POSLOVALNICA LJUBLJANA
Slovenska 54a. 1000 Ljubljana Tel.: 01/433 71 73 Fax: 01/433 62 05
E-pošta: info@golftunsl.si
POSLOVALNICA DOMŽALE
Ljubljanska 80. 1230 Domžale p.p. 137 Tel.. 01/721 96 80 Fax: 01/721 15 87 E-poêla aom2ale@golftunst.s1
GOLFTURIST
ÎT^
TURIZEM IN RENT AGENCIJA Trdinova 3, 1000 Ljubljana Tel : 01/433 71 73, laks: 01/433 62 05 E-poSIa inlo@goltturisl.si
Vas svelovalec za polovania po naroćilu
inuania in .»loli . coim, ,n cirn
leialske vozovnice • holelske rezervacije ■ izposoja avlomobilov
Spet parkirni prostori v Mlakah
Slavnostno ob dnevu državnosti
Pepelkin ples v Trzinu
Iztekla se je trzinska pomlad
jm-g.
BAHWEJ
VRTNARSTVO GAŠPERLIN
Ć350
KMETIJA- AG d.o.o.
Moste 99 pri Komendi
tel.: 01-83 41 471
VRTNARSKA PROIZVODNJA IN TRGOVINA
PESTRA IZBIRA ZA PARKE, GREDICE IN GROBOVE
•	VODENKE nova gvineja;
•	ENOLETNICE: begonje, tagetes, salvije, ageratum. vodenke, gazanije, cinerarije, nagelj;
•	TRAJNICE: armerija, kanpanula, mak, flox;
•	VERBENE, TEMARI, TAPIEN, BRŠLJANKE, PELARGONIJE - pokončne in polviseče;
gvineja; vrečkah; iojiia za vrt; zelenjave; esajanje;
Loren Line M
POPOLNA TOPLOTNA TEHNIKA
Plinski center Ljubljana
Verovškova 70, Ljubljana, tel. 01/565 86 30. 01/566 16 12 http://www.loren-line.si e-mail: loren.line@siol.net
Nudimo Vam celotne storitve pri izvedbi ogrevanja na
-	izdelavo projektne dokumentacije notranjih plinskih instalî
-	ogled objekta in izdelava predračuna brezplačno,
-	najem plinohrama v kolikor ni zemeljskega plina,
-	pridobitev soglasij.
-	izdelava notranjih plinskih inastalacij,
-	dobavo in montažo plinskih peči,
-	dobavo m montažo radiatorjev po izbiri strank,
-	sanacijo dimnika (s soglasjem) v kolikor je potrebna,
-	pooblaščen servis Junkers Ugodni plačilni pogoji za vsakogar!
oosřv
HURA ZA POCITNICE!
roče je. Razbeljen zrak visi nad Trzinom. Nobcne bla-iiodejne sapice ni čutiti. Zdi kot daje vse obmirovalo. V laki vročini si člověk želi Ie sence, hladnih napitkov in mo-aoče tuširanja. Tisti, ki so bolj »htevni, verjetno razmišljajo o morju, hladnih rckah ali pa jezerih. Najbolj podjetni so od idej že prešli k dejanjem, za večino pa verjetno to še pride na vrsto. Čas množičnih dopus-lov je tik pred vrati, počitnice za šolarje pa so se tako ali tako že začele.
Tudi sam bi najraje pobegnil kam na dopust, pa kaj, ko je treba spraviti skupaj še dve Številki Odseva. Razumom vse, ki se trudijo s tem časopisom, da v tem času težko sede-jo k računalniku, vseeno pa se grem biriča in jih kličem po telefonih in nadlegujem z roki.
do katerih naj bi Ie napisali tistih nekaj vrstic, ki jih potrebujemo, da časopisu lahko rečemo časopis.
Tudi sam bi z velikim veseljem počel kaj drugega, a kaj ko se v našem kraju tudi v tem mesecu dogaja kar precej zanimivega, in prav je, da o tem po-ročamo. Nekdo pač mora opraviti tudi te stvar. Kar zavidam šolarjem, ki so v omare zbasa-li šolske potrebščine in se zdaj lahko posvečajo prijetnejšim stvarem. Za novinarje tako ali tako pravijo, da moramo biti na preži štiriindvajset ur in da tudi med počitnicami ne smemo kar izpustiti vsega iz rok. Ob tem pa se ne smemo, kot na primer zdravniki, pritože-vati nad delovnim časom, ki je vse kaj drugega kot 40 ur na teden. Včasih mi gre res na jetra, ko poslušam, kako se moji kolegi novinarji postavljajo v
ODSEV - glasilo Občine Trzin
Glavni ln odgovorni urednik: Mirošlebe Namestnik odgovornega urednika: Jožeštih Tehnični urednik: EmijJ?evec Urednik fotografije: lote Seljak Trženje: JoiičaValenćak
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Ostali člani uredništva: Mateja Eriulj, Tone Ipavec, Urša Mandeljc, NuSa
Malan, Peira MuSiC, Viklorija Pečnikar - Oblak, Tanja PrelovSek, Kalja Rebec,
Mojca Triek, Peter Zalokar
Tisk: Marko Ravnikar s.p., Domiale
Naklada: loOOizvodov
Glasilo Odsev izftaia enkrat mesečno ln ga dobilo brezplačno vsa gospodlnistua ln podjetja v Trzinu.
_Naslednja številka Odseva izzide 20. julija 2002. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 10. julija na naslov: Odsev, Mengeška 9,1236Tizin ali na elektronski naslov odsev 96@hotmail.com
Uradne ure v uredništvu: Vsako sredo od 17. do 19. ure v
Prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare osnovne šole v Trzinu (Mengeška c. 22/1)
(01)564 45 67 (01)564 45 68
I
i—1 ^'kana naslovnici <ošnja
jutranjem hladu rožnika.
q)lm - qrepnů it z
f
ISSN 1408-4902
-i ■
(foto: Jože Seljak)
bran nezadovoljnih zdravnikov ali drugih, ki imajo dvakrat in celo višje plače kot novinarji. Dobro, sami smo si izbrali ta poklic in vedeli smo, kaj s tem prevzemamo, toda nenazadnje so tudi zdravniki zavestno stopili v zdravniški ceh in so tudi izrekli prisego, da bodo pomagali kadarkoli in vsem, ki njihovo pomoč potrebujejo. To ne pomeni Ie 40 ur na teden. ln to ob učinkovitosti, ko so vse čakalni-ce polně, bolniki v njih pa prav malo vredna bilja. No, pa dosti o tem. V tej številki Odseva poročamo o tem, kako veselo uživajo in odkrivajo svet naši žerjavčki. Verjetno so zdaj najbolj dejavno in tudi najbolj potovalno društvo v Trzinu. Kar zavidam jim in si mislim, da bom tudi jaz nekoč mogoče žerjavček. Za tište čase me čaka res veliko načrtov in želja. Že zdaj navijam za naše upokojence. Držite se in v miru uživajte zaslužen počitek! Še veliko lepega lahko odkrijcte in doživite! Tudi v Trzinu je nekaj možnosti za preživljanje prostega časa med počitnicami, vendar se naš kraj, kot sem že omenil, zdaj že tudi prazni, saj so tisti najbolj zagnani že odpotovali na dopuste k morju, v hribe ali kam dru-gam. So pa razlike v tem, kako kdo preživlja počitnice. Tisti, ki se v šolah niso izkazali najbolje, prav gotovo počitnic ne morejo uživati tako sproščeno kot tisti, ki so bili bolj prizadevni. Nad njimi visi Damoklov meč popravljanja napak. Delo še ni kon-čano. Na nedávnem sprejemu odličnjakov iz trzinske osnovne šole je naš župan lepo povedal, kako vredno je znanje. Upam, da so si listi, ki so si prislužili nagrade, zapomnili kaj od tega, kar jim je povedal g. Peršak. Druga pesem paje pri razlikah v tem, koliko si kdo lahko privoš-či. Kar nekaj je takih, ki so se morali na različne ustanove obr-niti za pomoč, da gredo njihovi oiroci na počitnice, sami pa razmišljajo, kako si bodo v škaf natočili vodo, škaf postavili v sen-co, primaknili udoben stol ter noge namočili v vodo, nato pa vzeli v roke časopis ali knjigo, si prižgali radio in se predali le-
narjenju. Po drugi strani paje sorazmerno veliko tudi takih, ki mogoče prav zdaj po splet-nih straneh iščejo podatke o daljnih eksotičnih deželah, prelistavajo prospekte in že usklajujejo letalske vozne rede svetovnih letalskih družb. Med razkošnostjo dopustov, ki si jih Trzinci lahko privošči-mo, so nedvomno velike razlike, vendar so tudi razlike v tem, koliko bomo uživali na počitnicah, ki si jih bomo izbrali. Nekomu ne pomaga, če zapravi milijone in si nakupi najdražje hotele in jahte, pa se ne bo znal ob tem zabavati, poveseliti s prijatelji in svojimi bližnjimi, nekdo drug pa se bo po drugi strani lahko imel božansko že na Kolpi ali ob kaki drugi slovenski reki, v družbi prijateljev na planinskih turah ali pa s preprostimi ribiči v Istri ob jutranjem dvi-govanju mrež iz morja. Včasih življenje precej bolj obogatijo majhni iskreči kamenčki, ki jih sestavimo v mozaik počit-niških dni, kot pa še tako velik diamant, za katerega se nato izkaže, daje celo umeten. Res, da nam lahko diamant zaslepi oči, žal pa največkrat ostaja hlađen in se na koncu zavemo, da smo zanj dali samo veliko denarja, a nas ni obogatil, ob sestavljanju drobnili pisanih kainenčkov pa se običajno šele prav zavemo pestrosti in zanimivosti življenja. No, včasih so rekli, da imajo vsake oči svojega »malarja« in da ima vsako tele svoje veselje. Naj bo tako! Vsem bralkam in bralcem Odseva želim, da bi počitnice preživeli kar najbolj veselo in izpolnjeno. Dajih ne bi lomil dolgčas ali pa da si ne bi zadali preveč nalog in se sploh ne bi mogli sprostiti. Za tište, ki boste ostali doma, pa naj na-povem, dajih vjuliju ali že bolj proti avgustu čaka še ena številka Odseva. V uredništvu smo s přípravami na tisto številko pravzaprav že začeli.
Urednik
m ft*

V Ustavi Republike Slovenije piše, daje občina temeljna samoupravna lokalna skupnost, v pristojnost katere spadajo lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno, in ki zadevajo samo prebivalce občine. Te lokalne zadeve so največkrat zelo tesno povezane z interesi oziroma potřebami občanov, in ni čudno, da mnogi občani vseh slovenskih občin vidijo v občinah v prvi vrsti ustanovo, ki je dolžna skrbeti za njihove interese in potrebe in tudi za zadovoljevanje njihovih pravic oziroma ustanovo, ki jo je treba izkoristiti, ali kot rečemo, okrog prinesti. Pri tem je pogosto opaziti še dodamo zna-čilnost, da številni občani še vedno ne upoštevajo ali celo ne poznajo delitve pristojnosti in nalog med občino in državo. Sleduje je opaziti zlasti na ravni upravnih zadev in davkov. V proteklih treh in pol letih seje neštetokrat zgodilo, da me je kot župana kdo prepričeval, da na primer kot podjetiiik plačuje davke Občini Trzin ali da mu Občina Trzin lahko izda to ali ono dovoljenje ipd. Navsezadnje, ko scm mu morda vendarle dopovedal, da v resni-ci ne plačuje davka Občini Trzin, paje zamahnil z roko, češ daje v bistvu popol-
Telefonske številke Občine Trzin so:
564 45 44, 564 45 43, 564 45 50 in 564 45 49
Fax:
564 17 72
Elektronska pošta:
info@obcina-trzin.si
Domača stran na internetu: http://www.obcina-trzin.si/
noma vseeno in daje v resnici vse skupaj tako ali tako samo državna birokracija ali kaj podobnega.
Za dobro delovanje lokalne samouprave je potemtakem eden od pogojev tudi to, da vsi skupaj dojamemo in sprejmemo načelo av-tonomnosti lokalne samouprave, ki seje še posebej uveljavilo v državah Evropske unije, kjer je načelo delitve pristojnosti in nevmcšavanja države v zade-ve lokalne samouprave oziroma načelo partnerstva visoko cenjeno in spoštovano. Pri nas na žalost še ni tako. V resnici imajo občine zelo malo pristojnosti in veliko nalog. Pristojnost namreč pomeni, da občina v okviru najširše postavljenih zakonskih omejitev samostojno odloča o določenih zadevah, izvršuje te odločitve in preko za to pristojnih organov tudi izvaja nadzor nad izvrševanjem odloči-tev. V Sloveniji država ravna tako, kot da še ne zaupa lokalni samoupravi in v mnogih přiměřili si prilašča vsaj nadzorno funkcijo, nemalokrat pa tudi upravno odločanje mimo odločitev, ki so sicer zaupane organom lokalne samouprave. To je v zadnjem času opaziti na področju urejanja prostora. Država, ki si je pridržala pristojnost izdajanja gradbenih dovoljenj, nemalokrat izda grad-beno dovoljenje, ki ni skladno s prostorsko izvedbenimi akti, odločanje o katerih je v pristojnosti občin. Po drugi strani pa država zelo pogosto sprejema odločitve, ki jih 1110-rajo potem izvajati občine in priskrbeti tudi sredstva za izvrševanje teh odločitev, kar je celo v nasprotju z ústavo, saj bi država morala občini, kateri naloži dodatne obveznosti, priskrbeti tudi sredstva za to. In kaj seje zgodilo po tem, ko so občine državi večkrat očitale takšno ravnanje? Vlada predlaga črtanje ustavne določbe, ki zahte-va od države, da mora občini za izvrševanje nalog, ki jili ji je naložila, priskrbeti tudi sredstva.
A če se vrnem k občanom in njihovim interesom ter potřebám, seveda moram pouda-riti, da so kot zadeve lokalnega pomena lahko mišljeni samo skupni interesi in potrebe oziroma tišti interesi, potrebe in pravice, ki veljajo za vse in glede katerih naj vsaj nače-loma ne bi prihajalo do kolizije interesov med samimi občani. To pomeni, daje vedno znova potrebno ugotavljati ali vsaj pred-postavljati skupni interes in potrebo in ne dopustiti, da bi kdorkoli s pomočjo občine uveljavljal nek svoj, recimo zasebni interes proti volji, interesom in potřebám večine. Ravno z zalitevanii te vrste pa se v teh časih zelo pogosto srečujemo na zelo različnih področjih. A tudi tu velja opozorilo, da seveda ni mogoče označevati kot tak zasebni interes katerekoli z ústavo ali zakonom zagotovljene pravice, v zakonsko določenem okviru seveda. S temi vprašanji se največkrat srečujemo ravno na področju urejanja prostora in tudi na področju odnosa dojavile, nekoč družbene, zdaj občinske lastnine.
V naslednjih mesecih nas na to temo ćaka precej razprav in upam, da jih bomo znali opraviti strpno in razumno in da bodo izidi teh razprav resnično taki, da bomo kot skupnost od njih imeli korist.
Občina je po naravi stvari tudi zastopnik in predstavnik občanov in njihovih upra-vičenih interesov in pravic, kadar pride do konflikta s tretjinii osebami, ki se pojav-Ijajo na območju občine; denimo kot investitorji, kot lastniki obratov, ki prehrano obrem cilj nj cj o okolje ipd. Vendar se tudi glede teh vprašanj vedno znova pokaže, da ima občina premalo pooblastil, da bi lahko samostojno ukrepala ali vsaj dosegla ukrepanje državnih organov (inš-pckcij, policijc in drugih služb).
Seveda je mogoče reči, da je slovenska država Še mlada in še mlajša je v Sloveniji lokalna samouprava v evropskem poměrní besede in dejansko bo moralo preteči še veliko časa, da bodo vsa razmerja ustrezno postavljena in da bomo tudi državljani oziroma občani znali ločiti med državo in lokalno samoupravo, predvsem pa v eni in drugi videti pozitivno možnost za uresničevanje svojih pravic in interesov in ne nasprotnika, ki gaje treba ka-korkoli že pretentati.
Tone Peršak
OBČINA MENGEŠ
Ze kar nekaj let je preteklo, odkar smo objavili fotografijo te table na koncu Mengeške ceste. Ker paje Trzin dobil nekaj sto novih občanov, bi jih rad ob-vcstil, da ne živijo v občini Trzin, kot verjetno mislijo, ampak kot se lepo vidi z uradile table, v občini Mengeš. Morda pa bo novi župan, saj veste, volitve so nekaj dni po počitnicah, seveda parla-mentarcev in lokalnih veljakov, le odstranil lažno tablo in nas umestil v občino Trzin, za katero smo se pred leti prizadevali.
l'.s.: Lep pozdrav, odhajam na počitni-ce v Poreč na slovensko obalo. Pazite na to, kako razobešajo zastave!
J.S.
SEJA OBČINSKEGA SVETA __________SPET PARKIRNI PROSTORI V MLAKAH
Junijska seja občinskega svet občine Trzin je bila rekordno kratka, čeprav je bilo tudi tokrat na dnevnem redu devet točk in so nekatere teme za Trzin precej pomembne.
Najprej so se loti li obravnave odloka o doloćitvi volilnih enot v občini za prihod-nje lokalne volitve. Razpravljali so o tem, ali naj bi zaradi velikosti občine uvedli eno samo volilno enoto ali pa naj bosta dve kot doslej. Nazaduje so se odločili za dve volilni enoti, v katero enoto spada po-samezni volivec, pa bo razvidno iz razpo-reditve, ki jo bomo objavili v Uradnem vestniku občine Trzin. Ob tem je župan g. Tone I'eršak opozoril na nekaj novosti pri volitvah, ki nas čakajo jeseni. Ker smo Trzinci zdaj že presegli kvoto 3000 prebi-valcev, bomo poslej volili po proporcio-nalnem sistem, na prejšnjih volitvah smo, kot se verjetno spomnite, volili po večin-skem sistemu. Pomembno paje tudi to, da bodo volitve tudi po proporcionalnem sistem v skladu z Dopolnilom zakona o volitvah zdaj potekale nekoliko drugače kot prejšnje. Kandidati, ki bodo uvrščeni na kandidatne liste, se bodo uvrščali na funkcije glede na število zbranih glasov posa-meznega kandidata. Doslej je veljalo, da so funkcije dobivali kandidati po vrstnem redu, kakršne so za posamezne liste dolo-čila vodstva strank. Tisti, ki je bil napisan na prvem městu liste, je tako dobil funkcijo ne glede na to, če je več glasov dobil kandidat, kije bil na kandidatni listi napisan za njim. Po novem bo na funkcijo izvoljeli tisti kandidat, ki bo zbral največ glasov, pa četudi ne bo napisan na prvem mestu kandidatne liste.
KakŠne bodo Mlake?
Pri drugi točki dnevnega reda, prvi obrav-navi odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih pogojev za naselje Mlake, sta sodelovala tudi predstavnik podjetja Locus g. Leon Kobetič in predstavnica Arhitekture ga. Patricija Vidic, ki sta ob županu pojasnjevala nekatere predlagane spre-mernbe pri ureditvi naselja Mlake. Gre predvsem za 10, da bi v naselju pridobili več Parkirnih mest. Večinoma naj bi za Parkirišča žrtvovali dosedanje zeleniće. S Predlaganimi rešitvami naj bi v naselju Pridobili 215 novih parkirnih mest, od '«ga največ na zelenicah južno od vrtca 32), več parkirnih mest pa naj bi uredili uđiiv zdaj »mrtvein« rokavu podaljška Ljubljanske ceste (v blizini lokalov ob K-'đričevi cesti), nekaj novih parkirišč pa o tudi na zelenicah na območju Rebolje-« m Prešernove cestc. Ob tem je zanimiv P°datek, da so na občini trikrat organizi-
rali štetje nepravilno parkiranih avtomobi-lov v Mlakah. V vseh treh primerih so naš-teli približno po sto tako parkiranih avtomo-bilov. V sklopu tega odloka je predvidena tudi ureditev kolesarskih stez ob Kidričevi in Mlakarjevi ulici. Pred drugo obravnavo odloka bo na občini javna razgrnitev pred-logov za bodočo ureditev Mlak. Razgrnitev bo od 1.7. do 20. 8. tega leta, 15. 7. pa bo v sejni sobi Občine Trzin ob 18. uri tudi javna obravnava teh prostorsko ureditvenih pogojev. Izdelovalec osnutka bo moral pri pripravi odloka za drugo branje upoštevati pri-pombe izjavile razprave, s seje občinskega sveta in pripombe odbora občinskega sveta za okolje in prostor.
Občinska pomoč za gospodarstvo in kmetijstvo
Pri tretji in četrti točki, sprejemanju pravil-nikov za dodeljevanje občinske pomoči za gospodarstvo in kmetijstvo občinski svetniki in svetnice niso imeli posebnih pomisle-kov, zato so predloga brez zapletov in pri-pomb gladko potrdili. Nekoliko več razprave je bilo ob predlogu za ukinitcv javnega dobra in zamenjavo ene od parcel, ki so v lasti občine, za parcelo, ki leži na trasi bodoče povezovalne ceste med industrijsko cono in Mlakami. S tem, ko bo lastnik parcele na trasi povezovalne ceste v zameno dobil drugo zemljišče, bo odpadla še ena ovira za gradnjo prepotrebne pove-zovalke. Žal pa druge ovire še niso povsem odpravljene. Svctnike je še zlasti zanimalo, pod kakšnimi pogoji bo izvedena zamenjava in ali bo občina pri tem mogoče oškodo-vana. Kot je pojasnil župan, gre pri tem za zamenjavo kvadratni meter zemlje za kvadratni meter. Zamenjali naj bi 335 m2 veliki parceli.
Pri naslednji točki so člani občinskega sveta potrdili prenos sredstev proračuna z ene postavke v drugo. Šio je za miiijon tolarjev, ki so jih namenili za nakup prenosnega ozvo-čenja. To ozvočenje bo dobilo KUD-o, vendar si ga bodo lahko izposodila tudi druga trzinska društva. Ob tem je g. Ložar opozoril, da ozvočenje že opazilo deluje, saj je že slišali pritožbe sosedov zaradi hrupa. Ob obravnavi sedme točke dnevnega reda, prošnje zakoncev Bregar, da bi v naselju Mlake odkupila del ene od parcel, so se svetniki soglasno odločili, da bodo o tej zalitevi odločali, ko bodo sprejete spre-membe ureditvenih pogojev v naselju Mlake. Pri predzadnji točki, taje že kar nekaj
časa aktualna, poročilu o poteku priprav za odprtje dodatnih oddelkov za potrebe vrtca v Trzinu, je namestnik župana g. Kolene povedal praktično isto, kar smo lahko slišali že na večini letošnjih sej občinskega sveta. Čakajo, da dobijo uporabno dovoljenje za dodatne prostore vrtca. Upajo, da bodo to dovoljenje kmalu dobili, pri tehničnem pregledu pa so od-krili, daje ena od prezračevalnih naprav prehrupna. Od izvajalca so zahtevali, da napravo uredi v skladu s tehničnimi zah-tcvami za takšne prostore. Županje nalo podal še nekaj krajših informacij o doga-janjih v občini, nato paje na vrsto prišla stalna, zadnja točka zasedanj občinskega sveta Pobude in vprašanja članov občinskega sveta. Ne vem, ali je na to vplivala vročina, ki je še pritiskala v občinske prostore, ali pa v Trzinu pred dopusti ni večjih ležav. Zadnja točka je bila zelo kratka in domov smo lahko odšli že takrat, ko si člani sveta na drugih sejah običajno vzamejo premor.
