.000,00 din. Javna 31 žba bo v sredo, 24. 10. 1990, ob 9. uri v stanovanju. Og'c stanovanja je možen eno uro pred dražbo. Pravico do udeležbe na javni dražbi bodo imele pravne mM žične osebe, ki bodo pred tem vplačale varščino v višini 10 ' izklicne cene na žiro račun št. 52000-7201-10724 Final Nov Gorica. Kupoprodajno pogodbo bomo sklenili po možnosti še isMJ dne, najkasneje pa v treh dneh po dražbi. Uspelemu draž1 Iju bomo varščino všteli v kupnino, ostalim pa jo bomo vrn li v 8 dneh. Preostanek kupnine bo potrebno plačati v ■> dneh po podpisu pogodbe. Vse stroške v zvezi s pogodbo nosi kupec vključno tudi da ke na promet nepremičnin. njo mnogih in je v nasprotju s koncepti demokratične družbe. Je ostanek klerikalizma in boljševizma. Namesto osvobajanja nam ponuja ozkost in sumniče-n/n. name\to razumevanja podtikanje in razpoke sovraštva. Pozivamo urednike k etični razsodnosti in osebni moralni zrelosti, ko se odločajo med spisi, ki načelno in dokumentirano obravnavajo krivice in zablode skupne slovenske preteklosti, in pa tistim pisanjem, ki osebno žali ali sodi izvzetemu posamezniku. Ni nemogoče pretehtati, kaj lahko z objavo pomaga vs4\ j nosti pri skupnem očiscefll ■ t kaj lahko ob dokazih 0 *ffi| krivdi presodi le sodnik-nik. ki take presoje pred nt sposoben ali se ji f,a ,/ izogne, je podpihovalec k m i m časom in novim knv,c je vojni propagandist. Predsednik ^ Društva slovenskih pisatelj* Rudi Šeligo , Predsednik Komisije l>* jI zaščito mišljenja in P' jtf I)»n< * MIHA NAGLIC Življenje in delo ljudskega poslanca Antona Peternela - Igorja Za kmeta in za komunizem Iz raznovrstnih predlogov je bila potem v okraju sestavljena lista kandidatov za volilno območje Poljanske in Selške doline. Iz sestave te liste pa je bilo očitno, da je šlo za nekakšno volilno igro. Uradni kandidat okrajnih političnih forumov je bil moj dobri znanec in soborec Janko Prezelj-Stane iz. Cešnjice v Selški dolini, ki je bil tedaj predsednik okrajnega odbora SZDI Kranj, Proti njemu seveda nisem imel nobenih pomislekov, saj je bil vsekakor dober in primeren kandidat. Stvar je bila v tem, da je celotna lista zajemala štiri kandidate, od tega kar tri iz Poljanske doline. Kot možni kandidati smo bili navedeni: Janko Prezelj, Peter Naglic iz Zirov, jaz in Jaka Bogataj, tedanji mladinski akti- Na kratko povedano, jaz nisem delil mnenja s tistimi v Ži-reh, ki so se - kot za skrajni korak - zavzemali za združitev z občino Logatec. Zirovska kotlina zaradi naravne lege ni ravno preveč povezana z območjem Logatca. Menil sem, da bi bilo ireba še bolj strniti sile tako v Poljanski kot Selški dolini za čim enotnejši in odločnejši nastop pri uveljavljanju lastnih predlogov in zahtev tako na sejah okrajnega ljudskega odbora Kranj kol na razpravah v okrajnih političnih forumih. Menil sem tudi, da bi na ta način, še zlasti po priključitvi občine Gorenja vas k občini Skofja Loka lahko sčasoma prodrli in svoje predloge in zahteve uspešnejše in v večji meri uveljavljali. Pri tem je zanimivo to, da so tiste sile v Kranju, ki prej niso imele dovolj posluha za naše upravičene predloge in zahteve, priključitev Zirov k Logatcu sicer po lihem, vendar pa učinkovito podprle. Kasneje seje izkazalo, da je bila začasna priključitev k obči ni Logatec kar učinkovita in poučna poteza, ki je po svoje precej prispevala k večjemu posluhu za zahteve in potrebe tega območ-ja. Leta I95K ste ponovno kandidirali in pri tem uvajali nekatere, za tisti čas pluralistične prijeme: sami ste hoteli, da bi vas kandidatov bilo več. Imeli ste tudi program, ki sle ga objavili v Slovenskem poročevalcu..Kljub lemu da je imel vso uradno in medijsko podporo eden nasprotnih kandidatov, sle premočno zmagali, Zakaj ste potem mandat vrnili, še preden vam je polekel? Res je, da sem se že prej na raznih ravneh zavzemal za to, naj bi praviloma za mesto odbornika ali poslanca za posamezno volilno enoto bilo več kandidatov oziroma vs.n dva, in sicei zato, da bi volilci imeli možnost izbire in glasovati za tistega, ki bi mu bolj zaupali in verjeli, da bo dobro zastopal tako skupne družbe ne kot tudi njihove, včasih morda manj pomembne interese, le pripombe in ugotovitve sem v svoji dotedanji praksi večkrat slišal na zborih volilcev in na raznih zborovanjih Ker sem vedel, da me okrajni politični in drugi veljaki ne marajo in ne cenijo preveč ter da sem zaradi nekaterih svojih sta lišč iz preteklega dela kot kandidat nezaželen, sem se sprva odlo čil, da ne bom več kandidiral. Ker pa so začele prihajati k meni iz posameznih krajev delegacije ter predstavniki posameznih or ganizacij, ki so mi povedali, da želijo, da bi bil njihov kandidat, sem popustil in se odločil, da bom ponovno kandidiral, s tem seveda, da ne bom edini kandidat. Kandidatov mora biti več, ali vsaj dva. /3 r vist in funkcionar, doma z Gabrške gore. Da se gre pri tel" .^/f hi k no igro, je bilo očitno. Račun je bil v tem, naj bi s* I volivcev i/ Poljanske doline v glavnem delili med tri ali V!,A|i^ kandidata iz te doline. S tem bi imel kandidat iz Selške ^jl določeno prednost. Ker je tO igro Peter Naglic takoj uS"l!<)l>iiii'J svojo kandidaturo umaknil Ostala sva Se jaz in Jaka Dogovorila sva se, naj o tem odločijo volivci. Na listi I11 |, J kov predlagateljev za kandidaturo sv.i oba / lakom l'°',1'.|f volj glasov, znatno več, kot je bilo potrebno, vendar sem po številu podpisnikov, ki so se odločili zame, veliko l1"^', Zato ic pn končnem odloi inju colilm odboi .kleml. Il,,,|v./t-ll''' lilni enoti nastopita le dva kandidata, in sicet Janko ''j1^ p1' l.i/. laka naj pa Kandidira pri naslednjih volitvah Ko so vedali mnenje volilnega odbora, je svojo kandidaturo 11 tudi on. leda j pa se |c začela predvolilna kampanja. Srcdst v*\yjjP Hi obveščanja, kar se zlasti velja za gorenjsko območje, sj,'ri./if' podporo dajala predvsem uradnemu kandidatu Janku... jo*' prav tako tudi okrapii politični forumi. Novinarji osrednjoj! pisov so to k.t| hitro ugotovili, in dva izmed ri)ili. n,>v'"'|l'sk|Jl. venskega poročevalca, s katerima sem sc srečeval v l jul's 0ril' ščini, sta me poklicala in povedala, da bi rada z menoj %°. tfjl volitvah Ko sta me potem obiskala in vprašala ! sem jima odkrito povedal, da sem kot kaiulul.it pač |U ' pV Rekla sta mi, da si predstavljata oziroma da vesta. ^nfej Vprašala sta me še, ali imam morda kakšen program /a ^ lt,Jfl1', lo, ce bom izvoljen. Povedal sem jima, daVikšnega ni)l1.'„i^'-i no .-i ..... mega pn igi ima nimam da pa i.....• \ • i l">"' bom izvoljen, zavzemal za ustrezno razreševanje v ^jij^j vprašani, še posebno tistih, ki se nanašajo na področje * vpP*I in gozdarstva, se pravi za ista oziroma enaka ali |,,H'l,nn',(,^ilL nja, za katerih pravilno rešitev sem se kot poslanec za\ ^ Fj doslej. Obrazložil sem |ima nekai svo|ih načelnih sial,!» vfjtjJJ v.mie določenih problemov in v tem sklopu navedel ., r*y redu nekaj takih vprašanj in problemov Na podlag' ^d'jr1 vora sla potem napisala za svo| časopis članek, v k'u"rf|(jh A* na kiatko predstavila in navedla nekaj mojih prograH*' in izhodišč. KULTURA T°rek, 16, oktobra 1990 UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN @®S' ^C nastilla skoraj pred šli dfUv:xl0 pevko in Učno uro (ter tara"111 <-'<-'1 francoskih avant- iljr,M^ BeckCtta, Adamova C0J Pmiiem nekakšen vrh Iran avantgardne dramatike iz J petdesetih let. Po tem.u hov*-'« razni skrajnosti sodi že v nj klasiko, hkrati pa pome-"icij ,,ln varianto smešen|a r|r;| '"ls,v'i- njegove morale in 8lu .'"l^0' ki je z Ibsenom dosc ito|C|V°J Vrn v ll,'Ugl polovici IV ta r).1,1 Je ludi otrok francoske-^uil Ca'l/mil °bcriem pa izraz iprc človekove nemoči pn ciopj .'"'''"l" ■vcl-1- ki d;i lunk* 0Š|jj/a P° utečenih, sko/i stoletja jloJJ: Vanih pravilih /godbo in ir» a;.5',1111-" nadomeščajo situacije {lovlnsnega maršala'«, kakoi se označuje sam. Tatjana Košu nastopa na jeseniškem odru že od leta 1953 in z vlogo starke v Stolih praznuje svoj liso či nastop. Njeno suvereno in h ki.it i pieprosto, neposredno, neprisiljeno, naravno igranje v lo-nescovi absurdni farsi predsta- vlja prav to dolgoletno in igranju izročeno izkušnjo. Knaka ugotovitev velja tudi za igro Mirana Kende. ki pa se je v vlogi starca bolj približal farsičnosti in poo-tročeni naivnosti resonerja. ki prcmlcva stare čase in v svoji zavesti obnavlja nekaj, česar nikoli ni bilo, pa bi glede na izkušnje človeštva lahko bilo Predstavo je zrežiral pregledno, v ustreznem ritmu, z večjimi poudarki na komiki, kar vsekakor prispeva h komunikativnosti uprizoritve Skupaj z igralko in scenografom Jožetom Bedičem. ki je zasnoval ustrezno ilustrativno sceno s sivim ozadjem, velikimi vrati, ki imajo svojo funkcijo ob namišljenem prihodu cesarja ter zlasti z obsežnim igralnim prostorom, je postopoma vzpostavil takšno atmosfero na odru, da je prevzela in zadržala pozornost občinstva. Na premieri je bilo to več kot očitno. V loncscovih Stolih jc potemtakem še vedno »toliko teatra, da c.i bodo uprizarjali še pozni rodovi«, kakor mi sporoča Miran Kenda v pismu v Gledališkem listu in o Čemer me je prepričal tudi s svojo uprizoritvijo Kar pa zadeva dvome: lonesco jih servira tako rekoč na tekočem pladnju. France V urni k RAZSTAVA DEL RICHARDA DEACONA Ljubljana - V ljubljanski Mali galeriji bodo danes, v torek, ob 19 uri odprli razstavo svetovno znanega kiparja Richarda Deacona. S to razstavo Moderna galerija nadaljuje ciklus predstavitev britanskega kiparstva, ki ga je začela lani z razsta-! on.i Billl VVoodtavvsa in Alison VVilding. Tudi Deacon sodi v tako imenovano "novo generacijo" britanskega kiparstva, ki je se v svetu uveljavila v začetku osemdesetih let in ima že celo desetletje odločilen vpliv na sodobno kiparsko ustvarjalnost. Pred otvoritvijo razstave bo ob 16. uri v spodnjih prostorih Moderne galerije kipar Richard Deacon predaval o svojem delu. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava slik nastalih v oficirskih jetniških taboriščih 1941 - 1945. V galeriji Mestne hiše je še do konca oktobra odprta razstava Kranj, kakršnega ni več. V galeriji Bevisa bodo v četrtek, ob 18. uri odprli prodajno razstavo akad. slikarja Kiarja Meška. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava likovnih del akademskega slikarja Zmaga Puharja. V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava Delavska ustvarjalnost 1990. V drugem nadstropju Kosove graščine bo danes, v torek, ob 19. uri dr. Janez Bogataj ob diapozitivih predaval o tem, kako razumeti turistične spominke. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši razstavlja ilustracije akad. slikar Zvonko Čoha. V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 na sporedu Večer otroške filmske ustvarjalnosti. Predstavljen bo izbor iz programov slovenskih filmskih krožkov, pogovor o tem pa bo vodil otroški filmski pedagog Tone Rački. SKOFJA LOKA - Na Loškem odru bo v četrtek, ob 19.30 premiera TANGA Stanislavva Mrožka. V galeriji Fara, Cesta talcev 2, je na ogled meddruštvena razstava fotografij na temo Konj. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava slik Antona Dolenca in lesenih plastik Staneta Jarma. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V Fotogaleriji Slovenija, Partizanska 6, je na ogled razstava fotografij Tihožitja avtorja Matije Pavlovca. V Kurnikovi hiši razstavlja slike dr. Ivanka Bosanac. V Paviljonu NOB razstavljata akad. slikarka Suzanne Kiraly\n akad. kipar Ferenc Kiraly. KONCERTA V GLASBENI ŠolT Kranj - Danes, v torek, ob 19.30 bo v dvorani Glasbene šole Kranj nastopil ansambel za staro glasbo RAMOVŠ CON-SORT. Sestavljajo ga: Marjana Bencina, sopran, Klemen Ramovš, kljunasta flavta, Domen Marinčič, violončelo in Andrej Misson, čembalo. Priznani slovenski ansambel, ki ima za seboj že zelo uspešno koncertno dejavnost tako doma kot na tujem, je za koncertni nastop v Kranju izbral dela baročnih komponistov I. Poša, G. Frescobaldija, D. Castella, P. D. Philidorja, G. F. Handla, W. Crofta, F. Barsantija, J. H. Svedeseja in J. Ch. Pepuscha. Jutri, v sredo, ob 19.30 pa bo prav tako v dvorani Glasbene šole Kranj koncert, na katerem bosta nastopila Natalija Popov, violina in prof. Boža Dornik, klavir. Na sporedu so skladbe Beethovna, Bacha, Paganinija in Saint Saensa. Premiera na Loškem odru MROŽKOV TANGO Skofja Loka - Na Loškem odru se bo v četrtek, 18. oktobra, ob 19.30 prvič v novi sezoni dvignila zavesa. Gledališka skupina Loškega odra bo pod vodstvom režiserja Lojzeta Domajnka pripravila premiero Slavvomira Mrožka TANGO. Kakšne vrste gledališko delo je Mrožkov Tango? "Gre za gledališče absurda. Vse, čemur je gledalec kdaj-koli rekel vrednota, je v Tangu prikazano kot nevredno, vse se razkraja, vse degenerira. Nobena stvar, nobena ideja ne daje popolnosti, vere v nekaj nastajajočega, ker vse propada. Dogajanje je postavljeno na Poljsko, lahko pa bi bilo tudi kje drugje. Tango je komplicirano, vznemirljivo, pa tudi enovito in bridko delo," je o predstavi povedal režiser Domajnko. Vsebina Tanga se suče okoli družinske drame? "Tako je. Na pol propadla družina zavrača vse moralne norme. Rešujejo se splošno eksistencialni in socialno politični problemi. Vsaka oseba ima svoj svet, probleme hoče reševati na svojstven način, kar pa je skoraj nemogoče. Zato se drama konča tragično." Ali lahko delo, ki je nastalo že leta 1964, razume enako dobro tudi današnji gledalec? "Mrožek je v Tangu zlil vso svojo modrost v bridkost opažanja in s polno in resnično dramsko intenziteto v surovih barvah naslikal naš čas. Morda delo v posameznih trenutkih deluje kot meščansko gledališče, v katerem prevladuje družinski konflikt. V bistvu pa je to parodija gledališča, saj družinski konflikt predre svoje ozke okvire in simbolizira širšo in mogo-tero resničnost. Slika te stvarnosti je groteskna, izkrivljena. Realizem