Izhaja vsako sredo
Cene: Letno din 32'—, polletno din 16'—, četrtletno din 9'—, Inozemstvo din 64 — PoStno-čekovni račun Številka 10.603
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
GOSPODAR
Uredništvo in npravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 21-18
Cene lnseratom: Cela stran din 2000—, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500'—, '/• strani din 250—, 'In strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1'—
Bogr živil
Tebi velja naš pozdrav, draga slovenska mladina! Tebi, ki ti polje po žilah mlada kri. Zdrava je ta kri, prejeta iz močnega in čistega vrelca, ki teče iz davnine, ter pošilja življenjski sok po vseh žilah našega narodnega organizma. Varuj podedovano kri, da se ne izgubi ali pokvari. Tebi velja naš pozdrav, dedinja slovenskega duha! Ni samo kri in meso, K" r tvori človeka, marveč predvsem duša. In ni samo tvar in gmota, kar določuje narod in odločuje o njegovem pomenu, marveč duh je, ki narod oživlja in mu daje ceno.
In prav zato te prisrčno pozdravljamo, ker si predstavnica pravega slovenskega duha. Slovenstvo se bratsko druži s krščanstvom. Krščanska resnica in poštenost, temeljujoča na krščanskih moralnih načelih, je naš narod ohranila ter ga bo vzdržala tudi v bodoče. Rešitev slovenske narodnosti ni v športu, ki daje prednost telesu, dušo pa zanemarja; ni v lažnivo svobodomiselni in naprednjaški prosveti; ni v materialističnem gospodarskem sestavu; ni v nekem umišljenem nacionalizmu, ki hoče izrvati korenine slovenskega bitja.
V slovenstvu in katolištvu temeljimo. To sta dve osnovni sestavini našega duhovnega bitja. Na teh osnovah gradimo našo srečo, našo kulturo in našo bodočnost. K tej gradnji si poklicana ti, slovenska, krščanska mladina. Mladenke, mladeniči, kladivarji ste! S kladivom resnice (ne zmote in laži) in krščanske vzgoje (ne kakšne protiverske in proticerkvene morale) si skujte značaj! Sami izgrajeni značaji boste potem gradili in kovali srečno bodočnost naroda.
Bodočnost našega naroda in naše jugoslovanske države! To dvoje je tesno povezano z medsebojnimi vezmi. Naj se ta tesna zveza ostvari in okrepi v duši vsakega posameznika! Maribor, ta krepki branik slovenstva in jugoslovanstva na severni naši državni meji, vam to željo sporoča hkrati kot iskren pozdrav. Mladina, v ogromnem številu si se odzvala našemu povabilu ter prihitela med nas iz vseh delov Slovenije. Naj te dneve triumfira po mariborskih ulicah prava slovenska in jugoslovanska ideja! Mladina! Njegovo Veličanstvo kralj Peter H. je prevzel pokroviteljstvo nad tvojo prireditvijo. To je najvišje priznanje za tvoje dosedanje delo in hkrati močna pobuda, da ga nadaljuješ v dosedanjih smereh, Id so dobile najvišje potrdilo. Mladina! Mariborski tabor bodi mogočna manifestacija tvoje ljubezni in zvestobe do naše velike jugoslovanske države in naše narodne vladarske hiše!
v MAM BOHU
dne 2. juiija 1939 Spored mladinskega (aöora
Sobota, 1. julija?
Ob 10 stanovsko zborovanje za kmetskl stan v Karlinovi dvorani.
Ob 10 stanovsko zborovanje za obrtniški stan v dvorani Ljudske univerze.
Ob 10 zborovanje za dekleta v dvorani zavoda čč. Šolskih sester (Gosposvetska cesta).
Ob 15 stanovsko zborovanje za delavski stan v dvorani Ljudske univerze.
Ob 15 glavna skušnja za telovadni nastop na igrišču SK železničar.
Ob 20.30 Sprevod z bakljaml po mestu na grob Slomšeka in pobožnoet na grobu.
Ob 20.30 telovadna akademija v Narodnem gledališču.
V Slomšekovem HariDorn
Taborni dnevi v Mariboru, ki se vršijo od 29. junija do 2. julija, so pred vsem namenjeni manifestaciji. Pred našo in tudi širšo javnostjo bomo manifestirali za našo zemljo, našo vero in našo narodnost« To so naše največje vrednote: ena je gmotnega značaja, drugi dve pa duhovnega. Svetinje so to, ki jih je naš narod vedno najvišje cenil. Naša zemlja! Z znojem naših očetov in pradedov je napojena in s krvjo našega ljudstva dolga stoletja hranjena. Naša vera! Od 8. stoletja vlada Kristusov križ nad dušo našega naroda, Kristus je nam Slovencem pot, resnica in življenje. Naša narodnost! Nismo številčno velik'narod, po številu spadamo med male narode. Po duhu pa smo veliki, duhovno hočemo rasti in napredovati v svoji kulturi.
Radi tega pa so mariborski dnevi namenjeni ne samo manifesticiji, marveč tudi pouku. Tej svrhi služijo stanovska strokovna predavanja, ki jih daje Prosvetna zveza v Mariboru kmetom, obrtnikom, delavcem, učiteljem in dijakom. Veščaki posameznih strok bodo razpravljali o vprašanjih, tičočih se poedinih stanov, pokazali na pot, ki vodi do rešitve, hkrati pa tudi začrtali za posamezna področja smernice, obvezne za vsakogar, ki se drži krščanskega svetovnega nazora. Pouka nI nikdar in za nikogar preveč in nikomur ni pouk odveč osobito v sedanji dobi, ko trkajo razna pereča vprašanja na vrata*
V Mariboru je grob velikega narodnega voditelja in prosvetitelja škofa Slomšeka. Njegov duh živi naprej ter uči in bodri naše ljudstvo. Obisk Maribora velja Slom-šeku, velja njegovemu velikemu duhu, ki je rešil slovenski narod in v katerem se mora narodova duša neprestano obnavljati, ako nočemo propasti, škof Slomšek je našemu ljudstvu nenehno govoril: Rešila in ohranila vas bo omika in prosveta. Ne vsaka! Tako-le se glasi Slomšekovo geslo: »Sveta vera bodi vam luč, materni jezik bod; vam ključ do zveličanske narodne omike!« In za tega pristno Slomše-kovega duha: za duha krščanstva in slovenstva, bomo v Mariboru manifestirali, vanj se bomo poglobili z razumom, njega se bomo oklenili s srcem, da ga ponesemo s seboj kot glavno gonilno silo za naš narod. Ko bo te dni vstajal močno in svetlo pred duhovnim očesom našega naroda veliki lik Slomšekov, se bomo tudi spomnili, da je škof Slomšek prav pred 80 leti (leta 1859) Maribor napravil za svojo škofijsko prestolnico. S tem je položil v naše mesto osnove, iz katerih je vzrastel Maribor kot branik slovenstva in jugoslovanstva in kot mejnik naše zemlje na severu jugoslovanske države. V Slomšekovem mestu vsi iskreno pozdravljeni!
Glavi-' dan: nedelja, 2. julija: Ob 5 but-iice po mariborskih, ulicah. Ob 5.C" po vseh cerkvah prilika za sv. mašo in sv. obhajilo. Ob 7.30 zbiranje za sprevod. Ob 8.30 sprevod po glavnih mariborskih ulicah
Dijaki in izobraženci Dne 30. junija ob 10. url v Karlinovi dvorani.
Zborovanje vodi dr. Josip Leskovar.
1.	Kristus naš voditelj. Dr. Karel Capuder.
2.	Naša mladina — naš narod. Dr. Jakob Ale-ksič.
3.	Totalitarna družba in krščanstvo. Dr. Ivan Ahčin.
Učitelji
Dne 30. junija ob 3. uri popoldne v Karlinovi
dvorani. Vodi Ivan štrukelj, banovinski nadzornik v p.
1.	Slomšek in sodobni učitelj. Dr. Vinko Bru-men.
2.	Vzgojna naloga sodobne vaške In mestne šole. Dr. Karel Ozvald.
3.	Učitelj — posredovalec verskih vrednot. Prane Terseglav.
Kmetje
Dne 1. julija ob 10. url dopoldne v Karlinovi
dvorani. Vodi Ivan Brodar, predsednik KZ.
1.	Duševni temelji slovenskega kmečkega doma. Dr. Josip Hohnjec.
2.	Ali čuva današnji kmet nad svojo stanov, sko samoniklostjo ? Dr. Franc Sušnik.
3.	Izobražen kmečki fant — izobražen kmečki gospodar. Mirko Geratič.
4.	Glavni pogoji gospodarskega napredka kmečkega stanu. Dr. Jože Lavrič.
5.	Izseljensko vprašanje. P. Kazimir Zakraj-šek O. F. M.
Ena najlepših točk celotnega sporeda mladinskega tabora bo brez dvoma slavnostni sprevod, ki se bo vršil na glavni dan v nedeljo, 2. julija, dopoldne. Opozarjamo, da se je načrt sprevoda nekoliko spremenil in da podatki v knjižici niso popolnoma točni. Sprevod ne bo šel po Vetrinj. ski ulici, ampak bo od Trga svobode krenil po Slovenski ulici in Gosposki ulici na Glavni trg. Defile ne bo na Glavnem trgu, marveč na Trgu svobode. Sprevod bo torej šel po naslednjih ulicah: Aleksandrova cesta, Trg svobode, Grajski trg, Slovenska ulica, Gosposka ulica, Glavni trg, državni most, Kralja Petra trg, Dvoržakova ulica, Frankopanova cesta, Ob železnici, Tržaška cesta, stadion SK železničarja.
Udeležba na mariborskem mladinskem taboru bo tolikšna, da je pripravljalni odbor v Mariboru moral organizirati tudi posebne vlake, ki bodo mogli udeležence vseh prog Slovenije pravočasno tn v najlepšem redu spraviti v Maribor.
Poleg obeh posebnih vlakov, ki bosta prispela V Maribor v soboto, 1. julija, okoli poldneva in ki sta določena za telovadeče članstvo, ki mora biti v Mariboru že v soboto popoldne pri generalni vaji, bodo vozili v noči od sobote na nedeljo razni drugi posebni vlaki, in sicer (navajamo samo vlake, ki pridejo vpoštev za štajerske udeležence):
0, Ljubljana—Maribor za udeležence s proge «Wo« dO Lf$ko,
na stadion na Tržaški cesti, kjer bo ob 10 sv. maša z ljudskim petjem.
Ob 14 zbor vseh nastopajočih za telovadni nastop.
Ob 15 javni telovadni nastop na igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti.
Obrtniki
Dne 1. julija ob 10. url v dvorani Ljudske univerze. Vodi Ivan Ogrin, predsednik Obrtniške zbornice.
1.	Dobre obrtniške družine podlaga obrtniškega blagostanja. Fran Zebot.
2.	Kako obnoviti rokodelsko stanovsko omiko? Franc Fink.
8. življenjska skupnost mojstra, pomočnika ln vajenca. P. Laura D. J.
4. Bodočnost ln pomen obrti v modernem gospodarstvu. Dr. Andrej Gosar.
Delavci
Dne 1. julija ob 3. url popoldne v dvorani Ljudske univerze. Vodi Fran Prežel j, predsednik ZZD.
1.	Duševna stiska industrijske delavske družine. Drago Oberžan.
2.	Delavci, pionirji bodoče Industrijske stanovske omike. Dr. Ivan Dornik,
3.	Stanovska vzgoja delavske mladine. Franc Preželj.
4.	Socialni ln gospodarski položaj slovenskega delavca. Rudolf Smersu, narodni poslanec,
5.	Pomen strokovne organizacije. Peter Rozman.
Dekliško zborovanje
V soboto, 1. julija, ob 10. uri dopoldne v dvorani čč. šolskih sester»
Zborovanje prireja Zveza dekliških krožkov v Mariboru.
Zbirališča
Zbiranje udeležencev za sprevod prične ob pol osmih zjutraj na označenih zbirališčih. Zbirališča za posamezne oddelke organiziranega članstva bodo opremljena s posebnimi napisnimi tablami. Članstvo naj se zbira na pripadajočih zbirališčih, ki Jih bo moglo spoznati po napisnih tablah. Vsi oddelki se zbirajo po okrožjih, kakor bo označeno na napisnih tablah. Pokoravajte se odredbam članov tehničnega odbora in rediteljev, da bo mogoče pravočasno uvrstiti vse članstvo ln da ne bo nastala nepotrebna in skrajno mučna zamuda, Pred zbranimi odllčnikl se moramo postaviti s skrajno točnostjo!
Zbirališča za posamezne enote so navedena v taborni knjižici.
6.	Celje—Maribor za udeležence Iz Celja z bližnjo okolico do Sv. Jurija.
7.	Zagreb—Zidani most—Maribor za udeležence s proge Dobova—Zidani most ln križišče Sevnica.
8.	Velenje—Celje—Maribor za udeležence s proge Velenje—Celje ln s proge Grobelno do Slov. Bistrice.
0. Poljčanc—Maribor za udeležence s proge Zreče—Poljčane in Slov. Blstrica-mesto.
10.	Ptuj—Maribor za udeležence mesta Ptuj z okolico.
11.	čakovec—Maribor za udeležence proge Ca-kovec—Pragersko In Dol. Lendava—Cakovec.
12.	Velenje—Dravograd—Maribor za udeležence s te proge.
13.	Murska Sobota—Maribor (brez Ljutomera) za udeležence proge Murska Sobota—Ormož.
14.	Gornja Radgona—Maribor za udeležence 6 proge Gornja Radgona—Ljutomer ln Iz Ljuto-» mera
15.	6t. Ej—Maribor za udeležence te proge.
Razen tega bodo še vozili: en poseben vlak
za udeležence a proge Rogatec—Grobelno, ki bo Imel predvidoma zvezo z vlakom, ki odpelje z Grobelnega ob 6.
Dva posebna vlaka za udeležence s proge Zreče—Poljčane, ki bosta Imela zvezo s posebnim vlakom, ki bo vozil na progi Poljčane—Maribor,
En ali dva posebna vlaka za udeležence s proge Slov. Blstrica-mesto—Slov. Bistrica, ki bosta Imela zvezo s posebnim vlakom, ki bo vozil na progi Poljčane—Maribor.
Točen vozni red, čas odhodov ln prihodov bo objavljen pravočasno v »Slovencu«.
Zadsifa navoHiia
V soboto zvečer na Slomšekovo proslavo!
V	soboto zvečer, 1. Julija, bo bakljada skozi mesto na Slomšekov grob. Zberemo se vsi moški na športnem prostoru Železničarja na Tržaški cesti do pol devetih zvečer in gremo v sprevodu skozi mesto. Ostali naj se zberejo že na pokopališču ob Slomšekovem grobu. Spored proslave na grobu: pesem Angelsko češčenje, nagovor, molitve za beatifikacijo, pesem Sv. križ.
Možje ln fantje iz Maribora in okolice: združite se ta večer v mogočno vrsto neustrašenih in zavednih katoliških Slovencev, ki bodo polni Slomšekovega duha! Zato vsi v sprevod, vsi na bakljado!
Slavnostna akademija
V	soboto, 1. julija, se bo ob pol devetih zvečer v Narodnem gledališču vršila slavnostna akademija z Izbranim sporedom.
Otroci
Na glavni taborni dan bo v Mariboru po mesta ln na prireditvenih prostorih velika gneča, zato nujno svetujemo, naj tega dne nikdo ne vodi v Maribor otrok. Pač pa naj otroke pripeljejo v Maribor v soboto popoldne h glavni skušnji ob pol treh na stadionu SK železničar. Otroci imajo k tej generalni vaji prost vstop.
Stanovska zborovanja
Najvažnejša stanovska zborovanja na taboru v Mariboru bodo zborovanja naših delovnih stanov: kmetov, obrtnikov in delavcev. Vršijo se v soboto, 1. Julija, na preddan velikega mladinskega nastopa. Zborovanje za kmete bo ob 10 dopoldne v Karlinovi dvorani, obrtniško ob 10 dopoldne v dvorani Ljudske univerze (pri stolnici), delavsko pa ob treh popoldne Isto tam.
Kmetje, obrtniki in delavci, udeležite se pol-noštevilno svojih stanovskih zborov! Naj vidijo vsi vašo neomajno zvestobo do svojega stanu in stanovskih tovarišev!
Taborne knjižice
Ker se začneta zborovanji za kmete in obrtnike že v soboto dopoldne, si nabavite vsi taborne knjižice pri domačih župnih uradih za polovično vožnjo na železnici.
Župnijski uradi
Velečastite gg. župnike prosimo, da povabijo s toplimi besedami svoje župljane na stanovske zbore ln mladinski tabor ter jih tudi opozorijo, da si pravočasno nabavijo taborne knjižice.
Članicam dekliških krožkov!
Pridite resnično pripravljene, da bomo veselo obhajale slovesne dni našega tabora. Zato predelajte še enkrat zadnje okrožnice tn prečitajte vsa navodila v taborni knjižici! Preglejte, navadila
Slanovstta zborovanja
Slavnostni sprevoti
Posebni vlahi
Le krovec zna pokriti streho
kakor,, more perilo čisro oprali le dobro milo. TerpenHnovo milo Zlatorog da gosto belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo. Le malo fruda - in perilo je snežno belo, prijelno* poduhfeva in ostone dolgo hdno.
Vse društvene zastave v Maribor!
Opozarjamo vsa prosvetna društva, da pošljejo svoje društvene zastave v Maribor! Društvene zastave gredo na zbirališče narodnih noš.
Sonce — dež
Prireditve mladinskega tabora se bodo vršile ob vsakem vremenu. Članstvo se naj pripelje v Maribor tudi v primeru slabega vremena. Spored mladinskega tabora se bo izvajal brez ozira na sonce ali dež.
Navodila glede žigosanja tabornih knjižic, železniških obrazcev in o predprodaji voznih kart
Da ne bo pri povratku iz Maribora prevelikega navala pri železniških blagajnah radi žigosanja obrazcev K.13 in K-14, bodo železniški organi žigosali te obrazce že nk prireditvenem prostoru (telovadišču) in v vseh informacijskih pisarnah Prireditvenega odbora istočasno z organi Prireditvenega odbora. Zato si dajte udeležbo na pri-
reditvi pravočasno potrditi na obrazcu K-13 ir K-14.
železniške vozovnice (karte) in obrazce K-lh in K-14 boste lahko kupovali na postajah že \ predprodaji zadnje dni pred prireditvijo. Svetujemo zato vsem, da si jih oskrbite že v predprodaji, da ne bo pred odhod' vlakov navala pri blagajnah In nepotrebnih zamud vlakov.
člani kupijo obrazec K-14 za četrtinsko vožnjo ostali pa obrazec K-13 za polovično.
če kdo ne bo imel taborne knjižice, se lahko kljub temu pelje. Knjižico pa si mora nabavil v Mariboru.
Pozor na žeparje!
Ob mladinskih dnevih, ko se bodo zbirale množice, se bodo — kakor povsod ob takih prilika'! — pojavili tudi tisti, ki se hočejo okoristiti » tujo lastnino. Opozarjamo vse udeležence tabora, da skrbno pazijo, posebno v gnječi, na svoje žep:' in svoje stvari! Bolje je na svoje stvari pazit . kakor pa tata loviti.