Tone Ipavec in Miro Štcbe
PREPOVEDANO
V času bujne vegetacije ljudje kosijo travo in tako tudi v občini Trzin. V zadnji Številki Odseva sem pisal o iravi okoli bunkerja na Kidričevi cesti. Trava se lepo kosi, tabla, ki nekaj prepoveduje, pa še vedno leži. Moti to, da ta nekaj prepoveduje in leži le nekaj metrov od hiše uprav-Ijavca občine. Ne vem, morda, če bi bil jaz vratar na občini, bi v popoldanskem času sam privil dve ali štiri matice in tako lickaj prihranil občini in morda bi dobil en glas več na volitvah.
6	OOSÈV
POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE TRZIN G. ANTONOM PERŠAKOM PRECEJ PRO J EKTO V J E ŽE ALI BO V KRÁTKÉM KONČANIH
Pred časom smo v Odsevu pisali o zapletu med Občino in lastnikom Taubi centra. Zdaj smo slišali, da je g. Marjan Golob - Taubi občini čez počitnice ponudil v nájem tamkajšnja teniska igrišča, vendar naj bi občina to zavrnila.
Zanima nas, koliko je za tem resnice.
Moram potrditi, daje g. Marjan Golob občini res ponudil najem vseh tamkajšnjih igrišč za celotno poletno obdobje. Občina se za to ni odločila iz več razlogov. Za Taubi center je bila pogodba relativno ugodna, saj bi to zanj pomenilo, da bi se za celo poletje rešil trženja teniških igrišč. Zaslužek bi bil sicer verjetno nekoliko nižji, kot če bi bila igrišča ves ta čas v celoti zasedena, odpadle pa bi marsikatere skrbi in težave. Za občino pa bi to pomenilo, da bi v tem času morala skrbeti za vzdrževanje teh športnih terenov ter za red ili disciplino na njih. Igrišča bi lahko dala v prosto uporabo vsem občanom, ki bi želeli igrati tenis ali pa bi se morala uk-varjati s trženjem igranja na teh igriščih. Občina na kaj takega ni pripravljena. Nima ljudi, ki bi lahko prevzeli trženje 1er urejanje igrišč, vođenje vadbe in igranje tenisa. Cena za kaj takega bi bila za občino previsoka, saj bi to pomenilo, da bi morala poleg cene najema igrišč, ki jo je zahteval g. Golob, plačevati še ljudi, ki bi skrbeli za teniška igrišča in trženje. Ob tem je treba upoštevati tudi dějstvo, da tenis ni več tak modni šport, kolje bil pred leti, in zanimanje zanj upada. Enos-tavno ni potrebe, da bi občina zagotavlja-la toliko možnosti za vadbo tenisa, saj je vprašanje, kolikšna bi bila zasedenost teh igrišč v času dopustov. Po drugi strani pa v proračunu denar za kaj takega ni bil predviden. Denarja za to v proračunu ni, mislim pa, da ni potrebe, da bi ga zagoto-vili s preusmerjanjem s kake druge postavke v proračunu. Tudi primerjava z de-narjem, ki ga občina namenja med zim-skimi šolskimi počitnicami za kritje dela stroškov za vadbo nekaterih športnih skupin trzinskih društev in mladine, ne vzdr-ži. Pri tem gre za pětkrát, šestkrát nižje zneske, kot bi ga bilo treba odšteti za najem igrišč v Taubi centru.
G. Golob nam je povedal, da je A-ban-ka pripravljena zastavili denar za kup-nino oz. poplačilo vrednosti objektov, ki jih je v centru zgradil, tako da bi se on umaknil iz Trzina, če bi ta denar dobil. Kako na občini ocenjujete to možnost?
Najprej je treba povedati, daje občina lastnik tega centra. Gre za to, daje g. Go-
lob v tem centru uredil teniška igrišča in zgradil nekatere objekte. Pri tem pa so le teniška igrišča in objekt, v katerem so garderobe in lokal, zgrajeni v skladu z gradbe-nim dovoljenjem in pogodbo, ki joje z Osnovno šolo podpisal g. Golob. Vse drugo je zgrajeno mimo tega in po mojem mnenju tudi brez dovoljenja. Lahko se seveda molim. Po informacijah, ki jih imam, bi lahko sklepali, da želi zdaj g. Golob zapustiti te-niški center in seveda za to iztržiti določeno vsoto za objekte, ki jih je zgradil in uredil. Povsem normalno je, da želi iztržiti kar največ. To je razumljivo in konec konccv tudi legitimno. Kolikor je meni znano, papirjev o tem, če bi bila A-banka res pripravljena dati posojilo Občini za odkup Taubi centra, še nisem dobil nobenih. Problem pri tem je, daje treba ugotoviti dejansko vrednost tega, predvsem pa oceniti amortiziranost. Drugi problem je v tem, da občina lahko kupi samo tisto, kar je legalno zgrajeno, v skladu z načrti in gradbenimi dovoljenji. Tretje vprašanje paje najemanje posojil s strani Občine. Občina se lahko samo omejeno zadolžu-je. Ne morenio kar vzeti posojila, češ da ne bomo obrenienjevali proračuna. Za kaj takega moramo najprej dobiti soglasje minis-trstva za finance, občino pa lahko zadolži-iiio le do določencga odstotka njenega proračuna. Občina se enostavno ne more zadol-žiti kar za vsoto, kot biji irenutno odgovar-jala. Zdaj čakamo cenilno poročilo o vrednosti objektov v Taubi centru, ki smo ga mi naročili. Sicer smo že dobili eno takšno cenilno poročilo, vendar se nam ne zdi realno. Tisto poročilo je naročil Taubi center, ceni-lec paje pri tem za osnovojemal kar neke ocenjene vrednosti iz predračuna izpred desetih in več let. Pri tem cenilec ni upošteval amortizacije, prav tako ni upošteval, ali imajo posamezni objekti za svojo obstoj vsa potrebna dovoljenja, se pravi gradbena in uporabna dovoljenja, hkrati pa se meni osebno ne zdi korektno upoštevati vrednosti predračunov. Predračun je lahko, poudar-jam, lahko narejen ludi povsem na željo in-vestitorja in ne upošteva dejanske vrednosti vložka. Mi potrebujemo realno vrednost objektov z obračunano vrednostjo amortizacije.
Bi pa še enkrat poudaril, kar je bilo že večkrat rečeno. Ni naša želja, da bi izgnali Taubi center iz Trzina. Želimo le, da uredimo odnose. Gre za 5.000 m2 zemljišča, za kate-
ro trenutno nihče ne plačuje najemnine Podjetju Taubi tenis ponujamo zelo spre-jemljiv sporazum, po katerem naj bi pla-čeval zelo nizko letno najemnino, hkrati bi se obvezal, da zagotovi, da se bodo v tem prostoru dogajale stvari tako, kot so predvidene in ki na območje šole sodijo. Na tem območju ne more biti odprt gostinski lokal, sem pa še kako sodijo dejav-nosti, ki omogočajo rekreacijo in športno dejavnost občanov.
Že nekaj časa vas nismo spraševali, kaj se dogaja v zvezi z bodočo povezovalno cesto med industrijsko cono in ostalim delom Trzina. Slišali smo, da se zdaj na tem področju le nekaj premika. V tem času smo pridobili tako rekoč vsa soglasja, da vložimo vlogo za gradbeno dovoljenje. Projekt je torej v celoti pripravljen, še vedno pa niso zagotovljena vsa potrebna zemljišča. Na začetku trase, če gledamo od Kidričeve ulice proti coni, smo že tudi izvedli zamenjave zemljišč, še vedno pa ostajajo neřešeni problemi z lastniki štirih ključnih parcel, preko katerih bo tekel večji del te povezovalne ulice. Skupaj s podjetjem Biring, ki vodi pos-topke za pridobitev tistih parcel, pa smo le dosegli pregled nad postopki dedovanja teli parcel. Postopki še tečejo, ker v pre-teklosti niso bili izpeljani, ponienibno pa je, da imamo zdaj vsaj pregled nad tem. Upam, da bodo zdaj v podjetju Biring le lahko pospešili zaključke teh poslopkov Z omenjeniin podjetjem imamo dogovor, da bomo kasneje speljali zamenjavo zemljišč v razmerju kvadratni meter za kvadratni meter zemljišča. Ne ostane nam drugo, kot da čakamo, kdaj bodo postopke izpcljali, saj bi bilo verjetno nesmiselno, če bi zdaj skušali stvari prevzemati v svoje roke in bi s tem vse skupaj le še zapletli in podaljšali.
Pred kratkim je Trzince precej razbu-rilo, ker je kar 9 dni del Trzina ostal brez cestne razsvetljave in na križišču štiripasovnice in Mengeške ceste semafor ni deloval. Kaj je bilo temu krivo? Na gradbišču T-3 so poškodovali električni kabel, ki z elektriko napaja del cestne razsvetljave v starem delu Trzina in semafor v omenjeneni križišču. Nekaj časa je minilo za razčiščcvanje spora glede tega, kdo mora poravnati nastalo škodo. Kolikor mije znano, so se nazaduje le dogovorili, da mora škodo poravnati tišti, ki jo je povzročil. Nerodno je bilo, ker potek kablov v načrtih ni bil točno narisan.

o osev
Kabel je bil lam, kjer ga po načrtih ne bi smelo biti. Kdo je kriv za napačen vris, za zdaj še ni jasno. Ko so razčistili vprašanje poravnave škode, so le popravili kabel in del Trzina je spet dobil razsvetljavo, semafor pa je spet začel delovati. Moram pa reči, da srno tudi z občine posredovali, da bi okvaro kaj najhitreje odpravili. Vem pa, da je bilo veliko nezadovoljstvo pri nekaterih občanih upravičeno.
Kaj pa se zdaj dogaja v T-3? Vsak dan opažamo spremembe in v kratkem naj bi bil dokončan še en del tega centra.
Zdaj poteka postopek spremembe uredit-venega načrta za T-3. Razlog za to je, da želimo, da bi v enem od dveh objektov, ki jih bodo zgradili južno od Ljubljanske ceste uredili tudi nekaj prostorov za oddelek doma za ostarele občane in nekaj va-rovanih stanovanj. Do zdaj so bila v teh objektih predvidena samo običajna stanovanja. Pri ureditvenem náčrtu hkrati spre-jemamo tudi nekaj manjših popravkov. Pri tem gre predvsem za dodatna parkirišča. Vztrajamo pa pri zahtevi, ki je bila sprejeta leta 1999, daje treba skoraj za polovico zmanjšati obseg prej predvidene gradnje.
Občina naj bi zdaj v T-3 dobila tudi prostor za poslovni lokal?
Da. Gre pravzaprav za zamenjavo. Ob de-litveni bilanci je naša občina namreč dobila tudi nekaj prostorov v novem objektu Mlin v Radomljah. Že prej smo skušali prostor za lokal v Radomljah zamenjati ali prodati, vendar interesa ni bilo, zdaj pa seje tak interes pokazal. Odločili smo se za zamenjavo, tako da bomo v sklopu T-3 dobili en lokal. Ker gre za nekoliko večje površine, bomo morali nekaj tudi dopla-čati, še zlasti ker je lokal v Trzinu zaradi lokacije dražji. V tem lokalu bi radi zago-tovili trgovino z zelenjavo in sadjem, ki bi bilo přiděláno po načelih bio-pridelave hrane. Ker v Trzinu za zdaj še ni večje pridelave takšne hrane, bi skušali zajeti pridelovalce tovrstne hrane s širšega območja. Na občini skušamo z dotacijami spodbuditi tovrstno pridelavo hrane tudi v Trzinu.
Kolikor vem, pa naj bi v kratkem v prvem delu T-3 odprli še nekaj lokalov.
Kako pa je s pločniki ob Mengeški cesti <n sploh z ureditvijo prometnih razmei na tej cesti?
Za pločnike smo naročili dva projekta in mislim, da sta zdaj že oba tudi izdelana. Pr!.?a za Pločnik od pekarne Kralj proti knžišču Mengeške ceste s štiripasovnico "i za pločnik na koncu Mengeške. Moram Pa reči, da sam projekt še ne pomeni veliko Ker gre za državne ceste, moramo ^nj dobiti soglasje države, pri tem pa se Pr«cej zapleta. Državni organi zahtevajo, d® so ti projekti izdelani do zadnje pod-
robnosti, tako kot če bi šio za delà, ki zahtevajo gradbeno dovoljenje. Ko smo dali projekt delat prvič, projektant načrtov ni izde-lal tako natančno, kot zahteva država. Vse skupaj seje nato tako zaplétalo, da smo projekt enostavno dali delat drugemu projektantu. Ob tem pa potrebujemo tudi soglasje za služnostno pravico od države, kot lastnika parcel, na katerih bo pločnik, potrebujemo pa tudi soglasje še drugih lastnikov, ki imajo parcele tik ob cesti. Vse skupaj je precej bolj zapleteno, kot če bi delali kakšno lokalno cesto. Vem, da Ijudje težko čakajo, vendar se prav dosti ne da narediti ali vsaj pospešiti stvari. Od nekaterih državnih organov, kot da bi bili zapečateni, tudi po pol leta nič ne dobiš. Naj navedem samo primer kažipota, ki naj bi kazal, kje leži obrtno- industrijska cona. Prošnjo za njegovo namestitev smo vložili pred dvema leto-ma, pa še vedno nismo dobili soglasja. Včasih se zdi prav neverjetno. kako počasi delajo posamezni državni organi. Kar pa se tiče semaforjev na Mengeški cesti, pa smo vložili že dve zahtevi za njihovo postavitev, na državi pa so nam že jasno povedali, da oni semaforjev na Mengeški ne bodo postavljali, niti jih ne bodo dovolili postaviti, vsaj ne v neposredni bližini kri-žišča s štiripasovnico. Po vsem, kar smo doslej slišali, bo praktično nemogoče postaviti semafor na cesti pred občino, kar se tiče semaforja pri Jan baru, pa bi nam mogoče uspelo, če gremo v naložbo sami. Stroški za tak semafor pa so sorazmerno veliki.
Uvcdba devetletke se vse bolj bliža. Kako je zdaj s prizidkom k osnovni šoli?
Zdaj poteka izdelava projekta. Pogodba za to izdelavoje podpisana in rok za njegovo izdelavo že teče. Doslej smo se ukvarjali predvsem z idejno zasnovo, z usklajevan-jem z Ministrstvom za šolstvo - kar nanije vzelo daleč največ časa, zaradi prilagajanja zahtevanim normativom, nekaj zapletov je bilo tudi, ker smo želeli v enem delu nad-
graditi obstoječi objekt (nad avlo), pa se je izkazalo, da statično to ne gre. Zato smo morali še nekoliko spremeniti idejno zasnovo s povećanjem tlorisa, ampak zdaj je pogodba za projekt podpisana. Ko bo projekt izrisan, upam, da bomo dobili gradbeno dovoljenje. Še vedno računamo, da bo prizidek letos do tretje faze zgrajen.
Na nedavni seji občinskega sveta je občinski svetnik Jakob Ložar predlagal, da naj bi uredili dovoz do šole po novi asfaltirani cesti med zdaj zgrajenimi bloki v T-3 in Jerajevo domačijo. Na ta način bi starši, ki vozijo zjutraj otroke v šolo iz novega naselja že na Ljubljanski cesti, ki zdaj ni tako prometna, zavijali proti šoli in bi tako precej razbre-menili jutranji promet na Mengeški cesti. Ali na občini o tej rešitvi kaj razmišljate?
Zdi se nam dobra rešitev, še zlasti ker je del te dostopne ceste že zgrajen. Potrebna bi bila le še povezava od tega kraka ceste do parkirišča pred šolo. Mislim, da se bo to dalo urediti ob izgradnji prizidka k osnovni šoli in da bo to res razbremenilo prometno gnečo na Mengeški cesti.
Kaj pa športni park? Je na tem področju kaj novega?
Naročili smo izdelavo projekta za prvo fazo gradnje. Stvar seje nekoliko podalj-šala, ker je bilo treba opraviti zelo natanč-ne meritve in pregled terena, kajti tam gre za do neke mere močvirno ozemlje in bo moral projektant natančno opredeliti, do katere mere bo treba poskrbeti za odvodnjavanje in druge stvari, povezane s tem. V teh dneh se rok za izdajo projekta izteka. Ko bomo projekt dobili, bomo takoj vložili zahtevek za gradbeno dovoljenje in objavili razpis za izvajalcc, saj meni-mo, da moramo prvo fazo urejanja tega parka izpeljati še letos.
Miro Štebe
PROMETNI ZNAKI
Ze zadnjič sem pisal o ikebani prometnih znakov na stari Ljubljanski in nakazal. da bi bilo potrebno kolesarsko stezo v Mlakah usmeriti na Kidričevo in ne na dvorišče Mušiče-vih. nekaj znakov odstraniti, nekaj pa postaviti novih. V tem mesecu pa so postavili nove znake za omejitve v bližini vinca. Lepo in prav, saj je res potrebno zmanjšati hitrost ob vrtcu. Seveda pa mi je nejasno, zakaj so pred nekaj meseei s ceste postrgali enega ležeče-ga policaja, in to prav v bližini vrtca. Saj veste, zaviraš zaradi ovire, prometni znak pa je za marsikakega prenapetega voznika ne-pomemben. Pa računam: skoraj deset novih znakov - krat toliko tolarjev - oh. ne! Saj to je skoraj en usnjeni sedež v faleonu, ki leti v zraku, kjer ni prometnih znakov. Ideja: Na vhodu v naselje Mlake postaviti LN znak z omejitvijo 30 km na uro.
J.S.
Apel prebivalcem Trzina na območju Trzin - Mlake
Dne 10.6.2002 je bil na Občinskem svetu Občine Trzin sprejel Sklep o sprejenui ter javni razgrnitvi in javni obravnavi odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za dopolnilno gradnjo v pretežno realiziranem naselju Trzin - Mlake (TI in T4) v Občini Trzin v prvi obravnavi.
Spremembe se nanašajo na ureditev prometnega režima in parkiranja v območju TI in T4.
Odlok zajema:
• gradnjo oziroma ureditev kolesarskih stez: ob Ljubljanski cesti, Mlakarjevi in Kidričevi ulici,
■	hodnik za pešce ob Ljubljanski cesti in Ulici Raši ške čete,
■	ureditev mirujočega prometa oz. parkirnih površin:
■	na dveh lokacijah ob Kidričevi ulici,
■	na Mlakarjevi ulici ob parceli št. 873/3, k.o. Trzin (funkcionalno zemljišče vrtca Žabica),
■	razširitev parkirišča ob Ploščadi dr. Tineta Zaj-ca (ob vrtcu Žabica),
■	na prehodu med Ulico OF in Vegovo ulico,
■	na prehodu med Vegovo in Mlakarjevo ulico,
•	na treh lokacijah na prehodu med nizi vrstnih hiš med Mlakarjevo in Prešemovo ulico,
■	na treh lokacijah na prehodu med nizi vr.stnih hi.š med Prešemovo in Reboljevo ulico
•	na treh lokacijah ob zahodnem delu Reboljeve ulice.
Karitas *
KO BOM VELIK...
Vse već otrok nima enakih možnosti in izpolnjenih osnovnih pogojev pri pridobivanju izobrazbe. Zaradi materialnih in drugih težav njihovih družin postajajo med sovrstniki vse bolj zapostavljeni in izolirani. Mnogi izmed njih žal ne bodo nikoli uresničili svojih san; o pokliču. V lánském letu so župnijskc Karitas po vsej Sloveniji v sodelovanju i osnovnimi šolami, občinami in strokovnimi službami pomagale 3400 osnovnošolcev pri nakupu šolskih potrebšćin ter ptačilu malice in šole v naravi. Razdeljena pomoč v skupni vrednosti 17 mio. SIT je mogoče visokozveneča, vendar preprost izračun pokaže, da vsak otrok v pov-prečju přejme pomoč v vrednosti 5000 S IT.
Tovrstna pomoč je najbolj izdatna na območju Škofijske karitas Ljubljana. V Mariboru in Kopru pa je dodatno 300 najbolj ogroženih otrok
vključenih v tako imenovane programe botrstva oziroma posvojitve na daljavo in prejemajo letno pomoč v vrednosti 60.000 SIT. Zagotovo bi pomoč v taki visini po vsej Sloveniji potřebovalo vsaj še 1500 otrok.
Veseli smo lepe ga sodelovanja z različnimi ustanovami. Samo škofijske Karitas sodelujejo s prek 40 večjimi osnovnimi šolami. Močno pa je tudi sodelovanje osnovnih šol in drugih strokovnih služb z župnijskimi Karitas v posameznih krajih. Takšno sodelovanje omogoča, da skupaj odkrijemo najbolj pomoči potrebne otroke in jim pomagamo na najbolj primeren način, kijih ne bo zaznamoval pred njihovim! sovrstniki.
Obraćamo se na Vas, dragi bratci, da nam pomagale, da vsaj malo olaj-samo stiske otrok. En vidik pomoči so seveda sredstva, kijih potrebujemo za nakup šolskih potrebščin. Še bolj pomembno pa je, da se skupaj borimo proti potrošniški miselnosti in logiki trga, ki vse bolj vdira v osnovne šole.
Ob veliki poplavi najrazličnejših učbenikov, pripomočkov in izvenšolskih dejavnosti so učitelji velikokrat v veliki zagati. Vsi ti prestižni pripomočki in možnosti so lahko zelo dobrodošli, vendar pa moćno obremenjujejo družinski proračun. Veliko učiteljev in šol se trudi najti pravo mero, tako daje prizadetih čim manj otrok, ki bi se zaradi revščine njihovih družin lahko počutill izključene in manj vredne. Vse večje pa so tudi razlike med možnostmi, kijih imajo otroci v mestih in na podeželju.
Skupaj z Vami, dragi starši, učitelji ln vseml. kl se ori svolem delu srečujete z otroki, nam bo uspelo, da bo v osnovnih šolah ostala najvlšja vrednota znanje ln zdrava samozavest. Zagotovo si vsl želimo, da bodo osnovne šole tudi vprlhodnosti ostale prostor enakih možnosti za vse otroke.