likov ni pogojen ne podrejen zakonom naše vsakdanje psihologije." In kdo poleg vas še sodeluje pri predstavi? "Igralci so: Jure Franko, Dana Zver, Biba Uršič, Janez Debeljak, Juša Berce, Jože Drabik in Iztok Alidič. Lektor predstave je Ludvik Kaluža, kostumi so delo Irene Pajkič, sceno si je zamislil Pavle Mihelič, izbor glasbe je delo Boruta Bogataja, koreografija pa v rokah Jasne Knez." • L. M. VELIKA SLOVESNOST _V CERKLJAH_ Cerklje — Na predvečer otvoritve 25. jubilejnih Borštnikovih srečanj v Mariboru, se tudi v Cerkljah pripravljajo na pomemben kulturni dogodek v Cerkljah. Na predvečer otvoritve Borštnikovega srečanja bodo pripravili pred Borštnikovo domačijo v Cerkljah prvič slovesnost, s katero se želijo vključiti v ta pomembni jubilej mariborskega gledališča, ki že 25 let uspešno prireja to srečanje. V Cerkljah se bomo spomnili Ignacija Borštnika, rojenega v Cerkljah 11. junija 1858. leta kot režiserja, dramatika, organizatorja in največjega slovenskega igralca tedanjega časa. Igral je nad 300 vlog iz različnih vrst svetovnega dramskega repertoarja. Na petkovi prireditvi v Cerkljah bo slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl, član predsedstva Republike Slovenije in predsednik Sveta Borštnikovega srečanja, s kulturnim programom pa bosta sodelovala Jerca Mrzelova s songi na Prešernova besedila in Jani Golob, v imenu organizatorjev pa bo vse navzoče pozdravil predsednik sveta KS Cerklje Janez Martin- čić J. Kuhar (^3S®5WIE2GjLAS 8. STRAN OBVESTILA, OGLASI Torek, 16. oktobra 199° SALON POHIŠTVA IZ NAŠEGA PROGRAMA POHIŠTVA VAM PO ZELO UGODNIH CENAH NUDIMO: SPALNICE • OTROŠKE SOBE • DNEVNE SOBE t JEDILNICE IN PREDSOBE Obiščite nas na mednarodnem sejmu stanovanjske opreme v Kranju od 12. do 19. oktobra. Vabimo vas tudi v Informativni salon ARK v trgovini GAMBIT Krani, Tomšičeva 30 telefon 064/24-842 Kupljeno pohištvo vam brezplačno dostavimo na dom, ter ga hkrati sestavimo! C H1 M T 17 m i Salon ARK v Idriji L ['I U J telefon 065/71-855 Ml VAM NUDIMO VSE TO IN ŠE VEČ!!! LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI GRADIŠ. KIDRIČEVA 56,64220 SKOFJA LOKA. tel.: 064/632-181 NA SEJMU SMO NAVZOČI V HALI A REKLAMNE CENE IZREDNI SEJEMSKI POPUST Razprodaja dela izvoznega programa ter opuščenih programov VRATNI PODBOJI od 250 do 750 din VRATNA KRILA od 250 do 500 din NOTRANJA VRATA S PODBOJI od 450 do 700 din VEZANA OKNA- NEZASTEKLENA od 400 do 1400 din OKNA- TERMOPAN od 1000do2300din TRGOVINA ZA MIZARJE IN TISTE, KI BI TO HOTELI BITI H HOBI TRGOVINA LlO Na Trati v Škof ji Loki. odprto od 8. -16. ure. ob sobotah od 8.-12 ure tel.: 632-181 Čunom STANOVANJSKIH ZADRUG NUDIMO UP 22 iz zaloge v skla -dišču Murke NA LlPICAH V Lescah radiator JE JlIGOTERM NAŠLE DNjIH DIMENZIJ: 650X400 (50 X 600 [50X1000 650X1200 650X 1400 617,00 DIN 925,50 DIN 1.5 4 2,50 DIN 1.851,00 DIN 2.159,50 DIN - 854,30 DIN 1.281,50 DIN 1.708,60 DIN 2.135,so DIN OGLASITE SE V SKLADIŠČU Lipice ALI PO „,. _, ,/i TELEFONU 064-74-lW od 12 do 18 oktobra 31 IZDELKOV IZ PROGRAMA ISKRINEGA ROČNEGA ORODJA KAR 30% CENEJE! \ -^59 T; t Kidričeva 81, Škof ju Loka Razpisna komisija objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta razpis delovnega mesta DIRKKTORJA PODJETJA Kandidati morajo poleg splošnih, z. zakonom določenih pogojev, izpolnjevati se naslednje posebne pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba (VI. ali VII. st.) tekstilne ali ekonomske smeri, organizacijske in vodstvene sposobnosti, 5 let delovnih izkušenj in aktivno znanje nemškega jezika. Delavski svet bo izbranega kandidata imenoval za 4-letno mandatno obdobje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati oddajo v 15. dneh po objavi na naslov Modna konfekcija KROJ Skofja Loka, Kidričeva HI. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sklepu pristojnega organa ORODJE ZA DOMISLI NI ROKI! Vobiieni na naS razstavni prostor na seimu stanovanje opremi Kranju' Iskra MLADI VOZNIK -w- »V K « Podjetje MLADI VOZNIK d. o. o., (enter /a izobraževanje voznikov vo/it na motorni pogon /Lilo Polje L t. urno Kranj Obvešča kandidate, da vpisuje v tečaj CPP s tehniko vo/nie za A in B kategorijo. Kandidati z že opravljenim tečajem lahko takoj začnejo s praktično vožnjo na novih vozilih Citroen AX. POZOR! V mesecu oktobru 1990 boste odšteli za eno uro praktične vožnje samo 130,00 din, dijaki in študentje pa 120,00 din. To pa še ni vse!!! Za vse dodatne informacije pokličite po tel.: 21 6)9 wik dan med 8 in 16. uro, ob sobotah med 8 in 12. uro. Pokličite, pričakujemo vas!!! ("akata vas strokovnost in prijaznost! ZA 1. OBLETNICO__- SUPER CENE pri LOIBLKAUFU! PONUDBE OD 12. 10. do 27. 10. 90 AVSTRIJA - Kirschentheuer 48 ,pred mostom čez Dravo desno) BABETTE ČOKOLADA VSEH VRST 100 g samo 90 ATS RIO ali BRASIL KAVA 1 kg 33. 90 ATS DELIKATESNE KUMARICE 1,8 I kozarec 21. ATS LEŠNIKI 500 g 21. 90 ATS WC - PAPIR 10 zav samo 19. ATS LESENE KROGLICE -ZA AVTOSEDEŽ namesto ^ />o 179. l^y.ATS 1 A KVALITETA HIT DNEVAt samo 19.10. PRALNI PRAŠEK VVEISSER RIESE 6,2 kg 134.90 ATS EDOO ŽENSKE HLAČNE NOGAVICE 5 parov - paket samo an 47.% ALVORAOA do MOCCA rr 69.% JABOLČNI SOK ^ M 1 I samo ^> BRAVO POMARANČH' f0K 8> OUANTO MEHČALEC 4 36> PLENICE 88 kosov samo 249.- ATS KAKAO 1 kg 16. in 17. 10. BREZPLAČNA POSKU BREZPLAČNA POSKUŠNJA PIVA iN VSAK 10 KUPEC dobi ENE HLAČNE NOGAVICE ZA 1.- ATS OBIŠČITE NAS - NE BO VAM ŽAL* Torek, 16. oktobra 1990 ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJATA: DANICA DOLENC IN HELENA JELOVČAN 9. STRAN (mihimsmMGLAS Kostanj je bogato rodil .Kostanjeva strjenka Kostanjev kipnik Arhitekt svetuje Nov kotiček v stanovanju J/2 kg kostanja, 8 dkg sladkorja, 1/8 1 mleka ali sladke smetane, 2 žlici maraskina (liker), Pest rozin, skuhanih v vinu, 4 Ploščice želatine, pol stroka vanilije; 1/4 1 sladke smetane. Pečen kostanj pretlačimo, zmešamo s sladkorjem in mlekom a'i smetano ter ga skuhamo v Sosto kašo. Temu dodamo maraskino, v vinu kuhane rozine, vanilij0 ter v mlačni vodi raztopljeno želatino in vse skupaj dobro zmešamo v kremo. Ko je 'ako pripravljena krema dobro °hlajena, vmešamo vanjo ste-Peno sladko smetano. i^ostanjev kompot ^ kg kostanjev, vanilija, 20 dkg sladkorja, 3/4 1 vode, sok in lu-Pina od 2 pomaranč. K°stanj olupimo in kuhamo v v°di z vanilijo in malo sladkorja Približno 1/2 ure (da je me-nak). Nato ga damo v mrzlo v°do in mu ohlajenemu odstranimo kožico. V emajlirano ko-2lco denemo v vodo sladkor s Pomarančnimi lupinami in pomarančnim sokom (preceje-^m) in ga kuhamo do "nitke". * to denemo kostanj ter ga du-»lrno 5 minut. Nato zložimo kostanj v stekleno skledo, ga Polijemo s shlajenim sladkor-n,rn sokom ter okrasimo z železni in pistacijami. 10 dkg presnega masla, 6 jajc, 14 dkg sladkorja z vanilijo, 18 dkg kuhanega, obeh kož olu-pljenega kostanja, 12 dkg zmletih lešnikov. Mešaj maslo, rumenjake in sladkor. Ko penasto naraste, primešaj pretlačen kostanj, trd sneg 5 beljakov in z njim vred lešnike. Kipnik skuhaj v sopari, nato ga zvrni v skledo in oblij ali obloži z jagodovo peno ali s stepeno sladko smetano. Jagodna pena: 20 dkg gozdnih ali vrtnih jagod, 20 dkg sladkorja, 1/4 litra spenje-ne smetane. Pretlačene jagode mešaj s stolčenim sladkorjem 1/4 ure. Zamešaj spenjeno smetano. Kostanjev štrukelj 1/2 kg kostanja, 15 dkg presnega masla, 15 dkg sladkorja z vanilijo, 4 jajca, 1/4 1 sveže smetane, 2 žlici drobtin ali zmletih mandeljnov, mleko. Kostanj skuhaj, olupi in zdrobi za ajdovo zrno debelo. Umešaj maslo z rumenjaki in sladkorjem, prideni smetano in zamešaj trd sneg beljakov. S tem namazi testo, potresi ga z drobti-nami, zvij in pomaži v kozici z jajcem ter polij z mlekom. Speci. Vprašanje V podstrešju nad zidano garažo in drvarnico imamo večji prazen prostor, 6,58 x 6,56 m, ki bi ga radi uporabili za manjše stanovanje, nekakšno garsonjero. Če bi bil prostor za kopalnico, kuhinjo, dnevno sobo in spalnico vseeno premajhen, imamo v spodnjem prostoru, kjer je sedaj drvarnica in izhod na vrt, primeren prostor za kuhinjo. Dimnik je speljan skozi oba prostora. Bi mi, prosim, naredili načrt, kako najbolje izkoristiti ta prostor, ki sedaj ostaja prazen. Stanovanje bi lahko namenili tudi turizmu. Prilagam tloris obeh prostorov. Jožica B., Bled Odgovor Prostor je tako majhen, da nisem mogla združiti funkcij klasične dnevne sobe in kuhinje z jedilnico skupaj. V prvi varianti se tako odpoveste dnevni sobi, del njenih funkcij prevzame kuhinja z jedilnico. V drugi varianti postavimo kuhinjo z je- Prav je, da vemo *rompir ohrani največ koristnih sestavin, če ga kuhamo v sopari. P^vrte ribe bodo bolj okusne, če jajcu za paniranje dodamo ne-aJ Parmezana. f/V.*trun ali zemljo lahko opečemo tudi brez toasterja. Ploščo na edilniku prekrijemo z aluminijasto folijo in na primerni tempe-'Uri opečemo kruh. s katerim takoj postrežemo. j^^sno juho bomo lepo "obarvali" z majhno čebulo, ki smo jo ru-eno opražili na štedilnikovi plošči. dilnico v prostor v pritličju z lepim izhodom na teraso in vrt. V nadstropju nam ostane sorazmerno velik dnevni prostor. S prestavitvijo garderobnih omar ob kopalniško steno povečamo spalnično nišo in ob postelji naredimo odlagalne police. Kopalnico lociramo ob SZ steno, kjer potekajo tudi odtoki. Je dovolj prostorna za vgraditev vseh potrebnih elementov. Zaporedje elementov prilagodite glede na ugodnejpo napeljavo odtoka. Če hočemo v spalnici postaviti zakonsko posteljo, moramo zgraditi nišo. Ugodnejši prostor dobimo tudi s prestavitvijo balkonskih vrat do predelne stene (varianta B). Za pregrado med ostalim prostorom in spalnico poskrbijo omare za garderobo. Zaradi odprtosti prostora moramo v primeru lociranja kuhinje v nadstropju nad kuhalnik vgraditi dobro napo (zaradi pobiter stene po naročilu). Ob steno na stopnišču postavimo nizke zaprte elemente za shranjevanje potrebščin. Vsi prostori so dobro osvetljeni. Stene omečite z ometom in pobelite, strop - naklonsko steno pa obijte s smrekovim opažem v naravni barvi. Oblogo iz smrekovih desk - tako imenovani ladijski pod vam svetujemo tudi za tla in iz masivnih plohov za stopnice. Lončena peč, ki ogreva celoten prostor, naj prinese vanj nekaj svežine z zeleno barvo pečnic. Za finalno obdelavo kopalnice so seveda najprimernejše keramične plošče, mogoče v svetli peščeni barvi z močnim kontrastnim poudarkom vaše najljubše barve. K načrtu sem priložila tudi strukturo tal in stropa. V primeru napeljave talnega ogrevanja v kopalnici jo je potrebno r m belini toplotne izolacije. Preprečiti moramo preveliko segrevanje poleti in odliv toplote pozimi. Usklajena in enotna finalna obdelava bo osnova za celotno ureditev prostora, vnesene rastline pa vam bodo prinesle vanj zelenje vrta. Ko izbirate opremo, bodite enako pozorni na usklajene oblike, barve, teksture materialov. Prostor je premajhen, da bi ga razbili z različnimi vrstami pohištva. Če se ogfasite v našem salonu, vam bomo radi svetovali pri nakupu. Darja Fabjan dipl. ing. arh. Lesnina MI - PE Kranj ustrezno prilagoditi. Poudarila bi tudi, da vsa toplotna izolacija ni odvečna, ker se stanovanje nahaja nad neogrevanimi garažnimi prostori. Pri izdelavi lesenega stropa nad kopalnico pazite, da bo doseženo zadostno prezračevanje - kroženje relativno vlažnega zraka nad opažem in da z zaščito preprečite dostop v toplotno izolacijo. Tudi pri izdelavi strehe - stropa ne varčujte s prostorom pri zračnem kanalu ali morda pri de- Pet minut za boljše počutje Ko se oglasi revma "Revmatičnim bolnikom priporočam, da imajo boleče dele vedno na toplem," pravi francoski zeliščar M. Messegue, "da si ramena ogrinjajo z volnenim šalom, kolena z odejo, okoli ledvic naj si ovijajo flanelaste pasove, kakor so to delali včasih. Izogibajo naj se prepihov in si v postelji dobro pokrijejo pleča. Kakor hitro se spet oglasijo tope bolečine, lahko dodatno uporabijo še ogrevačo. Pri revmatikih morajo zdravilni čaji hkrati odvajati vodo in pomiriti bolečino. Bolnikom s kroničnim sklepnim revmatizmom svetujem čaj iz naslednje mešanice: 4 rezine limone, ščepec sivke in ščepec pirnice na liter vode. Ta čaj je treba piti štirikrat na dan. Pri hudem napadu revme ga lahko zamenjate z naslednjim čajem: ščepec rimske kamilice in ščepec sivke, 2 ščepca vijolice in 2 ščepca žajblja na liter vode (4 skodelice dnevno). Vsa ta zelišča omilijo bolečino." zimska nagradna uganka filmskemu junaku iz Gremlinov je ime Iti IK Med pravil-"ni Odgovori smo izžrebali Janija Sajovica, 64000 Kranj, Par-k"a»ska 42, in Uroša Brdnika, 61216 Smlednik 34, ki si bosta v I ai*'r'koli od dvoran Kino podjetja Kranj lahko zastonj ogleda-* katerikoli film, in to v spremstvu prijatelja ali prijateljice. e'»rno veliko zabave ob gledanju in seveda čestitamo. Novo nagradnjo uganko bomo zastavili naslednji teden. ,v»»nil je prvi ^esec pouka Sm Cti septtmber je. Vrnili ie 0 se iz šole v naravi. Začel nam je pouk Dobila sem 'Junico za interesne dejav-n stl rezka stvar. Zdaj se bom |^)r;tU odločiti. Vpisala sem se t^^kenm /boni, a sem ugo-Cu da nas bo imela tovanši-se 'n Potem tovariS. Enkrat ''a. potem pa sem se i/p. Ktait Je h°d«m k dopisnrtke Iti* .°*ku, kjer vam /daj pi 'n to Poročilo. vSe ' P«uku je bilo do sedaj fnive K" st" bo Ll' /1,m" 8a Zgodilo, vam sporočim. ,r* KejJar, OS ( vitka Go-larja Skofja l.oka ^°barili smo Kaj mi pomenijo knjige Doma imamo veliko knjig. Ko sem bila še mlajša, sem rada listala in gledala slike. To rada delam še danes Rada berem le tiste knjige, ki so bol| tanke. 