50 miišfofiov flioargev Sftocle v $!®wenšfi rad! pavedu;;
Prvotno so računali, da so oškodovale letošnje tri velike povodnji Slovenijo za 100 milijonov dinarjev. Hvala Bogu se je ta vsota po uradnih ugotovitvah kmetijskega oddelka pri banovini skrčila po dosedanjih natančnejših ugotovitvah na 50 milijonov. Ker pa cenitve še nikakor niso zaključene, bo natančno ocenjena škoda znašala nad 50 milijonov dinarjev.
Od povodnji so bili najhuje prizadeti okraji: Slovenjgradec (3 milijone din), Maribor levi breg (2 milijona), Maribor desni breg (90.000 din), Šmarje pri Jelšah (1,600.000 din), Ljutomer (1,900.000 din), Lendava (900.000 din), Celje (2 milijona din), krški okraj (14 milijonov din), Brežice (7 milijonov din) in Ptuj (2 milijona din). Sledijo še nekateri okraji na
Kranjskem. To so le glavni podatki o škodah, ki so jih povzročile letošnje povodnji.
Povodnji so napravile največ škode po poljih, cestah, na mostovih in mnogih hišah, od katerih so se nekatere zrušile ali
pa so dobile nevarne razpokline.
★
Hudo prizadetemu prebivalstvu boste morali država in banovina priskočiti n? pomoč z znatnimi denarnimi sredstvi, da bo lahko prebolelo nesrečo. Lanska škoda radi poplav "je bila znatno manjša kakor letošnja in vendar sta prispevali država in banovina k podporam 6 milijonov din. Letošnje podpore bosta morali obe oblasti znatno zvišati. Tudi davke bo treba ponekod povsem odpisati ali vsaj izdatno znižati.
glede krojev in uredite svoj kroj po teh navodilih, da si prihranite razočaranja v Mariboru. Samo tista članica bo smela v sprevod, ki bo imela predpisano urejen kroj. Noben kroj naj ne ostane doma. Čim več bo krojev, tem lepše bo!
Glede prehrane bo za pravočasno prijavljene in za tiste, ki so obenem s prijavo poslale tudi denar, vse urejeno. Ker na skupnih prenočiščih ni rjuh in odej, naj vsaka članica prinese s seboj vsaj lahko odejo. S seboj prinesite tudi brisačo!
Opozarjamo članice, naj pridejo v Maribor že v soboto dopoldne, da se bodo mogle udeležiti dekliškega zborovanja in popoldanske skušnje.
V	nedeljo bo ob 6 zjutraj skupna dekliška sv. maša s sv. obhajilom v kapeli šolskih sester.
Vsaka udeleženka ve, da je naša manifestacija katoliška in slovenska in ta zavest nam nalaga dolžnosti. Zato bodi naš nastop odličen, odlikuj, mo se po veseli uslužnosti in strogi discipliniranosti!
Vsaka voditeljica mladenk je odgovorna za svoje mladenke, zato naj vestno skrbi zanje!
Slovenska dekleta: Potrudimo se in na veselo svidenje!
Stanovanja
Vsi, ki so se prijavili za skupna ležišča, bodo dobili nakaznice v Mariboru v glavni pisarni na Aleksandrovi 6. Nakaznice naj prevzame vodja skupine, da ne bo na pisarno prevelikega navala. Tekmovalci in tekmovalke prenoče na slamnja-čah, ostali na slami. Na prenočiščih naj vlada popoln red, kajenje je strogo prepovedano! Vsi se morajo pokoravati odredbam nadzornih organov. Prenočišča za moške udeležence se zapro ob 23. uri, za ženske udeleženke ob 22. uri.
Prehrana
Pripravljalni odbor je hrano naročil le za one, ki so s prijavami poslali tudi denar. Nakaznice za hrano bodo na razpolago v glavni taborni pisarni na Aleksandrovi cesti 6, kjer se naj zglasi le vodja skupine. Izkazati se mora z legitimacijo. Opozarjamo udeležence, da se je odbor z Združenjem gostilničarjev dogovoril za enotne cene, ki bodo razvidne s cenikov v vsakem gostinskem obratu.
Predprodaja sedežev za glavno prireditev na stadionu
Predprodaja sedežev za glavno prireditev na stadionu v nedeljo, 2. julija, se vrši v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru na Aleksandrovi 6 in na Koroški 5. Preostale vstopnice se bodo prodajale v blagajnah pred stadionom pred nastopom.
Zdravniška služba
Ambulance, ki bodo nudile zdravniško pomoč, se bodo nahajale: na glavnem kolodvoru, na južni strani perona; na Glavnem trgu v bogoslovju in na Frankopanovi cesti 20. Na stadionu bodo ambulance levo od glavnega vhoda, na desni strani tribune, pod tribuno in na levi strani tribune. Vse ambulance bodo označene z belo zastavo z rdečim križem.
V	nujnih in hujših primerih kličite reševalno postajo telefon 22-24 ali 23-36.
Pitna voda bo na razpolago v mestu in na stadionu, kjer bodo na raznih krajih nameščene vo. dovodne pipe. Vodo bodo raznašale tudi razna-čalke.
Na stadionu bodo urejena tudi zasilna stranišča.
Godbe
Vse godbe, ki bodo sodelovale, morajo biti v nedeljo ob pol osmih zjutraj na Zrinjskega trgu, kjer je njihovo zbirališče. V sprevodu naj godbe igrajo v prvi vrsti slovenske koračnice.
japonsKo-angiešHi spor
Zadnjič smo poročali o nevarnem sporu, kateri je izbruhnil v zadnjem času na Daljnem vzhodu med Japonsko in Anglijo, s katero se čutita prizadeti Francija ter Amerika.
Vzrok spora
Spor je pričel 9. junija v od Japoncev zasedenem važnem kitajskem trgovskem mestu Tiencin, kjer imajo Angleži, Francozi in Amerikanci svojo lastno četrt. Omenjenega dne so ubili neznanci v kinu višjega nadzornika carin, ki je bil znan kot odločen pristaš vlade, katero so v nekdanji kitajski prestolnici Pekingu postavili Japonci.
Japonci so prijeli štiri Kitajce, kateri sc priznali pri zaslišanju, da so sodeloval: pri umoru. Ker je do umora prišlo v angleškem mestnem predelu, so jih Japonc! izročili angleškim oblastem, pred katerimi so pa obtoženci preklicali vse izpovedi, češ da so jih Japonci izvabili z grožnjam' in z mučenjem.
Angleži zaradi tega niso hoteli izročiti teh osur. ijencev in so od Japoncev zahtevali, naj dokažejo, da so res omenjeni štirje Kitajci umorili carinika. Japoncem pa se je ta zahteva zdela pretirana. Niso s« hoteli z angleškimi oblastmi niti posvetovati, marveč so izd:'.i ultimatum (zadnjo
Kmečko stanovsko zborovanje soboto, 1. julija, ob 10. uri dopoldne v Karlinovi dvorani
zahtevo), v katerem napovedujejo takojšnjo blokado (zaprtje) angleškega in francoskega mestnega predela, če angleške oblasti ne izroče takoj omenjene štiri Kitajce. Angleži ultimata niso sprejeli na znanje, zato so Japonci 14. -unija ob petih zjutraj zaprli vse dohode v angleško in francosko mestno četrt ter začeli izvajati blokado.
Dogodek, ki bi bil sam po sebi lahko ostal brez pomena in bi ga bile rešile krajevne angleške ter japonske oblasti, se je naglo spremenil v obsežen mednarodni spor, v katerem gre za to, ali se bodo Angleži uklonili pred Japonci ter s tem pospešili odpravo mednarodnih predelov na Kitajskem, ali pa bodo Japonce prisilili k spoštovanju pravic, prisojenih evropskim velesilam po več mednarodnih pogodbah.
Japonska vlada je odbila zahteve Anglije, naj se ukinejo posebni ukrepi, ki se sedaj izvajajo proti angleškim državljanom v Tiencinu. Japonska vlada podpira v vsem strogo stališče japonskih vojaških oblasti v Tiencinu.
Zaostritev spora
Japonci so izzvali 21. junija zaostritev spora, ker so izkrcali ta dan v odprti in pogodbeni kitajski luki Svatov močno vojsko, s katero so začeli prodirati v notranjost. V pristanišče Svatov so priplule japonske vojne ladje in sporočile kot zadnjo zahtevo, da morajo zapustiti do dne 22. junija vse tuje bojne, trgovske in druge ladje luko Svatov. Angleži so to japonsko zahtevo odklonili in nadaljujejo s plovbo proti Svatovu.
V Svatovu, ki leži severno od angleške kolonije Hongkong, živi precej tujcev in med -temi tudi Angleži in Amerikanci. Iz-krcavanje Japoncev v Svatovu znatno ogroža koristi tujih velesil.
Od strani kitajske vojske niso zadeli Japonci v Svatovu na nikak odpor.
Naskok na Svatov je prva točka novega japonskega vojnega načrta. Z zasedbo Svatova in Pakhoja hočejo Japonci odre zati Kitajcem pomoč v orožju in blagu, ki je prihajala iz francoske Indokine in iz an-gleške Birme. Za tem bodo Japonci za čeh z novo ofenzivo na ozemlju ob reki Jangce, da bi odrezali četrto kitajsko armado od ostalih Čankajšekovih čet. Za tem bodo skušali zasesti mesti Siampu prestolnico pokrajine Jenan na severu, da bi prerezali zvezo med Rusijo in Kitajsko ter onemogočili vsako pomoč od tam. Če se jim bo to posrečilo, bodo skušali posta-viti novo osrednjo kitajsko vlado, ki bi morala takoj stopiti v zvezo proti Komin-terni. S tem bi Nemčija, Italija in Japonska dobile novega zaveznika za boj proti Angliji, Franciji in Ameriki v osrčju Azije. Začetek sedanje japonske akcije je zvezi s splošnim nastopanjem Nemčije in Italije proti angleški politiki.
Ukinitev blokade pri Svatovu. Japonsko prodiranje ustavljeno
Japonske oblasti so ukinile 24. junija blo kado pred Svatovom. — Po kitajskih ve steh je kitajska vojska v boju ob železnici Svatov—Čakov porazila japonske čete. Kitajci so zbrali na fronti pri Svatovu ogromna ojačenja ter so ustavili japonsko pro diranje.
Odgovor Rusije na japonske načrte na Kitajskem
Japonci so raznesli v svet, da je prišlo v Zunanji Mongoliji nenadoma do dveh letalskih bitk med Rusi in Japonci. Prve bitke se je udeležilo 250 letal. Sestreljenih je bilo 9 ruskih in' 5 japonskih letal. Druga zračna bitka se je vrsnla 24. junija na meji med Mandžurijo in Zunanjo Mongolijo, ki jo je preletelo 70 ruskih letal in so sestrelili Japonci 12 ruskih letal in so prisilili sovražnika, da se je vrnil na svoje ozemlje. Vse zanimanje Japonske je obrnjeno v Zunanjo Mongolijo, ker nihče ne ve, kaj se tamkaj pripravlja. Ruski letalski napadi bi naj bili odgovor na najnovejše japonske načrte na Kitajskem.
Hud udarec po judih na Češkem in Mo-ravskem. Pokrovitelj ali protektor nad Češko in Moravsko Neurath je izdal nared-bo, ki je zelo hud udarec po judih in pomen j a odstranitev judovstva iz češkega gospodarskega življenja. Po protijudovski odredbi se morajo vsi prenosi premoženja predložiti pokrovitelju v odobritev. Do sedaj sklenjene pogodbe se razveljavijo. Pokrovitelj bo imenoval v vseh judovskih podjetjih svoje zaupnike in komisarje. Judje morajo priglasiti svoje dragocene kovine in kamne, čeprav jih dozdaj še ni treba izročiti. Za prestopke teh od 15. marca 1939 veljavnih določb je postavljena kazen desetih let, oziroma zaplemba premoženja. Ista usoda kakor v Nemčiji je zadela sedaj jude tudi v češko-moravskem protektoratu.
Nova slovaška ustava. Vlada na Slovaškem je sprejela osnutek nove ustave. Po novi ustavi bi naj bila Slovaška republika. Predsednika voli parlament za dobo sedmih let. Predsednik je obenem tudi vr-
hovni poveljnik vojske. Poleg vlade obstoji še državni svet, katerega tvorijo: ministri, predsedniki priznanih strank, predsednik parlamenta in člani predsedstva slovaške narodne stranke. Parlament šteje 80 članov.
Francija bo vrnila Francovi Španiji 9000 zabojev zlata in dragocenosti. Francosko časopisje je že napovedalo znatno zboljšanje odnošajev med Francijo in Španijo. Bivša rdeča Španija je poslala leta 1937 na Francosko 9000 zabojev zlata in dragocenosti. Nacionalna Španija je vedno zahtevala ta zaklad zase. Francozi so ga držali kot poroštvo, da Francova Španija ne bo ničesar ukrenila proti francoskim koristim. Pred vrnitvijo španskega zlata še zahteva Francija, da sprejme Franco 275.000 rdečih beguncev, ki se še vedno nahajajo na Francoskem.
Za obrambo Sueškega prekopa in za ohranitev ravnotežja v vzhodnem Sredozemlju. V turški prestolnici v Ankari so se vršila pogajanja med turškim in egip-
tovskim zunanjim ministrom glede obrambe Sueškega prekopa. Oba zunanja ministra sta razpravljala tudi o vprašanjih priključitve Egipta zvezi prednjeazijskih držav. Pričakujejo, da bo egiptski zunanji minister Jahia paša po obisku v Ankari odšel tudi v Grčijo in tam stopil v stik z grškimi odločujočimi ljudmi, da bi ob kaki vojni nevarnosti grško otočje služilo za oporišča proti vsakemu vojaškemu nastopu, ki bi ogrožal Sueški prekop. — V Bukarešti pričakujejo prihod egipt-skega zunanjega ministra Jahija paše, ki bo prispel v romunsko prestolnico s strokovnjaki za mednarodno pravo. Jahija paša se bo v Bukarešti pogajal za sklenitev političnega sporazuma z Romunijo. Obisk egiptskega zunanjega ministra v Bukarešti pomeni nadaljevanje dela za ohranitev ravnotežja v vzhodnem Sredozemlju, predvsem pa za sklenitev vojaškega sporazuma med Turčijo in Egiptom ter Romunijo. Posledica tega potovanja bi naj bil sklep posebne obrambne pogodbe za vzhodni del Sredozemskega morja. Pogodba naj bi bila izpopolnitev mirovne fronte, ki jo pripravlja Anglija.
Vojaška pogodba med Francijo in Turčijo. Kakor znano, je Anglija že sklenila vojaško pogodbo s Turčijo. Ista pogodba je bila sedaj podpisana tudi med Francijo in Turčijo. Istočasno z vojaško pogodbo je vrnila Francija Turkom dolgo časa sporno ozemlje Aleksandretto, nad katerim je izvajala pokroviteljstvo. Aleksan-dretta je v Mali Aziji in meji na francosko Sirijo nad Palestino. Podpis franco-sko-turške vojaške pogodbe je izredno važen za Francijo in Anglijo ter za mirovno fronto, ki jo ti državi organizirata. Posebnega pomena v pogodbi je določilo, da veljajo obveznosti o medsebojni pomoči med Francijo in Turčijo tudi za Balkanski polotok. Iz tega določila je razvidno, da je tudi Francija pripravljena z vsemi sredstvi in silami ohraniti sedanje stanje in mir na Balkanu.
Velike zahteve ameriških Združenih držav od Nemčije. Pred ameriškim zveznim sodiščem v Njujorku je bila te dni obsojena nemška država na 50 milijonov dolarjev globe in odškodnine za dve tovarni streliva, ki so ju ob začetku svetovne vojne pognali v zrak nemški vohuni. Preiskava se je vlekla 20 let in so ugotovili, da so vohuni delali po nalogu tedanjih nemških oblasti. Nemška vlada obsodbe ni priznala. Američani pa nameravajo zapleniti za kritje globe nemško državno imetje, ki je naloženo v Ameriki.
TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU
OBJAVLJA: Neki Franc Mauko se v gotovih krajih izdaja kot zastopnik Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Izjavljamo, da imenovani ni zastopnik naše tvrdke, ni upravičen sprejemati niti naročila niti denarja za nas. — Istočasno dajemo zopet splošno navodilo: če se kdo predstavi kot zastopnik kake tvrdke, naj Vam prej pokaže legitimacijo, preden mu verujete. — Istočasno pozivljemo g. Fr. Mauko, sedaj neznanega bivališča, da se takoj javi pri nas, da bo uredil dosedanje samolastno postopanje, v nasprotnem primeru moramo zadevo izročiti sodišču.
Maribor, dne 22. junija 1939.
TISKARNA SV. CIRILA.
Po krščanskem sveto
Kongres Kristusa Kralja v Ljubljani je predmet velike pozornosti po katoliškem svetu. Povabilo za udeležbo na kongresu je našlo jak odmev po raznih delih sveta. Celo iz Afrike je prišel odmev. Škof v Ale-ksandriji (v severnem Egiptu, kjer tudi prebiva močna kolonija Slovencev) je sporočil v Ljubljano, da se bo osebno udeležil kongresa. Iz južne Afrike je iz Marian-hila sporočil apostolski vikar, da se radi velike daljave in odgovornosti polne službe sam ne more udeležiti kongresa, da pa bo poslal svojega zastopnika. Iz Italije je prišlo od mnogih strani obvestilo o številni udeležbi. Svojo udeležbo so tudi napovedali katoliški Romuni in vrli katoličani iz Portugalske. Celo iz mučeniške Mehike v Srednji Ameriki je prišel glas, da bo poslala v Ljubljano svoje zastopnike, med njimi škofa Rivera iz Guadalajare v Mehiki. Iz Londona so sporočili, da bodo v Angliji organizirali katoliško skupino, ki bo zastopala angleške katoličane na kongresu. Kardinal Avgust Hlond, primas Poljske, ki nam je Slovencem ostal v prijetnem spominu kot papežev zastopnik na jugoslovanskem evharističnem kongresu v Ljubljani, je obvestil ljubljanskega škofa, da se Poljaki z vso vnemo pripravljajo na kongres ter da je organizacija celotne poljske skupine izročena osrednjemu odboru poljske Katoliške akcije. Morda se bo kongre-p, udeležil sam kardinal Hlond. Napovedal je med drugimi iz Poljske svoj prihod škof Vladimir Jasinski iz Lodža. Z veliko vnemo se tudi pripravljajo katoliški Čehi, da se udeležijo ljubljanskega kongresa. Kar se tiče katoličanov Jugoslavije, zanimanje za kongres dnevno raste. Prav mnogoštevilno bodo zastopani hrvatski katoličani. Hrvatski škofje se bodo po veliki večini osebno udeležili kongresa; v primeru osebne zadržanosti bodo poslali svoje zastopnike. Iz navedenih dejstev vidimo, da bo kongres Kristusa
Kralja res nekaj veličastnega in edinstvenega. Na nas Slovencih je, da se povsod lotimo poslednjih priprav na vedno bolj bližajoči se kongres. Pripravimo krajevne skupine, poskrbimo za gmotne prispevke, ker so stroški ogromni!