Podrobnosti o akciji: http://www.karitas.si/.
Podrobnosti o cenzusih za prejem pomoči: Koper (tel.:05/330 02 33), Ljubljana (tel.:01/439 21 30), Maribor (tel.:02 / 252 26 97).
Peter Tomažič Slovenska karitas
Predlagani, da se v čim večjem štcvilu udeiežitc javne razgrnitve odloka, ki bo trajala od 1.7.2002 do 20.8.2002.
Javna obravnava bo v ponedeljek, 15.7. 2002, v sejni sobi Občine Trzin, ob 18.uri.
Izdelovalec osnutka bo pri pripravi odloka za drugo obravnavo na občinskem svetu upošteval pripombe iz javne razprave.
Sodelujte v javni obravnavi in tako sooblikujte naš kraj!
Občinska svetnica Marija Hojnik
Karitas i
Krisuuiftva u!. 1 1000 Ljubljana
Ko bom i *
\/p i i V vii
Najdete nas na vseh večjih poštah. TRK: 24200-9003852948, sklic: 00 250602. namen: Ko bom velik
Pomagajmo otrokom pri nakupu šolskih potrebščin.

ANTENE KAR RASTEJO
V
časopisju več-krai beremo ali vidimo po televiziji, kako se v številnih kraj ih pritožujcjo, ko na njihovem območju postavljajo vsemogo-če antene za mobilno telefonijo in za druge namene. V Trzinu pa očitno to nikogar ne inoti. Že pred leti je ob obvoznici na zem-Ijišču podjetja Viplam zrasla antena, ki naj bi služila mobilni te-lefoniji. Občanov glede tega ni nihče nič vprašal, le od servi-serjev za televizije smo slišali, da seje na določenem pasu v okolici antene krepko poslabšal sprejem televizijskega programa. 0 tem. kakšno je elektromagnetno se-vanjc v okolici antene, ni imel nihče niti pojma. Pred kratkim je blizu prejšnje antene zrasla nova antena. Tudi tokrat nihče ne ve, kdo jo jc postavil in tudi nihče nima pojma, kakšne ima posledi-ce na okolje. Očitno smo Trzinci res trdoživi in nas ena antena gor ali ena dol sploh ne moti. Važno je, da naši mobilni telefoni lepo zvonijo in da dosežemo vse, s katerimi želimo klepetati.
KDAJ BO KABELSKA TELEVIZIJA KONČNO PRIŠLA V TRZIN ?
Zjiil tega ne ve nihče. Vsaj tako kaže po vseh zasliševanjih in spraševanjih, ki smo jih opravili. Našem bralcem smodolžni pojasnilo, da se res že od februarske številke naprej trudimo, da bi izvedeli, kdaj bomo v Trzinu končno dobili kabelsko televizijo. Odkar seje Telemach umaknil iz igre, Telekom nima več tekmeca in bi lahko v zelo krátkém času, vsaj tako so prej zatrjevali, po Trzinu razpredel kabelsko, vendar jc še zdaj ni. Na občini niinajo kaj dosti več točnih podatkov o tem, kaj se dogaja, vedo le, da naj bi za nekaj časa proces zaustavilo elektropodjetje, kerTelekomu naj ne bi hotelo dati soglasja za gradbeno dovoljenje. Predstavnik Telekoma nam tega ni mogel potrdili, obljubil pa nam je že za aprilsko številko natančne podatke o tem, kaj se dogaja na področju urejanja kabelske televizije v Trzinu in kdaj bodo začeli priklapljati naročnike. Aprilsko številko so potem z. razlago zamudili, obljubili pa so, da se bodo potrudili za majsko. Ko smo že zaključevali redakcijo, nji-hovega odgovora in pojasnila še vedno nismo dobili, zagotovili pa so nam, da bodo v juniju v Trzinu pripravili dan odprtih vrat in da bodo takrat prav vsem odgovorili na vsa vprašanja v zvezi s kabelsko. Tiskovni predstavnik Telekoma v juniju za to obljubo ni vcdel, zatrdil pa nam je, da bomo za to številko končno dobili nekaj osnovnih informacij o kabelski. Kot vidite, se iz te kaše ni skuhalo prav nič in tako le željno čakamo, da bi kakšno novico dobili v prihodnjem mcsecu. Telekom je očitno boj s tekmecem tako utrudil, daje si je zdaj vzel dolg počitek. Trzinci smo pa žal žrtve tega zavlače -vanja in počitka. Prav bi bilo, da bi na pristojnih mestih spet povz-dignili glas.
TO Ml DELAJ
Medtem je ovinek že popravljen in tudi na novo posajenc rože že uspešno rastejo ter razveseljujejo mimovozeče.
(Uredništvo)
T
renutno je v pogovornem žargonu »in«, če kar naprej govoriš, »to mi delaj«. Moj moto pa bi bil - »tako se ne dela«. Seveda gre za slabo delo državnih ali občinskih de-lavcev ali pa tudi delavccv investitorjev gradnje bodočega centra Trzina T-3. Slcdnji so se že v tretje lotili popravljanja ovinka na križišču Mengeške in Ljubljanske ceste, nas-proti gasilskega doma. Ko so prvič naredili svoje dobro delo, avtobus skoraj ni mogel zaviti. Drugi popravek robnikov paje pred kratkim doživel še tretje »izboljševanje«. Kot se za te stvari spodobi, bodo s prenovo, tudi posadili - mislim, da letos že tretjo vrsto rož na tistem delu križišča. Bojim se, da gre tudi to v naše breme, se pravi breme davkoplačevalcev, v nekoliko spremenjeni varianti pa bodo te popravke verjetno plaćali bodoči lastniki sta-novanj v T-3.
SPOMIN NA TRZINSKO BITKO IN VOJNO ZA OSAMOSVOJITEV
T
-L udí letos jel uristično društvo Trzin ob sodelovanju predstavnikov še drugih trzinskih društev v kamnolomu pripravilo zabavo s kresovanjem, s katerim so počastili dan državnosti in kresni čas. Po proslavi ob dnevu državnosti seje večina udeležencev slovesnosti podala v kamno-lom, kjer so prizadevni možje pod vodstvom Franca Valenčaka zložili veličastno piramido lesa za kres in razpostavili klopi in mize. Za vse udeležence kresovanja je tudi občina odprla svojo blagajno, in vsi so lahko dobili klobáse in pijaco zastoiij. Ob veseli glasbi sta župan g. Tone Peršak in predsednica Turističnega društva Trzin ga.Jožica Valenčak prižgala kres. Kar nekaj kresovalcev seje veselo zavrtělo v kresnem kolu. Na splošno odobravanje se je kolu priključil še gospod župnik Pavle Krt, ki je nekaj časa kolo celo vodil. Med tistimi, ki so plesali še pozno v noč, paje bilo opaziti tudi kar nekaj veteranov vojne in udeležencev bitke v Trzinu. Po razbel-jenem junijskem dnevu je bilo v prijetnej-šem večernem hladu prav lepo kramljati s prijatelji, sosedi in znanci. Nekateri so se srečali šele po več letih, zato ni bilo čudno, da so bili tisti, ki so se kresovanja udeležili prvič, prav prijetno presenećeni in so poudarjali, da se bodo zdaj redno ude-leževali tovrstnih srečanj. Še dolgo po tem, ko so bruna v křesu pogorela in so iskrice odplesale v temo, so udeleženci kresa modrovali, se šalili in si nazdravljali. Ne vemo, ali so že dva dni pred kresom dolovali kresni uroki, noč, ki jo je razsvet-ljevala polna luna, paje bila v soboto prav gotovo pravljična.
M Š
^^ soboto zvečer, 22.6., je bila pri mostu na Ljubljanski cesti, kjer je leta 1991 divjala trzinska bitka med vojaki tedanje
íM!
KRES JE BIL VISOK IN VROČ
JLA in pripadniki slovenske teritorialne obrambe in policije, proslava. Udeležilo sejo je već vidnih predstavnikov Teritorialne obrambe, Slovenske vojske in Zveze veteranov vojne za Slovenijo, udeležencev bitke v Trzinu, prišlo pa je tudi sorazmerno dosti Trzincev in predstavnikov trzinskih društev in organiza-cij. V krajšem kulturnem programu, ki ga je povezovala Urša Mandeljc, je sodeloval kvintet trobil orkestra Slovenske vojske in recitatorki KUD-a Urša Mandeljc in Mirjani Stih. Slavnostna govornika sta bila župan občine Trzin Anton Peršak in predstavnik veteranov vojne za Slovenijo Martin Plaňko. G. Peršak je v svojem govoru poudaril, da so bili Slovenci vedno dobri borci, čeprav do zadnje osamosvojitvenc vojne nismo imeli svoje vojske. Opozoril je na pomcn vojne za samostojnost in prizade-vanja za ureditev in úspěšnost slovenske države, Martin Plaňko paje obudil spomin na tedanje dogajanje in orisal takratna odre-kanja in požrtvoval-nost borcev za samos-tojno Slovenijo. Predstavniki udeležencev bitke v Trzinu so nato pod spominsko obelež-je trzinske bitke oběsili venec. Za vesel zaključek proslave paje pos-krbelo povabilo vsem udeležencem, da naj se v trzinskem kamnolomu udeležijo zabave in kresovanja v čast praznika državnosti in hkrati tudi ob starodávnem prazniku naj-daljšega dne v letu.
V STABU TERITORIALNE OBRAMBE JE BILO ZELO NAPETO Martin Plaňko
Ob dnevu državnosti se vedno spomnimo bitke, ki je v Trzinu divjala en dan po tem, ko so v slovenskem parlamentu slo-vesno razglasili samostojnost slovenske države. Na křesni večer so po Sloveniji slavnostno žareli kresovi, v Ljubljani je bilo veliko slavje, po vsej deželi pa smo se veselili uresničlt-ve stoletnih slovenskih sanj po lastni državi.
Takrat nismo vedeli, da bo následuji dan prinesel vojno in da se bo prav zaradi bitke, ki bo divjala v našem kraju, tudi Trzin z zlatimi črkami zapisal v zgodovino slavnih dni Slovenije. Vojna za Slovenijo bi bila verjetno precej daljša in bolj krvava, če Slovenci nc bi tako odločno pokazali svoje želje po odcepitvi od vse bolj trhle Jugoslavije. Pri tem odločnem »NE« paje izjemno po-membno vlogo odigrala tudi slovenska teritorialna obramba in tisti možjc v njej, ki so že prej pripravljali teren za uspešen boj proti Jugoslovanski armadi. Eden med njimi je bil tudi naš sokra-jan Martin Planko, kije tudi eden najbolj zavzetih zbiralcev vseh pričevanj o dogajanjih v času trzinske bitke. Prav zaradi njegove zavzetosti jc pred kratkim izšla že druga kaseta z dokumentárními posnetki dogajanj med bitko pri mostu čez. Pšato.
V uredništvu smo ocenili, daje prav zaradi tega Martin Planko najbolj primeren sogovornik za intervju v številki Odseva, ki naj bi letos izšla nekako v času obletnice bitke. Martin, ki živi nekako na meji med novim in starim delom Trzina, paje zanimiv še zaradi številnih drugih razlogov. V Trzin seje priselil leta 1971, ko seje širjenje Trzina šele začenjalo, tako daje imel priložnost spoznati tudi nekdanji stari Trzin. Že zgodaj je bil dejaven v krajevni skupnosti, ki seje ravno izdvojila iz mengeške krajevne skupnost. Zaradi svoje delavnosti je viđen član cele vrste trzinskih društev. Mirno lahko zapišemo, da dobro pozna razmere in dogajanj a v Trzinu.
Ko se Manin spominja časov, ko seje z ženo pred dobrimi tremi desetlctji priselil v Trzin, pravi: »Lepje bil ta kraj takrat. Popol-noma drugačen kot zdaj!« Martin ima Trzin rad tudi zdaj, le daje 2daj naš kraj že tako gosto naseljen, da se prebivalci večinoma ne poznamo več med sabo. Pravi, da seje v Trzin priselil pravzaprav Po sili razmer. Takrat jc bil namreč zaposlen na železnici inje veliko dělal na terenu. Koje izbiral, kje se bosta z ženo naselila, se je za naš kraj odločil zaradi njegove bližine Ljubljane in ker n'u je bil kraj všeč. Zdaj ima občutek, da so ga stari Trzinci vzeli
za svojega, saj seje hitro vključil v življenje kraja. Martin je od-prt člověk, rad se zasmeje in krasno pripoveduje šale, v njem pa je tudi neka radovednost, skrita žilica, ki mu ne da, da bi se dclal brezbrižnega in se ne bi zanimal za soljudi in dogajanja v svojem kraju. Kljub svoji zaposlenosti je le našel čas tudi za vključcvanje v življenje kraja. Želei se je spoznati in povezati z drugimi kraja-ni, hotel je vedeti, kaj se dogaja v njegovem novem okolju in na to tudi vplivati. Še ko jc KS vodil Matevž Štefe, seje vključil v delo KS in bil v njej tudi funkcionar. Ob tem seje Martin vključil v strelsko društvo. Dobro se še spominja, kako je pomagal, ko so v kleti zadružnega doma gradili strelišče. Bil je med prvimi, ki so se vključili v Planinsko društvo Onger. V društvu je tudi vrsto let deloval v nadzornem odboru. Zadnja leta je član društva upoko-jencev Žerjavčki, bil paje tudi soustanovitelj trzinske sekcije Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Vedno je bil pripravljen po svojih močeh priskočiti na pomoč drugim, pa tudi Trzinci so mu pomagali, koje bil potreben pomoći. Spominja se, kako so mu »staroselci«, kot so se takrat šalili, pomagali pri gradnji novega doma. Kupil je namreč staro Grmonovo domačijo, ki takrat ni bila v ravno najboljšem stanju, Martin pa joje obnovil, pravzaprav postavil kar novo hišo.
Lepe spomine ima tudi na službovanje pri železnici. »Dclal sein v upravi, kot vodja mehanizacije. Pri tem sem imel zelo veliko te-renskega delà. Železničarji smo se takrat počutili kot nekakšna velika družina, kamor koli sem přišel, sem bil naš. Bilo je lepo in dobro smo se razuineli.«
Želcznico je zapustil prav zaradi liiše v Trzinu in teritorialne ob-rambe. »O, to je pa kar dolga zgodba. Leta 1974 so me iz Sekre-tariata za ljudsko obrambo poklicali na vojaško urjenje. Poslali so me v zaprto območje na Kočevskem.« Martin jc imel še iz časov rednega služenja vojaškega roka čin mlajšega ćastnika, ki si gaje prislužil v Bileči. Na izpolnjcvanju, kije najprej trajalo deset dni, so ga takoj postavili za ćastnika. Najprej je bil poveljnik enote, ko so ga še naprej iz leta v leto klicali na usposabljanje, paje postal tudi inštruktor. Med enim lakim urjenjem seje ravno v najbolj kritičnem času pokvaril agregat. Martin seje spoznal na tehnične stvari inje napravo pregledal in ugolovil, da okvaro lahko popravi. Ko mu je to uspelo, so bili njegovi nadrejeni tako zadovoljni, daje postal poveljnik energelskega bloka. Martin pravi, daje bila to bolj zabušantska funkcija, vseeno paje v tistem obdobju dobil svoje najvišje vojaško odlikovanje.
Leta 1979 so ga poklicali na oddelek teritorialne obrambe v Domžale. Ponudili so mu službo in ker je bila plača boljša, seje odločil za službo v Domžalah. Takrat je potřeboval denar, saj je zidal hišo. V tistem trenutku je prav višja plača odločila v prid službe pri tcritorialcih.
»Na železnici so bili šokirani. Direktor mi ni verjel, da grem stran. Vcs začuđen me je spraševal:« Kako, kako greš?« Martinu je bilo težko, vendar seje tudi v Domžalah hitro vklopil v kolektiv in uspešno opravljal nove naloge, ki so mu jih dodelili. Teh nalog ni bilo malo, zelo prav pa so mu prišle tudi izkušnje, ki jih je dobil pri železnici.
Do velike prelomnice je prišlo v času osamosvojitvene vojne. Manin zdaj vnelo zbira vse podatke in materialc o trzinski bitki. Verjetno ima prav on zdaj o njej zbranega največ dokumentarne-ga gradiva. V bitki neposredno ni sodeloval. zelo pa se mu je v spomin vtisnila negotovost, ki sojo preživljali na povcljstvu teri-
torialne obrambe: »Bil sem v štabu v Domžalah, koje zazvonil eden od štirih telefonov, ki smo jih imeli. Dvignil sem slušalko in na drugi strani se mije oglasila hčerka. Ne vem, po kakšnem na-ključjuje bila takrat linija odprta, da meje dobila in da sem prav jaz dvignil telefon. Tega res ne vem, hčerka pa mije sporočila: »Oči, helikopterji!« »Koliko jih pa je?« sem vprašal. »Dva in čisto blizu letita.« Potem pa sem po telefonu zasiišal detonacijo in nato streljanje. V telefon sem zavpil: »Na tla, lezi na tla!« Nisem vedel, kam so padale granate. Mogoče v bližini naše hiše. V tistem hipu pa smo tudi skozi odprta okna v Domžalah zaslišali oddaljeno streljanje in eksplozije. Nismo vedeli, kaj se dogaja. Iz glavnega poveljstva so nas klicali in spraše-vali, kaj se dogaja. »Kako, kaj je pri vas? Je kdo padel?« Odgovarjali smo lahko samo, da ne vemo. Šele kasneje smo dobili podatke.«
Pri bitki v Trzinu je bil eden od pomembnih dejavnikov, ki so pripomogli k zmagi, tudi ta, daje specialcem, ki so hiteli na pomoč obkoljenim vojakom v transporterjih JLA, padla morala. Prodirali so preko travnikov, ob progi pa so bili naši borci. Ko so specialci hoteli posredovati, so se na lepem znašli tako rekoč med dvema ognjema. Šio je za precej mlade fante. Tudi naši borci so bili mladi, vendar vseeno nekoliko starejši. Koje bil pri napadal-cih eden od vojakov ubit, drugi paje bil ranjen, jim je padla morala, in so se samo umikali. Pravzaprav so bili v čudncm položaju, saj na vsem lepem niso vedeli, zakaj se borijo. Prej so bili domaća vojska, zdaj pa so se nenadoma znašli v vlogi agresorjev. Bili so tudi sestradani. Tri dni so bili brez hrane, zato so v Depali vasi zvečer vlomili v Koritnikovo hišo in tam ukradli nekaj hrane. »Še zdaj se spominjani teli fantov, ki so jih po tem, ko so jih zajeli, pripeljali v Domžale. Bili so prav ubogi. Iz Domžal smo jih nato poslali na zaslišanje na Povšetovo.« Martin se tudi spominja, kako so po bitki iz Trzina odpeljali zaje-te transporterje in jih skrili na Krumperku, kjer so jih prebarvali in nanje narisali slovenske oznake. »Zadolžen sem bil, da med našimi vojaškimi obvezniki najdem tište, ki so znali upravljati s
transporterji. Najti sem moral voznike, sovoz-liike in topničarje za transporterje. Ko smo jih zbrali, sem jim rekel: »No, fantje, zdaj ste pa vi prvi v oklep-nih sredstvih slovenske vojske. Bili smo zelo
ponosni, a že v naslednjem hipu smo dobili ukaz iz Ljubljane, da je treba transporterje prepeljati tja, da jih bodo prevzeli, ker ses-tavljajo oklepno enoto slovenske vojske. Fantom, ki smo jih že vse pripravili, sem moral razložiti, da so nam oklepnike odvzeli in da gredo na druge položaje.«
Takrat je bilo precej napeto. Dogodki so si sledili izredno hitro, marsikaj ni delovalo, tako daje bilo treba kar nekaj iznajdljivosti, predvsem paje bilo tudi dosti odločnosti. »Javljalo se nanije kar precej prostovoljcev, ki smo jili morali razporcjati na položaje.Še zlasti se spominjani Studentov medicine, ki jih je bilo kar precej.« Sprva tudi niso imeli zadosti orožja, kasneje pa so ga imeli toliko, da so bile težave z njegovim skladiščenjem, saj ga niso želeli imeti v skladiščih, za katera so pripadniki JLA vedeli. Težave so bile tudi, ker je bilo orožje marsikdaj konzervirano, in če ga niso dobro očistili, ni delovalo.
Kmalu zatem paje Martin dobil drugo nalogo. Določili so ga za enega od dveh poveljnikov učnega centra za sprejem in usposabljanje prebeglih slovenskih vojakov. V izredni tajnosti so v gozdu na območju Male Lašne nad Lukovico 2. julija 1991 uredili učili center, ki so mu nadeli tajno ime Lokvanj. Obveščcvalna služba JLA, ki je bila še zelo moćna, je takrat zelo zavzeto iskala pre-begle vojake, na Brionih so potěkala pogajanja o usodi Slovenije. Nihče ni vedel, kaj se bo zgodilo, zato so kar se da na skrivaj uredili učni center. V njem so do 22. julija usposobili 23 prebeglih vojakov, zanje paje skrbelo 27 obveznikov pehotne učne čete. Varovanci niso vedeli, kje so, z vsakim pa so opravljali tudi zelo dolge pogovore, saj so se bali, da ne bi bil kdo vohun JLA. Martin se spominja, da so bili fantje pod zelo velikim psihičnim pritiskom. »Še posebej mije ostal v spominu fant, za katerega smo šele po dveh dneh ugotovili, da ima zlomljeno roko. Bilje v takém psihičnem stanju, da zloma sam ni ugotovil, le pritoževal se je nad bolečinami. Potem pa smo imeli težave, ker v centru nismo imeli zdravnika. Iz stiske meje řešil eden od starešin, doma iz Depale vasi, ki je imel nekaj sanitetnega znanja. Takoj sem ga postavil za odgovornega za zdravstveno stanje v centru.« Fanta z zlomljeno roko so nato tajno prepeljali v klinični center na zdravljenje.
V	Lokvanju so zelo skrbno pazili na to, da jih ne bi slučajno od-krili. Imeli so straže, patrulje, javke. Hrane niso kuhali, ampak so jim jo dovažali po vedno drugih poteh. Med tistimi, ki so skrbeli za zaščito centra, je bil tudi lovec. Nekoč seje centru približa skupina lovcev, ki so imeli pogon, vendar centra niso odkrili. Izredno srečo paje imel tudi divji merjasec, ki seje nič hudega sluteč nastavljal pred puško lovcu. Tega so krepko srbeli prsti, da bi ga ustřelil, vendar Martin ni pustil, da ne bi kdo slišal strela. Lovec je še dolgo obžaloval tistega prašiča.