1 e tos bo treba prebrali nekaj knjig za bralno značko /.i čela sem pri Lukcu in nje govem škorcu. Knjige mo-i.mio brali, da smo potem bolj pametni S knjigami moramo lepo ravnati. Maruša Pogačnik, 2. a r. OS F. S. Finžgarja l.esee LJUBLJANSKA BANKA - GORENJSKA BANKA d.d., KRANJ RAZPISUJE NATEČAJ Z NASLOVOM: "IZ MALEGA RASTE VELIKO" Oktober kot mesec varčevanja letos obeležujemo že 66-tič. Namreč leta 1924 je bil v Milanu ustanovljen mednarodni inštitut za varčevanje in tedanji bančniki so med drugim zapisali tudi naslednji stavek: »31. oktober naj bo vsako leto praznik varčevanja po vsem svetu, da bi se z ustno in pisno besedo širila načela in ideje varčnosti.« Prav to je tudi namen razpisa LB - GB d. d., Kranj IN ZA KAJ GRE? Gre za likovno okrasitev kartonskega hranilnika, ki so ga po osnovnih šolah in vrtcih po Gorenjskem že prejeli. Osnova akcije jc torej hranilnik, ki pri oblikovanju upošteva naslednje vidike: * po obliki posnema tipične hribovske svisli, kočo (simbol varčevanja in dobrega gospodarjenja) vsi materiali: papir, barve,... so ekološko neoporečni * hranilnik je primeren kot didaktični pripomoček * razvija ročne spretnosti, kreativnost in estetski čut otrok. V akciji bo skupno sodelovalo okrog 4000 otrok starih od 6 - 8 let, z vse Gorenjske, razpisanih je 35 vabljivih nagrad... Sicer pa poglejmo, kaj pravi »uradni« razpis: a) UDELEŽBA Razpisa se lahko udeleži po en prvi razred z vsake osnovne šole in najstarejše skupine (mala šola, 6-7 let) / vrtcev. Sr>lo u 111 Opoldne smo se s kolesi odpravili proti gozdu Bili •^M.i l icni v vetrovke, obuti pa v škornje. Pri Mlinarju smo 'lu u ,kn|^.» / nami je šla tudi tovarišua Ma)da. ki dobro po-•52**■ V gozdu smo se razdelil, v dve skupim Nabirali srno Sem sl,i'|H-ne gobe Ko sem na hribčku zagledala |určka. tadui-Vpila Vsi so pr.tekl. k metu Jurčka smo lepo obrezali in ■taSj J košarico Dobila sem šest majhnih jurtkOV. Pod smreko lili ^0bili vel.ko rdečih muinic. Vsake lepe gobe smo se razv6SC H,h '' "ekaj časa ...... imeli /e dve poln. košari gob, 6110 strupe '■»s ' ''"o užitnih I Diii.i/ ic nab.al vel,ko mahu /bral. smo se ttrJilj U-S| odpcliali I1../..IV šolo V šoli smo gob** očistili in na-TuVil'Uu /a VsAo gobo smo napisali na listek ime. 'dopoldnevov si še veliko telim Bilo i« luper. Polona Kussel, 4. r. OŠ Zubima Na slavnostnem kosilu Dedek in babica sta praznovala 50. obletnico poroke. Na slavnostno kosilo sta povabila svoje otroke z družinami in še veliko drugih sorodnikov, tako da nas je bilo skupaj 46. To je bila prava "kmečka ohcet". Mize so bile pogrnjene z belimi prti, pred dedkom in babico pa je bil velik šopek rož. Gostitelja sta bila dobre volje in nasmejana, gostje pa tudi, saj se redkokdaj zgodi, da se nas toliko zbere naenkrat. Pred svečanim kosilom smo zlatoporočencema čestitali. Prvi je čestital moj stric, rekoč: "Draga mama in ata! Čestitam vama za vajin praznik, obenem pa vama želim še veliko zdravih let in hvala /a vse." Babica je s sol/.inii \ očeh odvrnila: "Hvala tebi in tudi vsem, ki ste tukaj zbrani." Prijela jc kozarec, rekla: "Na zdravje!" in i/praznila čašo. I udi dedek je prijel kozarec in rekel: "Dragi moji Otroci Ifl sorodniki. Petdeset let jc dolga doba, bilo je težko, pa vendarle sem vesel, da moji vnuki rastejo kot gobe po dežju," in izpil crno vino. Tudi mi otroci smo slavljencema čcsiitali. ampak s sokom, s;u vino ni za otroke. Dolgo v noč smo praznovali tudi mi, ki smo bili majhni gost-Danijela ( vijin, 6. a r. OŠ Staneta Žagarja Kranj b) TEMA Tema ni opredeljena (na hranilnikih lahko narišete hiše, ute, drevesa, letne čase, živali in sploh vse, kar si zamislite oz. kar bi si s privarčevanim denarjem kupili). Tudi način okrasitve ni opredeljen (hranilnike lahko polepite s papirjem, s slamo, z drevesnimi listi, lahko jih pobarvate,... le prazni naj ne ostanejo). C) ŠTEVILO IZDELKOV Vsak razred (oz. skupina v vrtcu) sam izbere po svojem mnenju 5 najbolj izvirno, najlepše,... poslikanih hranilnikov in jih dostavi v najbližjo ekspozituro LB - GB d. d., Kranj. Tako bomo zbrali okrog 800 hranilnikov z vse Gorenjske. d) NAGRADE Podeljenih bo 35 praktičnih nagrad in sicer: - vsaka poslovna enota LB - GB d. d., Kranj, bo podelila 5 knjižnih nagrad za hranilnike s svojega področja, - podeljenih pa bo še 10 nagrad za hranilnike, ki bodo prišli v ožjo konkurenco: 4 x komplet flomastrov 3 x ŽOgC 2 x torbe 1 x kolo (skatebike) e) PODATKI O UDELEŽENCIH IN ROKI Ime in priimek, ter ime šole oz. vrtca napišite na spodnjo stran hranilnika Najkasneje do srede, 23. 10. 1990, jih oddajte v najbližjo ekspozituro, k;ijii posebna komisija jih bo 25. in 26. oktobra, ocenila. O rezultatih razpisa boste obveščeni po 31. 10. 1990 po pošti. Vsi prispeli hranilniki bodo od tega dne naprej razstavljeni po poslovnih enotah naše banke. Na koncu naj dodamo še poziv vsem mladim ustvarjalcem: »ČIM VEČ VESELJA IN USTVARJALNOSTI VAM ŽELIMO!« Bila sem v Zakojci Ob obletnici rojstva in smrti pisatelja Franceta Bevka je bil 16. septembra shod Slovencev v Zakojci. Ati, Gordana in jaz smo se tudi udeležili tega praznika. Po jasah so bili postavljeni odri. Na odrih so stali zvočniki, stoli, mize in kabine, kjer so se plesalci preoblekli, da bi plesali. Na odru so nastopajoči igrali in peli, ljudje pa so imeli velike govore. Glavni govornik je bil Ciril Zlobec, ki je rekel, da je žalosten, ker so navzoči samo primorski Slovenci, France Bevk pa je pisal knjige za vse Slovence. Blizu odra je stal kozolec, kjer je igrala godba na pihala. Med njimi je bil tudi moj ati, ki je igral trobento. Potem smo šli na malico. Za malico so bili čevapčiči, kotleti, klobase, kruh in ajvar. Pijače pa je bilo veliko. Jaz nisem jedla mesa, samo potico, pila pa rivo in coca-colo. Po malici smo šli pogledat Bevkovo hišo. Pot k hiši je ozka in strma. Ko smo prišli do nje, so prva vrata vodila v hlev, druga v klet in tretja na WC. Potem so vodile stopnice do vhoda. Iz veže se je šlo v hišo, kjer je majhna peč, miza, dva trinožna stolčka in orodje ter modeli za čevlje. Na mizi je velika knjiga, v katero smo se podpisali. Iz hiše smo šli v kamro, v kateri stoji postelja, zraven pa zibelka. Ob kamri je še prostor, kamor so spravljali koše, korita in listje. Tudi v kuhinjo smo vstopili, v njej smo videli žličnik, kotel, krušno peč in omare, v katere so spravljali posodo in hrano. Iz kuhinje so vodile stopnice v prostor, v katerem so razstavljene Bevkove knjige. Hiša je starinska, vendar lepo obno- Neža Buh, 3. a r. OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas 83 3ISHGLAS 10. STRAN GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Torek, 16. oktobra 1990 Reorganizacija slovenskega elektrogospodarstva Državni bo le prenos elektrike Ljubljana, 15. oktobra - Na tiskovni konferenci je republiški minister za energetiko dr. Miha Tomšič s sodelavci predstavil novo organiziranost slovenskega elektrogospodarstva, ki predvideva šest javnih podjetij za distribucijo in prenos, samostojnost pa prepušča elektrarnam in premogovnikom. Razburjenje glede možnih lokacij za odlaganje nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov je preuranjeno, potrebne so še podrobne geološke razsi-kave, temu pa bodo sledila pogajanja. Slovenska vlada bo v kratkem objavila odlok o ustanovitvi šestih javnih podjetij na področju elektrogospodarstva in sicer pet distribucijskih (Maribor, Ljubljana, Kranj, Nova Gorica in Celje) in novo podjetje za prenos ELES, ki bo imelo sedež v Ljubljani, imenovala bo tudi njihove direktorje, predvideno pa je podržavljenje njihove lastnine. Sozd EGS s tem ne bo ukinjen, vzeta pa mu bodo določena pooblastila, tudi njegov sedež ostaja v Mariboru. Približno dve tretjini slovenskega elektrogospodarstva bo tako ostalo izven pristojnosti odloka, ocenjujejo, da osnovni kapital šestih javnih podjetij ne bo manjši od 2,5 milijarde mark, s prometom 900 milijonov mark letno. Reorganizacija bo izpeljana do konca leta, vzporedno z uveljavitvijo odloka naj bi se na novo organizirale tudi elektrarne in premogovniki, ki jim je prepuščena samostojnost, kar pomeni, da bodo lahko rudniki šli po svoje, kar so v Velenju delno že izpeljali. Kako se bodo organizirale elektrarne še ni znano, nemara v skupnem podjetju s sedežem v Mariboru, morda po skupinah, zaradi hrvaškega solastništva bo jedrska elektrarna Krško samostojno podjetje. Izven odloka torej ostaja še sedem sedanjih delovnih organizacij: Dravske, Savske in Soške elektrarne ter termoelektrarne Šoštanj, Trbovlje, Brestanica in Ljubljana. Na področju prenosa in distribucije torej privatizacije ne bo, možna pa bo pri pridobivanju elektrike, pojavila naj bi se tudi nova podjetja, denimo zasebni elektrarnarji. Med posameznimi deli elektrogospodarstva pa bodo odnose urejali s pogodbami. Drugače povedano, monopolni položaj naj bi imela le distribucija in prenos, elektrika pa bo tržno blago, vpeto v evropske razmere, kjer nastaja evropsko tržišče električne energije. Dosedanje izgube naj bi pretvorili v javni dolg, prihodnje leto pa bodo premogovniki vsekakor morali znižati stroške, upravičene razlike v ceni naj bi pokrivali iz republiškega proračuna, torej ne tja do 10 mark za gigajoule, kolikor zdaj stane rjavi premog. S pogodbami bodo določili tudi cene elektrike, pri čemer bodo upoštevali moč in spreminjanje cene med letom, pa tudi dnevom, saj vsaka elektrarna proizvaja različno elektriko, ozirali se bodo tudi na evropsko ceno elektrike. Sedanja bruto cena (s prispevki vred) za gospodarstvo že kar ustreza, skoraj trikrat dražjo pa v primerjavi z gospodinjstvi plačujejo mala podjetja, zato je moč pričakovati, da bo obremenitev gospodinjstev večja. Na tiskovni konferenci so spregovorili tudi o razburjenju, ki ga je povzročila javna objava desetih možnih lokacij za odlaganje nizko in srednjeaktivnih odpadkov, ki ga je ministrov svetovalec Vido Rozman označil z "božjim strahom". Potrebne so namreč še podrobne geološke in seizmične raziskave teh lokacij, po njih se bo število možnih lokacij verjetno skrčilo na tri, ker za odlagališče postavljajo tako rekoč idealne varnostne zahteve se lahko zgodi, da nobena ne bo ustrezala in bodo morali lokacijo iskati drugod. V govorih s Hrvati namreč postavljajo, da je na slovenskih tleh že jedrska elektrarna in rudnik urana, zato naj bi bilo odlagališče na Hrvaškem, Hrvati pa vračajo, da naj v tem primeru jedrske elektrarne ne bi ustavili. Skratka, glede odlagališča odgovora še ni, vsekakor pa bo dogovarjanje po Tomšičevih besedah zamenjalo pogajanje, ima seveda pomembno vsebinsko razliko. Preuranjeno razburjenje torej lahko razumemo kot nezaupanje stroki, pa tudi kot pripravljanje pozicij za pogajanje. • M. Volčjak Novost iz sejma elektronike Osebni klic - paging Z majhno napravico (podobno mini tranzistorju) boste namreč zanesljivo dosegljivi na vsem območju Slovenije in večjem delu Hrvaške, kasneje (z razširitvijo sistema) pa povsod po Jugoslaviji. Načrtuje se tudi povezovanje sistema med državami po Evropi. Najbrž si je že marsikdo pri svojem delu želel zagotoviti možnost, da bi ga lahko sodelavci, partnerji, stranke, družinski člani... poklicali kadarkoli in kamorkoli. Dosegljivi bi bili tudi takrat, ko bi nepričakovano spremenili načrtovan dnevni red in se na poti zadržali dlje, kot ste predvidevali. Zato vam RTV Slovenija, PTT Slovenija in Telerey, d.o.o. Ljubljana prvič v Jugoslaviji ponujajo javni servis, imenovan OSEBNI KLIC (RDS Radio Paging). In kako deluje? Oseba, ki vas želi poklicati, to stori s pomočjo kateregakoli telefona, priključenega na javno telefonsko omrežje Slovenije, vključujoč telefonske aparate priključene na hišne telefonske centrale. Sistem deluje 24 ur na dan, vse dni v tednu. Klic je možno oddati avtomatsko preko posebne Paging centrale, pozivna številka je 0610 ali s pomočjo paging operaterja na številki 917, ki je na voljo cel dan. Prejeti klic osebni spre-lemnik izpiše na zaslon, ob tem pa odda zvočni signal, ki vas opozori na sprejeti poziv. Sprejemnik si v lastni spomin shrani zadnjih šest klicev, ki jih lahko kasneje preberete iz zaslona. Sporočilo klica je lahko telefonska številka, ki jo morate poklicati, 10 ali 18 - številčna šifra ali pa kombinacija, ki pomeni stopnjo nujnosti klica, pa vam pomaga ustrezno ukrepati. Prejete klice sprejemnik avtomatsko vpiše v svoj spomin. Izberete si primeren trenutek in prelistate vsebino prejetih klicev, ne da bi prekinili telefonski razgovor, sestanek... Osebni sprejemnik bo klice sprejemal tudi, ko ga ne boste imeli pri sebi in vam omogočal enostaven in udoben stik s svetom. Vse klice boste namreč prejeli na diskreten način: vsaka informacija vam bo predana zanesljivo, diskretno in bo zaupana le vam. Svojo klicno številko boste namreč po presoji posredovali drugim, po želji pa bo objavljena v posebnem imeniku. Na letošnjem sejmu elektronike so prodali že prve spre-lemnike (firma NOKIA MOBIRA), vse informacije pa posreduje TELEREY, d. o. o. po telefonu 061/310 927 in na Reslje-vi I v Ljubljani. V LTH-jevi livarni izredno napredovali pri zagotavljanju kvalitete Inšpektor je bil prijetno presenečen Livarna je dober primer, kako so jugoslovanske politične zdrahe slovensko tovarno obrnile k Zahodni Evropi. Skofja Loka, 12. oktobra - LTH-jeva livarna in orodjarna je v Škof ji Loki že leto, dve deležna ostrih protestov, zlasti zelenih, ki bi jo radi izselili iz mesta, za kar pa nove lokacije in denarja ni. V ozadju polemik, ki jim še ni videti konca, pa je livarna v zadnjem letu doživela hude notranje pretrese, saj so zaradi jugoslovanskih političnih zdrah usahnile dobave Crveni zastavi, usahnil je tudi dobičkonosen izvoz v Vzhodno Nemčijo, zato so se morali obrniti k Zahodni Evropi, ki je seveda veliko bolj zahtevno tržišče. Če bi me lani kdo vprašal,ali bomo prestali vse to, bi mu ne upala reči, da bomo, pravi direktorica Mirjam Jan-Blažič. "Slišali smo, da se je v livarni pred kratkim mudil inšpektor zahodnonemškega BMW in da je bil zelo zadovoljen z zagotavljanjem kvalitete?" "Pred štirinajstimi dnevi je prišel inšpektor Milz, ki je znan po svoji strogosti.Težko vam