Katoliška Cerkev uči. Cerkev je od Kristusa postavljena učiteljica ljudi in narodov. Njena učiteljska oblast obsega ne samo tiste resnice, ki so od Boga razodete ter se nanašajo na dosego večnega življenja, marveč tudi takšne nauke, ki jim je predmet pravilna ureditev razmer na tem svetu. Semkaj spada predvsem rešitev socialnega vprašanja in pravilna ureditev družbe in države tudi v gospodarskem ozi-ru. V tem oziru sta zlasti papeža Leon XIII. in Pij XI. s svojimi socialnimi okrožnicami zanetila luč, ki sveti ne samo na katoliškem, marveč vsesvetskem obzorju. Znano.je, da predsednik Zedinjenih držav Amerike Roosevelt, čeprav po veri protestant, visoko čisla socialne nauke teh dveh papežev ter jih skuša po možnosti izvajati. Nedavno je bil sprejet v parlamentu Zedinjenih držav zakon v prid delavcem. Izdelovalec tega zakona senator Wagner, tudi protestantske vere, je izjavil, da je zamisel tega zakona in pobudo zanj prejel iz socialnih naukov rimskih papežev.
Verske razmere v Nemčiji v luči novih odredb. Državna oblast je izdala odredbo, ki prepoveduje oddajanje verskih obredov in cerkvenih govorov po radiu. Ne samo katoliška Cerkev, marveč tudi protestantska se je doslej posluževala radia, da je omogočila tistim, ki niso mogli v cerkev,
Obrtniško stanovsko zborovanje v soboto, 1. julija, ob 10. uri dopoldne v dvorani Ljudske univerze
r vartye razočaranja
Zato že pri nakupu Aspirin tablet pazite na »Bayern.jev križ, kajti bret tega znaka ni Aspirina.
A S P I R I N
TABISTE
Ogla» r»g. pod i. brolui 32608 od a. XI. I »M
zlasti bolnikom, poslušanje cerkvenih govorov in proizvajanja bogoslužja. Sedaj je državna oblast to prepovedala; kot utemeljitev te prepovedi navaja omenjena odredba, da je radio državna last, država pa ni cerkvena ustanova, da bi propagirala bogoslužje. Druga odredba pa vsebuje prepoved prodaje sv. pisma. V naprej se namreč sme sv. pismo prodajati samo v takšnih trgovinah, ki imajo v zalogi izključno samo verske knjige. Takšnih trgovin pa je v Nemčiji prav malo, v sedanjih razmerah od dneva do dneva manj. Splošne knjigarne bodo smele prodajati sv. pismo le z izrecnim dovoljenjem državne oblasti. Tako se bo ta knjiga vedno teže dobila in bo počasi izginila iz rok ljudstva, kar pomeni poseben udarec zlasti za protestante.
ISSi
Raj višja žična železnica v Evropi
Nedavno so otvorili promet na najvišji žični železnici v Evropi, železnica vozi na Mon-te Rosa z italijanskega ozemlja. Zadnji pilon te žične železnice je zabit naravnost na italijan-sko-švicarski državni meji. železnica vozi do višine 3500 m. Doslej je bila najvišja žična železnica v Evropi železnica na Jungfraujoch v Švici. Ta železnica doseže višino 3400 metrov.
Vatikan ne potrebuje posebnih zaklonišč
Ni še znano, da-li se bodo vaje za zaščito zoper zračne napade v Rimu raztegnile tudi na vatikansko mesto, a tudi Vatikan se bavi z vprašanjem, kako naj bi za papeža in dostojanstvenike svete stolice
25
V mrežah greha
Potem sem začela na ves glas vpiti in bežati proti cesti. Za menoj je pritekel Štefan. V roki je držal samokres, ki se je iz njega kadilo. Ustavil me je ter mi zapretil: ,Če boš komu povedala, da sem ubil Kazimira, tudi tebe ubijem.' Hotela sem mu nekaj reči, a ni pustil, marveč mi je zapovedal: , Sedaj pojdi naravnost domov, jaz bom šel po drugi poti. Jutri zjutraj ob četrt na sedem bodi spet tu.' Jaz sem zaihtela in rekla: ,Štefan, zakaj si ubil Kazimira?' Divje je odvrnil: ,Predolgo je že lazil za teboj. Sedaj boš imela mir pred njim.' Jaz sem jecljaje ponovno vprašala: ,Zakaj si ga ubil?' On je jezno za vpil: ,0 tem niti besede več! Ali hočeš, da tudi tebe ubijem?'... V soboto zjutraj sem šla k smreki. Štefana nisem našla tam. Kazimira si nisem upala pogledati. Odhitela sem. Spotoma sem šla v cerkev in sem molila za njegov dušni mir. Potem sem šla v knjigarno po note za neko deklico, ki je imela za popoldne določeno uro.«
»Ko sem šla iz knjigarne proti domu, sem srečala Štefana, ki me je počakal na koncu ulice, in zapovedal: ,Takoj pojdi k smreki, jaz bom po drugih ulicah prišel za teboj.' Spet sem ubogala, ker sem se bala, da me bo drugače ubil.«
»Ah bi mogli sprožiti samokres?« je vprašal Skanlon.
»Ne verjamem, nikdar nisem poskušala.«
»Poskusite, ali bi mogli napeti petelina!«
Pri teh besedah ji je ponudil samokres.
»Proti temu ugovarjam!« se je oglasil državni pravdnik.
Sodni zbor se je pridružil ugovoru.
Ko je Štefan vse to slišal, se mu je zdelo, da ga čuti varajo. Opazoval je porotnike in videl, kako pozorno so sledili Nininemu pripovedovanju. Srce mu je prevzel strah. Zamislil se je na mesto teh mož in je prišel do prepričanja, da bi tudi on verjel Nini, če je ne bi poznal.
Naslednjega dne so Nino začeli mučiti s križnimi vprašanji. Najprej jo je izpraševal državni pravdnik, potem Kelly. Oba sta se trudila, da bi dobila od nje protislovne izjave. Toda Nina je bila dobro pripravljena in je na vsa vprašanja spretno odgovorila.
Ljudem se je od časa do časa dozdevalo, da prisostvujejo gledališki predstavi, ki so jo igrali Nina, državni pravdnik, Skanlon, Kelly in sodni zbor.
Državni pravdnik: Vi ste se hoteli iznebiti Kazimira, da bi se mogli poročiti s Kmicicem. Da ali ne?
Skanlon: Gospod pravdnik, proti temu ugovarjam !
Sodni zbor: Pridružujemo se ugovoru!
Pravdnik: Ali ste ljubili Štefana Kmicica?
Nina: Da! In ga tudi sedaj ljubim.
Pravdnik: Kako? Tudi sedaj ga ljubite?
Nina: On je edini moški, ki sem ga resničn« ljubila. In če ženska koga enkrat ljubi, ga ne neha ljubiti.
Nesreče
Hudi prometni nesreči. 14 letni ključavničarski vajenec Alojz Brišnik se je peljal na kolesu v Slovenjgradcu na postajo po blago. Na povratku od kolodvora mu je privozil nasproti osebni avtomobil. Ker je vozil fant po napačni strani, je zadel sprednji del avtomobila vajenca v glavo ter mu je zdrobil lobanjo in spodnjo čeljust. Brišnik je bil na mestu mrtev. — Karel Steyer iz Črnca v Apački kotlini si je nabavil novo motorno kolo in je hotel napraviti daljšo vožnjo po Slovenskih goricah. Na ovinku proti Radencem mu je na mokri in z gramozom posuti cesti spodrsnilo, padel je s kolesa s tako močjo, da "si je prebil lobanjo. Nezavestnega so prepeljali v obupnem stanju v bolnišnico v Mursko Soboto.
Huda nesreča mizarskega mojstra. Mizarskemu mojstru Ferdinandu Korenu je odrekla ne daleč od Marenberga po strmi cesti zavora na kolesu. Pri padcu se je pobil na glavi in si je zlomil levo nogo. 32 letnega mizarja so oddali v mariborsko bolnišnico.
Podlegel poškodbi hrbtenice. V mariborski bolnišnici je umrl zadnje dni 29 letni pomožni delavec Lovrenc Cankar, ki je padel pred tedni na Pobrežju z drevesa in si je poškodoval hrbtenico. Cankar se je pustil na bolniški postelji poroči'.:.
Smrt posledica nesreče. V Tinju na Pohorju je pritisnilo izpodsekano drevo na tla 56 letnega posestnika Gregorja Špes. Na znotraj hudo poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je sredi minulega tedna umrl.
Nesreča ob koncu prepovedane vožnje po železnici. Ko je zapustil zadnji četrtek zvečer tovorni vlak glavni mariborski kolodvor in je vozil proti Košakom, so porabili trije moški počasno vožnjo vlaka, da
so poskakali ne dalsč od predora na z železniškimi pragi naloženi vagon, da bi se potegnili brez predpisanih dokumentov preko meje. Bili so trije brezposelni: Ivan Danko s Pobrežja pri Mariboru, Alfonz Lang in Ivan Klaneček, oba iz Maribora, ki so se srečno pripeljali v Spil je. Tam so odklopili en del vagonov in so jih porinili na drugi tir. Pri premikanju je zadel vagon, na katerem je bila pod pragi skrita imenovana trojica, v drugi vagon tako močno, da so se zloženi pragi zrušili in so pokopali pod seboj vse tri moške. Danku je stisnilo tako prsni koš, da je bil takoj mrtev. Alfonz Lang ima zlomljeno nogo in hude notranje poškodbe, le Klaneček je dobil manjše praske. Langa so prepeljali v bolnišnico v Lipnico, Klaneček pa je bil predan naši obmejni policiji. Po izpovedbi Klanečeka, so bili vsi trije namenjeni v Nemčijo, da bi dobili zaposlitev. Ker niso imeli za na pot denarja, eo se skušali pretihotapiti čez mejo.
Otrok utonil v jami. Petletni posestnikov sinko Franc Dajčman iz Z g. Jakob-skega dola se je igral pri z vodo napolnjeni jami želarke Genovefe Lubeževe s tem, da je lovil mlade žabice. Po nesreči je padel fantek v mlako in utonil.
Več ljudi za las ušlo smrti. Pri vedno bolj naraščajočem prometu ne mine skoraj teden, da bi se ne zgodila kaka večja ali manjša nesreča na nezavarovanih železniških prelazih. Od leta 1926 niso skoraj nikjer železniška križišča po deželi na ravnem opremljena z zapornicami. Radi tega se zgodi tam, kjer je blizu prelaza
Delavsko stanovsko zborovanje v soboto, 1. julija, ob 3. uri popoldne v dvorani Ljudske univerze (pri stolnici)
UlilUMM—■
še kak oster ovinek, rada nesreča. Nekatera križišča cest z železnico so prave pasti za avtomobile, na katerih se vedno ponavljajo velike nesreče. Treba se samo spomniti na grozno nesrečo pri Levcu v okolici Celja, ko je zadel vlak ob poln avtobus in je bilo toliko potnikov mrtvih. Pri Rogaški Slatini so kar tri take pasti druga za drugo in je že bilo več nesreč. Prav tako je pri Radencih zelo nevarno križišče. Za las je manjkalo, da se ni pripetila zadnje dni ravno na tem mestu ponovna nesreča. Proti večeru se je vračal s 15 potniki zasedeni avtobus iz Ljutomera proti Mariboru. Na omenjenem mestu, kjer ni pravega razgleda, je zavil avtobus proti železnici, ko jft pripeljal večerni vlak nasproti. Šofer je opazil v zadnjem trenutku strašno nevarnost, je zaokrenil na stran in zaustavil vozilo tik ob tračnicah, ko je vlak že peljal mimo. Zaenkrat je ostalo samo pri prestanem strahu. Dan poprej se je peljal skoro ob istem času trgovec Alozij Fidler iz Gorenje Radgone s svojim osebnim avtomobilom, v' katerem sta bila dva otroka, proti Radencem. Avto je zapeljal na tir, ko se je vlak že bližal. Trgovec je skušal doseči drugo stran, vendar je zadela lokomotiva ob zadnji del avtomobila in ga je treščila proti hribu, kjer je obstal. Avtomobil je bil poškodovan, potniki so pa srečno ušli smrti. Železniška uprava bi morala najbolj prometna križišča zavarovati z zapornicami, da bi življenje onih, ki se vozijo z avtobusi in avtomobili, ne viselo radi napačne šted-nje na niti.
Prometna nesreča. Na Gomilskem je podrla neznana kolesarka triletnega posestniškega sina Danijela Brišnika. Otrok je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo in so ga oddali v celjsko bolnišnico.
Smrtna žrtev železniške nesreče. Pisali smo o železniški nesreči na prelazu v Med-logu pri Celju. Lokomotiva savinjskega večernega vlaka je na tem nevarnem mestu zalotila koleselj, na katerem sta se vo-
se
Pravdnik: Ali veste, da vas čaka smrt, če dokaže, da ste morilka?
Skanlon: Ugovarjam!
Pravdnik Kellyju: Sedaj lahko vi izprašujete.
Kelly: Kje je bil Štefan, ko je streljal?
Nina: Za grmom.
Kelly: Za katerim.
Nina: Ne vem.
Kelly: Kako to, da ne veste?
Nina: Preveč sem bila razburjena in si nisem zapomnila.
Na taka in podobna vprašanja je morala Nina odgovarjati pol dneva. Nazadnje ji je iz nosa začela teči kri, nakar je začela jokati. Občinstvu se ie smilila.
Skanlon je bil ves srečen.
»Jakob Grenhut,« je zaklical zapisnikar.
Mirovni sodnik je prišel iz ozadja in se ustavil pred zeleno mizo. Izpovedal je, da se dobro spominja vsega. Če je treba, priseže na to, da je videl Nino in Štefana, ko sta skupaj šla proti kraju umora.
»Ali ste ju res videli skupaj?« je komedijantsko vprašal Skanlon.
»Da, skupaj!«
Grenhut je med odgovarjanjem ves čas v tla zrl. šele na koncu vsakega stavka je pogledal gor, kakor da bi hotel videti, kak vtis so napravile njegove besede.
»Katerega
dne ste ju videli?« je spet vprašal odvetnik.
»V petek.«
»V petek?« se je licemersko začudil Skanlon. »Ali ste prepričani o tem, da ne v soboto?«
»Prepričan.«
Nato ga je Kelly začel izpraševati. Stavil mu je križna vprašanja, toda zaman. Grenhut je dosledno trdil, da je videl oba obtoženca v petek.
»Ali niste po Skanlonovem priporočilu dobili sedanje službe?« ga je nazadnje jezno vprašal.
»Pač. Poleg drugih me je tudi gospod odvetnik priporočal!« je ravnodušno odvrnil sodnik.
»In ali vaš sin ni dobil šele pred kratkim službe v Skanlonovi pisarni?«
»Moj sin je končal pravo in ...«
»Odgovorite na moje vprašanje,« ga je prekinil Kelly.
»Da!« je odvrnil Grenhut.
»To sem hotel vedeti!« je dodal Kelly.
S tem se je razprava za ta dan zaključila.
Zvečer je Kelly ogorčeno rekel Alojziji:
»Prepričan sem, da se je Grenhut zlagal. V soboto ju je bil videl skupaj, ne pa v petek. Toda kako naj to dokažem?«
Alojzija se je zamislila. Čez čas je spregovorila:
»Če bodo jutrišnje priče izpovedale, da so Štefana v petek videle pri Sv. Roku, bo s tem Gren-hutova izjava ovržena. Ali porotniki ne bodo bolj verjeli več ljudem kakor enemu človeku?«
zgradili primerno zaklonišče. Prav za prav ga ni treba šele zgraditi, kajti palača ima tako zvano »utrdbo Nikolaja V.«, ki so njeni zidovi najmanj tri metre, na nekaterih krajih pa celo pet metrov debeli. V veliki dvorani te utrdbo je prostora za nekoliko sto ljudi. Ta čas hranijo v njej del cerkvenega zaklada. Tehniki menijo, da bi se dal ta prostor samo z majhnimi spremembami zavarovati zoper zračne napade. Zadoščalo bi preurediti dohode in poskrbeti za zračenje.
Uganka
Okrog leta 1880 je neki londonski zdravnik za očesne bolezni operiral nekemu krojaču očesno mreno s tako velikim uspehom, da je pacient kmalu potem lahko mir-
žila Franc Kuder in posestnik Golavšek. Oba so prepeljali po nesreči v celjsko bolnišnico. Franc Kuder je radi prehudih poškodb umrl 22. junija, Golavšeku pa se stanje zboljšuje.
Enajstletni posestnikov sin utonil v Savinji. Silvester Ročnik, 11 letni posestnikov sin na Ljubnem, se je podal popoldne kopat v Savinjo. Dečko je priletel pri skoku v vodo s sencem na skalo in si ga prebil. Radi hudega udarca na glavo je utonil. Ko sta mu pritekli na pomoč mlajši sestrici, je bil že mrtev.
Dva nesrečna padca. Zobotehnik Slavko Šlander se je peljal na motorju čez most iz Št. Pavla proti Gomilskem. Na mostu se je pod motorjem dvignila mostnica in Šlandra je vrglo s kolesa. Pri padcu si je zlomil levo nogo nad kolenom. — Na Arc-linu pri Celju je padel z lipe osemletni sin zidarja Jožek Jošt in je dobil hude notranje poškodbe. Oba poškodovanca so oddali v celjsko bolnišnico.
Na jutranjem avtomobilskem sprehodu smrtno ponesrečil. Boris Jenko, ljubljanski športnik in sin primarija dr. Jenka, se je odpeljal 24. junija z avtomobilom iz Ljubljane na Bled, kjer je prebil večer v veseli družbi. V nedeljo krog druge ure zjutraj se je odpeljal s spremljevalko na kratek avtomobilski sprehod proti Bohinju. Pri obračanju avtomobila na stari cesti, kjer je 20 m visoka škarpa nad Savo, je vozilo zdrknilo v globino. Jenko je med padanjem avtomobila padel iz voza, udaril z glavo ob skalo in je bil na mestu mrtev. Avtomobil je zdrknil v vodo. Jenkova spremljevalka, ki se je le malo opraskala, se je rešila iz voza in srečno priplavala na suho. Jenkova nenadna smrt je za starši hudo zadela ljubljanski športni svet.
Vojaški šofer smrtno ponesrečil. V vasi Gorenja vas pri Trati na Kranjskem se je zgodila 21. junija prometna nesreča, katere smrtna žrtev je postal vojaški šofer Aleksander Dolničar, doma iz Blatne Brezovice pri Ljubljani. Dolničar se je vračal
\\ » » 'i 'i h i/ a // // //
//
/ /
Ne, cefrl ure It lahko poselim!