V	centru so zbirali in urili fante, ki so pobegnili iz enot JLA. »izurili smo jih po merilih slovenske vojske. Njihovo vojaško predznanje je bilo zelo različno, mi pa smo se trudili, da bi njihovo znanje poenotili. Naučili smo jili bojevanja na terenu. Veliko
težav je bilo tudi z opremljanjem vojakov, še zlasti pri uniformah. saj je bilo sprva težko ločevati, h katerim silam pripada kakšen vojak. Vsi so imeli pravzaprav enake uniforme, šele kasneje so slovenski vojaki začeli dobivati drugačno opremo. Ze v tistih časih seje Martin začel navduševati za zbiranje različ-ne vojaške opreme. Zbral je res veliko zbirko vojaških oznak, od tistih, ki so pripadale JLA, pa do tistih, ki jih je uporabljala in jih še uporablja slovenska vojska. Ima bogato zbirko najrazličnejših činov in tudi druge vojaške opreme, od uniform, čelad do tulcev za střelivo. Eno od sob v svoji hiši je skoraj napolnil z vojaškim materialom. Rad bi zbiral tudi orožje, vendar bi za to potřeboval
posebno dovoljenje, ki pa ga še nima. V tistih časih je imel kar dosti možnosti za zbiranje vojaške opreme obeh vojska, vendar paje začel najbolj vneto zbirati šele po upokoj itvi. Ob tem pa zbira tudi vse, kar se nanaša na trzinsko bitko. Zbral je kar nekaj slikovnoga gradiva in posnetkov dogajanja ob bitki, vendar ve, da imajo nekateri doma še posnetke in fotografije, ki jih doslej še ni mogel registrirati. »Vedno odkrijem kaj novega. Prav zato pozivam vse, ki imajo kakršnokoli gradivo, da mi to sporočijo.« Martin razmišlja, da bi nekje v Trzinu morali urediti spominsko sobo, v kateri bi prikazali trzinsko bitko. Zraven pa bi lahko uredili tudi zbirko predmetov in dokumentov iz drugih vojn. Še zlasti iz prve in druge svetovne vojne. »Trzin in nekako tudi hrib Onger nad njim se v zgodovini vedno pojavlja v povezavi z vojaškimi dogodki. To bi morali nekako obeležiti. Pripravljen bi bil dati svojo zbirko za ureditev takšne muzejske sobe; prav gotovo pa imajo tudi drugi Trzinci kar nekaj takšnega materiala. Prav zato to priliko izrab-Ijam za poziv vsem, ki imajo takšne predmete in drugo gradivo, da me obvestijo o tem. Prav bi bilo, da bi Trzinci vedeli, kaj od' tega imamo. Na občini pa bi morali najti prostor, kjer bi takšne najzanimivejše predmete in podatke predstavili javnosti.«
Miro Štebe
Montaža klasičnih in SATanten ter avtoakustike
PIKNIK ŽERJAVČKOV JE BIL VESEL IN PRIJETEN
Popravila:
nui i uz-
-	TV sprejemnikov,
-	PC monitorjev,
-	audio naprav.
Za tr/.inske upokojeno;, žerjavčke, kot se lepše sliši, je treba reči, da so res dobri organizatorji. S svojimi dolgoletnimi iz-kušnjami in poznanstvi lahko naredijo »čudo in pol«, zato ne preseneča, da so vsakoletni spomladanski pikniki društva vedno bolje organizirani in tudi obiskani. Tudi tokrat so si za mesto piknika izbrali zdaj že kar tradicionalni trzinski prostor ob brunarici smučarskega društva v Dolgi dolini. Že zgodaj popoldne so na ražnju začeli vrteti odojka, kasneje paje zadišalo še z žara. Pravijo, da odojek že dólgo ni bil tako okusen in hrustljav in ludi druge dobrole so kar vabile k mi-zam. Ob dobri kapljici seje pogovor hitro razvnel, kmalu paje svoj meh raztegnil še uradili harmonikar tr/inskih žerjavčkov-Janc/ Žnidar- Bohinc. Marsikoga, predvsem pa marsikatero, so /.asrbele pete, glasba paje spodbudila tudi pevce in kmalu je ubrana pesem donela po Dolgi dolini. Pravijo, da tako lepega petja ni bilo na nobeni trzinski proslavi. To je bilo petje brez treme in samo /.a žerjavčke, članom pevskega /.bora društva pa so priiegnili še nekateri drugi skriti talenti, ki bi s svojimi glasovi prav gotovo lahko krepko obogatili ubranost zbora žer-
javčkov. Na koncu so vsi zadovoljni irepljali organizatore in se jim zahval-jevali za res dobro izpeljan piknik.
razvojni zavod
Vsem občanom Trzina in slovenskem dnevu državnosti.
podjetje za poslovne slorilve. d.d. Blatnica 1,1236 Trzin 3 : 01/530 0500
A od vodstvom izkušcnega orga-nizatorja Francija Pavliča smo se žerjavčki v zgodnjih jutranjih urah odpravili na izlet na Koroško in Dravsko. Po obveznem postanku za jutranjo kavo smo se popeljali na domačijo Kogetnik, po domače Pri Klančniku, kjer nanije podjetni mladi gospodar najprej povedal nekaj iz zgodovine kmetije in burnih časov, menjave kar nekaj režimov, ki so jih kleni Korošci preživeli brez izgube premoženja, tako da danes kmetija obsega preko 54 ha obdelo-valnih površin, kar daje dovolj hrane za 90-glavo govejo čredo (dnevno namolzejo 700 litrov inleka), gospodinja pa poleg številne družine skrbi tudi za 40 svinj rodilj, ki daje-jo številen prirastek (letno prodajo preko 600 pujskov). Po ogledu lilevov in pomožnih prostorov (vse imajo elektronsko vodeno) smo se podali v ograjen 40 hek-tarjev velik gozd, kjer gojijo okrog dvesto primerkov divjadi, kot so mufloni, jeleni in srne... Ko smo přehodili kakšen kilometer rahlo vzpenjajoče se poti po senci dreves, smo prišli na planoto, na kateri je stala lovska koča. Tu so nas post-regli z divjačinskimi salamami, kmečkim kruhom, skuto in ocvirki, zraven pa smo pili dober domač mošt »toukovc«. Ker smo salame lahko tudi kupili (gospodar jih po družinskem receptu naredi iz govedine, svinjine in divjačinskega mesa preko 7000 kosov letno), smo se trzinski žerjavčki dobro odrezali, saj smo pokupili vso zalogo, ki joje pripravi! za skupino in še v hladilni-co so morali poseči, nakupili smo tudi domačih ocvirkov in sveže pre-kajenih klobas.
Dobro razpoloženi smo se odpravili naprej ob Dravi in malo pod hidro-elektrarno Ožbalt pri Sarmanu smo se vkrcali na splav. Sprejem na spla-
vu je bil veličasten: pričakali so nas z domačim kruhom in borovničevcem, za razpoloženje pa sta ves čas skrbela harmonikar in igralec na kontrabas, ki jc bil nekaj posebnega, saj je bil zgor-nji del narejen iz grčaste palice. Post-regli so nam z dobro pijačo, počakati pa smo morali še na Petrolov sindikat, kije imel isti cilj. Ker je bila med pet-rolovci tudi znana Trzinka, naše čakan-je ni bilo zaman, saj je poskrbela, daje na naše mize priromalo kar precej »ruj-nega«, ki so nam ga kot odškodnino za čakanje podarili petrolovci. Nato smo krenili. Navzdol po Dravi nas je nesel tok reke in ker vožnja ni bila hitra, smo si lahko ogledali čudovite gozdove Pohorja na desni in Kozjaka na levi strani. Po malici iz divjačinskega golaža in polente so se muzikantje prelcvili v igralce in so nas zabavali kot zdravnik, škof, tipkari-ca... Vrhunec vožnje paje bil, ko so iz vsake skupine po enega v šaljivem ceremoniálu posvetili v »flosarja«. Od žcrjavčkov jc postal to Franci Pavlič, kdo drug; tako ima zdaj izpit za spla-varja, in nas vožnja s splavom po Pšati ne sme več skrbeti. Vsi udeleženci izleta smo si bili edini, daje čas kar pre-hitro minil.
Na poti proti domu smo se sicer morali večkrat ustaviti, ker je nekate-rim udeležencem »na-gajala« prostata in so si jo zdravili kar za šankom, vendar na koncu ni bilo nikomur žal, da seje lahko udeležil našega izleta.
Zapisal TI
MAJ IN JUNIJ STA BILA MESECA JUBILANTOV
V erjeli ali ne, v zadnjem časuje v Trzinu izredno veliko občanov praznovalo okrogle jubileje. Naštejmo le nekaj najbolj znanih in začnimo pri najnilajšem.
Abrahama je srečal Peter Pelan; poznajo ga ludi tisti, ki niso stari Trzinci, in sicer kot elektrikarja. saj je res velikokrat pomagal pri različnih prireditvah v Trzinu, še zlasti pa seje izkazal pri razsvet-Ijavi, ozvočenju in drugih elektrikarskih delih pri predstavah v KUD-u.
Nedolgo zatem je 60-letnico slavil trzinski pek Slávko Kralj. V Odsevu smo o njem že pisali. Še zdaj pomaga sinu Andrejů in včasih zamesi kruh za Trzince.
Zelo veselo je bilo tudi praznovanje 70-letnice oče-ta našega tehničnega urednika Emilijana Pevca. Milan je med našimi bralci znan po prijetnih pesmi-cah, ki jih občasno objavi v našem glasilu, je avtor grba in prapora trzinskih žerjavčkov, zna pa tudi lepo zapeti, tako da tudi poje v mešanem pevskem zboru žerjavčkov.
Tik pred izidom našega glasila pa je 90 let dopolnil najstarejši trzinski občan - Peter Loboda. Tudi njega smo v našem glasilu že predstavili, vseeno pa bomo v prihodnji številki še enkrat obiskali slav-Ijenca.
Vsem jubilantom, tudi tistim, ki jih nismo omenili, želimo obilo zdravja, sreče in še na mnoga leta.
Uredništvo Odseva

Zahvala
Vsem občanom hvala za čestitke in dobre želje ob moji sedemdesetletnici. Hvala tudi žerjavčkom za lepe želje m pođarjeni šopek.
POTA IN USODA
Življenje je pisano, drugačno vsak dan, začetek mi vemo vsi, ne, kdaj bo končan. Rodil sem se v kraju, kjer cviček zori, čisto nov deček in majhne rasti.
V mladih sem letih pesmice pisal, mars'kaj počel, lepoto dežele sem zgodaj dojel, je ljuba - najljubša, kot v rožah dekle, v njej rad živim in pojem ji pesmi lepe.
Misii hitijo v rodili mi kraj,
še vedno v sanjah prikaže se mamin smehljaj,
zdaj tu v Trzinu je družina, moj dom,
trud in srce - opus življenja - zaključil ga bom.
Roka pa piše in riše neusmiljeni čas, • staro mi čelo in zguban, a pojoči obraz, to opis je življenja potov in moj'ga srca, grenkobe, veselja, hvala, kar Stvarnik mi da.
Emilijan Pevec
DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŽERJAVČKI NA IZLETIH
BELA KRAJINA ŽERJAVČKI MA SKOZI ČAS	BRIONIH
Izlet jc pripravi! Franci Bardorfer
Z izletom žerjavčkov v Belo krajino smo želeli udeležence popeljali v čas naših dedkov in babic, zato ni čudno, daje bil izlet v precejšnji meri etnološko- zgodovinsko obarvan. Iz Trzina smo z vmesnim postankom na kavici v gostišču Tušek zapeljali skozi Kočevje in Livold proti Beli krajini. Prvi postanek smo imeli v Dragonji vasi blizu Dragatuša na turis-tični kmetiji Bahor. Tam smo si ogledali zelo zanimivo staro peč za pečenje kruha, odojkov in jagenjčkov. Ob cesti proti Črnomlju stoji več kot tristo let stara zidanica, krita s slamo. Následuji in najdaljši postanek smo imeli na domačiji domaćih obrti Raztrescn v Adlešičih. Pokazali so nam, kako so nekoč přidělovali, predelovali in tkali lan. Videli pa smo tudi izdelavo belokranjskih pisanic, pletenje košar, pletenje cekarjev in opletanje steklenic. Izredno zanimiv je tudi apisarij - stekleni čebelji panj. Skozi steklo se vidi delo čebelje družine. Post-regli so nam z belokranjsko pogačo in domaćim sokom. Bili smo tudi v Belokranjskem muzeju v Metliki, kjer smo si ogledali kultur-nozgodovinsko in etnološko zbirko ter zbirko novejše zgodovine Bele krajine. V vasi Trnovec, blizu Metlike, smo obiskali enega naj večjih vinogradnikov Bele krajine -
družino Suklje. V njihovih vino-gradih raste 15.000 trt. Ob okus-lij	- nem kosilu, ki so nam ga postreg-
î^H I j	li, smo vina iz teh Vinogradov tu-
Pr'dn0 pokušali. Pot do Trzina preko Goijancev in Novega mes-^ÀÎ'TÉfiÛgsi^flj ta je zelo hitro minila.
Izlet sem pripravi I in vodil Franci Bardorfer.
RAZTRESEN
Domaćlja domaćih obrti
Več na: http://www.rini.si/index.luml
27. 5. 2002 smo se žerjavčki podali na pot proti Brionom. Z udobnim Benotoursovim avtobusom smo se vozili po hrvaški Istri, mimo Buzeta in Pazina do mesteca Fažana. Tam nasje čakala Iadja, ki nasje prepeljala na otok Veliki Brijun.
Avtomobilski kovčki
Pričakala nasje prijazna lokalna vodička (doma iz Ljubljane), ki nam je med skoraj štiri ure trajajočim potepanjem po otoku, večnima s turističnim vlakcem, pokazala vse lepote in zanimivosti tega čudovitoga otoka. Nato nasje ladjica spet odpeljala nazaj v Fažano. Obiskali smo tudi Poreč, kjer smo si ogledali znamenite mozaike v baziliki Evfrazijana.
Pozno popoldne smo pot nadaljevali preko Novigrada in mejnega prehoda Dragonja v Slovenijo. V Senožečah nasje čakalo obilno in okusno pozno kosilo.
Ves dan nasje sprcmljalo zelo lepo vreme, ki je ob nepozabnih vtisih s poti pripomoglo k dobrému razpolo-ženju.
Ob veselem prepevanju in klepetu je pot do Trzina hitro minila.
VIĐALI š.p.
Ljubljanska à, Domžale Telefon 721 40 50 Fax 724 81 02
Nova maša tudi v Domžalah -po dvajsetih letih
Letos ima tudi župnija Domžale novomašni-ka - to je Luka Zidanšek, ki bo prvič zapel glorijo v domaći cerkvi 7. julija ob 10.li. Duhovnik je tudi njegov stnc - prof. dr. Anton Štrukelj. Sicer paje letos v Cerkvi na Slovenskem lešcstnajst novomašnikov, kar je najnižje Število. Lani jih je bilo 17, pred-lanskem pa 25. Ljubljanska škofija jih ima sedem, mariborska tri, koprska enega, eden je iz avstrijske Koroške, ostali so redovniki. Kdor še ni doživel takšne slovesnosti, ima tokrat največ izbire na Gorenjsketn: Bohinj-ska Bela (7.7.), Preddvor (7.7.), Železniki (30.6.), Šenčur (30.6.) in Naklo (7. 7.),
Dra vije (30.6.), vselej ob lO.h dop, Šmartno pri Litiji (7.7. ob 15.h). Kar nekaj med novo-mašniki je takšnih, ki so doštudirali kaj drugega in že opravljali drug poklic: agronomija, gradbeništvo. Gradbenik je zapisal: »Do vo-jaščine nisem nikoli resno razmišljal, da bom kdaj gradil ceste za Gospoda.« Neobičajen je klic 37- letnega poklicnega častni ka v ameriš-ki vojski L več kot petletno prakso kapetana padalske enote na Aljaski. Postal je jezuit (Janez Sever, Dravlje). Bog je poklical še orod-jarja, obutvenega tehnika, geologa, elektrikar-ja, študenta prava in strojnika. Mašniška posvećenja bodo na praznik apos-tolov sv. Petra in Pavla, v soboto, 29. junija, ob 9.h v Ljubljanski stolnici (v Mariboru ob 15.h, na Sveti Gori ob lO.h).
dr. Bogdan Dolenc
KAKO SEJEVTRZINU VČASIH ŽIVELO...
Iz kronike duhovnije Trzin
Novi župnik Viktor Kragl je kmalu po prihodu v Trzin (spomladi 1933) začel obsežna delà pri cerkvi. Zidarji (Mihael Perne, Trzin 28) so obnovili omet, ga zavaravali pred vlago, nad zakristijo prezidali dve okni in notranjščino prebe-lili belo in svetio rumeno. Popravili in prebelili so tudi vso zunanjščino. Sledilo je pleskanje vrat, oken. mrež in ograj (Janez Hrastar). Isti je opravil mizarska delà: popravilo »mize« glavnega oltarja, stopnic in poda med klopmi na ženski strani. (Ni težko uganiti, zakaj pod na moški strani ni bil tako obrabljenl). Slikarska delà je opravil slikar Matija Bradaška ml. iz Kranja: na svetlomodrih poljih na stropu prezbiterija je naslikal okrasné pozlaćene križce kot spomin na sveto leto 1933, kosoobhajali 1900-letnico Kristusove smrti. Glavno slikarsko delo pa so freske Kristusa Kralja, Marije in sv. Jožefa na cerkvenem baldahinu, ki loči prezbiterij od ladje. Naslikani so še trije angeli, ki nosijo kraljevska znamenja.
Potrebna so bila tudi »podobarska dela«: očišćenje slik ter popravilo kipov in kri-ževega pota. Za vsako od 14 postaj seje našel darovalec, ki je s 50 dinarji orno-gočil obnovo. Obnova tabemaklja je šla na stroške tedanjega dušnega pastirja V. Kraglja, ki seje hotel s tem zahvaliti Trzincem, posebej pevskemu zboru. Sledila so pasarska dela: nabavili so de-
set posrebrenih okamih svečnikov iz mede-nine. V zakristiji je bila prenovljena vsa oprava, posebej lepa baročna omara in kle-Čalnik.
Dušni pastir in cerkveni ključar sta poleti 1933 izpeljala nabirko po vseli hišah v Trzinu in na Dobenu; darovi so bili v razponu med 10 do 100 dinarjev. Posebej so po vasi zbirali tudi za slike Kristusa Kralja in sv. Jožefa.
Da bi se pokril preostali dolg, so novembra 1933 organizirali koncert domaćega cerk-venega pevskega zbora. Zbor je vodil Anton Mazovnik, orgelske točke in spremljavo je izvajal (kasnejši skladatelj) Blaž Armč. Vstopnina je bila 10 din (stojišča 4 din). Na vabilu je bilo napisano še: »Ker se koncert prireja za krltje stroškov obnove cerkve, se preplačila hvaležno sprejemajo.« O dogod-ku je pisal Slovenec, ki je pripomnil, da »je zveza z vlakom ali avtobusom zelo ugodna«. Za prodajo so oskrbeli razglednice not-ranjščine cerkve. Na koncert so prišli skoraj samo Trzinci, gostov od drugod je bilo malo. Tudi izkupiček je bil bolj skromen.
dr Bogdan Dolenc
VRTEC ŽABICA
PRED POČITNICAMI
IC
ako hitro je leto naokoli! Nedolgo tega smo s sodelavkami še intenzivno razmišljale, kaj naj vnesemo v letni delovni načrt, zdaj paje šolskega leta že konec in že razmišljamo o analizi našega dela pa tudi o načrtih za prihodnje leto. Kot je hitro minilo to leto, tako minevajo tudi leta odraščanja naših otrok. Včasih sem presenećena, ko kakšnega otročka nekaj časa ne vidim in potem opažani toliko razvojnih sprememb na njem. Po nekaj letih gredo v šolo in veliko »naših« otrok nato srečujem po trzinskih ulicah. Većina otrok, tudi tistih od-rašćajočih - nekateri pa so že celo odrasli nas prijazno pozdravlja, včasih celo malo pokramljamo. To je za nas vzgoji-teljice zelo prijeten občutek. Včasih pa te kakšen otrok, koje »že skoraj odrasel«, pri trinajstih, razočara. Na vogalu našega vrtca ali na igrišču ga sre-čaš ponosnega s cigareto ali celo s stek-lenico v roki. Ob taki podobi pa se zamislim.
Kaj hoćemo, takšna so pota odraščanja. Pomembno je, da smo skupaj, da si po-magamo - vi, mi, naši in vaši otroci. Le skupaj nekaj pomenimo in le skupaj smo najboljši.
Lepe in prijetne počitnice želimo vsem.
/a kolektiv vrtca Žabica Vanja Pančur
VABILO
CERK\ ENI KONCERT
S < I.IIKM S V. H.OHJtiVA 1 IH/.l.M
SPOUKJ):
•	*•«•»«« •• KIÍMU» r-ca kMÍjevtírl
i*.« i:
•	Mariji
ili	.-uu,.-:»....* <
M*. •>: (Wm>l. KLiiru. - f.	W....T P.«,, -V, M-.ř
Siú SltJ. ji. át-l vlf^'S* kutoU
Zal-Ů. rn.li l.vj«
M.	U-ip.ú u i,U *»l<
V,,. SL	|>J»W» «Pťií.
DEVETLETNA OSNOVNA ŠOLA (4)
Tretje triletje
Tretje triletje obsega sedmi, osmi in deveti razred. Bistvena značilnost zadnjih dveh let zadnjega triletja je zunanja diferencia-eija. Ob koncu 7. razreda se bodo učenci pri slovenskem jeziku, matematiki in aii-gleškem jeziku razporedili na tri zahtev-nostne ravni. Tudi učni načrti so pripravljeni tako, da so cilji oziroma standardi znanja postavljeni na treh ravneli znotraj istega učnega načrta. Pripravljeni so tudi normativi za oblikovanje skupin, v njih pa bodo zbrani učenci s približno eiiakiiii znanjem V današnji šoli zlasti proti koncu šolanja opažamo med učcnci zelo velike razlike v znanju, nekateri vedo zelo veliko, so vedoželjni in radi delajo, drugi pa zaostajajo in se komaj prebijejo do konca razreda. Zdaj takšne težave rešu-
jemo z noiranjo diferenciacijo ali občasnini nivojskim poukom.
iMerila za razvrščanjc učencev na ravni so opredeljena v posebnem pravilniku ministr-stva za šolstvo, znanost in šport. Za ustre-zen nivo se odloča učenec ob pomoči star-šev, učiteljev in svetovalne službe, kriterij paje predvsem ocena iz predmeta. Pomein-bno je, da je tudi med letom omogočen prehod med nivoji, če se učenčev uspeh izbolj-ša.