bo, so nam dejali tisti, ki ga poznajo. Pregled je trajal dva dni, od osmih zjutraj do pol šestih popoldne, z uro in pol odmora. Čeprav je bilo petkovo popoldne, gospod Milz pregleda ni prav nič skrajšal. Čakali smo, kdaj bo končal, ko je naposled odprl vrata in me poklical, je dejal: dolgo je trajalo, kajne gospa Blažičeva, toda moral sem preverjati, nisem verjel, da ste res toliko naredili. Seštevek je namreč pokazal, da smo dosegli 685 točk, kar nas uvršča v razred BI." "Kaj to pomeni?" "Prižgana je zelena luč za nova naročila. Z BMW sicer poslujemo že od leta 1983, tam sem imela tedaj najtežje pogovore s svoji karieri, trajali so cel dan, imela sem tri pogajalce, tedaj smo dobili razred B2, kar je pomenilo, da BMVV lahko začnemo dobavljati. V zadnjem letu, odkar smo samostojno podjetje, smo izredno veliko naredili za izboljšanje sistema zagotavljanja kvalitete, kakršnega zahteva Zahodna Evropa, posebni predpisi pa obstajajo za avtomobilsko industrijo, saj je konkurenca izredno velika, v zadnjem letu se je Še stopnjevala, zato so zahteve do dobaviteljev sestavnih delov vse večje, zahteve po dokumentirani kvaliteti." "Kaj inšpektor pregleda?" "V podjetju moramo imeti poslovnik o zagotavljanju kvalitete, kar je osnova, brez tega sploh ne pride. Vsak dokument v njem je podpisan s strani vodje in vodje kontrole, napisanemu morajo odgovarjati razmere v proizvodnji, ujemati se morajo tudi izjave odgovornih, zato moram kot direktorica zelo dobro poznati celoten sistem, saj so moje izjave zabeležene in nato kontrolirane. Inšpektor ima poseben vprašalnik, z njegovo pomočjo napravi oceno, seštevek točk pokaže, kam smo se uvrstili. Zbrali smo 685 točk in se tako uvrstili v razred BI, ki ima razpon od 645 do 750 točk, v tem razredu je veČina ključnih dobaviteljev za BMW, v razredu Al in A2 jih je i/redno malo, poleg razreda BI in B2 pa obstaja še razred C. Inšpektor je bil resnično prijetno presenečen, ni pričakoval, da bo kaj takšnega našel v Jugoslaviji, dejal je celo, čeprav bi vas lahko, vas nisem uvrstil v A, ker to ne bi bilo dobro, prihodnje leto tako ne bi prišel na pregled in lahko se zgodi, da boste po treh letih padli v razred C, ker ne boste več težili za boljšim." "Za izvoz je to nedvomno velikega pomena, težave ste imeli na domačem trgu, s Crveno zastavo?" "Od decembra z njo direktno ne poslujemo več, plačil ni bilo, verjetno je bila zadaj prikrita blokada. Tržne razmere pa so se za nas bistveno spremenile tudi v izvozu, veliko smo prodajali v Vzhodno Nemčijo, v najboljših letih za 7 milijonov dolarjev, s sorazmerno visokim dobičkom, zdaj tudi tega ni več. Morali smo se intenzivno obrniti na Zahodno Evropo, v zadnjem letu smo doživeli velike pretrese, če bi me lani kdo vprašaLali bomo prestali vse, mu ne bi upala reči, da bomo. Poiskali smo nova naročila, pri BMW imamo zdaj zanje prižgano zeleno luč. Pravkar pa sem se vrnila s poti po Zahodni Nemčiji, z ietnih pogajanj z Deimler Benzom, kjer smo po bilanci iz lanskega leta v vseh pozicijah po kvaliteti dobavitelj A." "Koliko izvozite?" "Približno 45 odstotkov, do konca leta že blizu polovice proizvodnje, v prvem polletju je bilo pretresov veliko, toda uspeli smo dobiti nove posle, tudi povsem nove partnerje, kar ni bilo lahko, vendar, uspeli smo. Povpraševanje po naših odlitkih jc dosti visoko in naše zmogljivosti bomo v prihodnje lahko dobro izkoristili." "Kako ste dosegli takšno kvaliteto?" "Podporo mora imeti v vrhu podjetja, že zdavnaj sem spoznala, da moram dati vso podporo vodji kontrole, ko pripravi strokovno gradivo v skladu s svojimi spoznanji in s tem, kar je videl na tujem. Začne se torej z organizacijo podjetja, pomembno je, da je vodja kontrole direktno podrejen glavnemu direktorju (i os pod Milz je tudi dejal, da gaje fasicinirala naša skrb za izobraževanje, 30 se jih izobražuje ob delu, 30 štipendistov imamo, vsi se moramo izobraževati, zame je določenih 25 dni v letu, pripravljam magisterij iz livarstva, nekako na pol poti sem. Vsakemu, ki pride v podjetje, po šestih mesecih predstavim njegove možnosti, veliko naših ljudi se uči tuje jezike itd. Tudi izobraževanje je sestavina sistema zagotavljanja kvalitete, kontrola kvalitete je le posledica, povezana z verigo organizacijskih posegov, od financ do vzdrževanja, izobraževanja itd. Morda je moje ime zadnje čase v medijih zaradi zapletov / ureditvenim načrtom prevečkrat omenjeno, zato bi rada omenila vsaj nekaj mojih sodelavcev, saj brez dobre ekipe ne bi uspeli. Vodja livarne je Jože Bohinc, vodji orodjarne Anton Ber-toncelj, pomembno vlogo ima vodja razvoja Jože Ra movš, pomembne zasluge, dl smo v zadnjem leti pri kvaliteti tako napredovali ima vodja kontrole Janez Gart-ner." "Kaj v pogledu kvaliteti predstavlja nova tehnologija, ki nameravate uvesti v livarni?" "Posodobili bomo tehnologijo tlačnega litja, za nove stroje potrebujemo devet metrov visoko halo, zdaj je visoka štiri in pol do pet metrov, in približno še enkrat toliko prostora v njej. Poudariti moram, da nikakor ne gre za količinsko povečanje proizvodnje, ki bo ostala pri največ 3.000 tonah letno, temveč gre za večjo kvaliteto, več vloženega dela in znanja. Če poe nostavim, odlitek zdaj le odlije in ročno očistimo, nameravamo pa ga tudi mehansko obdelati, da ga bodo naši kupci dobili pripravljene za vgradnjo na montažni liniji. Večji bo torej iztržek, gre pa tudi za kadrovsko prenovo, saj bo delavec na CNC strojih le spremljal proces, livarna z avtomatiziranimi celicami za tlačno litje bi zaslužila drugačno ime, staro ne ustreza več. Direktor švedskega Elektroluxa, ki se je pred kratkim mudil pri nas, je dejal, da se pri njem delavci pulijo, kdo bo delal v tlačni livarni. V orodjarni pa nameravamo izdelovati orodje tudi za trg. domapi in tuji, saj je zelo iskano. Sicer pa v orodjarni izpuhov ni." "Kaj pa v livarni?" "V talilnih pečeh uporabljamo industrijsko kurilno olje, aluminij v blokih dobimo iz Kidričevega in ga pre-talimo do delovne temperature. Nekaterim zdaj ne moremo dopovedati, da nimamo topilnice, temveč le talilnico. Peljali smo jih v livarno Mossner, ki je trikrat večja od naše, zdaj pa govorijo, da tam dobe tekočo zlitino za litje, ne povedo pa, da ima pri odlitkih, ki jih je pač potrebno obrezati, toliko izmeta kot znaša naša letna proizvodnja. Prav tako morajo torej preta-liti 3.000 Ion, livarna pa je prav tako sredi naselja " "S projektom odlašate že ..." Enajst let. "Kako dolgo še lahko?" "Doslej smo stvari uspevali krpati, zdaj pa vse kaže, da zaradi vse večje konkurence in zahteve po kvaliteti bomo mogli več, morali bomo p0' staviti nove, avtomatizirane stroje, prihodnje leto, v okviru teh zidov ali kako drugače, časa za odlašanje nimajo več." "Menda se je pred kratkim^ vaši tovarni mudil tudi dontacl inšpektor?" "Deležni smo neutemelje' nih sumov in skrajno nekorektnih podtikanj, repnD"' škemu sanitarnemu inšpektoratu je bila posredovana P11' java o vprašljivem skladiščenju posebnih odpadkov - c,a" nidnih soli. Prijava je D"a,ta-ko alarmantna, da sta takoj prišla v kontrolo dva repub'1' ška inšpektorja, kar se doslej še ni zgodilo. Ugotovila sta, da postopamo v sklaj du predpisi in kar je še bolj pomembno, da sploh ne skladiščimo posebnih odpadkov-Obisk nam je po nepotrebnem vzel štiri ure časa, raču . za stroške pa bomo repuh|1^ le ški inšpekciji zavrnili z utc* meljitvijo, naj jih nosi tisti, *■ je zavedel inšpekcijo in jav- nost." "Kako se pripravljate na lastninjenje oziroma čigava bo ■'' varna?" "Nekaj akcij smo že zast* vili, podjetje nam je zunanj institucija grobo že ovrednO; tila, pripravljamo se počas<> ker zakonodaja ni dorečena-počakali bomo, da bo začeI delati agencija. Vendar■ s sprašujem, ali bo zakonodaj zdržala, bolje rečeno, če J bo zdržalo slovensko g°sKjj darstvo. V Vzhodni NeflgJ so se stvari lotili podo^J. 'h kot pri nas, po dveh mese'J0f pa so le rekli, naj pride, kd hoči in kupi, kar hoče, s*^, da bo proizvodnja tekla ljudje ne bodo na cesti- S« pa mislim, da se je pot družbene lastnine čimprej . voboditi, delavec, ki Čut« padnost podjetju in v nJc|.er-di prihodnost, bo delnic ^ jetno kupil, menedžme'1': j moral biti pn tem za Razmišljamo tudi o rn°. m sti, da bi do svežega kapJJJ. prišli z odprodajo dela P ictja" «ed-"Kaj sodite o visokih jezerskih plačah, ki so jih ^.j-čeli deliti v nekaterih P°"J jih?" "Nimam posebne P -eV) nekaj čez 18 tisoč din^j, pri nas nismo pretiraval'; slim pa, da bo lastnin^, prineslo nove odnose, m. odgovornost, ki jo bo p° . no plačati." • M- Volčj«11 SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI PODRUŽNICA 5150« KRANJ Razpisna komisija razpisuje vodilna tlela in naloge VODENJE EKSPOZITURE SKOFJA LOKA Za opravljaje del in nalog zahtevamo VI. stopnjo 8tr0'^S izobrazbe ekonomske ah družboslovne smeri, 4 leta u_s ^ nih delovnih izkušenj, aktivno znanje slovenskega JcZ,-anj*, prenehanje pravnih posledic obsodbe za kazniva dej n,Mrla \ I IG členu zakona o SDK. ^, Prijave / dokazili o strokovni izohia/hi m opisom do*^, ^ njih delovnih izkušeni sprejema kadrovska služba S j, RS, s I Sl)l) Kranj, fig levolucije \ v S dneh po objav' rJ sa v zaprti ovojnici z oznako "/a razpisno komisijo ■ Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v I 5 dneh P° 1,1 lemu sklepa o i/biri. I^rek, 16. oktobra 1990 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 11. STRAN sm$!W3mSEGLAS Kmečka zveza o mesni krizi, razmerah v Jugoslaviji in strankinem statutu Bo doma zrejena živina ostala v hlevu? Uvoz živine in mesa brez plačila ustreznih dajatev zmanjšuje odkup doma *rejene živine. Zvezna vlada ne ukrepa. Bo ukrepala vsaj vlada (suverene) s|ovenske države? ^"bljana, 11. oktobra - Zgodilo se je tisto, kar je bilo pričakovati Droj° sesta"ku predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta s Predstavniki kh sama ukrepati neodvisno od tega, koliko bodo takšni ukrepi v korist enotnega jugoslovanskega trga. Ministra za kmetijstvo y — --'.lim Kiavnic: na sestanku je bilo dogovorjeno, da bodo vilice od 10. avgusta dalje odkupovale živino po 25 dinarjev za ^°gram, nekateri direktorji klavnic pa so že tedaj najavili, da bo- in za trg sta se odločila narediti 0l Cevno pri odkupu domače živine spoštovali, da pa se bodo sicer analizo razmer, predsednik na »a*a'* tr*no- Ta tržnost zdaj pomeni, da kupujejo živino in meso kla I! •,n, <'oma urejeno in na domačem trgu ponujeno živino pa od-p nJaJ°- Odkup se je ponekod močno zmanjšal, drugod pa že tudi p *e,n ustavil. Ker se kljub cenejši živini in mesu iz uvoza malo-nev • ne cene mesa in izdelkov niso zmanjšale, v kmečki zvezi dom-aJ°, da predelovalna industrija ustvarja precejšnje dobičke. Nenadzorovani uvoz živine davnem obisku Markovića v Sloveniji predsednika sicer opozoril na potrebo po zaščiti domače živinoreje, da pa ga zdaj, ko je republiška skupščina sprejela sklep o suverenosti slovenske države, ne misli več 9vem sestanku izvršilne- prositi. Če je slovenska vlada mesa brez plačila ustreznih liliJHteV in ukrepov, ki bi zašči-g domačo živinorejo, že nekaj |J*a zaskrbljuje slovenske s^ete. Ivan Oman, predsednik č **nske kmečke zveze, je na ga k°vem sestanku izvrši.... °dbora dejal, da je ob ne- vlada suverene države, mora M*i ali v več strankah? h. ' obravnavanju osnutka novega statuta Slovenske kmečke ,jZeJe bilo osrednje vprašanje, ali je članstvo v kmečki zvezi " ""iy*ivo še s članstvom v drugih strankah. Ker izvršilni odbor ,em ni bil enoten, bo upravnemu odboru (občnemu zboru) Predlagal dve možnosti. Ivan Pučnik je dejal, da se mu zdi nena-g**0" da hi se člani kmečke zveze "razdajali" tudi za druge v ra**ke in da bi zdaj, ko so politične meje že bolj jasne, moral ,ak delovati samo v eni stranki. Večina članov izvršilnega od-®raje bila proti članstvu samo v eni stranki. Kmet iz Bele kraji- Je dejal, da bi prišlo v pokrajini do precejšnjega osipa član-p a- ker je veliko kmetov tudi med krščanskimi demokrati. Dr. a"c Zagožen in Marjan Podobnik sta menila, da izključeva-■£ "i mogoče, ker je kmečka zveza registrirana tudi kot slanov- a organizacija in mora že zato biti odprta za vse kmete, neod- Sno od njihove politične opredelitve. Precej nejasnosti je tudi o kakšna bo v prihodnje vloga Zveze slovenske kmečke mla-al i ^° '° samostojna organizacija, podmladek kmečke zveze ' *aj drugega Med kmečke zveze pa meni, da so razmere že nekaj časa znane in da je le treba ukrepati. Ker ni možnosti, da bi na hitro sprejeli zakon o uvedbi dajatev na poceni uvoženo živino in meso (skupščina bi ga lahko po hitrem postopku sprejela 25. oktobra, po rednem postopku pa na eni od naslednjih sej), na ukrepanje pa ni več mogoče čakati, ker bo sicer trg zasičen z uvoženim mesom, se je izvršilni odbor kmečke zveze odločil za začasno, kompromisno rešitev. Od vlade zahteva, da naj s tem tedno začno republiške blagovne rezerve odkupovati ponujeno, doma zrejeno živino po dogovorjeni ceni 25 dinarjev za kilogram in da naj sicer čimprej pripravi celovite ukrepe za zaščito domače živinoreje. Ce vlada ne bo ustregla zahtevi kmečke stranke, bodo kmetje protestno blokirali promet na cestah in mejnih prehodih, prek katerih predelovalna industrija vozi poceni živino in meso. Kmet Jože Škrlec, sicer župan občine Lenart, je opozoril, da so podatki o tem, da kmetje za živino dobijo 25 dinarjev za kilogram, navadna laž: nekatere klavnice jo namreč plačujejo le po 23 dinarjev za kilogram. Proti plebiscitu Izvršilni odbor Slovenske kmečke zveze zavrača plebiscit o samostojnosti Slovenije in podpira sprejetje ustave z referendumom, ki bo hkrati že tudi samoodločba. Ivan Pučnik je na seji dejal, da so nas 45-letne izkušnje izučile, da ni mogoče doseči normalnih federalnih odnosov, in da zato podpira prizadevanja, ki vodijo k samostojnosti Slovenije. Dr. Franc Zagožen je menil, da zdaj ni pravi čas za plebiscit in da bi morali zdržati srbski pritisk vsaj do volitev v Bosni in Hercegovini, ki bodo bržkone že nagnile razmerje političnih moči v Jugoslaviji na drugo stran, predvsem na stran konfederalne ureditve države. Marjan Podobnik je dejal, da je treba pripraviti novo ustavo in po ustavni poti doseči samostojnost Slovenije. druge so podaljšale rok plačile na 40 do 60 dni... Ker so kmetje izračunali, da za bika dobijo tudi 7000 dinarjev več, če ga sami zakoljejo in prodajo, je pričakovati, da se bo povečalo število zakolov na domu in da se bodo okrepili pritiski za spremembo predpisov, ki bi povsem legalizirali klanje na domu. O ceni živine in mesa je bilo na seji še dosti govora. Člani izvršilnega odbora so posebej poudarili, da s tem, ko zahtevajo spoštovanje dogovorjenih odkupnih pogojev, ne želijo, da bi se zvišale maloprodajne cene mesa in mesnih izdelkov, in da kmetje niso krivi za drago proizvodnjo v mesni industriji in za slabo izkoriščenost predelovalnih zmogljivosti. Kot so povedali, so v Avstriji odkupne cene živine višje od slovenskih, cene mesa v trgovinah pa so nižje kot pri nas. • C. Zaplotnik stroji v Kmečkem stroju Kupcem ugaja, če so stroji pod streho Uh"*.ara» IL oktobra - Franc (Juzelj s Sv. Barbare pri Skofji Loki je pred enim letom, na-hr> *eJ* 17. septembra lani, odprl zasebno trgovino rabljenih kmetijskih strojev, letos 1. okto- Pa !