Učiteljsko vprašanje na Goriškem. Učiteljsko vprašanje na Goriškem je postalo zopet aktualno, in sicer od Velike noči. odkar se je pojavil razkol med laškimi učitelji in uMteljicami. Na zboru v Gradiški so namreč učitelji zahtevali, da se službena doba zniža na 35 let; šele potem, ko se to doseže, bo možno govoriti o zabtevi učiteljic, za enako plačo z učitelji. Ker učitelji niso uvaževali tega postulata učiteljic, je med njimi nastal nepremostljiv razpor. Učiteljice^so se popolnoma ločile od učiteljev. Goriško učiteljstvo pa ne zahteva od deželnega zbora samo znižanja službovanja na 35 let, marveč, da se v pokojnino prišteva tudi stanarina in za slučaj, da bi kak učitelj postal pred 35 službenim letom nesposoben za daljno službovanje, da se mu odmerja pokojnina po službenih letib, vštevši staoarino. Te tri zahteve je predložilo deželno učiteljsko društvo prejšnjemu deželnemu zboru. Ta je pa sklenil, da odstopi prošnjo svojemu nasledniku v rešitev. Kakor je znano, pa novi deželni zbor zaradi obštrukcije laškib liberalcev in slovenskih klerikalcev do sedaj še ni mogel zbonmti, zaradi česar se učiteljska stvar v deželi čim bolj poostruje na vse strani. Da je zahteva učiteljic po enaki plači z moškimi kolegi opravičena, je jasno že iz šolskega zakona z dne 14. maja 1869, ki ne pozna razločka med moškimi in ženskimi osebami, marveč imenuje oboje le učitelje. Tudi razne razsodbe upravnega sodišča potrjujejo, da se mora pod izrazom nu6itelj" umevati tudi uSiteljice, ker imajo oboji enake izpite, enake dolžnosti in enako odgovornost. Vlada je državnim učiteljicam že davno pripoznala službeno in plačilno enakopravnost z učitelji, tako so tudi že mnoge druge dežele izpremenile svoje šolske zakone v tem smislu, le na Goriškem vladajo še zastareli predsodki.*) Službeno dobo 35 let so sicer že uvedli v Trstu na mestnih Ijudskih šolah in v Istri, v drugih deželah se je pa ogibljejo z izgovorom, da učitelji nastopajo službo navadno že pred 20. letom, torej ne gre, da bi se jih vpokojilo v starosti od 55 let, ko so še popolnoma zmožni za službovanje in bi se tako le deželne finance obremenjevale po nepotrebnem. Kvečjemu naj bi se izpremenil deželni šolski zakon tako, da ima vsak učitelj, čim dovrši 601eto, pravico do popolne pokojnine tudi tedaj, ako je služil le 35 let, kar se je v nekaterib deželah že uvedlo. Sicer pa pokaže bobočnost, kako se razvije na Goriškem učiteljsko vprašanje. ^Gorica" piše vedno jako odurno. Sicer pa dr. Gregorčič ni več vsegamogočen. *) Tudi na Kranjskem! Uredn.