Ker jc dosedanja petstopenjska lestvica pre-majlina, bodo učitelji pri nivojskem pouku ocenjevali z desetstopenjsko točkovno lest-vico, ki jo bodo ob koncu šolskega leta pretvorili v ocene na ocenjcvalni lestvici od 1 do 5.
Ob zaključku 9. razreda bo znanje matematike, slovenskega jezika in tujega jezika ozi-
STARSI!
PRIJAVA ZA VPIS V 1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE TRZIN ZA ŠOLSKO LETO 2003/2004
V šolskem letu 2002/2003 se bodo otroci najprej pripravljali na šolo - malo Šolo /v vrtcu/.
Vpis šolskih novincev bo: V PETEK, 6. SEPTEMBRA, IN V SOBOTO, 7. SEPTEMBRA, OD 8. DO 12. URE
v pisarni šolske svetovalne službe.
OBVEZNO prijavite otroke, rojene v času od 1.3.1996 do 28.2.1997. POGOJNO pa lahko prijavite tudi otroke, rojene od 1.3.1997 do 31.8.1997.
Otroka pripeljite s seboj!
ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA
roma drugega oh-veznega predmeta
preverjeno z nacionalnimi preskusi znanja. Rezultat bo vplival na zaključno oceno pri omenjenih predmetih v enakem deležu kot ocene učitelja. Tuj jezik oziroma drug obvezni predmet izbere učenec.
Zunanje occnjevanje na podlagi nacionalnih preizkusov znanja ima drugačno vlo-go kot sedanja skupinska preverjanja ob koncu osemletke. Namcn preizkusov ob zaključku devetletne osnovne Šole bo prvenstveno preveriti, ali so učenci dosegli najmanj minimalne standarde znanj, ki omogočajo nadaljnje izobraževanje po izstopu iz osnovne šole.
Kakšen pa bo prehod iz 9-leine OŠ v srednje izobraževanje? Ne bo enoicn za vse programe srednjih šol, ampak sc bo razlikovat ined pogoji za vpis v gimnazijo, strokovno gimnazijo in poklieno šolo. Nabor predmetov, ki se bodo upošteval! kot kriterij za prehod na šole, ki bodo omejile vpis, bo širši, upošteval bo več predmetov kot sedaj.
Osnovno šolo pa bo možno obiskovati ludi v 10. razredu. Program 10. razreda se bo izvajal le na določenem številu šol v Sloveniji. Namenjen bo učencem, ki niso uspešno opravili zaključnega preverjanja znanja, učencem, ki želijo izboljšati uspeh pri zaključnem preverjanju znanja, ter učencem s posebnimi potřebami, ki uspešno zaključijo osnovnošolsko izobraževanje in se ne vključijo v nadaljnje izobraževanje. V 10. razred se bodo lahko vključi-li tudi učenci, ki bodo uspešno končali osnovnošolsko izobraževanje po progra-mih, ki se izvajajo po posebnih pedagoških načelih (Steiner, Decroly, Montessori ipd.).
Zadnji prispevek o novostih, ki jih prinaša nova devetietna osnovna šola, zaključujem v prepričanju, da nobena dosedanjih prenov ali reform v šolstvu, ki sem jih preživel kar nekaj, ni bila tako skrbno, natančno in premišljeno pripravljena kot zdajšnja. Zato ne dvomim v njen uspeh Pedagoški delavci smo nanjo pripravljeni, in prepričan sem, da bomo tudi mi kos novim nalogam in da uspeh ne bo izostal.
franc Brečko, ravnatelj OŠ Trzin
Če hoćemo, da bo mlado drevo rodilo dobre sadeže, ga moramo kar naprej obrezovati.
MLADI ZGODOVINARJI NA OSNOVNI ŠOLI TRZIN j
^Podobno kot pretekla leta, smo se tudi Ietos učenci zgodovinskega krožka z Osnovne šole Trzin udeležili 33. tradicionalnoga srečanja mladih raziskovalcev zgo-dovine, ki je bilo 7. junija v Ljubljani na Osnovni šoli Poljane pod okriljem Komisije za delo zgodovinskih krožkov pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Letošnjega srečanja seje udeležilo kar 97 šol, in sicer iz vsake šole dva predstavnika učencev in mentor. Razdelili so nas v skupine po osem šol. Zagovore in predstavitve raziskovalnih nalog je budno spremljala tričlanska komisija v vsaki skupini. Letošnja razpisana tema je imela naslov »Promet in trgovina na Slovenskem«.
Z učenci zgodovinskega krožka smo raziskovali razvoj trgovine v Trzinu v obdobju med obema vojnama, zanimalo pa nas
je tudi današnje stanje, zlasti oskrba prebivalstva z osnovnimi živilskimi proizvodi. Vsebina našega zanimanja so bile lokacije nckdanjih trgovin našega kraja, njihova opremljenost, način prodaje živil, vrsta živil ter drugega blaga za prodajo, poklic trgovca, njegov odnos do kupčev, želje tedanjih kupčev, vzroki za zaprtje in propad manjših
trgovin. Razpolagali smo s skromnimi pisnimi viri, čeprav smo brskali po lokalnih zbornikih v šolski in občinski knjižnici. Bili smo prisiljeni poiskati ustrezne ustne vire. Zato se zahvaljujemo vsem informatorjcm, ki so nam v »polodprtih« intervjujih posredovali zanimive in koristile podatke, povedali kako hudomušno anekdoto. Prav tako smo hvaležni vsem staršem in učencem predmetne stopnje, ki so nam prijazno odgovarjali na anketne vprašalnike v zvezi z nakupovanjem prehrambenih izdelkov dandanes v Trzinu. Začetno tremo pri predstavitvi raziskoval-ne naloge smo hitro premagali in s ponosom lahko zapišemo, da smo osvojili zlato priznanje, kar pomeni prijeten občutek, da smo na dobri poti, hkrati pa obvezo za vnaprej, da nadaljujemo z raziskovanjem dejavnosti v Trzinu tudi v prihodnje.
Tatjana Tonin
»SOIREE FRANÇAISE« DRUGI FRANCOSKI VEČER NA OSNOVNI ŠOUTRZIN
/ Napovedovulki Maja in Anabel sla odlično opravili svojo nalogo
2 Najprej smo se predstavili gledalcem - po 3. ... telefonirali smo ... franeosko. seveda.
5. 1er na koncu nadvse osrečilt našo učiteljico.
10. junija 2002 smo na Osnovni šoli Trzin z veseljem pripravili ».SOIRÉE FRANÇAISE - FRANCOSKI VEČER«, za starše, prijatelje in vse ljubitelje tega lepega jezika. Predstavilo seje 17 učenk in učencev začetnega in nadaljevalnega tečaja francoščine. Preko recitacij, kratkih prizorov in pesmi so učenci pokazali svoje praktično znanje ter přivábili nasmeh na ustnice svojih staršev in drugih obiskovalcev. Prireditev so popestrili nostalgični šansoni Edith Piaf, razstava plakalov o Franciji ter podelitev diplom sodelujočim učencem. Enourni program smo zabeležili tudi s kamero, da se bomo med počitnicami lahko spominjali lepih in zabavnih trenutkov. Drage učenke in učenci, dragi starši, vsi obiskovalci: hvala za vaš trud in pozornost ter nasvidenje jeseni ali pa na »Francoskem večeru« junija 2003!
Merci et à bientôt, Dragica Delavec
4. ... in šli vpolovalno agencijo ...

UTRINKI ZVALETE
dan ob 10:00 uri. Slanka Jaklič je lo odlično izkoristila in jih opomnila, da po končani prireditvi ne smejo predolgo in preveč noro žurirati, sicer bodo zaspali podelitev. Tudi učcnci niso pozabili na spominčkc za vse učitelje. Poklonili so jim uokvirjene »plonkce«. Krasna zami-sel!
Dobro so tudi izpcljali podelitev ključa šole sedmošolcem. Učenci iz 7.A in 7.B so tekmovali, kdo bo dobil ključ, ki so ga seveda morali plačati. Barantanjc je trajalo kar dolgo. Vse skupaj je bilo preccj podobno tistemu, ko ženin pridc po neves-to - »šrangi«. Velik lesen ključ je visel na
vrhu koša v telovadnici. Priboril si gaje 7.A.
Po končanem programu smo se zbrali v jedilnici ob obilno obloženih mizah. Učencem je uspelo zbrati mnogo pokroviteljev, zato smo se sladkali s poticami in drugimi slaščicami, s sadjem in narczki. Za povab-Ijene seje s tem valeta tudi končala. Za učence pa se je šele začel najlepši del. Odšli so v diskotéko v Domžale, nekateri pa malo naokrog. Glavno je bilo to, daje bila tema, da so zaključili šolo in da so najstniki, ki jim je bilo tišti večer dovolje-no malo več kot običajno.
V.P.O.
še kaj. Kar dobro jim je šio od nog. Zelo simpatični so bili vsi tišti fantje, ki so gledali v tla, pazili, da ne bi stopili plesalki na prste in si tiho šteli korake. Moram priznati, da so naredili tudi kakšen spodrsljaj. Pozabili so namreč povabi-ti starše na častili ples! Najbolj smo se zabavali med igro, ki seje imenovala »Teacher's pop stars«. Na oder so poklicali pet
učiteljev.
Vsakemu izmed njih so za podporo v ozadju spustili kakšno znano popěvko, oni pa so morali to zapeti. Stanka Jaklič je pogumno odpela refren »I love rock and roll«, Dušan Gorcnc se ni znašel ob »Silviji«, ki jo sicer prepeva Magni-fico. Marjanca Ipavec, učiteljica slovenščine, je obvladala »Samo Ijube-zen« slavnih Sester. Zma-gala pa sta učitelj telovad-be Jani Muha in Aleš Spořen, učitelj tehnike in fizike, ki sta dobila na-logo, da v duetu zapo-jeta uspavanko po svoji želji, saj imata oba doma dojenčka. N'ežno sta zapela »Julija objo-kana« Aleksandra Mež-ka. Mislim, da ništa očarala le mene, ampak vse prisotne. Bila sta prava šarmerja. Potem pa so osmošolci naredili še eno
Ravnatelj z učenci, ki so dosegli osemletni odlični "speh - "ZLATI UČENCI"
Poslovila seje še ena, že sedemnajsta generacija OS Trzin. Osmošolci so v četrtek, 13. 6. 2002, v telovadnici pripravili zabavni program, ki je dve uri razveselje-val številno publiko staršev, dedkov, ba-bic in prijateljev. Povezovalca sta bila A-jevec Boris Peršak in B-jevka UrŠa Jeler. V uvodnem delu jih je nagovoril ravnatelj Franc Brečko in povedal, da bodo v većini uspešno zaključili osnovno šolo. V na-daljevanju sta se oba razreda poskušala izkazati predvsem v tem, kdo je bil boljši v nagajanju in povzročanju problemov.
Ampak na zaključku so vse ležave pozab-Ijene. Razrednika sta bila učiteljica ang-leščine Stanka Jaklič (8.A) in učitelj gos-podinjstva Dušan Gorenc (8.B). Učitcljica je povedala, da so skupaj preživeli zares veliko težkih trenutkov, ko so se prepirali, in seveda veliko lepih, ko so se razumeli in si zaupali.
Toalete so bile izjemne, še posebno so iz-stopala dekleta, ki smo j ili lahko občudo-vali takoj, ko so med plesanjem četvorke stopila na prizorišče. Pokazali so nam, da poznajo tudi angleški valček, ča-ča-ča in
napako. Učiteljem bi morali za
pogum čestitati ali pa jim vsaj dati malo nagrado, saj so po koncu odšli z odra brez nekega smi-selnega zaključka. Pa jim ne smemo zameriti. Se bodo že še naučili!
S čudovitim glasom nas je prijetno presenetila učenka 8.B Maja Omahna, ki je korajžno zapela ljudsko pesem, s katero je zma-gala na nekem pevskem tekmovanju.
Razrednika in ravnatelj so jim razdelili priznanja in pohvale, po spričevala pa so morali naslednji
ŽUPAN SPREJ EL IN OBDAŘIL NAJBOUŠE UČENCE
V sredo, 19. junija, je župan občine Trzin g. Tone Peršak, kol vsako lelo ob zaključku šolskega leta, sprejel in obdařil s knjigami najboljše učence posameznih razredov, zraven pa je sprejel in obdaroval ludi najboljše učence glasbene šole. Predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu g. Smajlo Fetah paje ob tej priložnosti podělil knjižne nagrade tudi učencem osnovne šole, ki so s svojimi izdelki sodelovali na temo Prometna
varnost v Trzinu.
iMed krajšo priložnostno slovesnostjo, ki so se je poleg ravnatelja OS Trzin g. Franca Brečka udeležili še nekateri drugi pred-
stavniki šole in občinskega vodstva, je župan v svojem govoru poudaril pomen znanja v vsakdanjem življenju in učence pozval, da naj bodo še naprej tako priza-devni in uspešni. Po krajšem kulturnem programu so za odličnjake pripravili tudi pogostitev.
Za sprejem pri županu so učenci z razred-niki kot najboljše učence posameznih od-delkov osnovne šole izbrali: Mašo Mazi (1 A), Mašo Vozlič (1. B), Nano Gorjup (2. A), Katjo Strnad (2. B), Klemena Hvastija (3 A), Laro Učakar (3. B), Anjo Modcc (4. A), Natašo Pire ( 4. B), Janjo Urmaž (5. A), Marka Mihalca (5. B), Blažko Sršen (6.A), Jureta Pestotnika (6. B), Lucijo Dalan (7. A), Evo Mioč (7. B), Kajo Volker (8. A) in Simona Klavžarja (8.B).
Priznanja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Trzin so na spreje-mu pri županu přejeli: Rok Marinšek, Jaka Peternel, Denis Močnik in Črt Hrovatin. Priznanje za najboljšega učcnca glasbene šole je prejel Simon Klavžar. Ko smo že pri priznanjih in nagradah ob koncu šolskega leta, pa moramo omeniti tudi tište učence osmih razredov, ki so se letos uvrstili v elitni razred »zlatih učencev«, to so tisti učenci, ki so si vseh osem let šolanja na osnovni šoli Trzin prislužili odlična spričevala.
Te učence jc za njihov uspeli šola posebej nagradila in jih vpisala v knjigo zlatih učencev. Med letošnjimi odličnjaki v osmih razredih so zlati učenci postali: Matic Bizjak, Nejc Slatner, Martin Tomažič, Jana Habat, Polona Podbevšek, Kaja Volker, Tamara Ivanjko in Simon Klavžar. Vsem učencem, ki so si ob koncu leta prislužili priznanja in pohvale, čestitamo tudi v uredništvu Odseva in jim želimo, da bi bili še naprej tako uspešni.
Miro Štebc
DAŘILA BODOČIM UČENCEM
Društvo prijateljev mladine iz Trzina vsako let ob izteku šolskega leta obdari male šolanja iz vrtca ŽABICA z željo, da bi jeseni čim bolj zadovoljno prestopili prag OSNOVNE ŠOLE in postali uspešni prvošolci.
Društvo na ta način izpolnjuje svoje prvenstvene naloge, ki pa so povezane s pomočjo čim večjemu šlevilu družili pri manjšanju njihovega družinskega proračuna ob nakupu šolskih potrcbščin.
Članice društva (Tatjana Strmljan, Simona Gorjup, Nataša Gladek in Mateja Chvatal) so 11, in 19. junija 2002 obiskale male šolarje v času njihovega dopoldanskega oz. po-poldanskega programa in jih prav lepo pozdravile v imenu Društva prijateljev mladine iz Trzina ter jih povprašale, če poznajo to društvo oz. kakšne so njegove naloge. Većina otrok je za društvo že slišalo, naloge pa so povezovali s prijateljstvom in pomočjo otrokom. Ob koncu kratkega druženja z otroki je sledila še zadnja, težko pričakovana naloga, in sicer razdelitev daril, ki so jih otroci navdušeno in z radovcdnostjo sprejeli. Prav vse stvari - od barvic do flomastrov, vodenih barvic, svinčnikov, radirk, šilčkov in ravnil, ki jim bodo jeseni prišle prav pri šolskem delu; seveda ni manjkalo niti sladkarij. Male šolarje smo ob koncu našega druženja še enkrat prijazno pozdravile in jim zažele-le čim bolj uspešno premagovanje šolskih ovir. Odšle smo z občutkom dobro opravlje-ne naloge, saj smo polepšale dan množici nasmejanih in radostnih obrazov, ki nam bodo ostali v lepem spominu.
Društvo prijateljev mladine pa te naloge in še mnoge druge ne bi moglo uresničevati brez pomoči donatorjev, zato se na tem mestu iskreno zahvaljujemo ge.Martini Orehek iz Mladinske knjige, Janetu Mušiču iz Vele Domžale in trgovini Antus z Jesenic za njihov res pester in zaniniiv prispevek.
Za DMP: Mateja Chvatal
V.P.O.
Zaslužen počitek je tukaj! Šolarje smo teden dni pred koncem šolskega leta povprašali, kaj bodo počeli med počitnicami. Prav vsi so imeli že pripravljen odgovor.
Julija, 6 let: Šla
boni na morje z ocijeni in mamico in mogoče z babi-co. Pa še s prijatcl-jico Vesno. Ko bom doina. se bom s kužkom igrala na našem velikem travniku.
Laura, 12 let:
Najprej gremo na Mali Lošinj, čez nekaj časa bomo šli pa še v Španijo. Lansko leto smo bili v Novigradu, prej pa že po celi Dalmaciji.
Nina, 12 let: S starši gremo v Poreč. Doma se bom šla kopat na bazen ali pa boni s šošolkami hodila ven, tudi rolala bom in kolesarila. Ne bo mi dolgčas.
Blažka, 12 let: Na
morje bom šla s starši. Gremo v Grčijo. Ko bom doma, se bom družila s prija-teljicami. Odšle bomo na bazen. Počit-nic se že veselim.
Lojzi, 8 let: Letos grem s kolonijo na Krk, in se že veselim. Čeprav grem prvič, me nič ne skrbi. Mogoče bom šcl še kaj na bazen.
Silvo, 8 let: Jaz grem najprej s kolonijo na Krk (Malinska, Van-tačiči). S starši grem pa v Izolo. Včasih gremo tudi na izlet v gore.
GOSPOD JANKO TORELLI ZAPISAN V KRONIKO TRZINA
IN V SRCA TRZINCEV
Sivolasi gospod je bil rojen I. 1909 v Kamniku. Bilje sin želez-ničarja. Zaradi očetove službe je v mladosti živel v različnih krajih Slovenije. Najprej je družina živela v Grahovem na Pri-morskem, kjer so med 1. svetovno vojno potěkali hudi boji. Leta 1917 seje družina preselila v Ljubljano, kjer je končal gimnazijo in I. 1928 učiteljišče. Prvo službo je opravljal v Velikem Trnju pri Krškem, po končani vojaščini paje službo dobil v Gorjušah nad Bohinjem. Tam seje tudi poročil z go. Metko. Začel seje ukvarjati s kulturnim delom. Sodeloval jc v dramski skupini, oba z ženo Metko pa sta delovala tudi v pevskem zboru. Domaćini v Gorjušah so ga imeli zelo radi. Službena pol gaje nato vodila na Dolenjsko v kraj Raka pri Skocjanu. Tam je postal upravitelj šole. V obdobju od leta 1939 do 1941 sta se zakonca Torelli z otrokoma preselila v Zidani Most. Vojni čas mu, kot zavednemu Slovencu, ni prizancscl. Bil je zaprt v koncentracijskem taborišču v Gonarsu. Po razpadu Italije seje vrnil v Ljubljano in poslal partizanski učitelj. Po
vojni pa seje z družino prcselil v Trzin. Z ženo sta se pogumno spopadala z novimi težavami. Treba je bilo obnoviti šolo, ki je bila med vojno požgana. Takoj sta se tudi vključila v kulturno življenje kraja. Z gospo Marjanco Ručigaj so poprijeli za delo v kulturnem društvu. Leta 1947 so ustanovili pevski zbor. G. Janko Torelli je vzljubil Trzince, oni pa njega. Ko so ga nekoč vprašali, kaj meni o Trzincih, je odgovoril, da so Trzinci bolj zaprti vase, so pa izredno delavni in požrtvovalni. Če delaš z njimi in z njimi živiš, te znajo ceniti, samo da gre za napredek kraja.
Šolski upravitelj g. Torelli seje leta 1970 upokojil. Za svoje veselje je pel pri moškem pevskem zboru upokojencev Domžale. Za svoje bogato kulturno delo jc prejel več priznanj. Za življenje in delo g. Janka in ge. Metke Torelli lahko rečemo, da je bilo bogato in polno sadov.
Vanja Pančur
Lara, 9 let: Tudi jaz se žc veselim počitnic. Čez dva tedna bom odšla s stricem in teto v Čatežke Toplice, potem bom šla pa dvaindvajsetega še z mamico in očijem v Umag. Ko bom doma, bi sc rada igrala
s prijatelji.
Denis, 7 let: Jaz
grem na morje, na Rab. Letos gremo prvič na Rab. Ko boni doma, se bom kopal in se družil s prijatelji. Jutri se bova dobila z Loj-zijem pred trgovino, da bova šla skupaj v šolo, med počitnicami pa ga bom poklical po telefonu.
Nives, 12 let: Z očijem, mamico in prijatelji grem za en teden na Krk, potem pa mogoče še v Umag. Malo se bom rolala, šla na bazen, se družila s prijatcljicami. Veselim se že, da bo kmalu konec pouka.