*kli Niki t,» "J*'"" J'' obrt razširil tudi na prodajo novih, icu ste avtomehanik, odločili ste se za s kmetijsko mehanizacijo. Kako "Kmetijske stroje sem dobro spoznal pri delu na domači kmetiji, večkrat sem jih tudi popravljal, sicer pa me e kot človeka z ne-kaj trgovske "žilice" vedno motilo, da rabljeni kmetijski stroji nekoristno ležijo po kmetijah." !' C'"" Prv'h '»M'bnih kmetijskih trgovin biv»nj",V-kcm" Je b"° prl reR|ser*ciJl In pri- JSPold-B'naJprcj proučiti trg. H mc'M . ° "n,i|o. v/trajal na dveh "delov-HPr<>! ^° P°le'ja. ko sem pustil delo v ^aJ' škofjeloškega Termo, in sc po- N;i ,dovolitnJ in soglasij kaj ležav? 'Hjo °hcini so hoteli, da bi začel / redno "t h'~ *ndar se s tem nisem strinjal. kci nji /.url sem tem povsem posvetil zasebni trgovini. I. oktobra sem obrtno dejavnost razširil tudi na prodajo novih strojev." Doslej ste veliko vložili v reklamo, v to, da bi ljudje spoznali, kje ste in kaj ponujate. "Lani sem pripravil tri sejme, letos dva. Udeležba jc bila vedno dobra, ljudje so bili zadovoljni s ponudbo in s cenami, ki so bile ob teh priložnostih nekoliko nižje kot sicer. Ker smo nekoliko od rok. smo pot od Škofje Loke do Sv. Barbare dobro označili, kažipot pa bomo v kratkem še dopolnili." Je za nakup rabljenih strojev dosti zanimanja? Kdo določi ceno? "Ko kmet pripelje stroj v trgovino, ga pregledamo, ugotovimo njegovo kakovost in na podlagi (realnih) prodajalčevih zahtev in želja določimo ceno Z* nakup rabljenih strojev |e bilo doslej kar dosti zanimanja, dovolj pove Je podatek, da jc bilo sH) odstotkov strojev tudi prodanih." Kaj vse ponujate kupcem? "Izbira |c precejšnja, trenutno imamo na zalogi okrog slo strojev, rabljenih in novih, pa številne nadomestne dele, gume in aku- mulatorje, motorne žage in drobni kmetijski material - rezila za kosilnice, vrvice za motorne žage, sponke za rezila kosilnic, grabljc itd. Novost, ki jo uvajamo hkrati s prodajo novih strojev, je (za določene vrste strojev in po dogovoru) prodaja "staro za novo". Odkod je največ kupcev? "Zanimivo: kupci prihajajo iz vse Slovenije, več kot z Gorenjskega jih je s cerkljanskih, idrijskih in tolminskih hribov, še najmanj jc okoličanov." S čim je lahko zasebnik konkurenčen velikim "sistemom"? "Naša prednost so nižji stroški, tudi nižje marže in manjši zaslužki, realne cene pri prodaji rabljenih strojev in večja ustrežlji-vost kupcu." Se bojite zasebne konkurence? "Konkurenca jc samo dobra, cene in ponudba bodo poka/ali. kdo je bolj sposoben in komu kupci bolj zaupajo." Beseda, dve o vaših načrtih! "Dosedanje izkušnje so pokazale, da kupci dosti dajo na to, ali so stroji pod streho ali ne. Pri nas so bili doslej na prostem, v kratkem bomo dali pod streho 150 kvadratnih metrov prostora, v enem letu pa še preostalega • C. Zaplotnik ^etijske) preteklosti Mejniki in velike črke g \ t nyemhra IV5S so bde na Gorenjskem prve volitve v zadru-"J* ° V"I"U'1' t* rl1" izrečenih m napisanih veliko lepih be-t<> w" "ihsiične /evolucije, uvajamo d*J tudi I kmeltj- ^>Uv„ls "' P0'»emhen dogodek, ki bo > zgodovini socialističnega Gorenjskem zapisan z ulikim, črkami lo /e pn- '"So' "' ">ejnik. ko bodo tudi kmetijskoproiz- 'V«./''"''7' 1 "'kt' '"/"'""■dm proizvajalci. " "Naš kmečki ^""ivrv' *ePfax' dan n dnem ffOVOrlmO skora/ tamo <> niegovi '»hk,, "'" že pridobil in osvojil toliko socialistične zavesa da *«'««■ zadružno proizvodnjo v svo/e roke Tudi nekdaj so se toiarili za "konjsko figo " ljudje so se Že tudi v preteklosti radi pravdali - za "prazen nič" ah samo za "konjsko ligo". Kmeta iz vasi pod Krvavcem sta se v pet-desetih letih več let to.'anla zaradi krpe težko dostopnega zeml/išča. ki ie bd" :a nameček se poraščeno z robidovjem. Sodnik, odvetnika kmetov geodet in ■apismkan, a so morali zlesti v reber, kjer daleč naokrog m bilo žive duše. da so ugotovili, da tožnik nima prav Inda mora plačan 2t).(XX) dinarjev, ker je trdoglavo zahteval krpo zeml/e. Medne kvečjemu /W dina>ic\ Dntgi primer1 Kmeta z Umika sla se sprta a tS centimetro\ Urok pat emlie med njunima hišama or.za VtegO " kvadratnih metrov zemlje Mhče od npju m zmaga/ . ker sta se pred sodnikom pobotala, spo, pa klmb temu m bil zaslon/ Sleherni /e moral za stroške planin neka/ man/ kot 41HH) dinarje\ Pa se in Hi primer' Kmet /e dal njivo v najem in drugemu m se dogovoril za najemnino f (HM) dinar/c\ Som obdelovalec je zase/al deteljo lucerno Dotn > je obrodila in kar precej jo je nakosd ledaj pa se je lastnik premislil, njivo je hotel Imeti sam /m ludi naiemmno za preteklo leto Ker najemnik tisočakov ni hotel odšteti, češ da je lu-,, rna. kolere Mine ic še ostalo v zemlji, več vredna Lastnik njive /r /i/, tme podoral m tahtc\ J,-drič), 2. Kranjc (Šoštanj). 3. Sarabon (Kranj) in Steblovnl* < lec). A. »w Rokomet Kranjčanke in Preddvorčani slavili doma, Ločani v Ormožu Kranj - Konec tednu se je začela druga zve/na rokometna ženske, v kateri nastopajo tudi rokometašice Kranja. V Pf\ I-mi so doma z borbeno igro premagale ekipo I eirolhein';1 - „('; (16 : 9). Za domačo ekipo so igrale: Sonc, ('eterui 4, *a IJf Mrato/ 5, Bairovič 2, Olič 4, Ferlec 2, Jeruc i. Mežek I, /, Škotu ,\ Rozman. j J'" Preddvor - Rokometaši Preddvora, ki letos igr.i|<> v ptutiCfi venski ligi, so doma gostili ekipo Jadran.1 111 zmagali / 25 : 21 (12 : 12). Za ekipo Preddvora so igrali Košir, Cu«*' ,1-Šink Zavrl, Zibert 2, Vidic 10, Arne/ I, Božovič 4, C'«1 lomažič 3, Lombar 2 in /adnikar \\f Ormož - Rokometaši Seširja iz Škofje Loke so gosto* # ekipi Ormoža v Veliki Nedelji pri Ormožu 111 / borbeno >^5'j neiliivo ilavili z rezultatom 18 : 25 (7 : 10). Za ekipo ScA0|in», igrali: Peternclj, Rautar \, Rehbergcr. Berce I, Nikoli^ 2. j> .\ < velanovič \, Sokolov -4, Peternel K, Komočar 2. M."""1 ' Stanovnik Odbojka Zmaga odbojkarjev in od bo j kar ic Bleda ;* Bled, 13. oktobra - V soboto so odbojkarice Bleda, k'.'^"/«^ z*e/ni odbojkarski ligi, doma gostile ekipo Jedinstva Eli'J* «#:PJ gale i rezultatom 3 : I (9, 13, 11.4). Za domačinke "<> tpt mitrovičevM, krajherjeva, Korošcev:«, <.ebalova, K<'l,:llo,%|i' vernikova, Urhovu, Petračevi in Artičkova. Kljub slaataeeai* jfl tekme so se domine igmlkc zbrale m zasluzeno preinaU-ekipo Jedinstva F.Hrja. ^.i f V tekmi slovenske odbo|karske lige pa so Blejci dO magall ekipo I elji | o (14, 10, I ■) • v. s. Torek, 16. oktobra 1990 ŠPORT IN REKREACIJA , OGLASI 13. STRAN @m&B®J8W3LA& hčna nogometna predstava v Naklem Sest golov v mreži Mure ^0gometaši Živil Naklo so s 6 : 1 (2 : 0) premagali ™uro iz Murske Sobote in se utrdili pri vrhu slo-Venske nogometne lige. Prihodnjo nedeljo gostujejo Jjn Svobodi v Ljubljani, čez 14 dni pa bodo igrali °nia z vodilnim, Rudarjem iz Titovega Velenja. B .rj0' 14. oktobra - Tekme nogometašev Živila Naklo postajajo Joolj obiskan nedeljski športni dogodek na Gorenjskem. Zara-in jres.ene*'jiv° dobrih iger je občinstva od nedelje do nedelje več feri"x v nein.li s kolesarjenja ■ — "------klu- k. STj^rll, h( ,J«ni'/ 1»,.. b,. tskos|(lv ij i/ >k..i|e i one so si- *...... . liu ^'"»"an ii N* "Mindnevno pol je odšlo »edem članov kli fi|i Sn»»-.,°dnit' 'Ho načrtujejo 1000 kilometrsko kolesar-P""'!'- - J. Sta CCREinfl HTP HOTEL CRELNA KRANJ Koroška cesta S 64000 Kranj HTP hotel Creina Kranj objavlja na osnovi sklepa delavskega sveta licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: - restavracijski stoli in mize - registrirnik delovnega časa - agregat - cvetličnjaki Licitacija bo dne 23. 10. 1990 ob 10. uri pred hotelom Creina, Kranj, Koroška c. 5. 0?^J (desno) je v nedeljo streljal dve enajstmetrovki za Živila 10 'n obakrat zadel. ku d?'v"a Naklo so bila večji del tekme boljša, razen v začet-jHut{lj?e8a polčasa, ko so nakelski nogometaši neverjetno po-'bi| !n Prejeli tudi zadetek, lahko pa bi še kakšnega več, kar iz-enj?, hko usodno. Vodili so s * 0. prejeli gol in če bi Mura rt°stih Ivi' ^' ra/P'ct Lihko drugačen. Sicer pa bi po prilož-\t,4'n. Naklanci lahko zmagali še z višjim izidom. Prvi gol je v "trjna /ar>'' Andrej JoŠt, drugega pa v 40. minuti Andrej ^eteL 4y minuti je Ahčin povišal na 3 : 0, nato pa je sledil "aPud- i£°s'ov v -ss minuti, ki so nato do 70. minute nevarno Lr'*ai ' ""rener Živil Naklo Franc Zupan je Anka zamenjal s j ^tisi!*]' Andreja Jošta pa s Perhavcem. V 77. minuti je bil v ^oh C,n Pros^ru zrušen Jerina in Taneski je povišal na 4 : PorJaj;'^'! ,L> 'amenjal ( otman in (a je v S2. minuti po odlični na spc.Jer"te zabil peti gol za Naklo, v 8ft. minuti pa je bil Jeri- And/TU*Cn m Iancski je zabil šesti gol ^Utj^ . i J'rlia je po tekmi povedal: "V Naklem se dobro d*'° V!»ak '•*'ra'c' držimo skupaj, čeprav smo čisti amaterji in Še "»sn 'r*'*c skrbi za svojo opremo. Igrali smo dobro, pa tu-sem Ini še pri Slovanu, sem z Muro ^Mvj, '"ra'< pa še nikdar ni bila lako slaba. S svojo igro in igro •'bši zadovoljen. Na začetku so vsi računali, da homo '"Ncj.*"JJr<»/nik v ligi, sedaj pa se k uže, da so v moštvu dobri NADA JELOVČAN GRENC 2. 64220 SKOFJA LOKA. tel. 064-632 094 SPECIALITETE TRGOVINE: kruh komenda, krofi, mlinci mesni izdelki "Čadež" domači piškoti domača jajca sladoledi Ljubljanskih mlekarn hladno PIVO ZA REJO ŽIVALI: krmilna moka oves, koruza, krmila za nesnice UGODNE CENE: sladkor 8,90 olje "CEKIN" 15,40 UGODNE CENE TUDI ZA DRUGE ARTIKLE VABLJENI! Lth LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV 64220 SKOFJA LOKA Kidričeva 66 tel. (064) 632-451 IZJEMNA PRILOŽNOST V SOBOTO, 20.10.1990, BO POSEBNA P0SEZ0NSKA RAZPRODAJA IZDELKOV LTH: HLADILNE OMARE HLADILNE VITRINE HLADILNI PULTI HLADILNA OPREMA V MALOPRODAJI LTH VAS PRIČAKUJEMO OD 8. DO 14. URE. IZKORISTITE PRILOŽNOST NIZKIH CEN IN VELIKE IZBIRE. metk Tudi na sejmu stanovanjske opreme v Kranju! Vse iz otroškega programa CHICC0 Termoforji in tople vrečke Zeliščna kolekcija za odpravo celulita Zeliščni napitki in masaža Pomoč iz lekarne patra Simona Ašiča Kozmetika iz naravnih sestavin Aparati za nierjenje krvnega pritiska Bioprehrana in še kaj... KOL. MANKO META KRANJSKA 4A W?«0 RADOVLJICA - LOKA! r«; 081/912 0v6 - DOMA {%iku — Volna — — Volna izredna ponudba - vse uvoz 3500 različnih gumbov 3500 različnih nians sukancev 500 različnih nians zadrg od 12 do 70 cm oktobra še dodatna presenečenja! SEMENARNA PEHTA Tomšičeva 30, Kranj (v bližini gostiln St. Majer in Šlfrer) KAJ PONUJA SEMENARNA PEHTA ZA JESENSKO KMETIJSKO SEZONO? Poleg obstoječega stalnega programa |e PEHTA poskrbela za • na|cene|še holandske čebulice vseh vrst - najceneje holandske vrtnice (tudi modre vrtnice) - Pehta je ekskluzivni prodajalec nove sadne vrste aronije in krone Konec oktobra PEHTA odpira novo mini drevesnico locirano prav tako na Tomšičevi ulici -1 november - na razpolago bodo krizanteme vseh vrst po konkurenčnih 11 'ti V četrtek. 16. oktobru, ob 16.30 uri, vas PEHTA vabi na Ph V0 PREDAVANJE na Fakulteti za organizacijska vade na Tomiičevl 7 (velika predavalnica v pritličju). Predaval bo dipl. ing. agr. A. Dittrich Tema: Sadne vrste AR ONU A IN KROMA_- Vozniki pozor Pravočasno si priskrbite zimsko opremo; ANTIFRIZ (Megol) ZIMSKE AVT0PLAŠČE (MS) VERIGE Titov trg 1, Kranj Vse to dobite pn SLOVENIJA AVTO1 Nakup možen na obroke z ugodno obrestno mero! (mmmmm'GLAs 14. stran RAZVEDRILO UREJA: DARINKA SEDEJ Torek. 