>
z malim osebnim avtomobilom in je vozil s seboj tudi podnarednika Miloševiča. Ko sta prispela z avtomobilom do kamnoloma v Gorenji vasi, jima je privozil nasproti tovorni avtomobil. Obr. sta vozila pravilno na desni strani. Ker je cesta precej tesna, je Dolničar pritisnil na zavoro, da bi zmanjšal brz:no. Nagel pritisk zavor je povzročil, da so na njegovem avtomobilu počile tri gume, zaradi česar je sunek vrgel vozilo proti bregu, od koder je odletelo preko ceste na levo in se rvekucnilo na travniku. Miloševič je še o pravem času skočil iz avtomobila, medtem ko Dolničar ni imel več časa za rešitev. Hudo ranjenega so potegnili izpod ruševin avtomobila. Dolničar
Veliki mladinski tabor v nedeljo, 2. julija, dopoldne in popoldne na športnem igrišču kluba »Železničar«
/X ^ ^ Gospodje, ki se » sami brijejo,lahko dalj časa spijo! Naravnost čudovito, ka- * ko hitro se človek o-brije, če seje najprej : namazal z NI V EO! Potem je namiljenje ; in britje vprašanje samo nekoliko minut, a obrijetc se brez bole- r čininpoškodbnakoži. Koža ne poka, ne peče • in ne vleče!
je še kazal znake življenja, toda preden je prišel na mesto nesreče poklicani zdravnik, je nesrečnik "s umrl.
Smrt pod lokomotivo. Na železniški progi Ljubljana—Rakek se je zgodila smrtna nesreča. Ne daleč od postaje Goričica je zalotil?, lokomotiva jutranjega ekspres-nega vlaka pomožnega železniškega delavca Jožefa Markoviča iz ptujske okolice na tiru pri delu. Stroj je pognal Markoviča na stran in je obležal z razbito glavo na mestu mrtev.
POŽARI
V noči na 22. junij je že zopet zadela Dravsko polje huda požarna nesreča. Vzrok požara še sicer ni pojasnjen, vendar obstoja sum, da se ja pojavil na Dravskem polju požigalec. Komaj so se podali ljudje iz Hajdoš, manjše vasi pri Slovenji vasi na Dravskem polju, k nočnemu počitku, že jih je prebudil mogočen plamen, kateri je plapolal visoko proti nebu. Preden so utegnili
no opravljal svoje delo. Zdravnik pa je opazil, da krojač ničesar več ne more razločevati, čim mu postavijo knjigo pred oči. Vsi londonski očesni zdravniki so se zbrali, da bi se pogovorili o tem nenavadnem primeru in ga pojasnili. Seveda se niso mogli zediniti in so objavili v listih kratko poročilo o njem. Nato se je javila krojačeva sestra in sporočila, da njen brat — sploh ne zna čitati.. <
Junaške plonirjeve hčerke
V bližini Melbournea v Avstraliji je nedavno prestopila svoje bregove »Reka konjske podkve« in preplavila ozemlje. Ko je prišla znova v svojo strugo, je bilo daleč naokrog vse baltno in uničeno, le veliki kamni so ostali na su-
»To ni gotovo. Ali niste opazili nič nenavadnega na teh porotnikih?«
»Nič. Kvečjemu to, da so precej omejeni videti.«
»To je! Vsi so kmetje in mali trgovci, iz okolice. Meščana ni nobenega med njimi, dasi se je zločin zgodil na ozemlju mesta.«
»To je res čudno.«
»Sicer pa pustiva to in se raje lotiva dela. Najprej bova pisala odvetniku Miskasu. Pišite: ,Dragi Kari! Pusti tistega Griskansa. Zdi se mi, da je zahrbten lažnik. Za obtoženčevo odsotnost itak imamo dovolj prič in če bodo hoteli porotniki verjeti, bodo tudi te priče zadostovale. Jutri se bo odigralo zadnje, odločilno dejanje. Ko boš to pismo čital, bo že vse končano...'«
Za hip se je še zamislil, nato pa dodal:
»Pripišite še tole: .Prosim, povej Lavri, da se najbrž ne bova videla na veselici. Zaradi velike zaposlenosti ne bom mogel od doma.'...«
»Veste,« je rekel čez čas, »Lavra je moja nevesta in če se ne bo naveličala čakanja, dokler spravim nekaj denarja skupaj, bo tudi moja žena.«
Alojzija je prebledela. Odvetnikove besede so jo hudo zadele. S težkim srcem si je skušala predstaviti, kaka mora biti ta Lavra. Zdelo se ji je, da mora biti lahkomiselna, sebična oseba, ki Kellyja niti ni vredna.
18.
Naslednjega dne so nastopile priče, ki jih je bil Kelly prijavil za dokaz Štefanove odsotnosti.
Gostilničar, ki je pri njem Štefan služil, je povedal, da je obtoženec ves usodni petek prebil v gostilni. On sam sicer ni bil ves dan navzoč, a ve, da je Štefan moral biti tam, ker Gasparja, ki je na pol bebec, ni mogel pustiti samega.
Nato so Gasparja začeli zasliševati. Ta je povedal, da je Štefan med dnevom dva- trikrat šel iz točilnice. Enkrat je precej dolgo izostal.
Prodajalka v papirni trgovini poleg gostilne je izjavila, da je Štefan popoldne ob pol štirih bil v trgovini in je kupil časopis.
Voznik sosedne pivovarne je Štefana videl v petek zjutraj in popoldne ob štirih.
Štefanova gospodinja je izpovedala, da je fant kakor običajno točno prišel k obedu, po obedu pa se je dalje časa zadržal v svoji sobi.
Druge priče so izpovedale, da so ga zvečer videle pri žrebanju. Peter je izjavil, da sta po žrebanju popivala.
Štefanova mati je povedala, da je sin precej zgodaj prišel domov. Pozneje je odšel, a se je spet kmalu vrnil. Pogovarjala sta se, nato legla.
Vrsta prič je bila s tem izčrpana.
»Štefan Rmicic!« se je oglasil zapisnikar.
Naposled je napočil trenutek, ki ga je Štefan že ves čas nestrpno pričakoval. Tako naglo je vstal, da je prevrnil stol za seboj. Naposled bo tudi on govoril in prepričal svet o svoji nedolžnosti. Vse je zrlo nanj. Samo Nina je povešala oči.
kaj podvzeti, je že zajel ogenj In vpepelil hišo In stanovanjsko poslopje posestnika Antona Zu-psanič. Plamen je že preskočil na poslopja soseda Franca Kranjca in jih je uničil. Iz treh krajev pribrzeli gasilci so storili vse, da so nesrečo zajezili. S poslopji vred je zgorelo letošnje seno in dve svinji. Skupna škoda znaša 60.000 din, zavarovalnina je neznatna.
Na Spodnji Hajdini pri Ptuju je zgorelo posestniku Mihaelu Ogrinc 20.000 din vredno gospodarsko poslopje.
V Zgornjih žerjavcih je udar strele zanetil požar, ki je vpepelil Rokavčevo domačijo.
Pri Sv. Ani v Slov. goricah je pogorelo poslopje posestniku Alojziju Domanjko.
Razne novice
Posrečeni prvi potniški polet iz Amerike na Francosko. Dne 20. junija je bil srečno zaključen prvi redni potniški polet med Združenimi ameriškimi državami ter Francijo v velikem vodnem letalu »Atlantic Clipper«. Polet iz Port Washingtona v Ameriki do Marseja v južni Franciji (ker ni še dovoljena letalom pot čez Španijo, nastane ovinek 600 km) je bil dolg 7000 km in prevožen v 29 urah in 49 minutah. V letalu je bilo pri prvem poletu 18 mož posadke pod poveljstvom kapitana Culberstona in 18 opazovalcev, med temi 12 časnikarjev z eno žensko, 4 radijski poročevalci in 2 zastopnika letalske družbe. Reden zračni promet med Ameriko in Francijo je bil vzpostavljen 24. junija. Prevoznina stane v našem denarju 13.000 din. Omenjeno progo bodo priključili nadaljnji zvezi iz Amerike čez Azijo v Evropo. Tako se bo možno v nekaj dneh z redno letalsko zvezo peljati okoli zemlje. Od Njujorka bi šla proga proti zahodu najprej do San Francisca, od tam čez Tihi ocean v Hongkong na Kitajskem, nato pa preko Saigona, Kalkute, Beyrutha spet nazaj v Marsej na Francosko.
Društva! Za tombolo kolesa, motorji najceneje pri Šket, Vransko!
Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico priredi 8. in 9. julija romanje v Slov. Lura — Rajhenburg. Odhod bo v soboto ob 9.15 z glavnega kolodvora. Ob 8 bo v stolni in mestni župni cerkvi sv. maša. Vsem udeležencem, kater: so vplačali pri prijavi samo 5 din, javljamo, da si morajo na vstopni postaji kupiti vozno karto do Rajhenburga in rumeno izkaznico K-13, ker brez te ne velja polovična vožnja. Kdor se želi romanja še udeležiti, se naj prijavi vsaj do 1. julija pri g. predsednici Bauman Katarini, Tržaška 1. Marijini častilci, pohitite, dokler je še čas! — Odbor.
Banovinska kmetijska šola Sv. Jurij ob j. ž.
prične 15. septembra novo šolsko leto, ki bo trajalo 11 in pol meseca, končalo torej 31. avgusta 1940. Lastnoročno pisane prošnje za sprejem je do 1. avgusta vposlati upravi šole. Prošnji, opremljeni z 10 din banovinskim kolkom, je priložiti: krstni list, domovnico, nravstveno in zadnje šolsko spričevalo ter obvezo staršev, z banovinskim kolkom za 4 din, da bodo krili stroške šolanja, v kolikor na nje odpadejo, ter izjavo, da bo njihov sin ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa, da povrnejo zavodu prejeto podporo iz javnih sredstev. Oni, ki žele banovinsko podporo, naj prilože uradno po. trdilo davčne uprave o višini davkov in velikosti posestva. V prošnji je tudi navesti točen naslov in zadnjo pošto. — Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, dovolj razviti, najmanj 16 in največ 25 let stari, ki so z dobrim uspehom dovršili osnovno šolo. V svoji prošnji se morajo zavezati, da bodo natainčno izpolnjevali svoje dolžnosti in se podredili zavodovim predpisom. — Vsi gojenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Oskrbovalnina znaša 100 do 300 din mesečno po premoženjskih razmerah prosilca. K celotni oskrbnini 300 din prispeva kr. banska uprava za vsakega gojenca primeren znesek, odmerjen po gospodarskem stanju staršev. Pa tudi okrajni kmetijski odbori dovoljujejo revnejšim prosilcem podpore. — Sprejeti bodo v prvi vrsti kmetski sinovi, za katere se predvideva, da bodo ostali na kmetijah kot bodoči gospodarji.
Ali si že obnovil naročnino?
Kmečka zveza je preselila svojo glavno pisarno v Ljubljani na Tyrševo (Dunajsko) cesta 38, to je v pritličje zgradbe Zadružne zveze, blizu kolodvora. Telefon je dosedanji: štev. 49-76.
Sanatorij v Mariboru, Tyrševa 19, prej Gospo« ska, telefon 23-58, je najmoderneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba I. razreda 120 din, II. razreda 80 din. Vodji. speciaUst za kirurgijo dr. Cernič.	964
Obžalovanja vredni slučaji
Pojasnjen vlom. Dne 21. junija je bilo v Ljubljani vlomljeno v Tavčarjevi ulici v prodajalne prostore tvrdke »Englebert guma«. Odnešena je bila ročna blagajna s 17.000 din gotovine. Mariborska policija je prijela 30 letnega krojaškega pomočnika Franca Karlovšeka, rodom iz Trbovelj, ki je poklicen tat ter vlomilec. Njegov pajdaš je 18 letni avtomehanik Dragotin Si-pov iz Okučan v Slavoniji. Prijeta sta veliki vlom pri omenjeni tvrdki priznala in so ju predali ljubljanski policiji.
Delavec kradel gospodarju in tovarnarju bučno olje. Ivan Hochmuller, lastnik tovarne za izdelovanje bučnega olja v Mariboru v Taborski ulici, je opazil, da mu izginja olje iz tovarne. Opazovanje popi-vajočega in pri njem zaposlenega delavca Furmana je ugotovilo, da je ravno ta tat. Ko so Furmana še zasačili pri tatvini, so tudi dognali, da je prihajal v noči v tovarno s ponarejenimi ključi ter odnašal z oljem napolnjene posode. Po toVarnarjevi ugotovitvi ga je okradel Furman v teku dveh let za 6000 din. Ukradeno bučno olje je prodajal gostilničarjem po 10 din liter. Nepošteni delavec je bil po zaslišanju na1 policiji predan sodišču.
Požigalca prijela policija. Radi požiga je zasledovalo sodišče Jožefa Vajsa iz Sto-perc pri Rogatcu. Te dni je bil imenovani aretiran v Mariboru in je priznal, da je požgal v noči na 11. marec v Stopercah imetje svojim sorodnikom iz maščevanja, ker so več podedovali kakor on. Po zločinu se je potepal nekaj časa okrog, dokler ni dobil zaposlitve v Mariboru.
Najprej je odgovarjal na Kellyjeva vprašanja, ki mu je hotel olajšati pripovedovanje. Štefan se ni dolgo oziral na zagovornikova vprašanja. Po svoje je hotel povedati vso zgodbo.
Povedal je, kako je ljubil Nino in si na vse načine prizadeval, da bi jo čimprej mogel poročiti. Zanikal je, da bi se bil spri s Kazimirom. Rada se sicer nista imela ter sta se tuintam sporekla, toda sovraštva ni bilo med njima. Povedal je, da je zaradi Nine celo svoje delo zanemarjal. Opisal je, kako je iskal tako zaposlitev, da bi se čimprej osamosvojil. Natančno je pripovedoval o tem, kaj je delal usodnega dne. Zjutraj je odprl točilnico in v njej delal ves dan, izvzemši običajne ure počitka. Zvečer se je odpeljal v Pikerton. Šel k Nini. Njena mati mu je povedala, da je hči s Kazimirom odšla. Potem je odšel k svoji materi. Pozneje je bil v gostilni in je tam prisostvoval žrebanju za uro. Nato sta s Petrom popivala. Iz gostilne je šel domov. Z materjo sta se nekaj časa pogovarjala, potem je legel spat in je trdno spal, dokler ga zjutraj ni prebudil Ninin glas.
Medtem ko je Štefan govoril, se je začelo mra-čiti in v sodni dvorani so prižgali plinske luči. Od zunaj je dež bil po oknih. Štefan se je pomirjen vrnil v celico. Prepričan je bil, da bodo morali porotniki v polni meri upoštevati njegovo izpoved. Mati, Alojzija in Kelly go delili njegovo prepričanje.
Naslednjega jutra so Štefana postavili v ogenj
križnih vprašanj. Najprej ga je izpraševal državni pravdnik. Spet in spet je hotel slišati isto, kar je Štefan že povedal in je pri tem spravil obtoženca v protislovja. Štefana je to postopanje razburilo in je od časa do časa jezno pripomnil: ,To sem že povedal.' Pravdnik ga je vsakokrat mrko zavrnil: ,To vas nič ne briga, kaj ste že povedali. Kar zahtevam, to morate storiti.'
Za pravdnikom je Skanlon prišel na vrsto. Kar je ta storil, ni bilo izpraševanje, marveč najhujše trpinčenje. Štefan si ga je še dolgo potem predstavljal kot v človeško podobo skritega hudiča, ki ga je s satansko naslado mučil. Nešteto vprašanj mu je stavil. Kaj misli s tem, da je v petek ves dan delal ? Ali ni šel k obedu? Ali med dnevom ni bil na stanovanju? Zakaj? Da bi spal? Ali v petek popoldne ni bil dalje časa odsoten? Ali se ni peljal v Pikerton? Ali ni bil že v petek zjutraj v mestu, da bi pripravil vse potrebno za Kazimirov umor? Ali ni sledil Nini in Kazimiru? Ali ni ustrelil Kazimira in se potem vrnil v gostilno, da bi s tem dokazal, da ni bil udeležen pri umoru in bi mogel vse zvrniti na to ubogo, zapuščeno deklico? In ali zvečer ni šel h Kazimiru, da bi mu prerezal vrat? In ali potem ni šel v gostilno z namenom, da bi ga tam videli in zanj pričali.
(Dalje sledi)
DARUJTE ZA PROSVETNI DOM NA
PREVALJAH V BLAGU Al J DENARJU!
hem. Sestre Mollie, Elizabeta in Nellie Milte, katerih oče ima posestvo ob reki, so se spravile na delo, da napravijo nekaj reda. Dekleta pa so doživela neprijetno presenečenje. Vsepovsod so se plazile izpod kamnov kače in sikale vanje. Sestre pa niso zaman pionirjeve hčerke. Pogumno so pobirale kamne in jih začele metati v kače. Ko so po opravljenem delu preštele rezultat nenavadnega »lova«, so ugotovile, da so pokončale 304 kače!
Kratek postopek
V nekem laboratoriju so napravili poskus, koliko časa preteče od striženja ovce do izgotovlje-mega sukna. To postopanje je mogoče opraviti v 130 minutah ali dveh dobrih urah.
KoJ po vlomu zasačen od stražnika. V
Mariboru v Trstenjakovi ulici je opazil Btražnik pri nočnem ogledu, da je ubita Sipa na bufetu Irme Ločnik. Zastražil je izhod in pozval mimoidoče, da so poklicali pomoč iz stražnice. Ko je bil bufet obkoljen in je od policije privedena lastnica odklenila vrata, so našli pod pultom skritega 16 letnega Ivana Korpar ja z Meljske-ga hriba. Prijeti je priznal vlom hi povedal, da je večji del plena podal skozi okno tovarišema, katera sta zbežala ob prihodu stražnika.
Novo motorno kolo ukradeno. Z dvorišča hiše v Kocljevi ulici 18 v Mariboru je bilo ukradeno trgovskemu potniku Evge-nu Železen novo, 10.000 din vredno motorno kolo.
Nepošten delavski tovariš. Tik nemške meje v Dobji vasi so prijeli orožniki štiri moške, kateri so se nameravali pretihotapiti preko meje, da bi na nemških tleh dobili zaposlitev. Eden od aretiranih, neki Luka Žonta, je prijavil orožnikom, da mu je zmanjkalo iz poselske knjižice 50 mark. Orožniki so tri Žontove tovariše preiskali in so odkrili pri Francu Pungerčarju iz Trebelnega na Dolenjskem v čevlju skrit bankovec za 50 mark. Tata so predali sodišču, ostale tri pa so izpustih.
Sejmarju ukradli vola. Na živinskem sejmu v Ptuju je kupil posestnik Matija Verhovšek iz Lancove vasi vola za 3000 din. Na povratku je stopil v gostilno na Ormoški cesti v Ptuju in je privezal vola pred krčmo. Ko je hotel Verhovšek po pokrepčanju nadaljevati pot proti domu, ni bilo vola nikjer.
Vlomi brez konca in kraja. Celje in okolica sta postala v .zadnjem času torišče nevarnih nočnih srak in tolovajev, ki si izbirajo vedno nove žrtve. V noči na 22. junij je dobila trgovina Olge Suše na Krekovi cesti, 15 minut od Ocvirkove krčme, kjer se je zgodil dvojni roparski umor, o katerem poročamo v današnji številki, ne-zaželjen obisk. Vlomilec je odnesel 100 din gotovine, za 3000 din boljšega tobaka in za 3000 din manufakturnega in špecerijskega blaga.
Ljubosumnost vzrok dvojnega zločina. Na stopnišču hiše na Starem trgu 11 a v Ljubljani je pričakal 27 letni Anton Mehlin frizersko pomočnico Anico Rebolj, doma iz Raven v občini Mlinše pri Litiji. Ker se Anica ni marala zmeniti za njegovo ljubezen, je potegnil samokres in je ustrelil najprej njo, potem pa še samega sebe. Reševalci so odpeljali oba v bolnišnico. Anica je umrla radi strela v trebuh, Mehlin pa si bo še opomogel s kroglo v glavi.