ICTEKLA SE JE TRZINSKA POMLAD
L/etošnje prireditve Trzinske pomladi lahko resnično poimenujemo festival, kot je bilo tudi napisano v lični zgibanki, ki smojo po gospodinjstvih in na nekaterih »strateških« mestih v Trzinu dobili, pred-no so se prireditve zaćele. Mirno lahko zapišemo, da so organizatorji Ietos dosegli
kakovosten preskok, saj so izbrali zares odlične izvajalce in dobre predstave. Kot že v prejšnjih letih, je bilo tudi tokrat za vsakogar nekaj, kdor pa si je vzel čas in si ogledal prav vse predstave, paje bil tudi nagrajen z res umetniškimi užitki. Ni čud-
no, da je bilo Ietos na posameznih predsta-vah kar dosti gledalcev, prav gotovo pa jih je bilo neprimerno več kot prejšnja leta. Dobra poteza je bila tudi ta, da so prizorišča představ menjali in ni bilo vse samo pred lokali na Kidričevi cesti kot prejšnja leta, pa tudi odločitev, da bodo nekatere predstave pripravili zvečer, je bila posrečena. Še zlasti večerne predstave so bile vedno zelo dobro obiskane, zato mogoče niti ne bi bilo tako slabo, če bi tudi prihodnje leto bolj drzno razmišljali o večemih predstavah. Težko bi ocenjevali, katera predstava jc bila najboljša, saj so okusi zelo različni. Otroci bi verjetno precej točk dali lutkaijem in klovnu, izvrstno so se Florjano-veniu sejmu podali folkloristi Tineta Rožan-ca, mladi pa tudi starejši so uživali v koncertu skupine Ana pupedan (to v narečju iz Pivkc pomeni Ena popoldne), zelo dobro pa so se odrezali tudi glasbcniki, ki so si nadeli ime Čompe. Na svoj račun
so prišli tudi ljubitelji monodrame in seveda privrženci domače gledališke skupine Teater Cizamo. Lahko bi rekli, daje bil nastop Trzincev in njihovih prijateljev nekakšen ognjeni višek pomladnega festivala v Trzinu. Premiera predstave Vročica sobotně noči je, kljub sorazmerno pozni uri, dokaj številne gledalce dobesedno ogrela. Člani cirkusa za močnejše, kar Cizamo pomeni, so prekosili sami sebe. Pokazali so, kako dobro znajo žonglirati, loviti ravnotežje na hoduljah, predvsem pa bru-hati ogenj. Gledalci smo res doživeli pravi ognjeni spektakel, med katerim smo videli tudi nekatere točke, kakršnih do zdaj v podobnih uličnih predstavah še ni bilo mogoče videti, Ena takih točk je bilo pre-skakovanje kakih 10 m dolgc goreče verige. Cizainovci so pokazali, da so res moj-stri svoje obrti in da Trzin dostojno zasto-pajo na različnih uličnih festivalih po
Sloveniji in ludi v tujini. Zanimivo jc bilo tudi to, da smo lokral v predslavi lahko občudovali spretnost skoraj cclotnega kolektiva teatra Cizamo. Ob tem pa ne sme-mo pozabiti na zasluge režiserja iz Rusije Ravila Sultanova in njegove žene Nataše, ki že vrsto let plodno sodelujeta s Trzinci. 15. junija je bila v Trzinu res vroča noč, saj so
PEPELKIN PLES
Ze od meseca maja je v Trzinu zelo pestro in zabavno, tako da bi bilo težko reči, da sc nič ne dogaja. Samo premakni-ti seje treba, se malo pretegniti, zapustiti svoje ljube domove in pohiteti bodisi na veselico bodisi na kakšno zanimivo ulično predstavo ali pa koncert v sklopu Trzinske pomladi. Vendar to še zdaleč ni vse, kajti v našem kraju se je natanko v torek, 11.6. 2002, dogajalo nekaj posebnega, pravljičnega. Pripravljal seje veliki dogodek - "veliki ples", na katerega so bile povabljene vse lepe deklice tega kraja! In ker v Trzinu premoremo kar nekaj takih rožic, vam lahko iz prve roke povem, daje bila dvorana Kulturnega doma Franca Kotarja nabito polna. Ne boste verjeli, vendar ko so t.i. "princeske" in njihovi spreinljevalci in spremljevalke přispěli do kulturnega hrama, je bila tam še ena zanimanja vrcdna zadeva - Teater Cizamo je imel generálko za svojo novo ulično predstavo z delovnim naslovom "Vročica sobotně noći". Ni čudno, da so bili nekateri naši obiskovalci kar malce zmedeni in niso čisto točno vedeli, ali naj si ogledajo predstavo Pepelka, na katero so pravzaprav prišli, ali naj uživajo ob uličnih cir-kuških vragolijah. Toda "ples" seje poča-si bližal in obiskovalci so pohiteli v dvorano v pričakovanju "velikega poka." ln težko pričakovana Pepelka, ki joje, kot že veste, zrežirala Urša Mandeljc, seje pri-čela!. Moram priznati, da sem bila nadvse presenećena, saj nisem pričakovala tako sproščene in radožive predstave. K temu so poleg Urše s svojo železno voljo in trdoživimi živci seveda veliko pripomogli mladi, toda zdaj že izkušeni igralci, pri
katerih ni bilo ćuliti prav nobene treme. Če pa so se pri besedilu, kije nekaterim delalo majčkene probleme, vsake toliko časa zmo-tili, so se hitro znašli in stvar pogumno peljali naprej. Skratka nastopajoči otroci, ki so jim bile vloge pisane na kožo, so bili zares ena A! Pa naj jih predstavim: Pepelko je simpatično odigrala Maja Gorenc, v vlogi njenega očeta je nastopil Andraž Mimik, ki je hkrati igral tudi kralja in bil v oběh vlo-gah tako prepričljiv, da bi težko rekli, daje šlo za eno in isto osebo. Za smeh, ki ga vsekakor ni manjkalo, so še posebej dobro po-skrbele: mačeha - Eva Mioč in prepirljivi ter kapriciozni Pepelkini polsestri, ki staju odigrali Jana Golob in Lara Župan. Pri tem ne smem pozabiti na razigranega in kot sc spodobi norčavega dvornega norčka v izvedbi Anabele Černohorske, na drobni miški (Sašo Stih, Pelra Bukovec), ki sta skozi
celo predstavo těkali sem in tja in bili neke vrste rdeča nit celotnega dogajanja, prisrč-nega muca (Lana Černohorski) in na zasan-janega princa (Marko Mihelc), kije malce spominjal na indijskega maharadžo. Celotno vzdušje je bilo čarobno in malce skrivnostno, kot se za otroško predstavo spodobi. Še tako zaskrbljen gledalec seje z lahkoto přepustil pravljičnemu toku, ki ga
vročico pred in po nastopu cizamovcev dvigovali tudi pupedanovci. Pa naj še kdo reće, daje Trzin zaspan kraj. Po premieri v Trzinu bodo ognjevito vročico lahko občudovali tudi gledalci festivala Lent in številnih drugih poletnih prireditev.
Miro Štebe
je za eno uro ponesel v svet druge dimenzije, kjer šteje le domišljija in vživljanje v dogajanjc okoli sebe. Vse se je zdelo tako resnično, kot bi se zares dogajalo - kot da bi v Trzinu zares živela deklica z imenom Pepelka, odšla na ples in srečala čisto pra-vega princa! Toda bila je le čudovita predstava, ki seje skupaj z glasbo, za katero je poskrbel Igor Razpotnik ml., z razigrano in pisano sceno Tanje Bivic in prečudovi-timi kostimi Alenke Podlogar, zlila v zaključeno celoto Pri tem pa seveda nikakor ne smem pozabiti na Jureta Lajovica, kije
ves čas skrbel za glasbeno in zvočno ob-delavo, hkrati paje skrbel tudi, daje vse tehnično dobro delovalo. Skratka, tisti, ki ste si Pepelko ogledali, zagotovo veste, o čem govorim, tisti, ki pa si predstave niste ogledali, ne zamudite še ene priložnosti, ki se vam bo zaradi poletnih počitnic nasmehnila šele septembra. Ker Urša in njena gledališka skupinica ni-o kar po Pšati připlavali, pa bodo naslednje šolsko leto za vse ljubitelje pravljičnega sveta z vso vnemo začeli pripravljati eno od znanih slovenskih ljudskih pripo-vedk. ln čeprav vem, da ste radovedni in se sprašujetc katero, vam tega ne izdani. Naj zaenkrat ostane še skrivnost!
Mirjani Štih
Zahvala
Zahvala vsem. ki so mi pomagali, še posebno Alenki Podlogar za kostume. Igorju Razpoiniku ml. za glasbo. Tanji Bivic za sceno. Jurelu Lajovicu za lehniko 1er KUD-u Franca Kolarja Trzin in njegove-mu predsedniku Joželu Štihu, ki mije igro sploh omogočil.
Ui5a Mandtljc
ZAKLJUČNA PRIREDITEV PEVCEV IN PLESALCEV "Trzinci pojemo in plešemo" - GENERACIJI Z ROKO V ROKI
M,
.ešani pevski zbor Društva upokojencev Zerjavčki je bralcem Odseva in seveda obiskovalceni prireditev v Trzinu poznán. Manj poznán je otroški pevski zbor OŠ Trzin, ki se na občinskih in podobnih prireditvah pojavlja manj, loliko več pa na šolskih proslavah. Podobno velja za orfo orkester in Folklorno skupino OŠ in Turističnega društva Trzin. Zato naj prav o teh nastopajočih na prirc-ditvi Trzinci pojemo in plešemo, ki je bila 24. maja v Kulturnem domu v Trzinu, zápisem ta članek iz več razlogov: da ostane zabeležena kot dokument časa, da bi jo organizatorji spomladanskih prireditev v Trzinu uvrstili v program in predvsem zato, ker sta generaciji babic in dedkov ter vnukinj in vnukov z roko v roki poklonili obiskovalcem lep kulturni večer. Dvaindvajsetčlanski mešani pevski zbor DU Žerjavčki Trzin pod vodstvom pevo-vodkjnje Alenke Markus deluje dobro. Zbor je na tej prireditvi z ubranim petjem in pestrim programom požel buren aplavz obiskovalcev, pa vendarle člani zbora sami priznavajo, da še ne dosegajo tište ka-kovosti, ki jo želijo. Pravijo, da bodo jeseni pridno vadili, povabili medse mlajše in se obiskovalcem nato predstavili s še bogatejšim in kakovostnejšim programom. Mislim, da ne bi bilo narobe, če bi se potrjevali tudi na srečanjih pevskih zborov bodisi upokojenskih društev ali drugih pevskih zborov. Člane šolskega pevskega zbora, ki šteje 36 pevcev - osnovnošolcev od prvega do četrtega razreda in 5 - članskega orfo orkestra, ki jth že tri leta vodi učiteljica glas-be in pevododkinja Alenka Markus, sicer nisem povprašala o ciljih, upam, da bodo
prav ti steber bodočemu mladinskcmu pevskemu zboru in orkestru, ki ga v Trzinu tako zelo pogrešamo.
Dvajsetčlanska folklorna skupina osnovnošolcev pod mentorstvom Rada Zupanca in s podporo matične OŠ in Turističnega društva Trzin vadi od februarja letos, njen prvi nastop so obiskovalci lepo sprejeli. Kot je povedal mentor, naj bi že jeseni razširiti program in se udeležili regijskoga nastopa šolskih folklornih skupin. Poudaril je še, da je zlata vredna harmonikarica Petra z odličnim igranjem in s svojo prikupilo pojavo. Spremljevalec na pianu je bil g Franci Banko iz Trzina, tudi član mengeške godbe na pihala, ki se tudi sicer rad odzove povabilu raznih organizatorjev prireditev. V Turističnem društvu Trzin smo veseli, da v Trzinu spet nastajajo pevski zbori, da imamo folklorno skupino, ki lahko ob pred-stavah Kulturnoumetniškega društva Franc Kotar Trzin promovirajo naš kraj na domaćih prireditvah in 7. nastopi po Sloveniji in izven nje.
Dobro uro in pol trajajoča prireditev Trinci pojemo in plešemo, za katero ima največ zaslug ga. Alenka Markus, ki je znala povezati nastopajoče v celovit in dopadljiv program, seje zaključila z zahvalami podpornim članom in simpatizerjem in seveda - brez tega v Trzinu ne gre - prigrizkom sladkih dobrot gospodinj in rujne kapljice Vinotoča Uršič.
Naj zapišem še, kdo vseje zaslužen za dejavnost pevskih zborov in folklorne skupine in soustvarjanje prireditev: Občina Trzin, Osnovna šola Tr/.in, Kulturnoumetniško društvo Franca Kotarja Trzin, matični društvi Turistično društvo Trzin, Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin, Nataša Chva-tal, Olga Nered, Slavica Savič, Zvonka Žni-
ODMEV na prireditev Trzinci pojemo in plešemo
Za nas Trzinee drži, da smo podedovali in obdržali veselje do petja in plesa. Zato nas ni presenetilo vabilo na prireditev Trzinci pojemo in plešemo za 24. 5. 2002 v dvorani KUD Trzin, ki so ga napisali učenci osnovne šole Trzin, folkloristi OŠ in Turistično društvo Trzin in mešani pevski zbor upokojencev Trzin. S cvetjem okrášen oder KUD in polna dvorana poslušalcev sta nastopajočim vlivala zadovoljstvo, da smo zaplesali in zapeli svojim sovaščanom lako. kot so to v starih dobrih časih že počeli Trzinci. S ploskanjetn je publika bodrila mlade plesalce in pevce ter mešani pevski zbor upokojencev. ki je pel ubrano, večglasno.
Odlična izvedba prireditve nam je pričarala našo preteklost v glasbi, saj vsi vemo, da so naše družine ob večerih pele, daje naš človek doživljal življenje v plesu, pesmih /žalos-tinke. polke, napiinice, itd./. Izročilo tega nepozabnega večera je, da med nami še živijo naše d o m a č e p e s ni i in naši plesi.
Da bo še dolgo. dolgo tako.....bodo naši pevci in plesalci iz Trzina še kdaj napisali vabilo na prireditev in da bodo njihovi sovaščani zadovoljni poslušalci.
Lučka Župan
daršič, družine Kristan, Rožanc in Vlioč, Trgovina Flis Trzin, Boutik Resnik Domžale, Biring d.o.o. Trzin, Alenka Podlogar Trzin, Šiviljstvo Šivavec Domžale, Marka d.o.o. Trzin, Trgovina in šiviljstvo Marina Mengeš in Cirila Ules iz Loke.
Jožica Valenčak. Turistično društvo Trzin
SLIKI NESECA
KULTURNI UTRINEK
I-—/etošnji bogati kulturno- unietniški aktivnosti v Trzinu seje v juniju pridruži! še nepozabni glasbeni večer - koncert ženskoga pcvskega zbora Petrol. Letos praznu-je 25 - letnico svojega delovanja. Za seboj ima vrsto uspešnih nastopov na vseh koncili Slovenije in tudi izven meja naše domovine. Njihov program je bogat 111 raz-
nolik. Pojejo narodne, ljudske, umet-ne, sakralne in pesmi tujih narodov. Na predpremiernem koncertu v našem kulturnem domu so nam pripravili prečudovit večer slovenskih pesmi iz Prekmurja, Koroške, Štajerske, Gorenjske, Bele krajine, Dolenjske, Primorske, Slovenske Istre in Režije. Iz bogate vsebine ljudskih pesmi je odsevalo tako veselje, kot tudi žalost, šaljivost, delavoljnost, družabnost in še marsikaj. Pevke so pod vodstvom svoje zborovod-kinje Zeljke Ulčnik - Remic iz-žarevale čustveno pripadnost zboru in navdušenje poslušal-cev v polni dvorani je pripomo-glo, da so na zaključku koncerta zapele dodatno še tri pesmi. Koncert je bil v Trzinu na pobudo tukajšnjega Turističnega društva. Svoj nastop so nam pravzaprav poklonili. Naše
vestne članice TD pa so prispevale za to srečanje svoje domače sladké specialitete v obliki potic, rezanega in drobnega peciva in vseh vrst osvežilnega domačega čaja. Bilo je lepo. Ni kaj, zopei en dokaz, da druženje prispeva h kvaliteti posamezni-ka, medsebojnih odnosov in kulturnega življenja v občini.
Naj bodo take in podobne pobude čim večkrat oživljene.
Meta Železnik
Trzinska folklora - zaključek prve (pol)sezone
Kdo, kdo, kdo smo pa mi? Trzinci, Trzinci, Trzinci smo mi! Oj ta se zmed useh spozna, skerco na ram ima, oja, Trzinci smo mi!
Župane Rado
Trzinska folklorna sekcija je imela svoj drugi nastop oz. PRVI nastop izven šole 24. maja v KUD-u Trzin skupaj s pevci osnovne šole in upokojenci (žerjavčki). Za folklorno skupino so plesale učenke tretjih in četitih razredov: fina Keramovič, Neja Skopec, Urša Zavašnik, Nina Jerak, Saša Zavašnik, Nina Smole, Nina Knapič, Anja Močnik, Teja Pasar, Meta Kurent in Kalja Mihelič. od fantov pa so sodelovali: Jaka Suljič, Matic Golobič, Aljaž Drmastija, Tadej Bevk, Matic Mušič, David Brzovič, Tim Valenčak, Rok Hrovatin, Blaž Kine-
tic. Večina učencev je iz. Trzina (starega in novega), nekaj jih je iz Loke in Depa-le vasi. Harmoniko je igrala Petra iz Zaloga, ki je takoj po nastopu odšla s folklorno skupino France Marolt iz Ljubljane na turnejo v Južno Korejo. Program je povezoval in ob tem tudi představil ljudske izštevanke igralec Silvo Božič. Izdelavo noš je organizirala Jožica Valenčak, izdelale pa so jih v dogovoru z mentor-jem skupine ga. Cirila Ules iz Loke, ga. Alenka Podlogar iz Trzina in ga. Marina, lastnica modnega šiviljstva iz Mengša.
Jeseni bomo morda dobili še slamnate natikače, tako da bodo noše kompletne. V kolikor bom našel dokaz (sliko, risbo ali zapis, ki mora izvirati iz časa pred 2. svetovno vojno), bodo fantje in dekleta dobili tudi pokrivala (rute, slamnati klobuki (?), kape..).
Osnovna šola Trzin je mlade folkloriste in pevce povabila na izlet na Bled. Čeprav so izbrali najbolj vroč dan, je bilo zelo prijetno. Po senci smo se prebijali ob obali jezera do prve restavracije, ki je imela sladoled. Že na poti tja smo opazovali našega šampiona veslača Iztoka Čopa pri treningu. Ko smo se ustavili, je tudi on přišel iz vode in naši Trzinci so se množično 'vsuli' k njemu po avtograme. Vsak od 38 otrok ga je dobil, pa naj bo na papir, na roko in celo na mavec. Rekord je imela Teja, ki je dobila kar 5 njegovih podpisov. Od 'ta starih' paje avtogram dobila naša predsednica Turističnega društva, ki mu je ludi čestitala. Ko smo se vrnili v Trzin, smo poklicali našo Petro, ki se je dan prej vrnila iz Koreje, in ji zapeli:
26
odsev
TRZIN
Babje in Mokriške jame. Najdbain razbitih kosii živali in orodja ledenodobnega lovca iz Babje jame pnpisujejo starost od 12 tisoč do 15 tisoč let.
Jainarsko društvo nosi ime po Simonu Robi-ču, kaplanu iz Doba, ki je kot navdušen na-ravoslovec raziskoval jame v okolici. Med drugim je našel posebno vrsto slepili hroš-čev, ki so jili strokovnjaki imenovali po njem - robici. Del njegove ogromne zbirke je na ogled v Jamarskem domu. Tam smo tudi zaključili naš izlet in ob ubrani pesmi Kapelskih fantov in tamkajšnjega zbora ljudskih pevk navezali nova poznanstva. N'a vožnji z avtobusom nazaj v Trzin, na Florijanov sejem. smo lako em m drugi naštevali turistične posebnosti obeh občin, to je Svetega Jurija ob Ščavnici in Trzina. Se največ je bilo govora o gradovih, ki se povsod pospešeno obnavljajo in vabijo prve obiskovalce. Zanimivo. da so naši gosti marsikaj vedeli o gradu Krumperk. Računamo. da jim bomo prihodnje leto že lahko razkazali grad Jablje.
Trzinci pa smo bili seveda ob tej priliki po-vabljeni na trgatev v Prlekijo. G. Aleš Stražar, za vođenje in ogled Železne jame in Jamarskega muzeja se ti v imenu celotne skupine prisrčno zahvaljujemo.
Jožica Valenčak
ČISTILNI SERVIS!
STANOVANJA, HIŠE ALI POSLOVNI PROSTORI !
*	ČIŠĆENJE STEKLA
*	TALNIH OBLOG
*	OBLAZINJENEGA POHIŠT VA ( SEDEŽNE GARNITURE, STOLI, JOGIJI...) ' GLOBINSKO ČIŠĆENJE NOTRANJOSTI OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL ' STROJNO ČIŠĆENJE, IMPREGNACIJA IN KRISTALIZACIJA MARMORJA
*	STROJNO ĆIŠČENJE IN IMPREGNACIJA VINASA, PARKETA...
IZDELAVA IN MONTAŽA SENČIL!
" LAM. ZAVĚS IN ŽALUZIJ
*	ROI.OJ EV
*	ZATEMNITVENE TERMOREFLEKTIVNE IN l'ROl I VLOM NE FOLIJE
SLIKOPLESKARSKE STORITVE!

clean beat d.o.o.
Pod gozdom 17, 1236 TRZIN
tel/fax: 01 / 564 46 73 , gsm: 041 / 630 - 671
e-mail: samo.music@siol.net
r'VjSaSB^JB*"		MLOMIMETME «»j,
[»em		^CKMfcOIi i
		
mw		\smmm i
Možnost plačlla na obroke ;		
IMraaffi 7S, 1234 MscgaS Woa :0I/7Ž3G90® wwwAp-commere&si j		
Čistilni servis
Primož Zorec s.p. Depala vas 5, Domžale
Tel.: 01/72 41 657,041/695 339,01/72 42 489
Čistírno: • vse vrste oblaćil, luđi perilo • vse vrsle preprog • vse vrste zaves (tuđi lamelne zavese) • tapisone in lople pode ter marmor
Priđemo na dom, po dogovoru lahko tudi ob vikendih in praznikih. Čistilni servis imamo v Depali vasi tik ob cesti z velikim parkiriščem. Odprto imamo vsak dan od 7h do I9h, od sobotah od 8h do I3h.
Čistilni servis Zorec.
K akšnen mora bin jamarski vodnik, nam je v nedeljo, 5. maja, doka-zal g. Aleš Stražar, član Jamarskega društva Simona Robiča iz Domžal, ki je na ogled Železne jame popeljal prav vse goste iz Svetega Jurija ob Ščavnici in nekaj Trzinccv, med njimi tudi takih, ki smo si bližnjo jamo ogledali prvič. Prav vse, čeludi so nekatere članice upokojenskega pevskega zbora tam-kajšnje občine štele blizu osemdeset let. Pa četudi pod roko. In da ne bi kdo misli], da smo se v jami samo hladili, kar bi nam seveda ob tej hudi vročili prišlo še kako prav. Nc, z velikim zanimanjem smo poslušali, kako in kdaj je jama nastala, o kapnikih, o načrtih tamkajšnjih jamarjev. V večji dvorani smo še družno zapeli, daje odmevalo kot v najbolj akustični dvorani Cankarjeve-j»a doma.
Železno jamo so za turizem začeli urejati leta 1962, naslednje leto jc bila odprta za obiskovalce. ima dve dvorani, ki sta med seboj povezani z rovom in mostovi in sta po zas-
novi večji březni. Obe povezuje meter dolga ožina i vidnimi sledovi vodnega toka pod stropom in po tleh. Na dnu obeli voda ponik-ne. Druga dvorana ima širše dno, ki je umetno dvignjeno in zravnano. Vidni so stalagniti in stalaktiti, sigovi izrastki, ponvice in manjše zavese, tudi fasete, korozijske kotliće in ostan-ki galerije.