16. oktobra^ Otroško rajanje v Radovljici Linhartova vesela šola Anekdote Radovljica, Linhartovo mesto letos praznuje 200-letnico njegove igre Ta veseli dan ali Matiček se ženi in ob tej priložnosti pripravlja vrsto prireditev, ki tako ali drugače obujajo spomina na slavnega rojaka. Konec prejšnjega tedna so v Šivčevi hiši na Linhartovem trgu predstavili zbirko otroških igrivih pesmi Enci benci na ka-menci, ki so sestavni del ljudskega izročila, katerega je v svojem času zbiral in zapisoval tudi Anton Tomaž Linhart. Da bi si ta izjemni dogodek dobro zapomnili tudi najmlajši, ki jim je igrivo in humorno ubrana knjiga v prvi vrsti namenjena, so v Radovljici zanje pripravili pravo otroško veselico. Vse se je dogajalo v petek popoldne na Linhartovem trgu. kamor so se zgrnili otroci in starši iz bližnje in daljne okolice. In dolgčas jim ni bilo. Pod budnim očesom samega Linharta, ki je posegal tako v dogajanje na odru, kakor tudi v številnih "ustvarjalnicah", posejanih vsenaokrog po trgu, so najmlajši in malo večji, oboroženi z na otroškem živ-žavu zdaj že obveznimi baloni, risali Zelo odmeven je bil obisk ekipe mladinske revije PIL, ki je Romanu Gašperinu s spodbujanjem mladih bralcev pomagal zbrati gradivo za knjigo Enci benci na kamenci. Se vročo so v Radovljico prinesli del naklade zadnje številke PIL-a in seveda je bila razgrabljena. Množici mladih ostroumnežev so zastavili tudi nekaj vprašanj in najhitrejše pravilne odgovore nagradili z majicami PIL. Simpatičnima urednicama je pridno asistiral tudi povsod navzoči Linhart. in slikali, zgibali in lepili, izdelovali uporabne in okrasne predmete, dolbli buče, se frizirali, muzicirali, z računalniki tekmovali v video igricah, se sladkali s čajem in medom ter predvsem aktivno sodelovali pri dogajanju na odru. Tam je izmenično kraljevala ali pa delala zdrahe prava pravcata čarovnica, ob njej pa so z nastopi gostovali otroci, pogosto sam Linhart, enkrat pa celo radovljiški župan, ki je moral na zahtevo najmlajših državljanov polizati liziko. Vzdušje je bilo nadvse sproščeno, jeseni prezgodaj prihajajoči mrak je dogajanje skoraj nasilno prekinil. • T. J., Foto: J. Cigler Varčujte -tudi z reklamo! Gorenjci smo pa res "šparo-vni"! Te lepe lastnosti se še posebej drže v gorenjski Ljubljanski banki, kjer že dobro leto napovedujejo začetek delovanja bankomatov, kartic zanje pa še vedno ne izdajajo. Morda so ocenili, da to v sedanjem položaju ne bi bilo smotrno, saj so vrste čakajočih že dolgo daljše pred okenci za devize, za dinarje pa se zmeni le malokdo. No, tisti, ki še vedno vztrajajo pri dinarjih, jih lahko s čeki dvignejo kjerkoli, tudi na poštah, si najbrž mislijo varčni bankirji. Zato še en predlog zanje! Ob dnevu varčevanja naj umaknejo veliko reklamo za bankomate v poslovalnici pri kranjskem Globusu, da bi privarčevali vsaj kakšen negativen odgovor svojih uslužbencev vsem interesentom za čudežne kartice. • S. S. Ko je neki Američan zvedel, da angleškemu književn' Rudvardu Kiplingu plačujejo novele po 25 centov za Des.ed0' j. je poslal precej strupeno pisemce in priložil četrt dolarja. v P smu je napisal: "Ker se vaša proza prodaja na drobno po 25 c tov beseda, prilagam 25 centov za vzorec." -(\ Kipling je obdržal denar in poslal blago: naslovnik je Pr > list papirja, na katerem je pisalo: "Hvala!" ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Nekoč je moral Rudvard Kipling stanovati v rnaJ^JJJ predmestnem hotelu, kjer seje zelo slabo počutil. Pred odhod je šel k direktorju in mu rekel: "Vaš hotel je povsem zanič; P01. til sem se strašno slabo. Sobe so temačne in žalostne, nraliane. slaba, postrežba še slabša. Gospod direktor, za svoj posel ste sposobni." . ra. Direktor se je molče priklonil, ko pa je Kipling zahteva čun, je bila v njem postavka: "Žalitve - tri dolarje." Kipling je pripovedoval, da je nekoč spoznal mlado občud°v^ ko in se z njo zapletel v prisrčen pogovor. Na vsem lepem spodična začela jokati. "Kaj pa vam je? Se morda slabo počutite?" jo je vpra^L "To ne!" je vzkliknila gospodična. "A če samo pomisli1"' sem si vas zamišljala kot postavnega lepotca..." Cvek Pod rokami malih spretnežev so se velike rumene buče spremenile v bolj ali manj strašne in režeče glave, ki so morale na svoj veliki trenutek počakati do mraka. Takrat je vsaka dobila svečo in malega nosača, sprevod brlečih prikazni pa je pod Linhartovim vodstvom obhodil celotno prizorišče in se za zaključek programa povzpel tudi na oder. "Moto papež" naprodaj Posebno blindirano vozilo, v katerem je papež Janez Pavel II. obiskal številne dežele sveta, bodo zdaj prodali. "Range Rover" z neprobojnimi stekli in drugimi varnostnimi napravami je včasih stal 90.000 funtov, vendar ni pričakovati, da bo na septembrski licitaciji presegel ceno 25.000 funtov. Razlog - kupca za tako vozilo bo najbrž težko najti. KDOR ZBIRA ZBERE Z ISPI Mercator - Izbira Krati Trgovsko podjetje, d.o.o., Kranj 64001 KRANJ. Maistrov trg 7, CENJENI KUPCI! V našem prenovljenem DISKONTU pri železniški postaji v Kranju vam nudimo pestro izbiro prehrambenega blaga, pralnih praškov, krmil za živi-■ PO IZREDNO UGODNIH CENAH. Iz naše pestre ponudbe vam predsiavljamo le neka) artiklov prašek Oskar 3 kg 56,70 din kis 1/1 9,70 din sladkor 1 kg 9,50 din kruina moka 1 kg 3,60 din namizno belo vino Vipava 16,00 din zaboj Union pivo 190,00 din hruška lik^r 44,90 d|n radenska 5,50 din evrocrem 800 g 50,00 dij vsa ozimnica ETA 9 % manj kot na plak»* tu Male gorenjske vasi Vadiče Ub diskontu ie velik parkirni prostor Diskont ie odprt od I do 15 30 ure, ob sobolah pa od 8 do 12. ure 'informacije po teletonu 21 652 Piše: D. Dolenc Mi Franc Jožef pervi... Dež, ki je tako vztrajno lil, je bil kriv, da sva s Hlebčarjevo mamo pobrskali tudi po starih listinah. Odkrila jih je nekje na podstrehi stare hiše, ki zdaj čaka, da jo podrejo do temeljev. Kakšne zanimive stvari1 Ena od listin je "Razglas poglavarstva zastran prejemanja naravnih in nenaravnih štiber in davšin v drugi polovici leta 1849 od 31. Kozaperska", s katerim je deželni poglavar Leopold grof VVerserheimb dal ljudem vedeti, kako "naravne m nenaravne štibre in davšine, ktere so bile v patentu od 20. Kozaperska 1848 za pervo polovico leta 1849 izpisane, se imajo za drugo polovico leta 1849 izpisati in o postavnim času prejemati". Najbolj zanimive na listini pa so naštet.i VSi vladarstva Franca Jožefa. To je bilo pač v času. ko jc bila Av-stroogrska največja. Tako sli- kovit se/nam ic to, da si ga do-volim tu v celoti zapisati. "Mi Franc Jožef pervi, po milosti božji cesar avstrianski, kralj ogerski in češki, kralj lom-barški in beneški, dalmatinski in hrovaški, slavonski, gališki, lodomerski in ilirski, kralj jeruzalemski itd., nadvojvoda av-strijanski. veliki vojvoda to-škanski in krakovski; vojvoda lotnnški, solnograjški, štajar-ski, koroški, krajnski in buko-vinski, velik knez erdelski; mejni grof moravski, vojvoda zgornje in zdoljnje sileški, moden-ski, parmanski, piačenski in gvastalski, ovševiski in zator-ski, štejtinski, friuljski, dobrov-niški in žadenski, poknje/eni grof habsburški, tiroljski, ki-burški, goriški in gradiškantski, kiuv tridenški in brešanovski, mejni grof zgornje in zdoljnje lu/iski in ist11 (anski, grof hohe nemški, feldkriški, bregenški, sonenherški itd., (iospod Ter-sta, Kotera in Slovenske po-mejne." 100 goldinarjev. Ženin Miha Hladnik prevzame to od neveste obljubljeno doto in balo v skupnem znesku 700 goldinra jev in privoljuje v zavarovanje te dote in nasprotuje vknjižo zastavne pravice na svoje pose stvo..." Zapisano je tudi, k,ii se /godi z doto in balo, če žena umre bre/ otrok, če umre mož, če umre eden od zakoncev in so v družini otroci... Vse je bilo Vadiče so mala vasica ob vznožju Dobrče. Vse je bilo zapisano, podkrižano /elo zanimiva je tudi kupna pogodba, narejena na Cesarsko kraljevem davkarskem uradu v Tržiču 21. juni ja 188 J meti prodajalcem Valentinom Šolar lem m kupovalko Jedri ni.ui nik i/ Vadič. ki je kupila posestvo za 500 goldinariev in jc bila tudi Dolga njiva zraven In šc bolj zanimiva ženilna po godba med Mihom Hladnikom in Franco Praprot nik, ki sta se 23. februarja ' 1878 "obljubila zaročit". Vsi nepismeni, tudi priče, so "delali pismo" pred kranjskim notarjem. V pismu "stoji", da "nevesta Franca Praprotnik prinese svojemu /e ninu za doto 500 goldinarjev in balo v vrednosti 200 golilm.it jev, ktero doto in balo jej (U nie oče Jane/ Praprotnik in se jo /aveže ženinu sledeče plača ti: na Dan poroke balo v vred-nosti 200 goklinarje\ in dote delni /nesek od 100 goldtnai jev, potem pa vsako leto na poročni dan dote delni znesek Ob lepi jesenski nedelji pri Hošlkovih ni počitka. Domači sin Peter je s traktorjem pravkar pripeljal seno s kozolcu i polju. 'zagvišano", s pričami P°%. /ano. Vnaprej se je treh;' /' 1 rovati, so vedeli /e stari g°rJj. ski očanci, ne pa da PotertiLiD nija in advokati spr»VIJ grunte na kam Prvi letošnji mošt i* reže r Ta nedelja pa je bil* čna, lepa, da lepša biti gla. Na robu gozda n;K\ »v; čami, na Popovem, je s|J tomobilov, kot bi bil* ' ^ tombola in vsak kostanj J*-jr vsaj desei pobiralcev. ''rl ■ nji hiši v Vadičah, si stru, so bili pri popold*^ pf počitku. spodri|i. »<,s,k.0a sredi dela. l/rabili je lepo nedeljo I )omači sil Jjtl je pravkar iz kozolca &J$* pnpcli.il vo/ sena *». *Jfi> mama je pobirala Pieišuji dan so Boštkovl Lfir lah pšenico, celih ,,sl'"! pf* kov, jutri bodo repo Pu""^jj ho bo treba zoral za k"fjj krompir, jabolka tatafaSp stisnejo v mošt Kakšni" f »UBIICjU v mi>M n.-- (,ei; tro\ so ga /e stisnili l' :stff Pete. ga da pokusi" n« j, hišno "kruglo". U n""0 llfc TTTT OVTPA NA KRANJSKEM SEJMU ^W fj J-JJ-JV^r V lVXX OD 12. DO 18. OKTOBRA NUDI ZA PLAČILO Z GOTOVINO ZA OKNA, VRATA, SENČILA, VRTNE GARNITURE. MONTAŽNE STENE raiPGM MLOZrMOST - TO JE JELOVICA TUDI PRI NAKl MONTAŽNIH H\š STROKOVNI NASVETI. )RMACIJE, PROSPEKTl^^* jelovica Skofja lo* tel.: 064/631-241 fax. 064/632-261 Torek, 16. oktobra 1990 KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN 15. STRAN @®SHKIJI©ISIGLAS Pogovor o gasilstvu v republiškem predsedstvu Požarno varstvo je tudi skrb države jubljana, 12. oktobra - Današnje srečanje z delegacijo Gasilske Slovenije je predsednik slovenskega predsedstva Milan Kuji izkoristil za pogovor o aktualnih vprašanjih glede organizirali in delovanja našega gasilstva. Nova zakonodaja naj bi dala S silcem pooblastila za delo, organiziranost pa naj sledi tradiciji. czaven gmotni položaj poklicnih gasilskih enot bo treba čimprej Grešiti. Predsednik GZS Ernest Eo-£ Je predstavil organizacijo s '21-letno tradicijo, v kateri je danes vključenih okrog 110 tisoč članov v blizu 1500 prosto-v°ljnih gasilskih društvih po vseh slovenskih občinah, poklice gasilske enote pa so orga-n'zirane v večjih slovenskih testih. Približno polovica dela gasilcev že sega izven požarnega področja, to je, na varovanje okolja in različna reševanja. Raz skih l^en za posodabljanje gasil- enot njihova organizacija skrbi tudi za osveščanje ljudi o Požarnih nevarnostih. Ker gre ?a humanitarno organizacijo, Je Predsednik GZS med dru-8irr> predlagal, da bi njeno organizacijsko povezanost z obrambnim področjem v prihodnje spremenili v direktno povezavo z republiškim izvršnim svetom oziroma z ministrstvom za notranje zadeve. Načelnik republiškega štaba CZ Miran Bogataj je pojasnil izhodišča za dograjevanje enotnega sistema zaščite in reševanja, po katerih naj bi gasilsko organizacijo opredelili kot splošno reševalno službo, kar bi omogočilo znatno racionalizacijo v enotah civilne zaščite. Naglasil je tudi, da bo nova zakonodaja določila le pooblastila gasilskim organizacijam za njihovo delo. organiziranost in način dela pa naj gasilci urejajo po lastni presoji. V pomoč pri tem bo, kot je med drugim ocenil minister za NZ Igor Bavčar, tudi novi zakon o društvih. Pozornost tudi strokovnim nalogam« _ Član predsedstva dr. Dušan Plutje med drugim opozoril na nujnost posodabljanja predpisov o požarnem varstvu, da bi bilo pri nas manj požarov. Kot je zbrane informiral inšpektor Bogo Zupančič, je bilo v devetih mesecih letos v Sloveniji že več kot 2200 požarov, kar je največ doslej; v ognju, ki ga je zanetila človekova malomarnost oziroma neseznanjenost s predpisi, je izginilo za več kot 535 milijonov dinarjev družbenega premoženja. Po Zupančičevi presoji ni moč obvladovati razmer s sedaj razdrobljeno inšpekcijo, zato je poudaril pomen preventivnega dela gasilske organizacije. K temu je podpredsednik GZS Vili To-mat med drugim dodal, da je gasilska organizacija zadolžena zlasti za strokovno delo s članstvom, odgovornost za boljšo požarno varnost pa bi morala preiti z gasilske organizacije na vse prebivalstvo. Kot posebno pereč problem, ki posredno vpliva na požarno varnost, je član predsedstva GZS Brane Završnik predstavil okrnjeno financiranje poklicnih gasilskih enot po ukinitvi interesnih skupnosti. Zavzel se je za financiranje gasilskih enot na osnovi kategorizacije njihovih nalog. Drugi razpravljalci pa so opozorili še na nujnost enotnega izobraževanja za operativne gasilske naloge. Pogovor je sklenil predsednik Milan Kučan, ki je kot izhodišče pri bodoči organiziranosti gasilske organizacije omenil upoštevanje njene prostovoljnosti. Kot je ocenil, vse odgovornosti ni moč prevaliti na pleča te organizacije, ampak bo morala za požarno varstvo kot posebno obliko družbene aktivnosti poskrbeti tudi država in obenem zagotoviti osnovne pogoje za učinkovito delo gasilcev. Predstavnikom GZS pa je predlagal, naj se še bolj aktivno vključijo v pripravo nove zakonodaje s tega področja. • Stojan Saje Pilati Pogačnik, vodja gasilske preventive stne ovire za gasilska vozila Me ^JjJ, 15. oktobra - O gasil cih in njihovem delu se običajno razgo-o samo takrat, ko nas nanje spomni požar, zelo malo pa vemo br iT' Pocnt'i°' da bi bilo požarov čim manj oziroma, če že iz-^hncjn, da hi jih obvladali, še preden se do kraja razbohotijo. V ecu požarne varnosti se spodobi, da namenimo nekaj besed tudi Motivni dejavnosti gasilcev. O tem smo se pogovarjali z Milani 3 Pogačnikom, vodjem preventive v poklicni gasilski reševalni Užbi v Kranju. !S«je % to aPa »k ajveč časa nam vzame ser-pripomočkov za gaše-je gasilnih in dihalnih servisirano r»lov. Na leto jjjjf 21-000 gasilnih in 650 d »Dra.