Jznred sodišča
Slovenska Kraiina
Zaslužena kazen. Celjsko okrožno sodišče je obravnavalo 24. junija primer umora in nagovora k umoru za nagrado 1000 dinarjev. 35 letni posestnik Karel Polšak iz Sotenskega v Šmarju pri Jelšah je nagovoril 25 letnega posestnikovega sina Jožefa Vrbovšeka iz Sotenskega, da je za nagrado 1000 din umoril s strelom v trebuh 20. maja zvečer Polšakovega hlapca Franca Jereba. Z umorom se je hotel Polšak polastiti Jerebovih prihrankov v znesku 7000 din. Karel Polšak je bil obsojen na dosmrtno ječo, Jože Vrbovšek pa na 20 let ječe.
6000 udeležencev na mladinskem taboru v Murski Soboti
Zadnjo nedeljo se je vršil v Murski Soboti veličasten mladinski tabor, katerega se je udeležilo 6000 ljudi Mladina je sprejela glavnega govornika g. ministra dr. Miho Kreka pred cerkvijo v Soboti, od koder se je razvil sprevod proti parku, kjer je bila služba božja na prostem. Sprevod so otvorili kolesarji, za temi sta igrali dve godbi, sledila je naša mladež z 20 prapori in ljudske množice. Sv. mašo je opravil ob asistenci g. dekan Krantz. Med službo božjo je prepeval narod cerkvene pesmi.
Mladinsko zborovanje je otvoril predsednik so-boškega Prosvetnega društva g. Janko škraban s pozdravom na g. ministra dr. Kreka, poslanca Bajleca, glavarja Bratino in druge. Nastopil je navdušeno pozdravljen g. minister dr. Krek, ki je omenil uvodoma, da praznuje v prestolici Slovenske Krajine, katero sta posvetila s svojim delom sv. Ciril in Metod, že v Jugoslaviji rojena mladina svoj praznik. Ta mladina hoče zdaj in za bodoče živeti po naukih krščanske vere. Nato je govoril g. minister o nalogah današnje mladine in je izrazil upanje, da bo ta tabor dal pobudo za razširjenje prosvetnih organizacij po vsem Prekmurju.
Za g. ministrom je govoril poslanec g. Bajlec, za njim zastopnica dekliškega krožka Gizela Koudela in predsednik Fantovskega odseka Franc Kerec. Po lepo uspelem taboru je prisostvoval g. gradbeni minister gasilskim vajam in mimohodu.
Murska Sobota. Letos je odšlo okrog 13.000 Prekmurcev in Medjimurcev na sezonsko delo v Nemčijo, Francijo in v Vojvodino. Največ jih je v Nemčiji, In to približno 10.000. Kljub tako velikemu številu se na borzi dela še vedno oglašajo novi prosilci, ki bi radi šli na sezonsko delo, a njih prošnje ne morejo biti uslišane, ker je število izčrpano. — Pred dnevi je neki motociklist tako nesrečno padel, da je z razbito glavo oble. žal v nezavesti, zato so ga spravili v bolnišnico, kjer se je zavedel šele po šestih urah. — Prejšnji teden je neki delavec padel s tovornega avtomobila, ki je bil naložen z lesom, s tako silo, da je dobil na glavi občutne poškodbe. Nesreča se je zgodila radi tega, ker je šofer na glavnem trgu avto naglo ustavil, na kar delavec ni bil pripravljen. — Akademsko društvo »Zavednost« je dobilo od g. prelata dr. Slaviča lepo število knjig ki jih bodo imeli člani na razpolago. G. prelatu najlepša hvala za darilo in pozornost!
Turnlšče. Naša sirotišnica oskrbuje 21 siromašnih in zapuščenih otrok. čč. sestre vzgajajo te male sirote z največjim požrtvovanjem in s pravo ter iskreno ljubeznijo, a primanjkuje jim materialnih sredstev, zato jim priskočite s podporo na pomoč! Za vsako malenkost so hvaležne ter bodo skupno z malčki molile za svoje dobrotnike. — Prejšnji teden je imela naša krajevna JRZ občni zbor, katerega se je udeležilo precej članov. Za predsednika je bil izvoljen g. Horvat Štefan od Lipe. — Dne 18. junija smo praznovali v kapelici sv. Antona »Antolinsko prošče-nje«, katerega je žal zelo motil dež, a nekateri fantje so po stari navadi preizkušali svoje moči.
Martjanci. Nekemu našemu rojaku se je zgodila precejšnja nesreča. Pri nabiranju češenj ge mu je zvrtelo v glavi in Je padel tako nesrečno* da so ga morali prepeljati v bolnišnico hudo ra-> njenega.
Ivanovci. Pred kratkim je zgorel čebelnjak posestnika Kološa Nikolaja. V čebelnjaku je bilo 32 panjev (rojev) čebel, ki so vsi postali žrtev besnečih plamenov. Skupno s čebelnjakom je zgorel tudi skedenj, precej gospodarskega in poljskega orodja ter nad 500 kg slame. Skupna ško. da, ki je krita z zavarovalnino, se ceni na 15.000 dinarjev. Verjetno je, da je požar nastal po neprevidnosti.
Gaberje. Ni še dolgo od tega, ko smo na tem mestu poročali o uboju Biro Franca, katerega je v prepiru udaril Lebar Franc tako nesrečno, da je bil Isti takoj mrtev. Ubijalec je za svoje dejanje, ki ga je storil v pijanosti, bil obsojen od okrožnega sodišča v Murski Soboti na štiri leta robije in na izgubo častnih pravic za dobo treh let. Kazen je skesano sprejel.
Andrejci. Prejšnjo nedeljo po 10. uri zvečer j« izbruhnil požar v stanovanjskem poslopju posest-nice Vaš Line. Vnele so se namreč saje v lesenem dimniku, ki je bil kmalu ves v ognju. Od tam se je ogenj razširil z bliskovito naglico tudi na ostalo leseno in s slamo krito poslopje, ki je do tal pogorelo. S hišo je zgorelo tudi gospodarsko poslopje z vsem orodjem, ki se je v njem nahajalo. Lastnica je s pomočjo soseda v zadnjem hipu komaj rešila živino in iz sobe nekaj najvažnejših predmetov, a vse drugo je postalo plen ognjenih zubljev. Škoda je precejšnja in je le deloma krita z zavarovalnino.
Bistrica. Prejšnjo soboto je prinesel na Raz-križje neki človek prodajat revolverje. Tam je enega vpričo priletnejšega fanta Pintarič Franca preizkušal in se mu je pri tem zgodila nesreča, da je fantu prestrelil čreva, radi česar so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer so mu zdravniki skušali rešiti življenje, a je bil njihov trud zaman ter je fant kmalu umrl. Naj počiva v miru, a preostalim naše sožalje!
Mož li fena žrlii roparsfccga napada
V Celju in po okolici se je zgodilo v zadnjem času več zločinov, kateri kažejo, da straši tamkaj okrog tolpa tolovajev, ki ogrožajo življenje in imetje v nočeh mirno počivajočih ljudi.
Najbolj pa je razburil Celjane in okoli čane kar dvojni roparski umor v Medlo-gu pri Celju. Tamkaj sta imela v najemu gostilno pri Levškem mostu 47 letni An-
Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe zaradi tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi več-tedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno ena čaša »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku.
Ogl. reg. S. br. 30.474/35.
ton Ocvirk in njegova 42 letna žena Roza-lija. Usodepolno noč je bil zadnji gost v Ocvirkovi krčmi Fr. Veselak. Krog devetih zvečer se je vrnila domov Ocvirkova 20 letna rejenka Julijana Terčič iz Makol. Ko je covečerjala, se je poslovil Franc Veselak in Julijana se je podala spat na skedenj, kamor jo je po navadi zaklenila gospodinja. Kake pol ure pozneje je čula Julijana lajež psa, odjeknil je prvi strel in pes je utihnil. Kmalu za tem je bilo slišati iz hiše šest strelov in klicanje na pomoč. Za tem je vsa prestrašena rejenka slišala samo še premetavanje in ropot po hiš", ki je trajal do prvega svita. Na vse zgodaj je sporočila Julijana nočne dogodke sosedu. Radi zaklenjenih vrat gostilne so ubili sosedje okno in so prišli n». t»
način v gostilniško sobo, po kateri je bilo vso prebrskano ter razmetano. Poslali so po orožnike, ki so stopili v spalnico, ki je bila vsa okrvavljena in na tleh pred posteljo sta ležala ustreljena oba Ocvirkova z zevajočimi ranami od krogel na glavi in po telesu. Trupli sta ležali z obrazom navzdol drug poleg drugega tesno ob zidu, pokriti z rjuhami in žimnicami.
Zločinci so prišli v hišo skozi podstrešno okno, kojega nevzidano mrežo so odmaknili s kolom. Na steni ob oknu je dobro poznati odtise blatnih rok in v mokrih tleh stopinje.
Ko je pregledala sodna komisija dejanski stan, so trupli odpeljali v mrtvašnico, kjer je bilo izvršeno raztelesenje.
ali rafni
Ljutomer. Umrla je nagle smrti Babnik Antonija v 80. letu starosti. Blagopokojna je bila sestra ministerialnega svetnika in predsednika višjega sodišča g. dr. J. Babnika v Ljubljani in Ludovika Babnika, prvega slovenskega župana ljutomerskega. Svojo hišo v mestu in posestvo je rajna sporočila čč. šolskim sestram v Maribo-
Pri lenlvostl črev In slabem želodcu z nerazpo-loženjem za jed zaradi zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Jose-fova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje.
Ogl. re«. s. br. 30.474/35.
ru v svrho ustanovitve gospodinjske šole in otroškega vrtca, kar bo za Ljutomer in okolico velikega pomena. Pokojna je bila nadvse verna, milosrčna in vzorna gospodinja. Naj ji sveti večna luč! — žalujočim naše sožalje!
Zdole pri Videm-Krško. Umrla je Katarina Zupančič, stara 77 let. Rajna je bila nad 25 let naročnica »Slov. gospodarja«. Bila je pa tudi zavedna narodnjakinja in priljubljena pri vseh svojih znancih, zato je bil tudi prav lep njen pogreb 18. junija. Bila je skrbna mati šestim otrokom, od katerih se nahajata dva sina že 20 let v Franciji, mlajša hčerka pa poldrugo leto. Zelo je želela videti svoje otroke letos v avgustu, kakor so se domenili, ali neizprosna smrt je to svidenje prekrižala. Bog daj, da bi se njene želje uresničile na onem svetu! Blagopokojno Katarino bomo ohranili v lepem spominu. Počivaj v miru! — žalujočim naše sožalje!
Mni€!@walceiii ni Irena plscafi prcisiielucil^ tiavKo!
Kmetovalci so oproščeni prometnega davka pri prodaji lastnih pridelkov, med katere se šteje tudi les, najsibo stoječ ali ¡v Modih. Prav tako so oproščeni prometnega davka kmetovalci, ki prevažajo n. pr. gramoz in drugo, če se stalno ne pečajo s tem delom. Po gornjem torej kmetovalcem ni treba plačati prometnega davka, če prodajajo svoje pridelke, kot sadje, poljske sadeže itd., bodisi na drobno ali na debelo, v mestu ali na deželi. Podvrženi. so le n. pr. v mestih mitnini, to je davku, ki ga nalaga mestna občina.
Vsak, kdor se hoče poslužiti oprostitve prometnega davka, mora dokazati: 1. da kupčuje res s svojimi pridelki, kar mu potrti. pristojna občina; 2. da je kmetovalec, kar dokaže po tolmačenju ministrstva
financ za leto 1938 s tem, da je oproščen plačevanja zgradarine. Za plačevanje prometnega davka se torej po tolmačenju ministrstva financ za leto 1938 pojm kmetovalec tolmači prav tako kot za plačevanje zgradarine. Oprostitve zgradarine in s tem tudi prometnega davka je pa deležen oni, čigar zemljišče nima nad 50.000 din katastrskega čistega donosa, in ki sam ali s svojimi rodbinskimi člani obdeluje svojo ali v zakup vzeto zemljo, oziroma, ki je kot kmetijski delavec v službenem razmerju, če se ne bavi trajno z nobenim drugim poklicem. Za kmetovalce se torej ne morejo smatrati oni, ki se bavijo trajno s trgovino, obrtom ali drugim pridobitnim poslom.

G. minister Franc Snoj na mladinskem taboru v Zagorju. Minister Franc Snoj je bil zadnjo nedeljo glavni govornik v svojem rojstnem kraju v Zagorju ob Savi na lepo obiskanem mladinskem taboru. G. minister je bodril našo mladino, naj se drži načel, katere je prejela od svojih velikih učenikov in voditeljev, oklene se naj ljubezni do domovine, naj zvesto služi veliki ter
ponosni naši državi in naj ljubi mladega vladarja Petra II. Navduševalne besede g. ministra je
sprejela mladina z največjim navdušenjem.
*
Rečica ob Savinji. Katoliško izobraževalno društvo je preložilo svojo tombolo na konec julija, odnosno na začetek avgusta. Dan tombole bo pravočasno objavljen.
Dopisi
| Ruše-Smolnik. Smolniška nedelja, ki se redno obhaja prvo nedeljo julija, se letos radi mladinskega tabora, katerega se udeležijo skoraj vse paše mlade moči, preloži na drugo nedeljo, to je na 9. julij. Sv. opravilo bo ob 10. — Ruška cerkev se je aprila in maja lepo prenovila. Izginile po razpoke na oboku, ki so žalosten spomin na požar- leta 1779 in na potres leta 1895; ves obok, jprelepi okraski in nežne slike na oboku in na Stenah so se deloma obnovili, deloma prenovili, tako da se cerkev zdaj kaže v svoji resnični lepoti. Občudujemo veliko mojstre, ki so ustvarili to prekrasno j?02je ffvetišče. Iz srca smo hvalež-
ni dobrotnikom, ki so omogočili prenovitev Marijinega doma. Verniki od blizu in daleč bodo ruško cerkev odslej še rajši obiskovali.
8t. Peter pri Mariboru. Drugo nedeljo v mesecu so imeli naši mali lepo slovesnost prvega sv. obhajila. Skupno je pristopilo prvič k mizi Gospodovi 84 dečkov in deklet obeh tukajšnjih šol. Po cerkveni slovesnosti so bili vsi pogoščeni. — Pretečeni torek se je vršila pri nas kanonič-na vizitaclja in skušnja iz verouka. — Ko se je mudil pri nas vseuč. profesor dr. Štele, je v naši itak lepi župnijski cerkvi odkril dve veliki oljnati sliki, ki sta delo znanega slovenskega sli-
karja Mencingerja in predstavljata lepo vrednost. — Z delom smo precej zaostali, ker na« je motilo vedno deževje. Sadna letina ne bo» takšna kot se je pričakovalo. Velik del sadeža je že odpadel. — šempeterčanl se bomo v pre-. cejšnjem številu udeležlU romanja k Mariji v Rajhenburg — na mladinski tabor v Maribor nas bo pa kar procesija.
Sv. Jurij v Slov. goricah. Vsak teden nas priljubljeni »Slov. gospodar« prinaša dopise iz vseh krajev naše lepe Slovenije, kar je dokaz, kako razširjen je. Tudi v naši fari je najbolj razširjen. Dobivamo sicer tudi drage liste, pa so v znatni manjšini. Tako je tudi prav, saj brani »Slov. gospodar« že nad sedemdeset let naše svete narodne pravice. Deževno vreme junija meseca je mnogo škodovalo pridelkom in ljudje ne vedo, kaj bo kaj s košnjo. Hvala Bogu, doslej smo bili obvarovani toče, ki je že prav resno strašila. Letina še nekam dobro kaže, le žito sta dež In veter povsod pomandrala in bo pridelek bolj slab. — Na prosvetnem polju smo pridno na delu, zlasti dekliški krožek in fantovski odsek živahno delujeta, za kar gre zahvala g. kaplanu, ki se vedno in povsod trudi, da vzgoji mladino v narodnem in katoliškem duhu. V Maribor na mladinski tabor nas pojde precej. Tam se nas bo zbrala armada in pokazali bomo vsem, da so nam svete slovenske in katoliške pravice In tudi naša jugoslovanska meja. Stojimo in bomo stali na braniku slovenskega naroda. V Imenu šent_ jurčanov kličem vsem: Slovenci, vsi na naš tabor v Maribor!
Ljutomer. V nedeljo je pri rani sv. maši že drugič poveličeval cerkveno petje s svojim dobro izurjenim mešanim zborom pod vodstvom g. učitelja Kuharja iz šafarskega (Razkrižja). Posebno učinkovit je bil tenorski solo g. učitelja Zuneca, ki je zapel z umetniškim zanosom primeren spev. Ce ne smete v Razlcrižju peti slovenski, pa le še pridite k nam!
Šlrigova pri Ljutomeru. Dne 16. junija smo imeli kar dve nesreči, in sicer gostilničar Dimi. trovič Mirko je tako nesrečno padel s kolesa, da so ga morali takoj prepeljati v bolnišnico. Mladenič Pintarič Franc se je pa z nepravilnim ravnanjem samokresa ustrelil v trebuh. Po prvi zdravniški pomoči so ga prepeljali v bolnišnica v Mursko Soboto, kjer pa je naslednji dan poškodbi podlegel. Pripeljali so ga zopet domov ter pokopali na domačem pokopališču. Naj počiva v miru, njegovim domačim pa naše sožalje! — Zadnji čas nas hočejo priseljenci prepričati, da smo Hrvatje. V dokaz za to so nam prinesli a Hrvatske h-vaško zastavo ter z njo manifestirajo. Obenem so nam prepovedane naše slovenske pesmi, ki smo jih mi, naši očetje, dedi in pra-dedl prepevali; vsiljujejo pa nam štokavsko hrvaščino. Tudi so nas pozvali, češ, če nam nI po volji v štrigovi, naj se preselimo v Ljutomer, Tem tujcem-priseljencem odgovarjamo: Ml, Id smo domačini, na lastni grudi rojeni in od naših mamic v štrigovi vzgojeni, smo popolnoma zadovoljni in se držimo načel, katerih so nas naučili naši starši. Priseljenci pa, ki jim m za našo materino besedo, ki nam ne bi hoteli priznati naših podedovanih pravic, pa naj se izselijo in gredo, odkoder so prišli.
Poljčane. Na praznik sv. Petra in Pavla bo obhajal naš starosta Bohak Peter, bratranec pokojnega g. dekana-Bohak Franca, svoj god ia rojstni dan. Izpolnil bo namreč osemdeseto leto, Poljčančani ne pustimo tak redek slučaj kar tako mimo nas iti. Lansko leto je s svojo ženo obhajal zlato poroko. Njegovo življenje ni bilo a rožcaml postlano, pač pa spremljano z boleznijo in različnimi nezgodami v družini. Zanimivo g« je poslušati, ko pripoveduje, kako je 8. decem«
bra 1881 stražil na Dunaju goreCl Ringt^f.ter, kako so se vojaki bali za svojega obersta Kl-narta, ki se je tudi udeležil predstave, pa vtndar pravočasno zapustil gledališče. Želimo jubiiantu zdravje, da bi čil in zdrav dočakal še deveti križ!