G. Aleš nas je povabil še v muzej, v katerem je zbirka kapnikov, ki predstavlja skoraj vse oblike kapnikov in sige, ki obstajajo v slovenskih jamah ni se ločijo po načinu naslanka. Muzej hrani še slamnikarsko zbirko, ki prikazuje razvoj slamnikarstva na tem območju od srede 18. stoletja do propada po 1. svetovni vojni. Arheološko zbirko sestavljajo najdbe iz
! PO MEJAH NAŠE OBČINE MALO DRUGAČE
T
A unstično drušlvo Trzin je v počasti-lev občinskega praznika ludi letos pripravilo pohod po mcjah občine. Za razliko od prejšnjih je bil letošnji v nedeljo, 2. t rn. Prireditelji so namreč pričakovali, da bo v soboto že tradicionalna otroška olimpiada, paje žal odpadla oz. sojo přestavili na jesen, če tudi takrat ne bo kakšnih »tehničnih« težav.
»Tehnične težave« pa sem imel tisto nedeljo tudi jaz, saj je bila zame sobota, pa čeprav ni bilo otroške olimpiade. kar precej naporna. Služba, otroci, žena, pa avto in prijatelji. Saj veste, kako to gre. Tisto jutro mi kar ni uspelo, da bi vstal pravo-časno in bi se lahko že ob sedmi uri udeležil uradnega začetka pohoda. Verjetno poznate tisto: »Rana ura slovenskih fan-lov grob.« Nisem več ravno v fantovskih letih, ampak ko sem si zjutraj poinel zaspané oči, seje urin kazalec že pomikal proti deveti uri, koje bil predviden počitek pohodnikov približno na polovici poti pohoda, tam 11a Dobravi, v bližini sema-foriziranega križišča, kjer vedno. ko se ti mudi, gori rdeča luč.
Danje bil lep, v službo sem mislil pogledati šele popoldne, otroci me niso potřebovali, saj so, kot po navadi, kar preveč vneto pritiskali 11a tipke računalnika in se zame še měnili niso. Zena paje bila, kot običajno ob zgodnjih jutrih, že vsa poskočná inje kar brez mcnc oddirjala 11a jogging proti Rašici.
Imel sem sicer nekaj idej, kaj bi lahko po-čel, ampak malo pa meje le pekla vest, da »špricam« eno od pomembnejših akcij društva. Navsezadnje sem tudi član up-ravnega odbora »turistov«. Potem pa me jespreletelo: »Saj bi lahko ubil dve muhi na en mah! Lahko bi tekel po mejah občine in ujel druge pohodnike, saj bodo tako ali tako v večini žerjavčki se pravi upo-kojenci. Ti že ne morejo biti prav posebno hitri! Kot vem še iz starih hribovskih časov, pa je skupina tudi vedno počasnejša
od posameznika. Prav gotovo imam dobre možnosti, dajih še ujamem! S tem bom izgubil tudi kakšen gramček ob popku!« Misel meje prav spodžgala in že čez par minut sem poskočno galopiral proti občinski meji. Spotoma sem v travnikih pre-plašil zajca in ker je tekel ravno po poti, po kateri sem namera-val tudi sam, sem ga pošteno upehal. Kar smilil se mi je ubogi zajček, ko sem ga gledal, kako je ves oncmogel počepnil za šop trave in me začuđeno gledal. Kako bi šele izbuljil oči, če bi me videl, kako daleč seje zamenoj vlekel jezik, ko sem se mu skril za ovinkom. Ampak k sreči me prav gotovo ni videi.
Že začetno ogrevanje meje opozorilo, da naj bom pri teku s sapo bolj racionálen. Ampak kaj je to za starega mačka! Včasih sem dosti pretekel, in vem, da moram najti samo svojo pravo hitrost, pa bo. Prav je tudi, da se malo brzdám. Kam pa bi šlo, če bi samo divjal in bi svoje predhodnike ujel še pred počitkom, potem mi še verjeli ne bi, da sem ves čas tekel ob trzinskih mejah. Prav gotovo pa bi jim zbil tudi moralo. Tako opozorjen sem lagodno korakal in kar prijalo mi je, da sem v Pšati po dolgem času spet lahko opazoval ribe. Splašil sem celo pižmovko in račjo družino. Marsikdo ne ve, kako pestro je živalstvo v naši občini! Prav dobro se mije zdelo, da sem sam, saj če bi bil v skupini, toliko živali prav gotovo ne bi videl. Nedaleč od mene seje elegantno sprehajala siva čaplja, nad mano paje za nekaj trenutkov zalebdela postovka. Zdelo se mi je prav simbolično, saj je postovka tudi v znaku našega turističnega društva. Če bi naredil popis živali, ki sem jih med potjo opazii, bi vsekakor moral omeniti še srne, pribe, vrane in seveda krave, ki so me začuđeno gledale z izbuljenimi očmi, ko sem se bližal posestvu Pšata. Verjetno še niso vide-le koga, ki bil tako lepo zaripel in bi s tako glasno »sapo« poskočno dirjal mimo njih. Pri posestvu Pšata meje zajel smrad po sirotki, vendar sirotke, ki sojo teden dni pred tem tam zlivali v enega od jarkov pri posestvu »neznani« mlekarji kar iz cisterne, nisem več videl. Kot so mi nedeljo pred tem povedali ribiči, je lista sirotka povzročila pravo katastrofo med ribami, še zlasti mladicami, kijih ribiči gojijo v potoku Motnica,
v katerega se izliva tudi voda iz jarka pri posestvu Pšata.
Urno sem tekel ob smrdečem potoku in sapa mije resno pohajala, saj nisem hotel 11a vsa pljuča dihati smrdečije. Ni mi kazalo drugega, kot da přestavím v nižjo prestavo in počasi in žalostno odtavam iz smrdečega območja.
Na skrajnih južnih mejah občine sem splašil čredico srn in občudoval rumene in modre perunike, ki so že odevetale. Med lanskim pohodom, spomnim se, so se ravno razevetele. Očitno je Ietos pretopio in je narava nekoliko pospešila razevetanje rož. Pri sebi pa sem že upal, da bom kje zagledal skupino utrujenih pohodnikov, ki se opotekajo proti počivališču na sredini poti. Pot se mije zdela vse daljša in nisem bil več prepričan, če je počitek določen točno na polovici poti. Zdelo se mi je, da že kar precej tečem in da 18 km tudi ne more biti tako dolga razdalja. Kar nekoliko pobit sem prisopihal do križišča, kjer naj bi bil počitek. Bil sem res presenećen, da ob svoji hilrosti še nisem ujel udeležencev pohoda. »Ja, kapo dol pred temi pohodniki! Treba jim je priznati, da so dobri. Saj ni čudno! Tile žerjavčki imajo čas in kar naprej hodijo na izlete in pohode. Imajo kar dosti kondicije, ampak tu se začenja zares. Pot gre v hrib in tu jih boni ujel!«
Spodbodel sem svoje noge in se pognal v strmino, a meje kmalu zaustavilo. Moral sem priznati, da imam kar malo težji tre-buh kot v tistih zlatih starih časih, ko sem še vsak dan tekel 11a Rašico. »Ampak jaz sem bil in sem še vedno dober tekač in včasih sem najraje tekel v breg. To člověku ostane. Tehniko imam in kmalu se mi bo odprlo!«
Vendar seje bolj odprlo mojemu srcu in pljučam. Srce je čisto ponorelo in kar malo sem se ustrašil. Moral sem si priznati, da nisem več v tistih rosnih letih, ko lahko s srcem počneš, kar se ti zljubi. Tudi pljuča so se šla čudno igro, sopihal sem kot lokomotiva, zraka pa ni bilo od niko-der. Kot da bi bil že od rojstva kadilec.
28
o osev
Ampak kadil sem le ob največjih prazni-kih, zadnja desetlerja pa se sploh ne spomnim, kdaj sem potegnil kakšno. Zagledal sem borovnice. Tako so me pre-senetile, da sem kar počakal in globoko sopihal, ko sem jih občudoval. Prav vesel sem bil, da sem jih lahko v miru gledal, saj je izgledalo, kot da sopiham od prese-nečenja. Ampak čisto zares! Bile so res lepe! Niti jesti jih nisem mogel. Samo gledal sem jih in hropel. »Ja, časi se spremin-jajo, zdaj že borovnice prehitevajo koledar! Kam to peljc?!« K sreči pa so moje noge še iz stare šole, in kar niso dopustile, da bi ludi jaz prehi-teval. Gledal sem strmino pred sabo in si dopovedoval, da je to pravzaprav ravnina, ki paje kar tako postavljena malo navkre-ber. Ko sem sopihal navzgor, se mije vse bolj dozdevalo, da ravnina ni več postavljena samo poševno navzgor, ampak kar zelo strmo, skoraj že na meji pravokotne-ga. Spet sein se skoraj počuiil kot že v sivo davnino zaviti preteklosti, ko sem Še plezal. Z očmi sem do skrajnosti skoncentriran v strmini iskal sence, potem pa sem se s sunkovitimi opoteka-jočimi koraki vlekel čez nevarne sončne lise. Nad mano so se bočili previsi zelenih vej, iz globin, nekje daleč za seboj pa sem slišal hrumenje avtomobi-lov na štiripasovnici na Dobra-vi. Pogled mije občasno zaplaval navzdol proti obrtni coni, v daljavi pa sem slutí) neokusno pozidana pobočja Zarebri in Zibratovega vrta. Ampak časa za razgledovanje ni bilo na pretek, moral sem se skoncentrirati v prodiranje proti vrhu grebena, ki Trzin ločuje od Ljubljane.
Pot před mano je bila dobro označena s tablicami Turističnega društva, na katere so vžgane sekirice iz prazgodovinskih časov. Ker sem bil v mladosti velik ljubitelj Karla Maya, sem zdaj kot pravi stezo-sledec sledil stopinjam svojih predhodni-kov.
Pri nekem še posebno lepo vidném odtisu stopala sem poznavalsko potipal sled. Bila je še malo topla in izvedensko sem ocenil, daje stara 13 minut in 5 sekund, možnost odstopanja paje bila uro gor ali uro dol. Tako precizna ocena meje spodbudila, da sem jo jadrno ucvrl po stezi. Pravzaprav je bilo to bolj »slow motion« dirjanje, lahko bi rekel, daje bilo tako, kot če film zavrtiš bolj počasi. Ampak vseeno meje malo utrudilo. Potem pa sem doživel še šok. Kot se spominjam še iz svojih boljših časov, bi moral biti na grebenu pred mano ovinek na levo, zdaj ga pa ni bilo. Ravno sem hotel pohvaliti markaciste iz turističnega in planinskega društva, zdaj pa ugo-tovim, da so premaknili ovinek. »Ja kam
pa pridemo? Takoj za ovinkom bi se moral videti eden od stranskih vrhov na grebenu, potem pa bi moral kmalu priteči do najvišje točke naše občine. Zdaj pa ni več tega ovin-ka in še markacijskih tablic ni več!« Vse skupaj se mije zdelo prav neokusna šala in krenil sem naprej. Po svojem dobro izostrenem čutu za orientacijo sem ugotovil, da korakam že po ozemlju Mestne občine Ljubljana. No, to je pa lepa! Z markacisti se bom resno pogovoril! Kaj se pravi, da pre-mikajo ovinkel?
Ko sem že nekaj časa blodil po ljubljanskih tleli in sem se že bal, da bom přišel ven na Dunajski cesti, sem naletel na mamko, ki je nabirala borovnice. Malo sva poklepetala o tem, kako se čaši spreminjajo in gre vse hit-reje, povedala pa mije tudi, da moram še enkrat navkreber, saj grebenska pot vodi po gozdu nekje nad nama. Ni mi kazalo drugega, kot trikrat krepko vdihniti in se z nečlo-veškimi inočmi zagristi v strmino. Dirkal sem s polži in sejunaško gnal navzgor, zra-
ven pa sem preklinjal markaciste, ki so prav gotovo povišali ta hrib. Kot se dobro spomnim iz mladosti, noben od grebenskih hri-bov ni bil tako strm in visok. Ja kam pa pridemo, če bodo markacisti premikali ovinke in poviševali hribe!? Navsezadnje bo tudi kakšna strmina v Trzinu še višja od Triglava. To pa nikakor ne gre! Triglav je navsezadnje le vseslovenski simbol in naša sveta gora.
Ob tako težkih inislih sem se še težje vlekel navzgor, ampak potem mije dal krila pogled na tablico z vžgano sekirico. Zagledal sem jo v zadnjem hipu. Markacisti so to izvedli prav zvito. Če ne bi bilo tablice na tistem mestu, bi prav gotovo žalostno obu-pal. Zdaj pa sem le bolj strumno zasopihal navzgor. Ja, moram reči, da so pohodniki, ki so pred mano, kar dobri. Že zdavnaj bi jih moral ujeti, o njih pa ne duha ne sluha. Potem pa sem srečal Orlovega Frenka, ki je peljal na sprehod svojega huskya. Ko mije povedal, da so drugi pohodniki par metrov naprej in da počivajo pri spomeniku Cenetu Štuparju, sem se počutil, kot bi mi dal poživilo.
Športno elegantno sem se spet zapodil nap-
rej. Frenk je verjetno imel občutek, da sem še povsem svež. in da pokam od kondicije, ampak nisem imel časa, da bi si ogledoval izraz na njegovem obrazu, na svojega pa sem si nade! spočit videz in kot pravi dol-goprogaš sem oddrobil po prijetni gozdni stezici v senci gosto ozelenelih bukev in rdečih borovcev. Tekel sem in tekel in metri so postajali vse daljši. Nisem vedel, kakšne metre je imel v mislih Frenk, ta dolge ali ta kratke, ampak zdaj sem spoz-naval, daje verjetno mislil v zelo dolgih metrih. Včasih smo rekli tako: »Devet ta dolgih, potem pa še celo reč ta kratkih!« Meni pa seje zdaj zdelo, daje že cela reč ta dolgih in kaj šele bo, ko pridejo na vrsto še ta kratki. Zdelo se mi je tudi, da ne bom več zdržal s svojim spočitim vide-zom.
Ampak mi tudi ni bilo treba, saj se mije svet kar podrl, ko sem pridirjal do spomenika. Tam ni bilo nikogar! Pa tako sem upal na kakšno tekočino. Saj ima gotovo kdo s seboj kakšno pivo. Ali pa vsaj sok! Tudi kakšen šnopček bi se prilegel za moč. Kaj pa zdaj? Kaj ti pohodniki samo div-jajo? Nima noben oči za lepoto narave ob občinskih mejah? Pa tako lepa drevesa so tu! Pa tile kamenčki na poti, zraven pa lánsko listje. Čista romantika, ti turisti pa kar divjajo! Potem pa sem se zavedel nevarnosti dehidraci-je. Izccdil sem že kar veliko znoja, usta so bila že čisto suha, jezik, ki se je prej ponosno vlekel za mano, zdaj visi kot izsušen kenibel, in vem, da se mi bliža kriza. Dehidriran človek naredi čudne neumnosti. Navsezadnje dobi še halucinacije in sredi puščave lahko vidi vodo. Ali bom sploh še ujel te pohodnike? Kaj če pridem v Dolgo dolino, ko bodo ravno odhajali. Upam, da bo ostalo še kaj pijače. Meni se lahko začne strjevati kri in kako bom pa potem pisal za Odsev? Misel na tako katastrofo meje spodbudila. Veni, da so v nas skřite še neverjetne sile, ki jili človek izrablja, ko mu gre res-nično za nohte. Če meni ne gre zdaj za nohte, sem papež. Moram spodbuditi še te rezerve in mogoče se boni le přebil iz gozda. Zakorakal sem naprej in ker je tudi pot pohodnikov peljala v isto smer, sem jim sledil. K sreči seje strmina obrnila navzdol in tokrat mi je teža pomagala, da sem kar hitro napredoval. Še sreča, daje bila strmina, saj sem v njej zagledal pre-mikajoče se ljudi. Ali imam že privide? Sem že tako na koncu? Ne! Nejasno sem zagledal roko Franca Valcnčaka, ki mije ponujala kozarec. Kar přijel sem in »cuk-nil«. Kar bo, pa bo! Po grlu mi je stekla tekočina in življenje seje vmilo vanie. Veselo sem se zasmejal in se pridruži! skupini. Povedali so mi, da so zadnja skupina,
o osev
29
tako rekoč zaščitnica in da so tisti prvi, ki jih je vodil Tomaž Kralj, že zdavnaj na cilju. Ni kaj. dobri so! Skupaj smo veselo odkorakali še po zadnjem delu poti in se pri gradu Jablje sešli z drugimi pohodniki. Konzcrvatorka kranjskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Damjana Pečnik in odgovorni projektant obnove gradu Jable ing. Aleš Hafner sta nam raz-kazala grad v novi podobi. Res je veselje videti grad, v katerega se bo spět vrnilo
življenje in njegova nekdanja podoba. Čeprav je dolga leta propadal, se mu zdaj obeta-jo lepši časi in verjetno bomo od tega imeli koristi tudi v Trzinu. Trzinci smo dokazali, da smo na grad kar precej navezani, saj seje pohodnikom pridružilo še vsaj dvajset tistih, ki so v Jablje prišli, da bi videli, kako obnova gradu poteka. Mirno lahko zapišeni, da smo bili nad tištim, kar smo videli, prijetno presenećeni in zadovoljni. Zadovoljstvo pa je većina pohodnikov potrdila še v Dolgi
dolini ob brunarici smučarskega društva, kjer so že pripravili okusen golaž pa tudi osvežilnih napitkov ni manjkalo. Letos je pot po mejah trzinske občine přehodilo 45 pohodnikov, kar jc prav vzpodbuden rezultat, jaz pa sem sklenil, da bom následuj ič tckcl po meji šele, če bom prej vsaj nekaj časa redno treniral. Če sem izgubil kakšno kilo, pa še zdaj ne vem, saj sem potem toliko pil, da sem bil še tcžji.
Miro Štebe
NOVICE IZ PGD TRZIN
i—i a nami jc mesec maj in dobršen del junija. ln kaj je novega pri gasilcih? Smo pri koncu z izobraževanjem, ki smo ga izpeljali znotraj gasilskega društva, da bi izučili kar največ naših članov za boljše in učinkovitejše posredovanje ob nesrc-čali. Z delom v tej sezoni so zaključili tudi naši najmlajši člani in odšli na zaslužene počitnice.
izenačeni, tako da so razlike v kakovosti prišle do izraza šele pri maleni nogometu na dobro razmočenem igrišču v gasilskih obla-čilih. Disciplina, kije letos odločala o zma-govalcu, paje bilo metanje sekirice v cilj. Čeprav so nas prejšnja leta nekateri kritizirali, da kot Trzinci preslabo mečemo sekirice, smo letos prav vsem pokazali, da smo iz pravega testa in da znamo tudi sekirico vreći tako. kot je prav. Teden za tem smo pripravili gasilsko veselico. O dogajanju v zvezi z njo bomo poročali v následuji številki Odseva.
Takoj po veselici in upam tudi po tej neznos-ni vročini, nas čaka bolj resilo delo. Naš novi avto gre namreč v dokončilo opremljanje. Dodelati bo treba še zadnje malenkosti, seveda pa si bomo potek del ogledali tudi pri samem izdelovalcu. Moramo reći, da se sredstva v ta namen kar dobro zbirajo, saj smo do trenutka, ko pišem ta članek, že sko-
raj zbrali denar za samo nadgradnjo. Upamo, da se bo nateklo še toliko denarja, da bomo lahko dokupili še najnujnejšo opremo za avto. Akcija zbiranja sredstev tako seveda še traja in če je kdo pozabil, še ni prepoz-no, da nas podpre. Zaradi zakona smo morali med časom zamenjati oziroma od-preti nov poslovni račun, žiro račun pa zapreti. Številka našega novega računa je:
Kot je že v navadi, smo tudi letos pripravili tekmovanje v vodném nogometu in drugih spretnosti h, vse skupaj pa smo po-imenovali gasilski mnogoboj. Letos smo se tekmovalci našega društva kar dobro odrezali, saj smo bili zmagovalci, drugo mesto so zasedli člani Športnega društva 'rzin, tretji so bili Mengšani, četni pa tekmovalci iz loškega gasilskega društva. B°ji z veliko žogo so bili letos izjemno
18305 - 0012530378. Kdo torej želi, nam lahko denar nakaže na zgoraj naveden račun.
Naj bo za danes dovolj. Vsem skupaj do prihodnjič lep pozdrav. Tištim, ki se od-pravljate na počitnice, želimo prijetno počitnikovanjc in srečno vrnitev domov. Z gasilskim pozdravom: NA I'OMOČ!
Predsednik PGD Jože Kajfež
30
o Dse^y
LJUBITELJEM IN OBISKOVALCEM GORSKEGA SVETA
AAA
red nami je pričetek poletne planinske sezone. Veliko ljudi se bo podalo tudi v gore, seveda bo med njimi tudi veliko Trzincev. Srečc-vali se bomo na mehkih gozdnih poteh predgorja, osončenih sredogorskih vrho-vih in skalnatih visokogorskih vršacih Dobro označene planinske poti so pomemben prispevek k varnosti v naših gorah. Da smo Slovenci planinski narod, do-kazujejo dějstva, podkrepljena s številka-mi, saj letno zabeležimo čez tri milijone obiskov v naših gorah. To pa ni v soraz-merju s 70.000 člani planinske organizacije.
Povsem jasno nam je, da tudi marsikdo od Trzincev hodi po več kot 7.000 km planinskih poti v naših gorah, kijih s priza-devnim delom oskrbujejo markacisti (ob-navljajo smerne table in več kot 50.000 markacij, skrbijo za obnovo žičnih varoval ter klinov ...). Nekdo torej skrbi za te poti, po katerih mnogi hodijo "zastonj".
S svojo včlanitvijo v domače planinsko društvo (PD Onger Trzin) poleg ugodnosti, ki so naštete v nadaljevanju, pripomo-rete k lažjemu uresničevanju skupnih nalog (vzdrževanje planinskih poti, šolanje strokovnih planinskih kadrov ...), ki so življenjskega pomena za nadaljevanjc več kot stoletne tradicije slovenskega planin-stva.
Pred poletno planinsko sezono pa še naslednje opozorilo:
Žal po vsaki končani poletni planinski sezoni ugotavljamo, da se neprijetne posledice množičnega obiskovanja gora še vedno pri-sotne (trganje cvetja, neurejena smetišča, smeti ob poteh ... ).
Tudi kurjenje ognja (v Triglavskem narod-nem parkuje to z zakonom prepovedano!) je kljub romantičnosti trenutka lahko zelo nevarno. Požar unići gozd, ki je potřeboval dcsetletja, celo stoletja. daje zrasel. Zato vas, planinci, prosimo:
^ NE 0DMETAVAJTE ODPADKOV. VSE, KAR STE PŘINESLI V GORE, NAJ SEZVAMITUDIVRNEV DOLINO. ^ NE KURITE OGNJA.