- aPara,<>*. ra"'n P* C približno 2000 le- fai,ni jeklenk /a dihalne apa-lah*h Je uvodoma povedal Mi- gačnik. Drugi sklop nalog je tehnična dejavnost na terenu, to je nadzor lastnih vodnih virov (hidrantov), meritve dotoka vode v požarne bazene, preskusi tesnosti vodnih kanalov in cevi. Kranjski poklicni gasilci so v Sloveniji zelo cenjeni tudi za funkcionalne preskuse hidran-tnih omrežij na novih objektih. kakšen dinar pa zaslužijo še s požarnimi stražami v industriji, kjer bedijo ob požarno nevarnih delih. Izobraževanje s prikazi delovanja in uporabe gasilnih aparatov je tretja od stalnih nalog poklicne preventive. Kranjski gasilci radi sodelujejo na raznih predavanjih, tečajih za prostovoljne gasilce in šolarje, kjer predvajajo tudi video kasete. »Zal je odziv slab in še pojema, čeprav zaračunavamo samo porabljeni material, ne pa tudi svojega dela,« pravi Milan Pogačnik in nadaljuje. »Precejšen poudarek dajemo nadzoru požarnega okoliša; opravljamo preventivne preglede po podjetjih, kjer je skladiščenje nevarnih surovin zvečine še neustrezno (za učinkovitejše delo operative delamo podrobnejše posnetke podjetij) in stanovanjskih naseljih, pregledujemo možnosti dostopov za gašenje. Predvsem v mestnih naseljih, konkretno na Planini, ugotavljamo, da bodisi zaradi neustreznih projektantskih rešitev (previsoke stavbe, pozabljeni zasilni i/hodi ipd.), parkiranih avtomobilov na pločnikih in raznih drugih ovir v primeru požara marsikje ne bi mogli (pravočasno) blizu z gasilskimi vozili. Na slabosti opozarjamo, vendar je sadov malo.« • H. Jelovčan don b } oll,ODr» ■ kranjski poklicni gasilci so imeli minuli te-kan, i Pr°blemov z vodo kot / ognjem. V .Šorlijevi seje zamašil HiScu " ' f>l'm"" 10 UH,:l Prck balkona curljala \ trgovino, v Sira* liV \c.Puščal bojler. Sicer pa so gasilci prepeljali še sedem po-cCy Jer,|h avtomobilov ter sodelovali \ akci|i pnmsktu škili immI Pn pregledu gasilskih aparatov * ijA SONČNI STRANI ALP ljenje za alpske reke P°*d ji, 'nisi' 'tlv■ oktobra - Na letnem zasedanju mednarodne Q«g4 J*! 'a zaščito alpskih regij, CIPRA, konec minulega tedna v PrM' m«"jki«joče ve/ne odseke voda pa morajo poskrbeli ^■Jizacijo.« iSu^nj Al'ttrLC^° M> ,,l,"ic nh,|U*m POlvall, nuj SC zavv.nneio U Im Alp v" konvencije, ki bo zajela ludi druga področja za ČV^ Post Papirnicam P* 10 predlagali, naj v njihovih de-rt! v0da f^J0 enotne kriterije /a raziskovanje inventarja teko at°rija U>Ka M''l hl končali še pred i/tekom predlaganega j* inn t3' 0dpad,° Preda" l °k0vniaJlneta Benedičiča. SdT! za vz9°i° sadia rirri■ ' " <■.< l 'i u Ivnii i «1 'SIO -- rm K^aiceN/ 2ain,efesiranih po- s|abo 'iV0' kriva Pa »e bod0 nKa,na A VSe" D L ValC' °d nle" Pfkaza koristnih in 9oVl >cJn«sii s||kovit0 narisani, v Di»riO|Ja znesli. ■ n?k*Vi.hP.t 80 nabrana |a-^*na V* & v Podvmu: ne- fe^LKJkdDi jivn i 1i8 Do'rebno Skrophena kratkem predaval v prodajalni Živil na Kokrici. Takrat pa predavanja res ne gre zamuditi. Na se|mu si pa le oglejte vse, kar Živila ponu|a|0 Trgo vina Sončnica s Kokrice tu prodaja zanimive tople grede za vrtičkarje, vseh vrst čebul nice. hijacinte, amarvllisi, kro-kusi. tulipani, irisi, vse uvoz iz Holandije, sadike mačeh in "riglčkov" za ureditev grobov, sadike okrasnega grmičevja, pa tudi semenski čebulček in česen. Ker je čas pred dnevom mrtvih, se tu dobi vse potrebno za nagrobne ikebane in vseh vrst sveče. Po svoje najbolj zanimiv pa je pult na drugi strani bifeja Živil na sejmu: tu z vso svojo ponudbo gostuje HMEZAD Celeia, mlekarstvo, sirarstvo in čebelarstvo Arja vas. Tu je včeraj znani strokovnjak za čebelarstvo Ivan Esenko, predstavil čebelarjenje, pridobivanje in predelavo medu No. vseh vrst medu bodo imeli tu naprodaj ves čas sejma, medene preparate s pro-polisom, z matičnim mlečkom, s cvetnim prahom Dekleta imajo v svoji hladilni vitrini polno sirov, več kot dvajsel sort ga je, med njimi tudi nekaj uvoženih sirov, pa tudi odlični kozji trapist in ovčji sir Za sladokusce seveda! Lahko si pa pri njih nabavite tudi vso ozimnico, tudi paprike, jabolka, česen, celo krompir' Le oglasite se. • Ko gradite in opremljate dom, vam priporočamo, da se odločite za našo opremo balkonov in vhodnih vrat. • Poleg tega nudimo sobna vrata, talne, zaključne in okrasne letve. • Vsi naši izdelki so iz masivnega lesa, ki vam jih izdelamo po vaših merah. • Naša žaga vam hitro razreze tudi vašo hlodovino v vseh dimenzijah. • Vzorce si lahko ogledate v našem razstavnem salonu NOVO! NA ZALOGI IMAMO LESNE BRIKETE (mmmmmGiAS 18. stran OBVESTILA, OGLASI Torek, 16. oktobra^ Cvetličarna VRTNICA tudi na sejmu - Cvetličarko Ani Kos poznajo vsi, ki obiskujejo kranjsko pokopališče. V dveh malih kioskih se tam stiska s svojo bogato ponudbo rezanega cvetja, lončnic, sveč in vsega ostalega, kar pritiče cvetličarni. Vedno je na tesnem s prostorom. Zato se kar nemalo začudiš, ko ugledaš njen prostor ob vhodu na letošnji jesenski sejem v hali A, kajti izgleda kot pravo malo razkošje. Tu se je zdaj našel prostor tudi za prekrasne ogromne orhideje v loncu, difenbahije, praproti, frizije, drevesa življenja, kokosove palme in še vrsto večjih sobnih lončnic. Vsakega obiskovalca pa brez dvoma presenetijo mesojedke, ki samo čakajo na plen. Tudi tu Ani Kos prodaja vse, kar sicer najdemo v njenem programu: rezano cvetje, orhideje, uvožene iz Holandije z raznimi dekorativnimi lončki (lepo darilo), lončnice, trenutno so najbolj živahne male lončne krizanteme, suhi bidermajer šopki in vse za pripravo suhih in svežih šopkov. Sicer pa, najbolje, da si vse skupaj ogledate sami. Zanimivo! • D. Dolenc MI SMO Z VAMI! Zato smo tu. Da bi vam olajšali iskanje pri gradnji ali ' obnovi doma. Tu smo. S celovito ponudbo gradbenih materialov, stavbnega pohištva, keramičnih izdelkov. Z resnično veliko izbiro blaga. MI SMO Z VAMI V VAŠEM MESTU! JiGrJVT material Kranj - Primskovo tel.: 26-076 ali 23-949 Odprto vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. industriaimport NAJCENEJŠA PONUDBA AVTOMOBILOV S POGONOM NA ŠTIRI KOLESA PRI NAS IN V EVROPI! NAJBOLJ PESTRA PONUDBA MOTORNIH VOZIL: • OSEBNI AVTOMOBILI SUBARU (s pogonom na 4 ali 2 kolesi) • MOTORNA KOLESA YAMAHA HARLEY-DAVIDSON JUSTY J 10 S 2 WD — 149.1 72,90 JUSTY J 10S4WD- 159.518,30 JUSTY J 12 S 4 WD - 178.945,90 KRATKI DOBAVNI ROKI, ZA NEKATERA VOZILA DOBAVA TAKOJ PREDEN SE ODLOČITE, KATERI AVTO BO ZAPELJAL V VAŠO GARAŽO, SE PREPRIČAJTE, KAJ ZMOREJO IN KAJ SE SKRIVA V SUBARUJIH. VSI AVTOMOBILI IMAJO KATALIZATORJE, V CENAH PA SO ŽE VSE DAJATVE IN DAVKI! VZDRŽEVANJE IN REZERVNI DELI SO ZAGOTOVLJENI LEGACY LIMUZINA 1,8 PX 2 WD - 283.802,30 LEGACY LIMUZINA 1,8 PT 2 WD - 300.120,10 LEGACY RANGER 1,8 GLPX 4 WD - 397.359,30 VSE INFORMACIJE 0 CENI: INDUSTRIAIMPORT LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA13 tel.:(061)325-788,314-752 INDUSTRIAIMPORT na Gosp. razstavišču HALA B2 ^* (061)325-788 — 314-752 — 314-753 — 316-097 — 311-022/444 tf^"' " OBIŠČITE NAS NA SEJMU STANOVANJSKE OPREME V KRANJU D0 18.10.1990. ♦ SALON POHIŠTVA VIZMARJE, Plemljeva 86 Obiščite nas na sejmu stanovanjske opreme v Kranju od 12. do 18.10.1990 BOGATA IZBIRA -IZREDNO UGODNE CENE A/TOMARKl. T R C O V I N A U V O / I /. V O / I I U B I I A N A Ponudba na oktobrskem sejmu Od 12. dO 18.10. 90 v Kranju Vsi modi i i Ren AI i i, l*i i GEOT, Ki a i. Toyot a, Honda, Suzuki im izji mna rosi i»ba Ciirvsi i :< l.i Baron. Na OGLED IN NAKUP: Kombi l)i < *to Fiat Panorama I N <. \ SI [ SKI |'| l ( ,| i ) I K( >MM. DOM V\ M \\ I O I I A I I' K »KINO Osi hm AVTOMOBILI: 1 i \i CS90 1 I PO |,4 Ki nauli R 'I ( MAMAMI , R- l'K i I R, Pi UOEOI 205 I ook.405 i I i xl ■ rovoiACoRoi i \ \1 I I.* H'* l% I IMU/INA ,( ARI NA II. XI.I 1,6 1 B IN LIMUZINA. Honda Civk 1,5 (il 11 H. ( ivu 1,5 (il Si d, Suzuki Swii i 1,3 Gl HB, Swil-1 < i I 1,3 Si D Sam i h \i V m \v \ ( ninsi i R 1 1 BARON Staro/a novo - kki i>i 11! ()lils< ITE NAS INM\i/\i l'viii Mki i' \* rOMOBlL** I°rek, 16. oktobra 1990 MALI OGLASI, OGLASI 19. STRAN GLAS GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZO SLOGA Kranj Vse naše varčevalce vabimo v nove prostore HRANILNO KREDITNE SLUŽBE v Zadružnem domu na Primskovem. Hranilne vloge na vpogled obrestujemo s 15 % obrestmi. Za vloge jamči republika. Odprto od 7. do 15. ure. Pokličite nas po tel. 23-866 ali 26-171. PRI NAS NALOŽEN DENAR JE DOBRO NALOŽEN DENAR! Hkrati obveščamo vse naše poslovne partnerje, da smo tudi UPRAVNE PROSTORE PRESELILI J Zadružni dom na Primskovem (Jezerska cesta 41). Telefon (064)23-866,26-171. BLED ^OTELSKO TURISTIČNO PODJETJE Bled rOZD hotel KRIM komisija za delovna razmerja objavlja prosto delovno mesto VODJE HOTELSKO PRODAJNE SLUŽBE *a nedoločen čas P°goji: " v stopnja strokovne izobrazbe smer turistični tehnik " aktivno /nanje dveh tujih jezikov 'tri leta delovnih izkušenj na enakih delih • trimesečno poskusno delo *Sandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev poš-!fjo v h dneh na naslov: Hotelsko turistično podjetje Bled, £°ZO hotel KRIM. r»42f>0 Bled. Ljubljanska 7 s pripisom: *^omisiji /n delovna razmerja. ^ndidate bomo o izidu izbire obvestili v 15 dneh po konča-err> zbiranju prijav EcREinn Hoi,, L CREINA KRANJ javlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja Pro-sta dela in naloge ODRŽIV Al I ( ia nedoločen čas strokovno Hobrut* ■ mi««, clckmkar. vodo-5°dni instalatei * teti delovnih izkušenj "tokovni izpit z.i kurjafia Ki usno delt) \ mesece r,:^rit''<''a,i naj pošljejo svoje prijave / dokazili o i/polnjeva J Pj>gojev v K dneh po objavi na naslov: MOTI I (Ril RA KRANI, k.no-.k.i s iavU '^ai' n«>do o i/biri obveščeni v nO dneh po pretekli pri Vnc8u rok., SREDNJA ŠOLA KRANJ KHAN.J, Kidričeva e. 55 *bir . OBJAVLJA "''"''"it,^""""' " nudtnJe iolaklli malic in kosil pod ■■■hI Plibo^^1 V "''I1'"1 s,,l^ke kuhinji" s pripadajočo opremo in te|jej°'avljanje Šolskih malic za ok. I 200 dijakov in 100 uči-3' **tot fe'J*no v dveh izmenah, lkov . ,,vll;>fMe ostale ponudbe, kot hladnih in toplih napi- t0Vrstn'o \ K '',llko P*>il)ei|e ali obrtnik, ki je registriran /a f,lKodhi. ,,lvnost. bo reuistiaeiio pridobil do sklenitve UvJ^nik b0 moral s prejeti \ delovno razmerje tudi dva dt , *V<1 •.. ^|'ltjtll V UlltllllU I i/1'- Mcd0,aV,'':i1' llstrc/no higieno in se podrediti režimu v tib ki p ,p,)n» 27-960 Cesta JU 16 APARATI STROJI Prodam tri RADIATORJE in plinski gostinski ŠTEDILNIK. « 22 938 Prodam PEČ kipperbusch. Dorfar- je 16, Žabnica_15172 Kupim barvni TV sprejemnik Gorenje selektronik (lahko v okvari) ter prodam VW hrošč, letnik 1975. «51-087 15173 Prodam dva nova usnjena NASLANJAČA, novo ZAMRZOVALNO OMARO ter VIDEOREKORDER TENSAI «38-202 15196 R0LETARSTV0 N0GRAŠEK MIUE 13 64208 ŠENČUR 061/50-720 Cenjene stranke obveščamo, da ponovno sprejemamo naročila za rolete, žaluzije in lamelne zavese. MOTORJI KOLESA Ugodno prodam dobro ohranjeno motorno KOLO TOMAS elektronik 90. « 68-515 _ 15156 Prodam APN 6, letnik 1988, dobro ohranjen «74-000 15157 Pretreseni sporočamo, daje umrla naša ALBINA ČUDEN višja medicinska sestra Od nepozabne sodelavke se bomo poslovili v torek, 16. oktobra 1990, ob 16. uri na pokopališču na Breznici. Kolektiv Psihiatrične bolnice Begunje Prodam barvni TV Iskra horizont z daljinskim upravljanjenm. «620 167 popoldne 15197 Popravljam vse vrste HLADILNIH NAPRAV «65-817_15207 Prodam barvni TV Iskra, ekran 54 cm, daljinsko upravljanje, star 4 leta Cena 3.300 din « 37-002 15212 PEČ za etažno centralno, 23 kw, ugodno prodam Lahovče 48, Cerklje 15217 Prodam gorsko KOLO na 21 prestav. «36-028 15191 POZOR - globinsko čiščenje vseh vrst toplih podov, itison, tapison preproge. «35-106 15200 OSTALO Globok otroški avstrijski VOZIČEK prodam «26 125 ali 22 164 15199 ALMA-NAIL ESTETSKO TERAPEVTSKA KOZMETIKA NOHTOV Oblikovanje, podaljševanje, utrjevanje in modeliranje nohtov ALMA KOČNIK V0D0PIVČEVA 13, 64000 Kranj tel.: (064) 24-419 PRIDELKI Krmno PESO prodam Sp. Otok 9, Radovljica 15168 Prodam Jedilni KROMPIR desiree in igor ter,KROMPIR za krmo. Vo-glje. Letališka 23. «49 169 15170 Prodam JABOLKA za mošt Le ben. Sp Desnica 182 15175 Prodam 3.000 kosov ZIDAKA BH6 Šentjur in jedilni KROMPIR desiree Britof 34 15218 IZOBRAŽEVANJE Intenzivni tečaji nemščine, angle ščine, francoščine, italijanščine, različnih stopenj, po klasični in video metodi, v manjših skupinah, z veliko konverzacije. Ugodne cene. Programi tudi za otroke od desete ga leta dalje «23-983 od 13 do 18 ure_15100 IZGUBLJENO Od Javonj do škofje Loke |e bila v petek zjutraj izgubljena torbica z dokumenti na ime Ramovš. Najditelja naprošam, da se proti nagra dl Oglati na «65 190 15179 OBVESTILA AVTOKLEPARSTVO Branko Lac-ko, Bevkova 37, Radovljica, « 75 807 vam nudi svoje usluge /a vse vrste vozil, tudi obnovo ve teranov Hitro, poceni, kvalitetnol VODOVODNO INSTALACIJO na novi ali stari hiši, tudi razna popravila vam izdelamo kvalitetno in hitro. «28 427_14870 PLESNI STUDIO NAGELJ tel: 37 308 vabi v ZAČETNE PLESNE TEČAJE KRANJ Hotel Creina četrtek 18.10. ob 19 MLADINA, ob 20 30 STAREJŠI nad 30 let Skofja Loka Discoteka PERLA sobota 20 10 ob 19 STAREJŠI, ob 20 30 MLADINA TOREK 23 10 OB 19 MLADINA, ob 20 30 STAREJŠI! POSESTI HIŠO v centru Kranja, primerno za stanovanje in druge dejavnosti, prodam Naslov v oglasnem oddelku_15198 RAZNO PRODAM Prodam nove BLATNIKE za škodo do letnik 1986. «65 503 15154 LITERATURA ZA ZASEBNA PODJETJA Izšli sta brošuri: 1. Osnove finančnega poslovanja 2. Vlaganje listin v carinskem postopku Namen brošur je razjasniti marsikatero vprašanje, ki se poraja lastniku zasebnega podjetja, ko začne s poslovaniem. Informacije vsak delavnik od 10. do 15. ure po tel.: 061/571-125. Prodam bukova DRVA « 68-662 DIDAKTA -RADOVLJICA Z MESECEM NOVEMBROM POTREBUJEMO VEČ AKVIZITERJEV ZA PRODAJO KNJIG IN DIDAKTIČNIH IGRAČ. PISMENE PONUDBE POD DIDAKTA -RADOVLJICA, GORENJSKA CESTA t l/a, 64240 RADOVLJICA Prodam nova dvižna kovinska ga razna VRATA za 600 DEM ter nov projekt za stanovansjko hišo za 500 DEM. «81 356_15171 Sprejmem kooperante za rejo pe rutnine in oddam sobe. Šifra RE_ SNI Prodam ZASTAVO 101. STOLP Hitachi HRD MD 28. CD Sonnv *jf 25 014 popoldne_Jzlzf Prodam ŠTEDILNIK (4 plin + 2 elektrika) za 300 DEM. « 79 454^ Prodam 600 litrsko KAD, zaprto, za namakanje sadja. Štutar Anton, Zg Brnik 111, Cerklje 15201 Prodam IZLOŽBENO OKNO, 207 x 234 cm 10 mm in STEKLENA VRATA «21 097 15204 Poceni prodam PRIKOLICO, potrebno obnove, FILC za tapetnike in KONTEJNER za smeti (za obr-tnike). «78-249_15214 STAN, OPREMA Rabljeno dnevno SOBO Alples tri -glav, rastegljiv KAVČ, dva FOTELJA in klubsko Ml ZO, ugodno prodam. «622-130 vsak dan od 14 ure dalje_15165 Prodam LEŽIŠČE z jogijem, ki se zapre v omaro. «38-272 popoldne_15187 Prodam dobro ohranjen ITISON, 3 x 4, za 800 din. «26-802 15189 STANOVANJA Družebeno stanovanje v KR - 54 kvad. m- kamin, termoakum. menjam. Kranj ali do 25 km. Šifra: CENTRALNA_15159 Enosobno STANOVANJE, 40 kvad. m., na Planini v Kranju prodam ali zamenjam za večjega. Ogled vsak dan od 17. do 20. ure. Kokot, Planina 8, Kranj. 