Brasiovče. V predzadnjem »Slov. gospodarju« Je bila pomota v datumu dneva tombole, katera po vrši pravilno dne 23. julija, katero priredi občinski stavbeni odbor pri novem ubožnem domu v Braslovčah. Za tablice, ki so po 2 din komad, ee lahko dobijo lepi dobitki, kot n. pr. metorno kolo, tri moška in dve ženski kolesi, sežer.j bu-
kovih drv, blago za moško in žensko obleko in veliko drugih dobitkov. Ker je čisti dobiček namenjen za kritje stroškov za novi občinski ubož-ni dom, se nakup tablic toplo priporoča. Za stavbo so doslej darovali: kr. banska uprava 4000 din, obe posojilnici v Braslovčah po 1000 din, trgovina Krašovee 1000 din, trgovina P. Maršič 500 din in Kmetijska zadruga. Odbor se vsem najlepše zahvaljuje kot tudi vsem drugim, ki eo s prispevki v lesu, z vožnjami in delom kakorkoli pripomogli, da se je ta prepotrebni dom tako kmalu postavil.
Novice iz drugih držav
Skupno poveljstvo v primeru vojne. Italijansko letalstvo bo za slučaj vojne postavljeno pod po-' veljstvo nemškega maršala Goringa. Tudi obe kopni armadi bo vodilo nemško poveljstvo, le vrhovno vodstvo mornarice pripade Italijanom.
Zopet poostren položaj v luki Svatov. V an-gleško-japonskem sporu so po našem poročilu spredaj popustili Japonci in so ukinili saporo nad pristaniščem Svatov. Po najnovejših poročilih pa morajo vse tuje ladje, ki hočejo pristati v luki Svatov, svoj dohod napovedati 24 ur poprej in se morajo podvreči temeljitemu pregledu. Iz Svatova so preskrbovali Angleži z živili svojo kolonijo Hongkong, ki je odrezan po za-pedbi Kantona po Japoncih od ostale Kitajske.
Japonci bi radi zasedli Mongolijo. Med političnimi vestmi poročamo, da je prišlo do bojev v zraku in na kopnem ob mandžurski meji med Rusi in Japonci, kateri bi se radi polastili Mongolije. Po poročilih iz Moskve trajajo ob mandžurski meji že mesec dni hudi boji v zraku in na zemlji. V bojih 22. in 24. junija je bilo sestreljenih 56 japonsko-mandžurskih ter 14 mongolskih in sovjetskih letal. V zračnih bitkah na mandžursko-mongolski meji je sodelovalo čez 300 sovjetsko-mongolskih in japonsko-mandžurskih letal. Japonci so imeli 400 mrtvih ter mnogo ranjenih.
Í
Smrt zlatomašnika
V visoki starosti 79 let je v Gospodu zaspal v bolnišnici usmiljenih bratov v Vrbju pri Žalcu g. Martin U1 č n i k , zlatomašnik in duhovni svetnik. — Blagopokojni se je rodil 20. avgusta 1860 v župniji Sv. Peter pod Sv. gorami. Mašniško posvečenje je prejel leta 1886. Kaplanoval je po raznih župnijah in bil dolga leta župnik pri Sv. Florijanu v Doliču. Rajni je bil goreč duhovnik in se je veselil na vseh službenih mestih izredne priljubljenosti pri duhovnih tovariših in vernikih. Delavnemu in zaslužnemu g. zlatomašniku ostani ohranjen med slovenskim narodom časten in hvaležen spomin.
★
Novi viničarski rod pred banskim svetom
Z ozirom na pooblastilo v finančnem zakonu za leto 1939-40, po katerem se naj spremeni in dopolni viničarski red od 20. julija 1928, je bil sklican v Ljubljano 26. junija banski svet. Pred govorom g. bana je predlagal ljubljanski podžupan g. dr. Ravnihar vdanostni brzojavki kralju ln knezu namestniku. Zatem je govoril g. ban splošno o novem viničarskem redu. Načrt nove uredbe se giblje v teh-le novih določbah:
1.	Viničar mora imeti obvezno usposobljenost, katero si lahko pridobi z viničarsko šolo ali z devetmesečnim viničarekim tečajem ali po triletnem zaposlenju v vinogradu in z viničarskim Izpitom.
2.	Določene so minimalne mezde. Te sji delijo na letne ter zimske in na one, katere zahtevajo strokovno usposobljenost ali pa tudi ne.
3.	V teku petih let moreta vinogradnik in viničar odpovedati pogodbo samo iz razlogov, ki bo točno določeni po uredbi. Uvede se pred to dobo poskusno leto, mod katerim je pogodba brez ■vsega odpovedi j i va.
4.	Ustanovi se viničarski sklad za preskrbo vi-nlčarjev v najhujših primerih bolezni, delane-Emožnosii in smrti. V sklad bodo prispevala gosposka vinogradi!» posestva, katerim je dohodek tz vinograda postranski zaslužek.
K razpravi se je oglasilo deset govornikov, in sicer: Ivan šerbinek iz Svečine za okraj Maribor levi brez; dr. Fero Miler za mesto Maribor; Ferdinand Hartner za Mursko Soboto; Franc Sla-vič za Ljutomer; Jožef Klekl za Lendavo; Alojz Zorenč za Šmarje in poleg še dveh tudi Peter Rozman kot zastopnik Viničarske zveze.
Po teh govorih je obljubil g. ban, da se bo oziral na podane razloge in nasvete pri končni ureditvi nove viničarske naredbe.
Domače novice
Minoritski samostan v Ptuju slavi letos 700-letnico ustanovitve. Predpriprave za to slovesnost so v polnem teku. Cč. župne urade, naša katoliška društva in ustanove opozarjamo, da je želja samostanskega predstojništva, da se tega slavja udeleži vsa naša javnost in z oo. minoriti proslavi ta izreden dogodek. Prvi dan, 5. avgusta, bo »mladinski dan« — otroški praznik. Drugi dan, 6. avgusta, bo slovesnost za odrasle, za verske organizacije, posebno pa še za tretjered nike, ker se bo vršil ta dan tretjeredniški tabor za vso Slovenijo. Tretji dan, 7. avgusta, pa bo romanje k Materi božji na Ptujsko goro. Vsa nadaljna pojasnila daje minoritski samostan.
Ljubljanska drama gostuje v Slov. Konjicah, člani Narodnega gledališča v Ljubljani bodo igrali na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija, ob 20.30 v dvorani Društvenega doma Somino-vo dramo »Atentat«. V glavni vlogi nastopita Levar in Mira Danilova.
Proslava 25 letnice okrajnega pašnika na Gra-ški gori pri Slovenjgradcu se zaradi tehtnih razlogov ne bo vršila dne 2. julija, ampak v nedeljo, dne 9. julija.
Društvo »Rejec malih živali v Celju« bo razstavilo v okviru celjske razstave od 29. julija do C. avgusta v Celju male živali: koze, perutnino, razne vrste domačih kuncev in golobov. Kdor razpolaga s temi ali pa morda tudi drugimi vrstami čistokrvnih malih živali in se z njimi želi udeležiti razstave, naj to takoj javi na naslov: Rejec malih živali, Celje, Miklavžev hrib 13. Za razstavo pride v poštev mesto Celje in okolica.
Iz naših društev
Sv. Trojica v Slov. goricah. V nedeljo, 9. julija, priredi naš fantovski odsek veliko tombolo pod samostansko lipo ob treh popoldne. Pridite ta dan vsi Slovenjegoričani k Sv. Trojici na tombolo, kjer vam bo sreča ponujala za 2 din deset glavnih tombol, med njimi tudi lepo telico, kuhinjsko opravo itd. in še 400 drugih krasnih dobitkov. Dobiček je namenjen za gradnjo Prosvetnega doma, največjega v Slov. goricah, ki je že pod streho. — Ako bo 9. julija deževalo, bo tombola naslednjo nedeljo.
STANOVANJA IN OSKRBA.
Dijakinja se sprejme na stanovanje in hrano. Werk, Maribor, Slovenska 36.	1083
POSESTVA:
Novo štiristanovanjsko hišo ugodno prodam. Vprašati: Studenci pri Mariboru, Vodnikova ulica 36.	1068
MALA OZNANILA
SLUŽBE:
Sprejme se služkinja, vešča kuhe in gospodinjstva, takoj. Košaki 39 pri Mariboru. 1079
Sprejmem vajenca. Krojaštvo Koroška cesta 27, Maribor.	1091
Mlajšega fanta za vrtna dela, pridnega, poštenega, sprejme vrtnarija Brandhof, Studenci pri Mariboru._1088
Čedno in pošteno kmečko dekle, staro do 22 let, ki zna molzti, prati ter kolesariti, sprejme takoj Adalbert Gusel, Maribor, Kalvarska cesta št. 4.	1085
Mlinarja, neoženjenega, iščem za kmečki mlin v šmarskem okraju. Nastop takoj. M. Pšeničnik. Beograd, Frankopancva 33/V, vrata 33. 1087
Kmetje! Za sebe, svojo hčerko aH sina kupite lepo hišo, kmečke oblike, z velikim vrtom, v okolici Maribora. Tretjina gotovina, drugo hipoteka — obroki. Vprašati pri lastnici: Mari-bor-Melje, Gubčeva 3.	1089
RAZNO:
Dam otroka za svojega. Leopold Jančič, star osem let. Hrastje 23 pri Limbušu.	1081
Madrace, žične vložke, otomane, linolej, preproge, zavese, odeje, otroške vozičke dobavlja najceneje »Obnova« F. Novak, Jurčičeva 6. 1080
Iialano in žagano kolje, štuke za preše In vsako-vrsteo rezan les prodaja Gnilšek, Razlagova 25.
1082
Pri »Starinarju«, Zidanšek, Maribor, Koroška 6,
kupite najceneje ostanke iz raznih tovaren svile, delena, cajga, oksforda, belo, rjavo in plavo platno, cvirncajg, moško blago, srajce, moške in ženske, gate, predpasniki, fantovske hlače od 14 din, fantovske in dekliške oblekce, moški kovani čevlji 82 din, moške obleke, nove, od 280.	1073
Razne vrste zdravilnih zelišč kupuje po najvišjih dnevnih cenah Kmetijska družba, r. z. z o. z., Ljubljana, Novi trg 3. Zahtevajte Informacije, pošljite vzorce in ponudbe!	1086
Jabolčnik, Poletno delo se bliža, ali boste imeli dovolj pijače za domačo uporabo? — Ako ne, naročite še danes priznano snov »Jablus«, iz katere napravite izvrsten jabolčnik ali hru« škovec tudi, ako nič nimate pravega sadjevca. Je zelo zdrava in okusna ter se poljubno lahko meša z vsako drugo pijačo. S poštnino' stane 50 litrov 39.50, 75 litrov 53.—, 100 litrov 69.—, 150 litrov 98.—, 300 litrov 182.— din. Prepričajte se o sedanji kakovosti! Stotine pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo Franc Renier, Podčetrtek.	1090
Za dneve tabora	1078
po zeio znižanih cenah
perilo za moške, ženske in otroke ter lepe poceni bluzice kakor otroške oblekoe itd. pri
« MARIBOR, Koroška cesta 10
Nasproti Tiskarne sv. Cirila
„V1BA
Ob priliki Mladinskega tabora v Mariboru in ugodnosti znižane železniške voznine ne pozabite si ogledati skladišče tvrdke
JUSTIN eilSllMClC
v Kneza Koclja ulici (Tattenbachova ulica 14) in v podružnici vogal Tržaška-Ptujska cesta, kjer dobite vsakovrstno, železje, orodje, stroje, dele strojev za kmetijstvo, obrt in industrijo. Uporabljivo železje, kakor cevi, nosilci, ograje, betonsko železo, transmisije, mlinski stroji itd.
Nove normalne kose iz prvovrstnega jekla
po 15 din. — Kolesa raznih znamk, šivalni
stroii, motorji BSA, bencinska črpalka. J	1084
Avgust šenoa:
H^fslc ILolca.
Povest iz vaškega življenja
»A!« je zazijal Janko, Mikica pa je široko pogledal.
»Da!« je potrdil Luka. »V mestu bodo volili nove prisednike.«
»Hm!« se je Janko spet začudil. »Jaz ne vem nič o tem.«
»Ali je mogoče?« se je ponorčeval Mikica. »Ali ti mestni gospodje niso nič povedali?«
»Niti toliko, kolikor je črnega za nohtom.«
»Za te volitve ljudje še nič ne vedo,« je zašepetal Luka. »Prišle bodo kakor strela z jasnega.«
»Pa zakaj, prosim te?« je vprašal Mikica skrivnostno.
»Stari prisedniki veliki gospodi niso po volji. Nove je treba voliti, saj je prav tako, kaj imamo od naše gosposke, vaju vprašam. Odira nas, robi nas. Ali ni res ? Plačaj pa plačaj! To je vsa dobrota naše gosposke.«
»Odirajo pa še kako!« je pritrdil Mikica.
»Hm!« je zajecal Janko. »Ko bi mi bili vsaj večjo plačo dali! Pa niti groša ne!«
»Vidiš, Janko! Ali nisem rekel? Pametna glava si ti.«
»Ho! ho!« je vzdihnil Janko iz globine svoje duše in se neumno zarežal.
»Te vlade mora biti konec. Čakaj samo, da novi gospodje pridejo! Potem bo dobil vsak dvojno plačo, kmetje bodo pa manj davka plačevali.«
»No!« je Mikica stisnil pest. »Enega si bom vzel na piko: tistega slepega kanclista Križaniča.«
»Aha!« se je spomnil Janko. »Za ono, kar ti je priskrbel.«
»Aha!« se je nasmejal Luka, »za tistih pet in dvajset, Id so ti jih zaradi ponarejene obligacije pri-mazali. Prav imaš, zdaj mu lahko vrneš.«
»Mu tudi bom! Toda kje si, Luka, to novico pobral? Bog ve, če je res.«
»Ah se je Luka že kdaj opekel, ha?« je dejal oerač Luka jezno. »Daj ti samo mir pa glej! Na,« je potegnil iz torbe rdeč robec, odrešil vozel in privlekel nekaj bankovcev na dan, »ah zdaj verjameš?«
»Verjamem,« se je kratko odrezal Mikica. Ko je gledal bankovce, se mu je nos začel tresti, oči so se mu zasvetile, Janko pa se je dvigal in silil motne oči čez nos tja na kupček petakov, ki so ležali pred Lukom. Berač je prijel z dvema prstoma vsake roke po en bankovec za pet goldinarjev in ju dvignil proti svetilki. Janko in Mikica sta gledala denar, kakor gleda lačen pes v mastno kost. Nazadnje je vrgel berač vsakemu en bankovec in se je zadri v smehu:
»Tu imata aro! He! Ali zdaj verjameta? Ali mislita, da bo berač podaril kak krajcar od svojih krvavih grošev takima pijancema, kakor sta vidva? Nisem, hvala Bogu, mišnice jedel. Davi sem bil v mestu. Cigan Ugarkovič mi je včeraj rekel, naj danes gotovo grem v mesto, tam me bo na trgu čakal fin gospod, ki hoče z menoj govoriti. Zgodaj sem jo mahnil in našel tega človeka. To vama je velik gospod, verjamita, še v misel si ne bi vzel, da bi tak gospod na sredi ceste govoril s takim capinom, kakršen sem jaz. Rekel mi je, kaj bo in kako je treba. V dveh, najdalje v treh mesecih. Vrag ga vej, kdo mu je povedal, kaj sem in kak sem, to pa ve, da je pol vasi v moji beraški torbici. ,Ti si naš človek,' mi je dejal, ,ti že znaš na pravo struno udariti. Daj, loti se, tu je denar! Ne bo ti žal in tvojim tudi ne. Denarja, hvala Bogu, tega je, zanj se ne bojte! V osmih dneh spet pridi, da mi boš povedal, če si za naš posel!' To mi je rekel gospod, jaz pa žmuks nazaj v našo vas, pa sem vama sporočil, da pridita zvečer semkaj, podnevu to ni mogoče, iz vsakega okna ti kuka kak zlomek. Eh, vesta, vsak korak je treba premeriti, tak je čas. Gosposka gleda hudo na prste in da so zame našli kot v svoji črni knjigi, to dobro vem. No, ali hočeta?«
»Zlomka, še vprašaš!« se je Mikica zakrohotal.
»Saj veš: kjer groši rastejo, tja se spusti Mikica kakor vrabec na polno pšenico.«
»Pa ti, Janko?« je pogledal Luka župana izpod očesa.
»Hm!« se je počehljal Janko za ušesom in poškilil na druge bankovce. »Veš, Luka, saj bi — res bi — gosposka mi je krivico storila---«
»Pač res,« je potrdil Mikica, »koliko siromak trpiš s hojo in poti, vse za gosposko--«
»Še kako!« je potrdil Janko.
»Ves dan na nogah,« je dodal Luka, »saj raztrgaš na leto več opank, kakor ti vsa županska plača znaša. Pij,! Janko!«
»Še kako!« je prikimal župan, »huda je ta služba in pomislita še: zdaj je kje krstitje pa snuboki pa gostivanje — povsod mora biti župan. To je zlom-kovo delo!«
»Menda še!« je poudaril Luka. »Pij Janko! Jaz te vražje službe ne bi niti za sto goldinarjev sprejel.«
»Da, da, Boga mi, huda,« je potrdil Janko in postavil kupico na mizo.
»Torej si naš?« se je zadri Luka in tlesnil župana z dlanjo po ramenu.
»Da, da, vaš!« je Janko plaho zajecal, ker je razumel ostrino Lukovih besed. »No pa, kaj naj jaz, kako naj jaz? Jaz sem vendar služabnik gosposke.«
»S te strani se nikar ne boj!« je dejal berač. »Povem vama: Zavihati je treba rokave. Vsak bo dobil svoje delo. Eden bo oral, drugi sejal, tretji vlačil, želi bomo pa vsi. Ti, Mikica, imaš umazan jezik, hujšega od pandurske šibe. Udari po naši slavni gosposki, kadar prideš med kmete!«
»Udrihal bom po vseh, od načelnika do zadnjega žandarja in pandurja, še krpe ne bom pustil na njih cele,« se je zahahal mali.
»Ceste in pota so za nič,« je rekel Luka.
»Gosposka je kriva!« je potrdil Mikica.
»Nikar! Saj bi morali mi kamenje navoziti,« je bleknil župan Janko.
»Molči!« se je zadri Luka, »gosposka je kriva. — Otroci morajo v šolo namesto na pašo.«
»Gosposka je kriva.«
»Sava nam vsako leto odnaša kos zemlje, kvari nam seno in zasipi je travnike.«
»Gosposka!« je pokimal Mikica. »Naši fantje se ne morejo ženiti, ampak morajo k soldatom.«
»Gosposka jih goni k soldatom.« »Meščani nas robi jo, kjer koli morejo; tobak smrdi; vino ni za nič; žganje je drago, davki so veliki. Kdo je temu kriv?«
»Kdo neki kakor gosposka?« je za vpil Mikica.