Vsi člani društev, ki so včlanjeni v Planinsko zvezo Slovenije (torej tudi PD Onger Trzin), imajo v letu 2002 naslednje članske ugodnosti:
•	Popusti v planinskih kočah doma in v kočah, ki so last podpisnikov pogodbe o reciprociteti v tujini (to pa so koče na skoraj celotnem področju Evropskih Alp),
•	nezgodno zavarovanje doma in v evropskih gorah (v primeru smrti in invalidnosti) za dejavnosti, ki so opredeljene v Statutu PZS; nihče — tudi A član pa ni zavaravan za dnevno odškodnino.
•	reševanje v evropskih gorah, do višine 2560 EUR,
■	vozne olajšave pri vožnjah z vlaki SŽ (40% popust ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih (julij/avgust vsak dan),
■	10% popust pri vožnji z žičnicami v poletni sezoni,
■	10% popust pri nakupu planinske opreme v trgovinah Promontana v Sloveniji (najbližja je v Domžalah); popust ne velja za izdelke, ki so že znižani zaradi razprodaj. akcij. ipd.),
•	10% popust pri nakupu čevljev Planika ticking v vseh trgovinah Planike Kranj,
■	10% popust pri nakupih v trgovinah Iglu Sport (najbližja v Ljubljani - Vič).
Pogoj za uveljavitev vseh ugodnosti je potrjena članska izkaznica za leto 2002.
I'oleg naštet i h ugodnosti pa si člani PD Onger Trzin lahko izposodijo najrazličnejšo planinsko (predvsem tehnično) opremo, katere lastnik je društvo. Za naslednjo šlevilko Odseva
bomo pripravili spisek opreme, kalero bo društvo izposojalo v lej poletni sezoni.
Pa še to: Če na izletu, ob delu ali razvedrilu opazite nepravilnosti ali naletite na probleme, za katere menite, da so posledica člove-kovega pretiranega poseganja v okolje, vas prosimo, da svoja opažanja sporočite Komisiji za varstvo gorske narave pri Planinski zvezi Slovenije, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana (el. naslov: info@pzs.si telefon: 01 /434 30 22 int. 106). Sporočite tudi, če boste izvedeli za načne, za katere menite, da niso najbolje prilagojeni okolje-
ílÉtbéoái
varstvenim zahtevam. Veliko lažje je namreč ukrepati takoj, kot pa tedaj, koje škoda že povzročena. Opo-zorite obiskovalce gora, naj skrbijo za čistoćo in ohranijo neokrnjeno naravo tudi našim vnukom.
S skupnimi močmi in organizirano bomo laže ukrepali, posredovali in iskali ustrez-ne rešitve ter tako poskušali čim bolj oh-raniti naš prečudoviti in ranljivi gorski svet. S skrbjo za čistočo pa bomo prihranili marsikatero delovno uro neutrudnim amaterskim planinskim delavcem, ki po končani sezoni poskrbijo, da narava dobi nazaj svojo "naravno" podobo in v vrečah odnesejo tisto. kar so obiskovalci "poza-bili".
Prebivalci Kranjske so neizmerno
navezani na svoje gore.
Pripravljeni bi bili dolgo trpeti
vse mogoče zlo,
celo lakoto,
preden bi jih zapustili.
Balthasar Hacquet
16. MLADINSKI PLANINSKI TABOR »JEZERSKO 2002« ZA OSNOVNOŠOLCE
od 27. julija do 4. avgusta
Zaradi velikega zanimanja -večje število sodelujočih - zato še nekaj prostih mest !!!
Dodatne informacije: (031) 570-533 (Emil)
POMEMBNO OBVESTILO: Zadnje pobiranje tabornine:
4. obrok: 17. 7.
od 20. do 21. ure v društveni hišici (Ul. Rašiške čete 4)!
ZGODOVINA REŠEVANJA V GORAH NAD KAMNIKOM
^^ maju je izšla obsežna knjiga z naslovom »Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom«, ki jo je poleg Franceta Ma-lešiča, Ceneta Griljca, Vlasta Kopača in Toneta Škarje napisal tudi urednik našega časopisa Miro Štebe. Nastala je ob devet-desetletnici Gorske reševalne službe in osemdesetletnici Postaje gorske reševalne službe Kamnik.
Mira Stebeta vsi poznamo in vemo, daje velik ljubitelj gora in daje bil dolga leta uspešen gorski reševalec. Miro pleza že od leta 1975, je tudi alpinistični inštruk-tor, bilje na odpravah na Tirič mir v Hin-dukušti in na Grenlandiji, bilje predsednik PD Onger Trzin, na Radiu Slovenija paje urejal Novice iz planinskega in alpinističnega sveta.
Knjiga sama je res izredno zanimiva, ne samo za alpiniste in navdušene hribolaz-ce, ampak tudi za take, ki nas navdušuje že samo jutranji pogled na sončne kam-niške planine.
Knjiga je nastala zato, da bi javnosti lahko predstavili več podatkov o samem reševan-ju na našem področju. Razdeljena je na več poglavij, seznáni nas z načinom reševanja v časih, ko vsa zadeva še ni bila tako znana, sploh pa ne organizirana, v bistvu je sestavljena iz mnogih zgodb posameznih nesrečnikov, ki so svoje življenje pustili visoko v gorah, med skalami in ledeniki. Podrobno so predstavljeni znani in malo manj znani gorski reševalci, opisuje razmere, v katerih je nastala Slovenska gorska reševalna služba, veliko je napisanega o ustanovitvi Postaje gorske reševalne službe v Kamniku. Opisane so hude nesreče, začetki in razevet alpinizma v Kamniku, na koncu pa so s fotografijami predstavljeni tudi gorski reševalci. V uvodu te knjige so avtorji zapisali, da želijo, da bi bila ta knjiga primeren spomin vsem pokojnim ponesrečcncem in tudi vsem ljudem, ki so reševali najužni strani Grintovcev in pri tem storili največ, kar je bilo mogoče, in so nam vsem za vzor.
Za konec pa bom zato, da vas vzpodbudim k branju te res izredno zanimive knjige, predstavila odlomek, v katerem zvemo za tragično smrt mlađega plezalca.
» 24. januarja 1993 je 18-letni Danijel Bergam, gimnazijec iz Mengša in alpinistični pripravnik A O Mengeš, s soplezakema
ZGODOVINA REŠHVAN1A V GORAH NAD KAM N1 KO A \
preplezal Županovo srner v Koglu Plezali so v plezalnikih in s seboj niso imeli derez in cepinov. Na robu stene so se zaradi poledenelega sestopa odločili oditi do nižjega izstopa sosednje lažje plezalne smeri in se nato po njej spustiti po vrvi Prvi plezalec je sestopil po robu stene, da bi pripravi! spust, druga dva pa sta se preobuta (Bergam v plastične čevlje) in začela sestopati po zasneženem žlebu ob robu stene Bergam je sestopa! prvi in .s čevlji dělal slopinje in ravnoležje vzdrieval s plezalnim kladivom. V bližim spodnjega soplezalca se je s preskokom skuša! obrnili proti robu stene Pri lem mu je spodrsnilo Drsel je po žtebu in se zaman skušal ustaviti s kladivom, pade! čez skok, drsel do rušja na robu stene, se za trenutek ustavil potem pa pade! čez
NAŠ TRZINSKI IRONMAN TUDI LETOS NACRTU JE UVRSTITEV NA NAJPRESTIŽNEJŠE TEKMOVANJE V TRIATLONU
Članu Športnega društva Tonetu Škriepu že nekaj časa v našem časopisu nismo pisali, tako daje zdaj že čas, da Predstavim, kakšne nacrte ima za letos. Naj obudim spomin, da seje Tone že sedemkrat udeležil kvalifikacij za Ironman, třikrát pa mu je tudi uspelo, da je odpotoval na svetovno Prvenstvo v triatlonu na Hawajih. o poškodbi ahilove tetive, ki jo je sedaj uspešno pozdravil, Je že zacel z vsakodnevnimi treningi plavanja, kolesarjenja ln teka. Letos seje že udeležil nekaj tekmovanj, in sicer je
med drugim postal tudi državni prvak v duatlonu v Ribnici. V mesecu juliju pa ga čaka najtežja preizkušnja, to je kvalifikacija za uvrstitev na svetovno prvenstvo na Hawajih. Kvalifikacije bodo v sosednji Avstriji. Tako bomo tudi letos držali pesti za Tonctov čim boljši rezultat na kvalifikacijah, da bomo lahko v mesecu oktobru Ironman triathlon championship Hawai v městu Kaliua Kona ponovno spremljali na spletnih stranch.
Tanja Prelovšck
2. POLETNI ŠAHOVSKI TURNIR BAR REPEK, Trzin, 22. 6. 2002
ŠD Trzin (šahovska sekcija) in Bar Repek Trzin sta organizirala poletni turnir, ki seje igral na prostém (pod senčniki in šotorom). Igrali smo 7 krogov (2-krat 15 minut, švicarski sistem) s pričetkom ob 17,30. Zmagalje 13-letni Luka iz Domžal, prvih 5 mest so zasedli igralci Vele Domžale.
Žal smo bili iz Trzina samo 3 šahisti (2 člana ŠD Trzin), kar tudi kaže na to, da zanimanje za šah v Trzinu močno upada. Delovanje šahovske sekcije ŠD Trzin je zaradi neaktivnosti članov v zadnjem letu močno ogroženo.
Končno stanje
		Tit	ELO	LKat	ff:d		Točke
1.	Lenič Luka	MK	2179	2287	SLO	SD Vele Domžale	6
2.	Vavpetič Vid	MK	2257	2238	SLO	SD Vele Domžale	5.5
3.	Osolin Bogdan	MK		2133	SLO	SD Vele Domžale	5
4.	Skok Boris	MK	2096	2170	SLO	ŠD Vele Domžale	5
5.	Jeran Boštjan	II		1925	SLO	SD Vele Domžale	5
6.	Orel Oskar	FM	2346	2344	SLO	SS MC d.d. Torno Župan Kra	4.5
7.	Božič Anton	MK	2181	2035	SLO	SK Komenda	4.5
8.	Suljanovič Zuhdija	1		1692	SLO	Ljubljana	4.5
9.	Jeraj Zlatko	MK	2128	2038	SLO	SK Stari Mayer	4
10	Ogradi Gregor	II		1713	SLO	SK Komenda	4
11.	Zidarič Jožef	II		1897	SLO	SK Komenda	3.5
12.	Orel Simona	WM		1932	SLO	SS MC d.d. Torno Župan Kra	3
13.	Budkovič Tine	11		1941	SLO	Ljubljana	3
14.	Čokan Mirko	II		IS14	SLO	SD Vele Domžale	3
15.	Ajtnik Marjan	III		1657	SLO	Kamnik	3
16.	Ogrinec Marjan	II		1771	SLO	SD Kamnik	3
17.	Bokalič Jakob	III		1538	SLO	SD Mengeš	3
18.	Mavsar Milia	II		1728	SLO	SD Trdnjava 1896 Ljubljan	3
19.	Bajec Borut	III		1910	SLO	SD Mengeš	2.5
20.	Župane Rado			1629	SLO	SD Trzin	2.5
21.	Pevec Slávko			1500	SLO	Homec	2.5
22.	Kos Matjaž	U		1746	SLO	SK Komenda	2
23.	Hozdič Idriz			1590	SLO	SD Trzin	1.5
24.	Burja Julka	III		1635	SLO	SD Mengeš	0.5
Sodnik: Poglajen Franc
URADNE URE UREDNIŠTVA ODSEVA
Vsi, ki želite prinesti svoje članke, slike, reklame, ali pa dati predloge za članke in teme, ki bi jili bilo potrebno obdelati. se lahko zglasite v času uradnih ur v našem uredništvu (vsako sredo od 17. do 19. ure v prvem nadstropju stare osnovne šole v Trzinu, Mengeška c. 22/1). V času uradnih ur je mogoče oddati tudi vabila za prireditve, obvestila in seveda tudi osmrtnice in zahvale.
V času uradnih ur vam bomo prisluhnili in skušali na nek način ustreči vašim željam. Telefonski številki Odseva v prostorih uredništva na Mengeški c. 22/1 sta:
g; (01)564 45 67
JL; (01)564 45 68
"Uredništvo Odseva
Šahovske novice
V Ljubljani seje pričel močan niednarodni šahovski turnir mesta Ljubljane, na katerem sodeluje več kot 120 igralcev, od tega 7 velemojstrov. Turnir traja od 22 6.2002 do 30.06.2002, dan za tem pa se prične še močnejši turnir na Bledu. Nekaj sodelujo-čih v Ljubljani: Neverov Valeriy (GM. UKR), Pavasovič Duško (GM.SLO), Sax Gyula (GM.HUN), Eljanov Pavel (GM, UKR), Zelčić Robert (GM,CRO),Mohr Georg (GM.SLO), Tratar Marko (LM, SLO), Mazi Leon (IM,SLO).
Kvropsko ekipno prvenstvo je bilo v Bala-tonlelle (Madžarska) od 12.junijado 19. junija 2002. V ekipi Slovenije - Fantje do 18 let - je igral tudi naš »znanec« Luka Lenič. Slovenija seje med 13 ekipami uvrstila na 7 mesto s 14,5 točkami, z more-bitno točko več bi lahko posegli prav po vrhu.
Prvo inesto je dosegla ekipa Romunije z 18 točkami, sledile so ji Ukrajina (17 točk), Nemčija (16), Madžarska (15,5), Jugoslavija (15), Poljska (15).
Slovenija je prehitela Češko, Hrvaško.Tur-čijo, Švico. Slovenijo so zastopali Borišek Jure (3.5 točk/6 inožnih), Bratovič Blaž (2.0/6), Sakelšek Tadej (2.5/6) in Lenič Luka (4.5/6). Luka je s tem dosežkom na 4.deski delil 2.-3.mesto.
OQ9
OBVESTILO
Izvedba prireditve Otroška olimpiada in Tek v spomin na Petra Levca je zaradi tehničnih težav prestavljena iz meseca junija v mesec September.
Hvala za razumevanje!
IZ TRZINSKE ČRNE KRONIKE - maj 2002
Fino presejani kompost!, zemlje in zemljske mešanice za vrtove, zeleniće, grmovnlce, tople grede, lončnice in druge namene,
PmČflKUJEMO VAS OB DISKONTU VELE V JARâAH PRI DOMŽALAH
041/66-88-88
06. 05. 2002 - POSKUS VLOMA V TRGOVINO
Nepridipravu tokrat podvig ni uspěl. Na Borovcu v industrijski coni je skušal vlomiti v trgovino in skladišče. Skoda je minimalna.
08.	05. 2002 - TATVINA MOBITELA
Iz prostorov podjetja Na Motnici je izginil mobilni telefon znam-ke Motorola. Tat je lopovščino izvršil med 11:00 in 11:15 uro.
09.	05. 2002 - PROMETNA NESREĆA
Do prometne nesreće z manjšo gmotno škodo je prišlo na Mlakarjevi ulici. Neprevidna voznica jc napravila nepravilni premik z vozilom.
13. 05. 2002 - TATVINA V SKLADIŠČU
Eden je nor na Mary, drugi na nogomet, tretji pa na ketchup.
Slednjega je nekdo ukradel iz podjetja Na Dobravi. Če ga ujame-
jo, jih bo dobil po riti.
13. 05. 2002 - TATVINA KOLESA
Na Mlakarjevi ulici je med 15:30 in 15:40 nekomu postalo zelo všeč žensko kolo znamke Rog - Holand temno vijolične barve, s košaro na sprednjem delu. Z njim seje odpeljal in lastnico oško-dovalza 15.000,00 SIT.
15. 05. 2002 - TATVINA OSEBNEGA AVTOMOBILA Naj bo ketchup ali bicikel ali pa kar avto, saj je vseeno. Kradcmo vse, kar nam pride pod prste! Izpred poslovno-stanovanjske hiše na Kidričevi je nekdo ukradel avto VW Sharan, kovinsko-modre barve, registrska številka LJ N2-54A. Škode je za dva milijona in pol tolarjev,
18. 05. 2002 - NAJDEN KOVČEK
Še so pošteni Ijudje na svetu! Na Motnici je občan našel kovček, ki je sameval na ulici. Lastnika so že obvestili. Saj ne, da ne ver-jamem v poštenost ljudi, ampak zanima me, kaj je bilo v kovčku, daje romal v prave roke. Je bil kup neplačanih računov, morda smrdljive nogavice ali pa akviziterske reklame?
18. 05. 2002 - NI PLAČAL BENCINA
Morda paje lastnik kovčka iz prejšnje zgodbe nastopal tudi v akciji na bencinski črpalki, saj se dogaja istega dne. Najprej je po-zabil kovček, potem pa ni mogel plaćati goriva in seje kar odpeljal - po kovček. No vseeno, čaka ga kazenska ovadba.
22. 05. 2002 - POZABIL, KJE SO KLJUČI IN DENAR Ko smo panični in se nam kam zelo mudi, gotovo česa pomemb-nega ne najdemo. Iščemo očala, ki smo jih še pravkar držali v roki, ali pa seminarsko nalogo, ki joje potrebno oddati čez pol ure. Nemalokrat pa iščemo prav ključe in denarnico. Občan iz Ljubljanske ulice jc bil prepričan, da mu je nekdo ukradel denar in ključe. Ko pa so prišli policisti, seje izkazalo, daje le pozabil, kam je stvari pospravil. 22.05.2002 - TATVINA KOLESA
Pred OŠ so ukradli kolo, znamke Wheeler. Tatu so kmalu izsle-dili, kolo pa vrnili lastniku. Zoper dolgoprstneža in njegove part-nerje, ki so poleg navedene tatvine osumljeni še za večje število drugih tatvin koles in koles z motorjem, so spisali kázeňsko ovadbo.
22.05.2002 - TATVINA MOBITELA V maju seje očitno več dogajalo na Mlakarjevi ulici. Tudi kraja mobitela znamke Nokia, kijoje izvršil neznani storilec našemu občanu.
V.P.O.
Trgovina "Zastopnik"
Felix Trade, d.o.o.. Ulica pod gozdom 2, Trzin
Vadimo vas v našo prodajalno, kjer boste lahko izbirali različno blago:
•	tekstil • kozmetiko • avdio-video kasete • tilme za fotoaparate, baterije
•	namizne prte • pijačo • dařila • vse za šolo • obutev • blago za gospodinjslvo • in vedno nekaj novega - nepričakovanega!
Cene so zelo ugodne, ker je blago carinskega porekla.
Na pročelju naše trgovine smo odprli avtomatsko videoleko - "videomat". V njej si lahko sposodite in ogledate preko 400 tilmov v klasičnem videu
in DVD íorinatu.
Bralcem Odseva in našim krajanom smo pripravili posebno ugodnost: Kdor bo přišel z Odsevom in se vpisal v videoklub, bo deležen promocijskega vpisa - brezplačno.
Videoteka deluje neprekinjeno 24 ur na dan.
Vpisujemo od ponedeljka do petka od 11. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 11, ure.
VAOčÁ STIDAN
açwD s® (BaxaNpuro ^ wmmrn v mmmBMtym® mm&œi
Koř v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, ki pripravljajo kako zanimivo prireditev, da nas o tem obvestijo. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek, zato se s svojimi podaiki obraćajte nanjo (tel.št. 564 18 73). Poklićite Ta nj o in /a vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci!
julij	Društvo upokojencev Žerjavčki	Izlet in kopanje v toplicah
julij	Društvo upokojencev Žerjavčki	Načrtovan dvodnevni izlet na Rab
27.7.-4.8.	PD Onger Trzin - Mladinski odsek	Mladinski planinski tabor »JEZERSKO 2002«
NAPOVEDUJEMO:
avgust	PD Onger Trzin - Mladinski odsek	Dijaški in študentski planinski tabor »TRENTA 2002«
oktober	Društvo upokojencev Žerjavčki	Ogled dramske predstave v Lj.drami: Cetrta sestra (satirična
komedija)
Obvestila:
>	Društvo prijateljev mladine vabi vse mlade in mlade po srcu na druženje ob glasbi in plesu vsako nedeljo ob 19.uri v dvorani KUD Trzin (voditelja: Darinka in Janez Grud).
>	V Društvu prijateljev mladine bodo otrokom ponudili možnost za kopanje v domžalskem buzenu v mesecu juliju in a vyustu (karte za obisk bazenu).
>	Žerjavčki vubijo vse, ki bi se jim radi pridružili v njihovem društvu, vsak ponedeljek ob ló.uri v Bur BOR.
Testenova 69, 1234 Mengeš Tel. 723-02-70, fax 723-02-75 GSM 040/730-275 e-mail: elshop@siol.net http://www.elshop-sp.si
SERVIS PRODAJA IN MONTAŽA
[Umwjkfi,
AVTOMATSKA VRATA
Z DALJINSKIM OOPIRANJEM
V
GARAŽNA IN INDUSTRIJSKA VRATA, NAKLADALNE PLOŠČADI
IZeUBIL SE JE NAŠ HIŠNI MUC MIKI.
JE SIV
PERZIJSKI MUC. KI NA LEVO OKO SLABŠE VIDI IN NI NAVAJEN ZU-NANJEGA SVETA.
LEPO PROSIMO TISTEGA, KI GA JE VIDEL, DA NAM SPOROČI, KJE SE NAHAJA NA TEL. : 01/ 564 13 80.
OGLAS
IŠČEM SIMPATIČNO DEKLE ZA DELO ZA TOČI LNI M PULTOM (ŠANKOM).
POKLIČITE P0P0LDAN NA GSM 041 711 - 443
flVrfl3WBSTV0 VIDMflR
Nudimo vse avtolitarske in avtokleparske storitve
Habotovo 78, 1236 Iran, Tel.: 01/564-20-27
Investitor:
VTrzinu vam nudimo stanovanjske hiše v III. gradbem fazi, s čudovitim razgledom
V UDOBJU NARAVE IN PRESTIŽA
NOVI POSLOVNI PROSTORI IN STANOVANJA V 2. ETAPI GRADNJE
Investitor:
SGP Kraški zidar d.d., Sežana
Prodaja:
Metropola d.o.o., Ljubljana 01/564 40 15 www.metropola.si
sgp gorica
Prodaja:
Metropola d.o.o., Ljubljana Parmova 37, Ljubljana T: 01/300 71 82
E: metropola@siol.net • I: www.metropola.si
VIDIM SVET DRUGAČE
TOVAR NISKA TRGOVINA V PODSKRAJNIKU PRICERKNICI
SMfH
Sedež: Jemćeva45A, 1236Trzin Proizvodnja: Podskrajnik 18,1380Carknica tel.: 01 709 03 00, fax: 01 7096903
SALONA (vattram Trz nu n Po^kr^nku) ODPRTA: ob delovnik h: od 7 do 1B , sob od 9 do 13 ure