15167 Zamenjam trosobno STANOVANJE z etažno centralno na Zlatem polju za enosobnega s centralnim ogrevanjem. Informacije na «37-217 dopoldne 15174 OBLIKOVANJE, PODALJŠEVANJE, UTRJEVANJE IN MODELIRANJE NOHTOV. ANICA ERŽEN, PODLUBNIK 85, 64220 SKOFJA LOKA, Tel.: 621-446 Starejši samski moški kupi na območju obč. Radovljica GARSO NJERO ali 1-sobno stanovanje (v bloku ali hiši). « 51 491 ali 57-848 Na relaciji Kranj - Golnik - Tržič najamem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE. Predplačilo. «061-881-045_15202 Mlada družina najame STANOVANJE v Kranju ali okolici. Šifra: NUJNO 15208 VOZILA V TRGOVSKEM PODJETJU AGR0PR0M d. o. o. TOMŠIČEVA 30, Kranj "1 Prodam Z 101, letnik 1985 Končič. Zg Besnica 47/a 14895 Ugodno prodam Z 750. Gorice 7, Golnik_14792 Prodam FIAT 127, letnik 1979. «41-083_15155 Prodam P 126, letnik 1980. Jančar, Trg Prešernove brigade 4, Kranj Prodam Ž HJT letnik 1977 «51 424 od 16. do 20. ure 15161 Prodam VVARTBURG, letnik 1982. Britof 235. «36-012_15163 Prodam ZASTAVO skala, letnik 1988. «28-646 popoldne 15164 Prodam GOLF diesel, letnik 1983 « 633 602_15166 Ugodno prodam Z 850, letnik 1984 « 81 -441, in. 32-75 - Železarna Jesenice 15177 GOLF JGL, letnik 1982, prodam. Počkai. Ljubljanska 15, popoldne ZASTAVA 101 GTL 55, letnik 1985, 43000 km, garažirano, prodam. « 35 505_15188 Z 750 SC, letnik 1979, prodam za 7.000 din. Mesec Drago, Sorska ul 2, Kranj. Ogled popoldan. 15190 Prodam GOLF JX diesel. letnik 1986. «25-257 po 16, uri 15192 Prodam JUGO 45, letnik 1988. «622-391_15193 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1984 ^81 916 zvečer 15194 Prodam R 4, letnik 1978, 80 000 km, registrirana do maja 90. « 27 922 VAM PO ZELO UGODNIH CENAH NUDIMO GNOJILA, KRMILA IN SREDSTVA ZA VARSTVO KMETIJSKIH RASTLIN. PŠENIČNA KRMILNA MOKA PO REKLAMNI CENI 2,60 din/kg DAJEMO KOLIČINSKE POPUSTE! POKLIČITE DOPOLDNE PO TEL: 061/342-328 ali ZVEČER TEL: 061/578-658 Prodam odlično ohranjen UNO, le tnik 1985 reg. do junija 91 Podlub- nik 292, Sk. Loka_ Prodam Z 101, letnik 1983. Grad 33, Cerklje_15195 MOSKVIČ aleko, april 1990, pro-dam. Stevič, Titova 37, Jesenice _15203 Prodam JUGO 45, letnik 1986 IN-formacije na «633-268 15210 Prodam JUGO 45, letnik 1985 za 4.500 DEM. «64-075_15216 ZAPOSLITVE Če imate dovolj prostega časa ali če ste brez zaposlitve, javite se za POTNIKA DZS. Tedensko izplačilo provizije. «58-154_14885 DZS vabi k sodelovanju akviziterje za prodajo atraktivnega tehničnega in otroškega programa. «38-581, od 18. do 20. ure 15160 gostilne? sejem S Jara cesta 25, tel.21-890 vabi v svojo restavracijo na JEDI IZ DIVJAČINE, MORSKE JEDI IN OSTALE SPECIALITETE PO ŽELJI VSAKO SOBOTO ŽIVA GLASBA! Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe, poslovna kosila, poroke do 120 oseb... Odprto vsak dan od 11 -23 sobota od 19.-23 nedelja od 8 -13 ure Prisrčno vabljeni! Zaposlimo KV NATAKARJA ICO «41-321_15185 Takoj zaposlim PEKA, možna pri-učitev, dobro plačilo Pekarna, Podhom9, Bled 15205 ŽIVALI Prodam eno leto stare KOKOŠI za zakol ah nadaljno rejo. Ažman, Suha 5 pri Predosljah, Kranj 14867 Prodam majhne PRAŠIČKE ster 7 tednov Bajželj, Cesta 26. julija 7, Naklo_15153 Prodam TELICO brejo 6 mesev Er-bežnik, Andrej nad Zmincem 18, Skofja Loka 15162 Zelo ugodno prodam kraljevskega KAKADUJA« 22-635 ali 24-175 Ugodno LJARD 1 prodam 158 093 ameriški BI 15213 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica JANEZA ZORA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, podarili cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Rojčevi, g. župniku, vsem dobrim sosedom in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala Vsi njegovi Usmerjanje v turistične in gostinske poklice Kako sprejemati turiste in biti turist Bohinj, 13. oktobra - Konec tedna so se v Bohinju zbrali tisti, ki po gorenjskih osnovnih šolah skrbijo za vzgojo mladih turističnih delavcev, mentorji turističnega podmladka in učitelji fakultativnega pouka turizma. Seminar je organizirala Gorenjska turistična zveza, predsednik komisije za turistične podmladke in izobraževanje, Marjan Trtnik, pa je poudaril, da brez truda za vzgojo mladih ne bo uspešnega razvoja turizma. Tako so se učitelji, ki mlade v turističnih krožkih in pri učenju pouka turizem usmerjajo v turistične in gostinske poklice, letos v Bohinju srečali že sedmič, prvo srečanje pa je bilo leta 1984 v Preddvoru. Namen takšnega srečevanja je predvsem izobraževanje in izmenjava medsebojnih izkušenj, saj za predmet turizem ni obveznega šolskega učbenika, temveč ima veliko vlogo iznajdljivost mentorjev po šolah in povezovanje z domačimi turističnimi društvi. Ko so mentorji turističnih krožkov predstavljali svoje delo, so vsi po vrsti ugotavljali, da je turizem dejavnost, ki pomeni vse od spoznavanja domačega kraja in skrbi za urejeno okolico, do iskanja kultur- nih zanimivosti, spoznavanja turističnih kmetij, pa tudi uvajanje v hotelsko strežbo in vodenje turistov po domačem kraju. Seveda je zelo različno delo turističnega krožka v Ži-reh, kjer ni niti enega hotela ali pa na Bledu, ki je izrazito turističen kraj. Vendar pa mladi na večini šol radi sodelujejo v turističnih krožkih, saj se ni nič manj zanimivo učiti klekljati in izdelovati turistične spominke, kot pa se učiti o krajevnih običajih, zbirati recepte starih jedi in se učiti prijaznosti do turista. "Tradicija dela s turističnimi podmladki je na Gorenjskem precej daljša kot v drugih koncih Slovenije, čeprav je v vsej republiki več kot sto trideset šol, na katerih so turistični krožki. Lahko rečem, da večina mentorjev, posebej pa ti, ki so danes v Bohinju, veliko voljo do dela in željo naučiti mlade, kaj vse je turizem. Delo turističnih krožkov na šoli je veliko odvisno tudi od vodstva šole, od ravnatelja, k sreči pa imajo na večini šol vedno več posluha prav za ta predmet. Malce zaskrbljujoče za Gorenjsko je, da je zelo slab odziv mentorjev iz Gornjesavske doline. Šole prav s pomočjo turističnih krožkov dostikrat sodelujejo med seboj in vedno več je mladih, ki se odločajo za poklice v gostinstvu in turizmu. Če se spomnimo samo vpisa na Gostinsko šolo na Bledu pred na primer petimi leti, so bili domači učenci v manjšini. Sedaj pa je ta poklic dobil ustrezen pomen. Na šolo se ne vpisujejo le slabši učenci, ampak tudi odličnjaki, med njimi veliko domačinov. Vanjo hodijo otroci iz družin, kjer že imajo gostilno, penzion ali se ukvarjajo s kmečkim turizmom in so odločeni, da bodo doma ohranili to dejavnost," je po seminarju povedal Marko Potočnik, predsednik komisije za turistične podmladke pri Turistični zvezi Slovenije. # V. Stanovnik Komu je napoti občinski praznik Skofja Loka, 10. oktobra - Na razširjeni seji predsedstva Občinskega odbora ZZB NOB Skofja Loka so člani in vabljeni obravnavali osnutek statutarnega sklepa ZZB NOV Skofja I .oka, nedokončano sanacijo dražgoškega spomenika in imenovali delovno skupino za spremljanje in ocenjevanje napadov na celotno NOB in njene udeležence. O odločitvi okrog občinskega praznika borci zahtevajo javno razpravo ali celo referendum. Vrsto pripomb so imeli /brani Škofjeloški borci pn oblikovanju novega statutarnega sklepa občinske organizacije zveze borcev. Poudarili so, da / njim ne smejo ZOŽiti svojega delovanja, kajti po novem se povezujejo borci le v Sloveniji, odprto pa mora ostati sodelovanje z vsemi organizacijami zveze borcev v druaih iuffo-slovanskih republikah. Prav tako bo njihova naloga sodelovati z vsemi strankami, kajti člani njihove nadstrankarske organizacije bodo iz vseh vrst. Tehtna je bila tudi pripomba, da bi v skrb za piemoženie organizacije \ ključi I i tudi skrb za njen arhiv. Osnutek bo skupaj s prvimi pripombami šel v razpravo v krajevne odbore /veze borcev; razprave naj bi lrajale do konca novembra. Pred letno skupščino bodo vsi krajevni odbori imeli še enkrat priložnost razpravljati 0 statutu in vseh pripombah še vedno ni dokončana sanaci-ja dražgoškega spomenika Izvajalec del je bil Tehnik Skofja Loka s svojimi izvajalci, nad/orni organ pa Lokainvest Skofja Loka. Napake, ki jih je po zadnji sanaciji odkril nad/orni organ, še niso odpravljene in predsedstvo Občinskega odbora /ZB NOV Skofja Loka zahteva, da Tehnik svoje delo opravi do 15. novembra. Ker je posebno v Škofji Loki vse več napadov na organizacijo ZB NOV in posamezne nekdanje borce in aktiviste, je predsedstvo imenovalo skupino, ki ho spremljala to dogajanje In blatenje borcev ter pripravljala odgovore in če bo potrebno, tudi tožbe. Skupino bo vodil Ivan franko - Iztok. Silno je škofjeloške borce v zadnjem času razburil članek Mojmira To/ona v Delu, Gorenjskem glasu m na Radiu Žiri. kier se je obregnil ob škofjeloški občinski praznik, ki so ga Ločani izbrali v spomin na Dražgoše januarja lc)42. O primeru bodo razpravljale vse prizadele krajevne organizacije zveze borcev v Selški dolini, predlagano pa je tudi bilo, da bi se za svoj občinski praznik morali vsi občani škofje Loke odločati v javni razpravi oz. celo na referendumu • I). Dolenc Pogovor o klavnici Skofja Loka, 15. oktobra - Podpredsednica sveta krajevne skupnosti Skofja Loka - mesto Majda Puhar -Kovač in direktor Mesoiz-delkov Miro Duič vabita vse zainteresirane na pogovor O ekološko-tehnološki sanaciji škofjeloške klavnice. Pogovor bo v sredo, 17. oktobra, ob 18. uri v sejni sobi občinske skupščine. • H. J. Izvršni svet o občinskem ekološkem skladu Bodo vsi prispevali enako? Radovljica, 11. oktobra - Republiška skupščina je januarja letos sprejela zakon o zagotavljanju in uporabi sredstev za varstvo okolja, v katerem je opredelila tudi možnost ustanovitve taksnega sklada v občini. V radovljiški, kjer že nekaj časa potekajo priprave na ustanovitev, je o skladu najprej razpravljala prejšnja vlada, v četrtek pa je predlog odloka obravnaval tudi novi izvršni svet. Kot je pokazala razprava, nihče ne oporeka ustanovitvi takšnega sklada v ekološko izjemno občutljivi radovljiški občini, več pomislekov pa je o virih financiranja. Prevladalo je mnenje, da naj bi onesnaževalci več prispevali v ekološki sklad kot tisti, ki okolja ne onesnažujejo. Odlok o ustanovitvi sklada /.i financiranje varstva okolja v.občini predvideva, da bi denur zagotavljali i/ povračil za onesnaževanje vode, podtalnice in zraka ter za nastajanje posebnih odpad kov, i/ dela ekološkega davka, ki se /bira na ravni republike, i/ dela prispevka cestno-komunalne skupnosti in dela nadomestila za Druga vrnitev premoženja Kranj, 10. oktobra - Kranjski izvršni svet je soglašal z vrnitvijo nacionaliziranih poslovnih prostorov v Spodnjih Dupljah I, o čemer odločajo v republiki. V Kranju je to drugi tovrstni primer, prvi je že rešen, saj so v republiki kranjski predlog potrdili. V Spodnjih Dupljah gre za vrnitev nacionaliziranih pro štorov, ki so že nekaj časa prazni in v zelo slabem stanju, do leta 1985 so jim imela v najemu Živila. Stavbišče s stavbo v izmeri 570 površinskih metrov, razen i/ nacionalizacije i/v/ete kuhinje in dveh shramb ter polovice hodnika, je zdaj družbe na last, pravico uporabe ima občina. Zato bodo tudi ta primer vrnitve nacionaliziranega premoženja lahko hitro rešili Ob tem velja reči, da se v kranjski občini med prvimi v Sloveniji lotevajo vračanja nacionaliziranega premoženja, saj sodijo, da lahko brez večjih težav ljudem vrnejo vsaj premoženje, ki je po nacionalizaciji ostalo v lasti občine. • M. V. uporabo stavbnega zemljišča Član izvršnega sveta Srečo Vei nig je menil, da je takšen način financiranja sporen predvsem /a to, ker naj bi večino denar |,i pri ipevalo gospodarstvo in ker ne daje možnosti z.i ra/hiemeii|e\.i nje gospodarstva, ki je že /il;i| preveč obremenjeno in tudi sicei v zelo slabem polotajt). Podobne ga mnenja je bil tudi Miro Roz man, ki jc dejal, da naj bi v sklad P i ispev ah predvsem lisi i, ki onesnažujejo okolje. Bernarda Pod lipnik je opozorila, da bo lo v praksi ležko uresničiti, ker za /da| m povsem znano, kdo v občini onesnažuje okolje in kdo ne. Da bi lo ugotovili, bi biLi polteh na precejšnja sredstva, slišati |c bilo tUdI predlog, da naj bi skl.ul prvo leto namenil denar predvsem z.i raziskave in šele potem za naložbe, kot so sanacija Ho tlinjikcga in Blejskega jezera, ureditev odlagališča odpadkov, i/gradn|a osrednje čistilne napra ve v Radovljici... Ob obravnavanju odloka o usianovilvi občinskega ekološkega sklada, bi bilo dobro, če bi ra/ pravo o zbiranju in delitvi denat ja pove/ali še / razpravo o tem, kako preprečevati onesnaževa nje, kako povišati ka/m /a ones naževake in poostrili nadzor Vse lo z namenom, da bi bilo tre ha zbrali mani denarja za sanaci jo razmer' • C. Zaplotnik Se vam zdi, da živite varno? ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Ce lahko mirnega srca obkrožite teh sedem toČM ste na dobri poli: Vaša varnost so zavarovani Vsako leto Z vašim partnerjem zagotavljata varnost ko se n ži m dobite dodatna miren začetek Z;i«jolo\ ili ste šolanje Starost \ as ne skrbi, da boste uži\ ali v ;inV\ alne Tudi. 4>liii|\ijn /a\ar<»\;ilm- |nili<<-, £i\ljikll»krgll ;ii o\aD.I1' pri Za\aro\ultiiri Triglav / enim IMMl|>i*flltl laliktt i/polnilr VH4*tl /gornjih mmU'HI tork. p= zavarovalnica triglav Ki k/m ii su itn mtu n \\h\osi STUDIO NIT KOPER J