»Tako,« se je berač zadovoljno nasmehnil, »vidiš, to je prava struna, tako godi, moj Mikica! Naših Jelenjčanov se beseda rada prime, če pa kresneš z jezikom, se ti bodo vžgali kakor goba. Dregni zdaj tega, dregni onega, vsakega tam, kjer ga noga žuli! Pijte, kolikor hočete, ampak tu morate piti, v tej krčmi vse na božji račun. Povabi tega, povabi onega, povabi dva, tri, magari tudi več, in udari! Ampak tiho, čuješ, ne pravi, zakaj, še ziniti mi ne smeš, kje je repu konec! Ti pa, Janko, zamiži pa izogni se Mi-kici s poti! Pa še to vej, Mika, glej, da ti kosa ne zamahne po kamnu! So v vasi tri ali štiri trde glave, ki bi se ne dale vpreči v naš jarem. Te pusti! Jabolko naj ne pade z drevesa, preden ni dozorelo! Da ne bi bilo samo mnogo dima pa nič ognja! V naši vasi ima kakih trideset kmetov volilno pravico.« »Pet in trideset,« ga je popravil Janko. »Torej pet in trideset, toda vsaj trideset naj bo naših,« je odgovoril Luka, »tvoja skrb pa bo, Janko, da katerega še zraven obesiš, četudi ne bi imel volilne pravice, ako bi prišlo na tesno. Peter in Pavel, Martin in Luka, vseeno, kateri je. Pa če gre tudi živ za mrtvega volit, nič ne škoduje, rajni se ne bo šel pritoževat, gospodje bodo pa županu verjeli. Naši gospodje se bodo že pobrigali za glasove po mestu in po drugih krajih. Delajmo mi samo za svoje! Zdaj, Mikica, veš, kaj je tvoje delo.«	(Dalje sledi)
Nov redilnl prašek za prašiče. Za 1 prašiča zadostuje samo 1 zavitek za 6 din. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zavitke 6 din, od 5 zavitkov naprej 12 din,
mostim%£
Moštna esenca Mostln za izdelovanje prvovrstne zdrave domače pijače. 1 steklenica za 150 litrov 20 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 steklenici 15 din.
JABLIN
za izdelovanje domače pijače brez dodatka pravega sadjevca. Zavitek za 50 litrov 20 din, s poštnino 26 din.
Prašek za pitanje goveje živine. Pospešuje močno rast in hitro zdebeljenje govedi in telet. Veliki zavitek 10 din. Poštnina povzetje za 1 zavitek 6 din, za več zavitkov 12 din.
Prašek za pomnožite ■/ in izboljšanje mleka pri kravah ter izvrstno hranilno in redilno sredstvo. 1 zavitek 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din.
106
Konjin povečava pri konjih apetit, jih vzdrži sveže in bistre ter preprečuje najpogostejše konjske bolezni, posebno katar,-1 zavitek 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din.
Pravi Kedin, Govedln, Mlekin, Konjin ter Mo-stin se dobi samo v zavitkih z gornjimi slikami in ga prodaja samo
Drogerija KANC,
Maribor, Slovenska ulica
Zaloga v Celju: Trg. Loibner, Kralja Petra cesta 17
Zaloga v Ptuju: Drog. Skočlr,
Slovenski trg 11
Kmečka trgovina
Zunanjost prodajalca
Znano je, da so poleg: brivcev prodajalci In prodajalke po trgovinah najbolj »polizanl« ljudje, kar se tiče obleke in nege telesa. Dočim se brivci postavljajo skoraj bolj iz ničemurnosti se prodajalci in prodajalke po trgovinah oblačijo ln negujejo skoraj izključno iz namena, da odjemalcem že po zunanjosti ugajajo. Lepo oblečen prodajalec na kupca nekako nehote, proti kupčevi volji, ugodno vpliva ter si podredi kupčevo voljo, vodi kupčevo voljo tako, kakor sam hoče in s tem žanje največji uspeh pri prodaji.
Iz opisanega dejstva bi se morali učiti prav posebno kmečki ljudje, ki vedno nastopajo kot prodajalci. Vsak kmet, vsaka gospodinja, vsak fant in dekle nastopa ob raznih prilikah kot prodajalec. Toda poglejmo kmeta na sejmu! Oblečen je površno, dostikrat neobrit ali celo ne-umit. Kupec dobi že od prodajalca slab vtis in ta slab vtis prenese tudi na blago. Čeprav je blago dobro, ga kupec slabše plača, poleg tega si pa kupec radi prodajalčeve zunanjosti podredi njegovo voljo in postopa tako, kot da bi on bil lastnik ne pa kmet. Velikokrat se zgodi, da dobro oblečen, po zunanjosti čeden in zgovo. ren prodajalec na sejmu slabše blago boljše proda kot pa prodajalec, ki ima dobro blago, pa ne gleda na svojo zunanjost.
Isto se godi pri gospodinjah, ko prodajajo a. pr. jajca ali pa mlade pujske. Gospodinja, ki prinese čedno opravljena v trgovino jajca, navadno nima sitnosti s prodajo; trgovec in vsi uslužbenci gledajo, da ji ustrežejo, dočim mora gospodinja, ki na zunanjost malo da in jI morda gleda spodnje krilo izpod gornjega, potrpežljivo čakati, kdaj se je bo trgovec usmilil, pa še tedaj se bo z njo pulil za vsako paro. Lepo oblečena, čedna gospodinja je vedno »gospa«, ki se ji ustreže kakor hoče, dočim je ženska, ki ne da na svojo zunanjost, vedno le »mamica«, ki je samo toliko vredna, kolikor se da pri njej zaslužiti.
Prav tako je pri prodaji na trgu. Vsak gre mimo košare ali mize, za katero stoji slabo oblečen prodajalec, pa čeprav Ima morda dobro blago. Posebno sadja nihče rad ne kupi od prodajalca, ki ima morda umazane roke, dolge, črne nohte, umazano obleko itd. Prav Isto je s prodajalkami mleka. Mestnim gospem se kar gnusi, da bi kupila mleko od umazane in zani-karne prodajalke. Je pač tako, da se mora vsak prodajalec ozirati na okus kupca, predvsem pa paziti, da ga s svojo zunanjostjo ne bo odbijal.
Hmelju se obetajo dobre cene
Ljudje, ki se bavijo s hmeljsko trgovino, računajo, da bo imel propad bratske Češke ugodne posledice na ceno našega hmelja. Do tega so prišli po sledečem: vrši se gospodarski boj med demokratskimi in diktatorskimi državami. Ko je propadla Avstrija, je avstrijsko gospodarstvo samo od sebe izgubilo razne carinske in druge ugodnosti v demokratičnih državah. Vsa mednarodna trgovina Avstrije se je obrnila na češko, Poljsko itd. Sedaj, ko je propadla Češka, se pa vsa mednarodna trgovina obrača na Poljsko ln Američani, Angleži ter drugi kupujejo pri Poljakih vse ono, kar so prej kupovali na Češkem. Isto se obeta z žateckim hmeljem v bivši Češkoslovaški, posebno, ker je skoraj vsa mednarodna hmeljska trgovina v Judovskih rokah. Judje so pa gorki Nemcem, zato ne bodo kupovali hmelja iz Češke, ki je pod oblastjo judom sovražne Nemčije. V tem je maščevanje judov nad Nemčijo in s tem so Judje na gospodarskem polju Nemcem že veliko več škodovali kot pa znaša vse judom zaplenjeno premoženje v Nemčiji. Radi gornjega je pričakovati to leto tudi povečano zanimanje za naš hmelj; treba Je samo Izkoristiti priliko.
Gospodarske zanimivosti
Nizozemci nam ponujajo denar. Nizozemski denarniki so prišli v Jugoslavijo naši vladi ponujat večje zneske denarja (devize) za razna javna dela, kot za gradbo cest, Izboljšanje zemlje ln podobno. Nizozemci bi sami izvršili ta dela. V ta namen so stopili v stik z našimi me. rodajnimi ministrstvi.
Trgovinske pogodbe hoče skleniti naša vlada g južnoameriškimi državami. S temi državami namreč doslej še nismo imeli trgovinskih pogodb.
Izvoz svinj narašča. V češko-moravskl protek-torat smo v prvih štirih mesecih letošnjega leta Izvozili 36.398 svinj, dočim smo lansko leto v
Istem času Izvozili na Češkoslovaško komaj 16.973 svinj. Naš izvoz se je povečal na račun Madžarske ln Romunije, ki so lansko leto prodale Cehom več svinj kot pa letos.
Davki v Nemčiji. Nemški državni statistični urad objavlja, da so v letu 1938-39 vsi državni davki dosegli 17.7 milijarde mark (skupaj s premoženjsko oddajo Judov pa 18.22 milijarde mark), kar pomeni v primeri s prejšnjim letom 1937-38 povečanje za 3.7 milijarde mark ali za 26.5%. To povečanje gre pretežno na račun povišanih davčnih stopenj in novih davkov (za 100% povečanega družbenega davka ln povečane dohodnine). V zadnjem letu pred nastopom narodno-so-cialističnega režima (1932-33) je znašal donos davkov 6.65 milijarde mark ln je bilo torej lani davčno breme v primeri s tem letom skoraj trikrat večje.
Cene goveje živine
Voli. Maribor 4—5 din, Šmarje pri Jelšah 4.50 do 5.50 din, Planina 5.50—6 din, Tinsko 4.50 do 5.50 din, Litija 4—4.75 din kg žive teže.
Mladi voli. Planina 3.50—5 din kg žive teže, Otok na Hrvaškem pa 400—1000 din komad.
Krave. Maribor 3.80—4.10 din, Šmarje pri Jelšah 4—5 din, Planina 5 din, Litija klavne 3 do 3.50 din kg žive teže, plemenska pa 2000 do 2500 din komad.
Telice. Maribor 4.60—5.50 din, Šmarje pri Jelšah 4—5 din, Planina 4.75—5.50 din, Tinje 4 do 5 din kg žive teže.
Teleta. Maribor 5.25—6 din, Šmarje pri Jelšah 5—6 din, Tinje 5—6 din, Otok na Hrvaškem 6 do 7 din kg žive teže.
Svinje
Plemenske. Maribor 5—6 tednov stare 80 do 100 din, 7—9 tednov 110—120 din, 3—4 mesece 190—240 din.	1
Pršutarji. Maribor 6—7.50 din, Šmarje pri Jelšah 7—9 din, Tinsko 8 din kg žive teže.
Debele svinje (špeharji). Maribor 6—8 din, Šmarje pri Jelšah 9—10 din, Tinsko 10 din kg žive teže.
Vino
Okolica Maribora. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4—5 din, finejše sortirano do 8 din liter.
Okolica Šmarja pri Jelšah. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4.50 din, finejše sortirano vino pa 5—7 din liter.
Razgovori z našimi naročniki
Ogljene ščetke
Dobavlja najhitreje za vse vrste električnih strojev in aparatov
Domača t?rdka
IVAN PASPA I SINOVI
Zagreb I. Pretinac 60.
Tržne cene
Meso. Prvovrstno goveje meso prednji del 10, zadnji del 12 din, drugovrstno 8—10 din kg; pljuča s srcem 6—7 din, jetra 8—10 din, svinj, sko meso 12—13 din, ribe 16—17 din; zajec 13 do 14 din, ovca 80—100 din komad. Slanina 15, svinjska mast 18 din kg.
Kože. Goveje 10 din, telečje 12 din, svinjske 7—10 din kg.
Volna. V Šmarju pri Jelšah neoprana 15 din, oprana 30 din kg.
Med 20 din kg.
Žito. Pšenica 175 din, ječmen 150 din, rž 175, oves 125 din, koruza 150 din, fižol 300 din, proso 175 din, ajda 125 din, krompir 60—75 din 100 kg.
Krma. Sladko seno 60 din, kislo seno 45 din, otava 60 din, lucerna 55—60 din, pšenična slama 40 din q. Snop Skopa 1.50 din.
Drva. V okraju Maribor desni breg približno 80 din kubični meter.
Sadje. Jabolka 5—10 din, hruške iz Dalmacije 8 din, suhe slive 8—12 din, češnje 4—8 din, jagode 8—12 din kg. Liter češenj 1.50—3 din, črnic 2—3 din, jagod 4—10 din.
Zelenjava. Glava zelja 2—4 din, kumarca 2 do 6 din, karfijola 1—6 din, zčlena 0.50—3 din komad. Fižol v stročju 10—12 din, grah v stročju 2—4 din kg. Liter luščenega graha 5 din.
Sejmi
3. julija živinski: Ormož; živinski in kramar*-ski: Murska Sobota — 4. julija tržni dan s svinjami: Dolnja Lendava; živinski in kramarski: Vojnik, Vuzenica; živinski: Ptuj; svinjski: Ormož — 5. julija svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje; živinski: Sv. Lenart nad Laškim — 6. julija svinjski: Turnišče — 7. julija svinjski: Maribor; živinski in kramarski: Kapla — 8. julija svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje; živinski in kramarski: Pišece.
Izročitev posestva sinu-pljancu; sprememba prevžitkarskih pravic; zavarovanje dote. M. K. Mati je doma sklenila dogovor z najstarejšim sinom, glasom katerega mu je izročila svoje posestvo. Ostali otroci pri tem niso bili navzoči. Pri notarju se bo »pisanje« naredilo pozneje, ko bodo imeli denar. Na posamezna vprašanja Vam odgovarjamo: Za veljavnost Izročilne pogodbe ter možnost zemljiškoknjižne izvedbe (prepisa lastnine na prevzemnika) nI predpisan notarski zapis. Zadošča, da da matl-izročiteljica pismeno izjavo, da se sme njeno posestvo (navesti je treba vložne številke in katastralno občino) prepisati v last sina-prevzemnika; podpis materin pa mora biti sodno (ali notarsko) overovljen. — Ako je bila doma sklenjena že končnoveljavna pogodba (in je bil namen pogodbenikov, da naj notar napiše le to, kar je bilo že doma dogovorjeno), tedaj si mati ne bo mogla brez sporazuma s sinom-prevzemnikom Izgovoriti večjih prevžitkarskih dajatev. Ako pa morda glede prevžitkarskih dajatev še nI prišlo do končnega dogovora (mati je n. pr. zahtevala kaj več, sin pa ni hotel toliko, odnosno vsega obljubiti in mati še nI pristala na to, da bi naj dobivala le to, kar je obljubil prevzemnik), tedaj si mati pred veljavno izročitvijo posestva (to je pred zapisom pogodbe in prepisom lastninske pravice pri Izročenem posestvu na prevzemnika) še vedno izgovori vse to, kar hoče, odnosno je primerno. — Isto velja glede dote hčerki. Ako je bila izročilna pogodba že dokončno sklenjena in ni mati hčerki določila nikake dote, odnosno dednega odpravka, bi mogla hčerka (ne njen mož) zaenkrat zahtevati določitev dote v nepravdnem postopku, kjer pa jI bo določena predvidoma le v višini polovice nujnega dednega deleža; po smrti matere pa bo zamogla zahtevati dopolni-
tev nujnega dednega deleža. Po zakonu bi dobili vsi otroci enake deleže, torej vsak eno četrtino; nujni dedni delež znaša le polovico zakonitega, torej eno osminko. — Dokler sin-pre-vzemnik ni vknjižen kot lastnik prevzetega posestva, njegovi upniki ne morejo doseči vknjižbe zastavnih pravic na posestvu — brez dovoljenja matere-lastnice. — Ako Vam je mati izgovorila doto, naj dovoli, da se zastavna pravica za zadevno Vašo terjatev vknjiži takoj, odnosno vsaj istočasno, ko se bo lastninska pravica prepisala na prevzemnika. Ako obresti dote niso bile Izrecno dogovorjene, pritičejo po zakonu od tedaj naprej, ko bi morala po dogovoru biti dota izplačana, odnosno bo zapadla v plačilo, in sicer v višini 5%.
Naprava domače elektrifikacije. S. F. Radi bi zajezili potok, ki teče po Vašem in po sosedovem zemljišču ter napravili »elektrifikacijo«. — Potrebna je prošnja na okrajno načelstvo, v kateri morate popisati lego in silo potoka in navesti, k&ko napravo nameravate zgraditi. Priložiti treba zadevne načrte in tehnični opis naprave. Nadaljnja navodila Vam bo potem dalo okr. načelstvo.
Vinska trgovina na debelo. I. K. Za izvrševanje navedene trgovine je potrebna obrtna pooblastitev, ki jo podeljuje obrtna oblast prve stopnje, to je mestno poglavarstvo ali okrajno načelstvo. Zadevni predpisi so enaki za vso državo. Potreben je dokaz posebne izobrazbe. Za dokaz te izobrazbe velja dvoletno učenje kot učenec (vajenec) in dvoletna zaposlitev kot pomočnik v trgovinskem obratu. Za popolno izobrazbo se smatra tudi dovršena srednja ali njej enaka strokovna ali višja šola. Dovršeni štirje razredi meščanske, srednje ali njej enake strokovne šole nadomeščajo uk in eno leto zaposlitve. Razen
tega se sme izobrazba dokazati tudi z izpričeva-lom o uspešno dovršeni drugi šoli, tečaju in pod.
Oseba, ki nima posebne izobrazbe, sme izvrševati trgovinske obrte po usposobljenem poslovodji. — Predvsem je treba, da se prijavite najbližjemu združenju trgovcev (ako imate potrebno izobrazbo ali ako nameravate najeti poslovodjo) ter tam plačati tako zvano inkorporacij-slco takso. Predložiti morate rojstni in domovinski list ter nravstveno spričevalo. Združenje bo poslalo Vašo prošnjo Zbornici za TOI, katera Vam bo izstavila potrdilo po § 95 obrtnega , zakona. Ko boste dobili to potrdilo, potem šele napravite prošnjo na obrtno oblast (mestno ali okrajno načelstvo), naj Vam izda pooblastitev za izvrševanje zaželjenega obrta. Najboljše bo, da zaprosite za trgovino z vinom na malo in veliko, ker ne boste v tem primeru izpostavljeni nika-kim omejitvam.
G. N. T. Oškodovana brata. Vaš umrli oče je zapustil svoje tri četrtine posestvo Vam in bratoma, vsakemu enak del, vdovi-materi pa (ki je bila lastnica četrte četrtine posestva) je volil pol haska do smrti. Ker se z materjo niste razumeli, se je odpovedala hasku, odšla k tretjemu sinu in le-temu prodala svoj del posestva. Vrednost slednjega znaša 24.000 din, od katerih je kupec dolžan plačati v gotovini le 6000 din, ostanek pa se plača z dajanjem prevžitka. Vi in drugi brat se smatrata oškodovana s to pogodbo.
—	Iz materine zapuščine bi Vam pritikal nujni delež, to je ena četrtina čiste zapuščine. Danes je težko reči, ali ste res kaj oškodovani, ker se n« ve, kako dolgo bo mati še živela in koliko bo znesla vrednost vseh prevžitnih dajatev, katere ji bo moral tretji brat dajati. Ako računamo, da bo živela še deset let in da se je odpovedala pravici do haska Vašega posestva, izgleda, da na nujnem dednem deležu niste oškodovani. — V primeru, da bi bili oškodovani, boste šele po smrti matere mogli zahtevati od brata-kupca plačilo nujnega dednega deleža.
Pokojna mati obljubila tele in 500 din, dediči nočejo izplačati. J. M. Mati Vam je obljubila plemensko tele na račun dedščine, pa so sestre tako dolgo zavlačevale, da je mati prej umrla, preden ste utegnili tele dobiti. Dejala je mati tudi, da kdor bo prevzel domače posestvo, mora ostalim otrokom izplačati vsakemu po 500 din; pri tem sta bila razen Vas navzoča še Vaša žena in tast. Tudi teh 500 din niste dobili. — Po-slodnjevoljna odredba je — ako je odrejena ustna — veljavna le, ako so bile istočasno navzoče tri zmožne priče. Dedič ali volilojemnik ni zmožna priča glede njemu namenjene ostaline, enako ne njegov zakonec in starši zakonca. Ako bi se bil prevzem posestva izvršil pred smrtjo matere, bi odredba matere, ako je bila ona lastnica posestva, veljavna in iztožljiva. Ako pa se je prevzem izvršil temeljem zapuščinske razprave, odnosno dednega dogovora, pa materina odredba ni iztožljiva, marveč bi jo naj ostali dediči, oclnosno prevzemnik zapuščine vpošteval kot željo. Imeli ¿te pri zapuščinski razpravi vsekakor priliko zahtevati — ako je mati umrla radi veljavne pcslednjevoljne odredbe — dedni delež, ki Vam po zakonu pripada, tako da ne bi bili oSkodovani, čeprav ne bi dobili teleta in 500 din.
—	Pravica, zahtevati volilo, zastara v 30 letih.
Zaščitena posojilnica in izplačilo vlagatelju v
sili. J. O. V Posojilnici imate naloženo večjo vsoto denarja, ste v veliki denarni stiski, a ne dobite izplačanih niti 300 din mesečno. — Ker je Posojilnica pod zaščito, je ne morete prisiliti, da bi Vam izplačala več kakor je določeno v odobrenem izplačilnem načrtu. Tudi višina obresti je določena. Morda Vam kdo kaj posodi proti zastavitvi vložne knjižice ali pa se Vam posreči prodati del vloge za primeren znesek — ako je Posojilnici res nemogoče priti do likvidnih sredstev.
Odškodninska tožba državnega nameščenca. F. O. Driavni uslužbenec je bil odpuščen iz služba, državni svet je odobril odločbo ministrstva. V tem primeru bi bila tožba pred sodiščem brezupna, odnosno CLol sedmorice ne bi bil pristojen preskušati pravilnost odločbe ministrstva in državnega sveta. Ako ministrstvo ne dovoli obnove postopka, en^lco ni dopustna pritožba na Stol sedmorice. — Edino v primeru, ako je kdo kriv-doma povzročil odpust (z lažno ovadbo, lažno izpovedbo ali podobno), bi odpuščeni morda uspel z ot" ":odninsko ' liho zoper dotičnika.
»Podaljšanje lastninske pravice« — za pai o vanje pred pravdami. A. F. Po Vašem zemljišču teče vidna vozna pot tik občinske ceste. Do leta 1915 ste imeli svojo pot zadelano, odkar je pa niste več zadelali, so začeli ljudje hoditi po Vašem zemljišču namesto po občinski cesti. Sedaj
ste pot zopet zadelali In vprašate, koliko časa mora biti zadelana, da bi Vam pristojala lastninska pravica še naprej in boste obvarovani pravd. — Očivldno hočete preprečiti, da si ne bi tretje osebe priposestvovale služnostno pravico hoje in voženj po Vašem zemljišču. V to svrho je potrebno, da jim za najmanj triletno dobo preprečite vožnje in hojo, bodisi s prepovedjo, bodisi z zadelanjem. Ako se ljudje ne bi ozirali na Vašo prepoved in bi vzllc njej vozili in hodili po Vašem zemljišču, bi jih morali tožiti s tako zvano negativno tožbo, preden poteče 30 letna priposestvovalna doba, torej pred letom 1945.
Stric-dolžnik prodal posestvo, ne plača dolga in stroškov. K. B. B. 70. Ženinemu stricu ste dali hranilno vlogo z večjo vlogo, pri čemer se je zavezal izplačati Vam vlogo v mesečnih obrokih. Denar je porabil za svojega sina, obrokov pa ni držal, radi česar ste bili primoranl tožiti ga. Pravda se je vlekla skozi tri Instance, stroški Vašega zastopnika so narastli na 5500 din, od strica-dolžnika jih ne morete izterjati, ker je medtem svoje posestvo prodal, rubljivl del pokojnine pa znaša le 25 din. — Ako se niste vnaprej domenili s svojim zastopnikom, da bo iskal kritje stroškov, odnosno zaslužek le od nasprotnika, mu boste morali res sami vse plačati. Zdi se nam, da je v dejanju Vašega strica podan sum prevare, ako obljubljenih obrokov ni plačal po lastni krivdi in ako je izkupiček za prodano posestvo porabil, ne da bi Vam kaj plačal. Poskusite z ovadbo na državno tožilstvo — eventualno potom orožništva — radi prevare, pridružite se pa takoj kazenskemu postopanju kot zasebni udeleženec z zneskom glavnice, ki še ni vrnjena, to pa radi tega, da boste obveščeni, ako" državno tožilstvo ne bi hotelo pokrenltl postopka in bi ga eventualno Vi sami povzeli kot subsidiarni tožilec. Pred vložitvijo ovadbe poskusite še enkrat s stricem stvar urediti in ga opozorite, da bo • izgubil pravico do pokojnine, ako bo obsojen radi prevare. Naj denar vrne njegov sin, ki ga je od strica dobil in si navod-no kupil z njim avto.
Lesni trgovec ne plača obljubljene odškodnin«) F. 2. Delavci lesnega trgovca so Vam pri podli ranju dreves napravili škodo, katero se Vam JI trgovec zavezal poravnati. Slednjega pa ni stot ril, čeprav je poteklo že poldrugo leto, pač p* je svojo imovino prepisal na ženo. — Ako mflrf nite, da je trgovčeva žena — preden je bil<f Imovina na njo prepisana — utegnila vedeti, d® Vam je trgovec obljubil plačati odškodnino, laV hko spodbijate pogodbo, s katero je trgovec svojo imovino njej izročil, ter zahtevate plačlldl od nje. Drugače boste pa morali čakati, da prid« trgovec do kake rubljive imovine. Pravica dO tožbe zastara v treh letih, čim pa imate sodbo, morete 30 let z izvršbo izterjavati svojo terjatev. — Vrhovje in vejevje, ležeče na Vašem svetu, lahko odstranite in porabite, da se vsaj de« loma odškodujete. Dobro bo, da si prej kak sod-' ni cenilec (v vsaki občini jih imate) ogleda to< vejevje in ga preceni za primer, da bi trgovec zahteval zanj odškodnino. Pri eventualni izterjavi odbijte vrednost vejevja od svoje terjatve,
Nabor eno leto prej. Ignac G. Ako želite predčasno na nabor, odnosno nastopiti vojaško službo, napravite zadevno prošnjo na poveljstvo pristojnega vojnega okrožja; kolkujte jo z 10 din kolkom. Ako še niste dopolnili 21 let starosti, morate priložiti dovoljenje očeta, odn. varuha.
Hidropilotska (pomorska-letalska) podčastniška šola. A. B. Ta šola se nahaja v Divuljah. Gojence sprejela le po predhodnem razpisu. Prihodnjega je pričakovati v teku meseca in bo iz njega razvidno, do kdaj In kam je treba vložiti prošnjo; navadno se jo vloži pri pristojnem vojaškem okrožju ali pa neposredno pri poveljstvu šole. Zahteva se starost najmanj 16 in največ 18 let, dovršitev treh razredov srednje šol« ali pa namesto tega, da je gojenec prebil dv« leti v kakem mehaničarskem ali električarskem obrtu. Dokumente je treba priložiti sledeče: do-movnico, krstni list, šolsko spričevalo, potrdUo o dveletnem ul:u v navedeni obrti, nravstveno spričevalo, samski list in dovoljenje staršev za vstop v šolo.
Našim malčkom
(Nadaljevanje)
Petrova nehvaležnost
V to podzemeljsko jamo se zatečeta tudi Peter Kozjak in cigan Samol. Sedeta k
ognju na stran, kjer je bilo mnogo drugih ljudi. Petrova gosposka obleka in cigano-va nenavadna zunanjost sta takoj vzbudili zanimanje. Petra so nekateri poznali, o ciganu so pa sumili, da je turški ogle-
duh. Možje pri glavnem ognju so torej poklicali Petra in ga vprašali, kdo je oni, ki je prišel z njim. Petru šine v glavo zvijačna misel, da se bo morda le rešil cigana, zato odgovori kmetom, da moža ne pozna, da pa tudi on sumi, da je najbrž kak preoblečen Turek, ki se mu je po poti pridružil.
Zdaj so kmetje jezni pograbili cigana in se posvetovali, kaj bi z njim. »Na kol ga nataknimo, kakor Turki delajo z našimi,« vpijejo nekateri. — »Ne, možje, saj smo kristjani!« se oglasi star mož. »Vrzimo ga rajši v krnico v Krko zunaj pred jamo.« Res ga iztirajo iz jame. Na robu krnice ga zavihte in visoko pljuskne voda, ko cepn<| cigan vanjo. Krohotaje se kmetje vrnejo v jamo, cigan pa splava na breg in prise* že kruto maščevanje Petru, ki mu je bij to kopel pripravi]	(Dalje prihodnjiaj
MALA OZNANILA
Cesik malim oglasom.
Vlaka beseda v malem oglasa stane Din 1.—. (Preklici, Po-»lano, Izjave pa Din 2,— za besedo.) Davek se zaračunava
posebej do velikosti 20 cm1 Din 1.—, do velikosti 50 cm' Din 2.50. — Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, •mpak mora zbirati uprava lista prijave, doplača ie Din 5.—. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se sc objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, nora priložiti znamko za Din 2.—, sicer (a ne odgovarja.
SLUŽBE:
Bodarske pomočnike sprejme takoj ob dobri pla. či, prosti hrani in stanovanju za takojšen nastop Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. 1062
Učenec se sprejme pri Gert Ernestu, meaičar in svečar, Maribor.	1061
Vsaki osebi — družini nudimo doma stalni dober zaslužek — eksistenco. Pišite: »ANOS« Maribor.	383
POSESTVA:
Kupim srednje veliko posestvo* v okolici Maribora. Natančen opis in ceno poslati upravi lista pod »Gotovina 1060«.
Nova štiristanovanjska hiša se ugodno proda. Studenci pri Mariboru, Prečna 9.	1065
Krasno, lepo posestvo na prodaj: okoli 30 oralov obsegajoče, njive, travniki, sadonosnik, vinograd, gozd, poslopje, vse v dobrem stanju, se proda zaradi smrti žene. Rošpoh, pri lepi cesti. Naslov v upravi.	1072
Posestvo, 19 oralov, se proda, škamlec Jakob, Partinje 21, Sv. Jurij v Slov. goricah. 1075
Na prodaj je bremen prosta, strojno opremljena OPEKARNA za zarezane strešnike in zidake. Prvovrstno blago. Vprašanja na tvrdko F. P. Vidic & komp., Ljubljana, Prešernova ulica.
1077
Lepo posestvo na prodaj v trgu Sv. Lenart, Slov. gorice, Ptujska cesta 40; meri okrog 10 oralov, lep sadonosnik, njive, travnik, gozd, poslopje s petimi sobami in gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanju.	1053
RAZNO:
Bivalne stroje, nove, od 1950 din naprej, s 25 letno garancijo, proda tudi na mesečne obroke po 100 din mehaničar Draksler, Vetrinjska ulica 11.	1070
Bencinski motor, 6—8 ks, prodam. Ptuj, Ljutomerska cesta 6.	1066
Binger šivalni stroj Rundschiff kakor več rabljenih koles proda poceni in na obroke mehaničar Draksler, Vetrinjska ulica 11.	1071
Ročno mlatilnico Novi Sendlung, petrolej in nafta motor na vozičku z žago prodam za polovično ceno. Š. Skrbinšek, Sp. Hajdina, Ptuj. 1074
Prodam gepel mlatilnico, slamoreznico, mlin na gepel, vse v dobrem stanju. Josip Hrga, Sveti Lenart, Velika Nedelja.	"_ 1076
Kmetice! Kupim, zamenjam ali prešam vsako količino ripsa in drugih oljnatih semen. Oljarna, Maribor, pri mostu.	1030
Dober rizling od 5 litrov naprej pri Halbarth,
Maribor, Kalvarska 2.	1059
Čevlje, ostanke raznih fazon, poceni prodaja Stermecki, Celje.	919
Kupim jagnetova ln topolova debla od 30 cm premera naprej, gladka, vsako množino. Orehova debla od 60 cm premera naprej. Plačam takoj. Ponudbe na Franc Kalan, lesna trgovina, Vrbje, p. Žalec.	1064
Hitro prodam motor s kirštajem, s tehometrom, popolnoma nov, 4800 din; dva nova šivalna stroja 1400 din in 1700 din, več koles po smešni ceni. Sket, Vransko.	1039
Mostin za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica 20 din. Drogerija I. Thiir, Maribor, Gosposka ulica 19.	1016
Zlato in srebro Vam dobro plača grajski urar Jan, Maribor.	1049
Klobuke, najmodernejše, dobite v vseh kvalitetah in barvala, kakor tudi kozje čope (Gams-bart), okraske iz srnjakove dlake, planike in razne lovske znake. Popravila izvršujem od 10 do 25 din. Nepremočljivo impregniram vsak klobuk. Priporočam se Vlado Babošek, klobu-čar, Maribor, Vetrinjska 5.	1041
Ali že veste, da želim par znamk koles z dvojnimi mufni original torpedo opustiti ter iste po lastni ceni prodati po 690 din? — šket, Vransko.	1038
Velika količina normalnih kos iz prvovrstnega jekla po 15 in 29 din prodaja tvrdka Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14. 1031
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15.	1000
Mostna esenca, izvrsten izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11.	843
Za lO.COO din je proti nezgodi zavarovan vsak, kdor kupi kolo v trgovini Metoda Senčar, Stri-gova. Na zalogi kolesa najboljših znamk, Waf-fenrad-Steier, Styria, Puch, Viktoria, Vesta, Wanderer, Diamant itd. Nova kolesa že od 490 din naprej. Proti dobremu jamstvu tudi na majhne mesečne obroke. Stara kolesa vzamem v račun.	•	835
Posteljno odeje, močno prešite (domač izdelek), z belo vato, od 70 din naprej, zglavniki od 30 din naprej, tuhne, izgotovljeno posteljno perilo (kapne od 6S din naprej), koče, slama-rice, niadrace, posteljno platno, inleti, klote in svilo za odeje, zavese, perje in puh po najnižjih cenah. ANA STUHEC, specialna trgovina in izdelovanje posteljnih odej, Maribor, Stolna ulica 5.	524
POMLAD! — LETO! — OSTANKI mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak. Paket serija »H« vsebina 18—21 m oxfordov, cefirjcv, touringov in frenžet za močne moške srajce v najlepših vzorcih paket 136 din. Paket serija »M« vsebina 16 do 20 m pralnega blaga za ženske obleke in dečle, kretona in druka za predpasnike, delena, kre-pa, cvirncajga in polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi, paket 130 din. Pakete »H« in »M« razpošiljam tudi mešano vsakega polovico. Paket serija »Z« vsebina 3—3.20 m dobrega štofa za moško obleko, damski kostum ali plašč, in sicer »Z-l« 130 din, »Z-2« 160 din, »Z-3« 200 din, »Z-4« 250 din, *Z-5« 300 din. Vsa podloga za moško obleko po kakovosti 80, 100 in 120 din. Vsak paket poštnine prosto. Prepričajte se in pišite takoj Razpošiljal-nici »Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. Oglejte si povečano zalogo in ugodne cene! 988
v&rtug
fim&>/
Tudi brez mencanja in dr-gnenja, če ga kuhate v raztopini Radiona, bo perilo bleščeče belo. Na ta način varujete tl<snine, perilo bo bolj trpežno in Vas bo vedr.o znova razveseljevalo s svojo čudovito belino,
RADIOM BELINA!
Obiščite manufakturno trgovino SREČKO PIKLAR, Gosposka 5, Maribor.
Mi Vam bomo postregli z lepim, trpežnim in cenenim blagom! 1069
Zahvala.
Vsem, ki so našega ob prebridki in pre-rani izgubi, nepozabnega rodoljuba, gasilskega tovariša itd.
g.Edvarda Podgoršek
tolažili v bolezni, ga potem kropili, mu darovali vence in cvetje, ga spremili v častnem številu na njegovi zadnji poti in nam izrazili ter izkazali sočutje na kateri koli način, izrekamo iskreno zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo č. g. župniku škofu ter p. Vladimirju od Sv. Trojice za spremstvo in tolažilne besede pri odprtem grobu, vsem spoštovanim pevcem za lepe žalostinke, vsem društvom, ki so rajnega spremili na njegovi zadnji poti.
Vsem, in za vse najlepša zahvala!
Sv. Anton v Slov. goricah, 21. junija 1939.
Žalujoči ostali
Cvirnato blag® m mmkz
in ženske že od 5 din naprej se dobi pri I. Trpinu, Maribor, Vetrinjska 15. 676

regisirovuna zadruga £ neomejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4%, na trimesečno odpoved pa po 5%.
Izplačuje točno vse vloge stare in nove.	Dovoljuje posojila in trgovske kredite.
■m
$%#&%)&*&#'%&""*$(&$))%" !"!!"" !!"  !  !!" " !"!""" ! """"!" @"! (! ""!"!   !"!!"!!"!  " !! "! "!""!! !"!" !"!"! ! ! !"! 
Klobuki,
urnimi
obleke, perilo, čevlji i. t. d. i. t. d. velika izbira in najugodneje v konfekciji
oD Lah, llarihor, 01. frg 2
G! T ARC

BREZPLAČEN POUK V IGRANJU.
7ahtevâ0te brezplačen katalog !
MElNEb HEROLD?/ MAmioOoô
Naffepse in nainovejše vzorce za ročna dela,
kakor kuhinjske prtiče, namizne prte, posteljno perilo itd., vam predtisnemo na platno v prodajalni TISKARNE SV. CIRILA, PTUJ, Slovenski trg 7
ISranilnicaDravshcbsaovinellari&or
Ccnfrâlâ: MDor
v lastni no¥i palaCi no ogla
Gosposhe-Slovenshe nlice.
★
Podružnica: Celle
nasproti poste, prel lužnošta-fersha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice In tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvrSuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov, 8% obveznice, bone, delnice itd., valute (tuji denar) vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje	812
Bančno Kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40 Prodaja srečk drž. razredne loterije
Lastniki srečk!
Iščemo one srečneže, ki so že zadeli glavni ali večje dobitke, česar pa še ne vedo. — Lastnild srečk vojne škode, rdečega križa, tobačnih srečk javite nemudoma vse svoje srečke s serijami in številkami na naslov: »Novice o srečkah«, Maribor, Cankarjeva ulica 14. Priložite tri znamke po din 1.50!	816
V S A- K PRËVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR
ZAVARUJE
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE
VZAJEFINI immi
PRI
11,1 ¥ LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. GL. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
jSC^ KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
E2S33S
najbolfe in najvarneje pri
SpoflntcštatcrsM lj _
flosposha ulica 23 f ffliriliflFll UBica 10. ofečoftra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelji
Tiskarna sv, Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru