LETO 1940 30. OKTOBRA ŠTEV* 44 Gorjanec, delaj si travnike! ! »Gorjanski prijatelj, prideluj krmo!« se je glasilo veselo oznanilo naše »Pridige na gori«. Dolinski travnik, ki ga napaja mrmrajoči (potoček, ti da leto za letom obilno koštvjo; to je zaklad gor-janskega kmeta. Oe imaš tak travnik, mu pač pojeiš hvalo, toda — ali mu pa tudi postrežeš, kakor se spodobi in je za te koristno? Premnogokrat ne! Zato te prosim in rotim: .Neguj in gnoji svoje naravne travnike' Posebno tam, kjer jih ne moreš namakati, skrbi za to, da jih od časa do časa dobro pognojil s super-fosfatom, kalijevo soljo in apnom. Pa to še ni zadosti. Pravi, razumni gorjanski posestnik se ne zadovolji s samimi naratvnimi travniki, posebno ne s samimi emosečnimi senožeti, od katerih dobiva le pusto starino. Pravi gorjanec je že davno opustd zastarelo stališče obilnega žitnega pridelovanja in si prizadeva, da po možnosti razširi po svojih njivah 'pridelovanje krme. Ako uporabiš v gorofvju njive nekaj let kot travnike, je to najbolj pravilen način tvojega kolobarjem ja (plodoreda)- Koliko je njiv, ki ti plačajo komaj delo. koliko manj šele semensko žito, gnoj, davke in druge stroške. Pretvori jih v travnike, vrnile ti bodo to brigo. Poslej boš imel manj skrbi, stroškov in truda, zato pa več pridelka in dohodkov. Marsi-kaki njivi izkažeš naravnost dobroto, če je izpremeniš za 5 do 6 let v travnik, da si na ta način odpočije in postane rodo-vitnejša. Travniki in deteljišča, kjer koli je le mogoče; ker pa ne moreš pridelovati detelje kolikorkrat bi hotel po vrsti, napravijaj si deteljno-travnaie mešanice. Bolje boš izhajal kot pri dosedanjem tro-ali sedmeropoljskem gospodarjenju, kjer puščaš žitu še vedno mnogo preveč prostora. Nikari ne misli, prijatelj, da moraš pridelovati žito zavoljo slame za nastilj; presneto bi bila to draga stelja. Bilo bi tvoje lastno blagostanje, s katerim bi na- stiljal. TvG>ja živinica desetkrat raje vidi, če počiva nekoliko trše na manj mehki slami, zato pa dobiva več in boljše krme, kakor pa »obratno. Travniške rastline ti bodo na tvojih višavah mnogo varnejše uspevale kiakor pa navadni poljski sadeži, ker so* manj občutljive. Poljščina po gorskih njivah le prevečkrat popolnoma odpove, a na le količkaj ugodno ležečih in dobro negovanih travnikih napravita tudi toča in suša le malo škode. Pred vsem pa popnisli, prijatelj gorjanec, tole: Če imaš mntogo travništva, ti ostane veliko več čaisa za obdelovanje ostalega polja in ker fimaš v hlevu več lepe živine, dobiš od nje tudi več dobrega gnoja, s katerim lahko vso posest bolje gnojiš. Zato si napravljaj travnike: deloma trajne, drugod pna menjalne; te zadnje tam, kjer hočeš tralvnik potisniti v svoj gospodarski kolobar. Taki umetni travniki z okusnimi, krepkimi travami in deteljami, z gosto, bohotsio travno rušo, nad njo pa redilne trave ;in zelišča, so pravo bogastvo gorjanskejga kmeta. K napravi travnikov te sili jo a ima dovolj časa. da čez zimo razp .ide in lahko spomladi rastlinam služi za hrano. Hlevski gnoj potne'buje za svoje razpadanje tudi vlago« Spomladi zaoran hlevski gnoj vpije mnogo vlage, odvzame jo zemlji in s tem rastlinam. Zato rastline, ki smo jim spomladi gnojili s hlevskim gnojem, veliko bolj trpe od suše, kakor one, ki jim nismo gnojili. Jeseni zaoran hlevski gnoj pa se čez zimo napije vlage, ki jo potem enakomerno oddaja rastlinam. Ker nam pri jesenskem zaoravanju gnoja ni treba spomladi orati in se tako gornji sloj zemlje ne izsuši; ker jeseni zaorani gnoj ne odvzame spomladi rastlinam vlage in ker imajo rastline takoj dovolj hrane na razpolago, se naglo in bujno razvijajo in ostanejo vse leto sveže. Pri razkrajanju hlevskega gnoja se razvija tudi mnogo ogljikovega dvokisa, ki lahko škodljivo vpliva na kaljenje semena. Vse to nas navaja k temu, da gnoj že jeseni zaorjemo. Seveda je težko kar naenkrat preiti na jesensko gnojenje. Ker smo ves gnoj verjetno porabili spomladi in za repo, ga zdaj nimamo dovolj. Kolikor ga pač imamo, ga bomo razvozili in zaorali. Spomladi bomo malo manj gnojili in tako polagoma prešli na jesensko gnojenje. Kako vpliva čas gnojenja na višino pridelka, nam prav nazorno pokažejo zanimivi poskusi na kmetijski šoli v Št. Juriju ob juž. žel. Poskus je bal narejen s krompirjem na dveh polonoma enakih parcelah. — Prva parcela je bila orana samo jeseni in obenem podoran hlevski gncj, spomladi pa je bila obdelana samo s kulti-vatorjem. Druga parcela je bila orana jeseni in spomladi, gnoj pa je bil za-oran spomladi. Krompir je bil sajen dne 21 aprila v jarke, napravljene z osipal-nikom. Razlika na obeh parcelah je bila velika. Na parceli, ki je bila orana samo . jeseni in obenem gnojena, je bila zemlja rahla še dolgo po saditvi. Na parceli pa, ki je bila orana jeseni in zopet spomladi in tudi spomladi gnojena, pa je ostala zemlja vse leto trda in kepasta. Pridelek je bil takle: Na i. parceli, ki je bila jeseni (9. novembra) orana in gnojena, spomladi (9. marca) obdelana s kultivatorjem, je bilo pridelka 3630 kg; na 2. parceli, ki je bila orana jeseni (9. nov.), spomladi (9. marca) orana in gnojena, pa je znašal pridelek 2350 kg. Poskus je izvedel še pred leti inž. Simon ič. Poskusi s koruzo so dali slične rezultate: Gnojeno: Pridelek zrna: :rgodaj jeseni 20.8 q pozno jeseni 22.9 q pred setvijo 19.0 q Na, 3. parceli je bilo mnogo rastlin jaloviih. V 'lahkih peščenih zemljah, kjer zrak zelo lahko prodre v nižje sloje, se hlevski gjnoj zelo hitro razkraja. Zato je nevarnost, da se čez zimo mnogo hranilnih »snovi izpere. Zaradi tega bomo na peščenih zemljah gnoj zaorali šele spomladi, čim se zemlja malo osuši. Marec je najprimernejši čas za to. Do saditve se še napije vlage in razkroji, da lahko potem rastlinam takoj služi za hrano. Tucli na zemljah v zelo strmi legi bomo rajfši gnojili spomladi, da nam voda gnoja. ne izpere. Gnoj pa potrebuje za svoje razkrajanje tudi zrak. Zato ne sme priti tako g'toboko v zemljo, da zrak ne bi imel dostopa do njega. Kako pa gre zdaj to sit upa j: jeseni orji globoko in obenem ziaorji gnoj, gnoj pa spet ne sme prhi pregloboko v zemljo. O tem pa drugič. Inž. M. R. Sadimo sadiva drevesa (Inž. Simončfič Anton) Drevje sadimo jeseni in spomladi. Jeseni, ko listje odpade, pa vse dokler ne značne zmrzovati. Ko začne zmrzo-vati, ne smemo več saditi, ker koreninice zmrznejo že pri 1° C, čeprav so pri tej temperaturi samo malo časa na zraku. Jesenski čas saditve je od srede oktobra do srede novembra. Spomladi pa sadimo, ko se zemlja odtaja, pa ,vse, dokler ne začne sadje brsteti. Kdaj je bolje saditi, jeseni ali spomladi? To je vprašanje, na katero nam, sadjarji različno odgovarjajo. Prav gotovo ne bomo sadili jeseni v hladnenft podnebju na visokih položajih in v mokri ilovnati zemlji. Jesensko sajenje jt«3 vsekakor boljše od spomladanskega, JI. ker se korenine čez zimo dobro spoji,j/o z zemljo, 2. ker se rane na koreninah že jeseni zarastejo ali popolnom ali m. mo na robeh, 3. ker iz zaraslih ran požene že jeseni nekaj mladih korenfmic, dočim bi drevesce spomladi še ne Ibilo niti posajeno. Jeseni se torej sadi: li v toplejših krajih, kjer zemlja ne zamitzne globoko in 2. v rahlih suhih ter zavetnih legah; spomladi pa v severnejših, hladnih krajih in v mokri zemlji. Lanska zima pa skoraj nikjer ni delala izjeme v stopnji zmrzovanja, zato priporočam, da se jeseni posajeno drevo okrog debla pokrije s hlevskim gnojem, ki v precejšnji meri preprečuje globoko zmrzovanje zemlje. Najboljši mesec za saditev spomladi je marec, vendar tudi aprila ni prekasno, ako se je zima podaljšala, pa tudi druga polovica februarja ni prezgodnja, ako se je pomlad zgodaj začela. — Ako sadimo več vrst sadnega drevja, velja z ozirom na čas sledeči vrstni red: marelice, breskve, češnje, slive, hruške, jabolka in končno orehi. Razdalja naj bo tolikšna, da se pri odraslem drevesu krone ne dotikajo. Dobro je, da je še tedaj razdalja med kronami 60 cm do 1 m. Opazuj malo sadovnjak in boš videl, da se največ cvetnih popkov razvija na obodu krone. V sredini krone cfeevo slabo cvete. Največja napaka pri nas je gosta saditev. Nikdar naj ti ne bo žal, če žrvtvuješ malo več zemlje, da posadiš drevje dovolj vsaksebi. Kaj imaš od tega, če ga na gosto nasadiš po 15 do 20 letih, ko drevje začne dobro rocMti, ti pa raste krona v krono? Drevo začne rasti samo v višino (kakor gozdno drevje) in cvete samo na zgornjem obodu svojih kron, ker ima le tam samo dovolj zraka, svetlobe in toplote. Poglejmo slabe posledice ki jih ima pregosta saditev: 1. Ker je na majhnem prostoru posajeno preveč dreves, drug drugemu od-jemljejo hrano. 2. Krone se zasenčijo, kar zmanjšuje razvoj cvetnih popkov. Veliko vej se dotika, veter udarja vejo ob vejo in stepe še ono malo ploda, kar se ga je razvilo, 3. Obseg krone se zmanjšuje in s tem tudi rod. 4. Spodnje veje so v senci, ne rodijo in prera-no usahnejo. 5. Med pregostimi kronami ni prepiha, ni svetlobe, ni sonca in se na njih bolezen hitro širi, a obramba je skoro nemogoča, 6. Pod pregostimi kronami ne more nič rasti, niti trava, zato nimamo na drevju nič in pod drevjem nič. Razdalja saditve je odvisna: 1. Od tal in položaja. V dobri, plodni zemlji drevje bolje raste in so mu tudi krone večje, zato mora biti tudi razdalja večja. V slabi zemlji, kjer rast ni tako bujna, je tudi razdalja manjša. Na hribih, kjer eno drevo stoji nad drugim, je lahko razdalja manjša v pravokotni smeri, kakor na ravni površini 2. Od vrste sadnega drevja. Drevo z bujno raščo in velikimi kronami (jablana, oreh, češnja) se sadi v večjih razdaljah, nego vrste z manjšimi kronami (breskve, marelice, slive). 3. Od oblik sadnega drevja. Košutke, kanade in renete napravijo veliko krono, ananas, mošancelj in zlata parmena pa manjšo. Vse take okolnosti moramo prej dobro premisliti, preden začnemo saditi. Visoka in polvisoka sadna drevesa v sadovnjaku naj bodo narazen: češplja, višnja, breskev, marelica 4 metre, jablana, hruška, češnja 10 do 12 metrov, oreh in plemeniti kostanj 15 do 18 metrov. Na njivah boš sadil jablane in hruške še bolj narazen, najmanj 18 do 20 metrov. Vr/sfa naj bo obrnjena od juga proti severni, ker dobi na ta način sadno drevje Maj več svetlobe in toplote. Velikokrat' se sadjar ne ozira na to, kar je ko-ristjno, ampak kar je lepše in sadi drevje tpo obliki zemljišča. Večina »sadjarjev« navadno izkoplje le tolikšno jamo, da komaj stlači korenine vanjo. Ne briga se, da bi korenine dtobro raztegnil in jih usmeril enako-naerno po jami. Druga napaka je pa, da \ preplitvo jamo pregloboko sadi. Ko je jama okrogla, naj ima najmanj 1.5 m do 2 m v premeru, ako je kvadratna jama naj ima stranica 1.5 m do 2 m. Oblika jame nima nobene vloge, samo?>da štejejo okrogle jame za lepše. Za hruške, češnje in orehe mora biti jama vsaj 60 do 70 cm globoka, ker jim korenine hitro prodrejo v globino in šele nato zavijejo v vodoravno smer. Jablane in hruške sadimo 50 cm globoko; pregloboko ni dobro, ker raste drevo preveč v les, kar zakasnuje razvoj cvetnih popkov. Ako je sloj zemlje globok, so jame lahko globoke 60 do 70 centimetrov, ako je plitek, 40 do 60 cm. Plitvejše jame morajo biti širše, ker drevo v mladosti hitreje raste. Ako zaostane v rasti, ne bo nikdar dobro ro-vdilo in ni treba računati, da se bo sadovnjak izplačal. Če je talna voda visoka, moramo izkopati plitvejše jame ali pa nasujemo 10 do 20 cm kamenja, ■.nakar jamo zasujemo, nato napravimo i'0 do 60 cm visok, spodaj 4 m, zgoraj 1.5 m dolg kup zemlje; v globokem, nepropustnem in mokrem sloju bi sicer kjorenine segnile. Ako bi se v sadovnja-kai posekal staro drevo in bi rad na isto mesito posadil novo, moraš jamo izkopati najmanj SO cm globoko in jo napolniti z zemljo od drugod. Ko imaš še jamo prazno, zabij močan kol, da bo lahko držal in varoval drevo pred vetrom. Ko je kol zabit, zasuj jamo. Zgornja, boljša zemlja pride na dno jame, spodnja, slabša pa na vrh jame. Tako zasuto jamo pusti 3 tedne do en mesiec, da se zemlja dobro vleže. Zato mortaš jame izkopati mesec prej, preden začneš saditi. Če bi drevo takoj pravilno posadil in privezal ob kol, bi se zemlja; vsedla in bi korenine obvisele v zraku. Ako pa. pregloboko posadiš, drevo zopet ne bo dobro rodilo. Drevesce naj tako posajeno, kakor je rado v drevesnici, Samo korenine pridejo x t i zemljo, ne pa tudi deblo. Na vsak način mora biii drevesce toliko visoko posajeno, da mesto, kjer je cepljeno, pri sesedanju zemlje ostane vsaj 5 do 10 centimetrov nad zemljo, 1. Pregloboko posajeno drevo. 2. Pravilno posajeno drevo. Kako mora biti drevo posajeno, kaže druga slika. Tu se vidi meja med deblom in koreninami. Če drevo pregloboko posadiš, komaj životari, koreninam manjka zraka in toplote. Drevo diha skozi listje in skozi skorjo. Ako pa je steblo v zemlji, posebno še, če je zemlja vlažna, ne more dihati in se zaduši. Ko se je zemlja po enem mesecu dobro vsedla, posadi drevo in ga pokrij z zemljo. Preden drevo posadiš, je dobro, da imaš korenine nekaj ur namočene v mešanici vode, ilovke in kravjeka. Ko- Da je otroka rado strah, da je plaš-Ijiv in ga zvečer za nobeno ceno ne spraviš v temno sobo, tega so večkrat krive stare mame in stare tete. Čudno se to sliši, pa je le res. Ko gredo vsi na polje, varuje doma otroke stara mati ali teta. Take stare ženice vedo na stotine pravljic, dogodbic, ki so ogrnjene s strahom, mrtvaškim prtom in kaj vem s čim še. Včasih pripovedujejo te dogodbe kot resnične, povedo, kje in kdaj se je vse to dogajalo. Pri takih pripovedovanjih ni treba otroka svariti, naj bo miren. Saj je tako tih, da si še dihati ne upa, z velikimi očmi gleda v govorečo pripovedovalko, le zdaj in zdaj ga nekaj pretrese in oči se mu zasolze od strahu, vsak las na glavi čuti, kako mu stopa pokonci. In ko neha teta govoriti, jo prosijo Otroci, naj še kaj pove. In kdo raje go-yori in uči kot stari človek, in kdo raje renine, katere si že obrezal, vpijejo nekaj vode razen tega pa se koreninice prekrijejo s tanko plastjo zemlje; ko poženejo nove, imajo takoj dovolj hranilnih saovi. Po enem mesecu je jama približno do štirih petin napolnjena z zemljo. Saditi morata dva. Eden drži drevo, drugi pa vzame lato in jo položi prek jame. Mesto, kjer je meja med koreninami in deblom, se imenuje zglavje in mora priti v višino zgornjega reba late. Poma-gač zdaj dobro razširi korenine in pod nje porine dobre zemlje ali še bolje komposta. Prvi, ki drži drevesce, ga malo privzdigne in potrese, da zemlja pade med korenine. Nato nasuje dobre zemlje okrog 10 cm in dobro z nogami potlači in sicer ob oboda jame proti steblu. Ko je zemlja stlačena, pognoji. Gnoja ne polagaj nad koreninami, ampak na obodu jame. Gnoj naj bo na pol zrel, da proizvaja še malo toplote, da korenine poženejo proti obodu. Za koščičasto sadje dodaj v vsako jamo še okrog 2 kg apna in ga zmešaj z zemljo. Zdaj napravi skledico in pri-veži drevesce tako, da je vez na drevescu višja kot na kolu.. Ko se zemlja še malo vleže, pride vez v vodoravno lego. je strah posluša ali bere pravljice o strahoviB kot otrok? In kateri otrok tega do pičice ne verjame? ' Kako boš spravil potem z vsemi strahovi natrpanega otroka zvečer * temno sobo, v klet ali na dvorišče, ko povsod vidi belo ogrnjeno smrt. umrlo dušo. Tak otrok ima že pokvarjeno domišljijo. Kako ga ozdraviti? Na noben način ne zgrda Nikakor ne smemo z ostro besedo ali celo z udarcem prisiliti otroka, da gre v kak kraj, kjer ga je strah. Živci otrokovi so razrahljani in jih ostra beseda ali celo udarec ne bodo ozdravili. Kvečjemu kak živčni napad lahko prineso otroku. Takega otroka je treba poučiti na lep način. Predvsem naj ne sliši več takih pravljic, ki vzbujajo strah. Da mu rečeš pri pripovedovanju strahotne povesti, da ta ni resnična, ne bo dosti pomagalo, ker otrok pravljice rad verjame Pojdi z otrokom, kamor ga pošlješ. Pojdi z njim v temno sobo in mu dokazi, da ni prav nobenega strahu v njej. Da je soba kot podnevi, samo da je zdaj večer in je pač tema Vse predstave, ki jih je polna otrokova duša, omili, daj jim resničnost. Počasi, na lep način, z dokazi, da strahov ni, boš otroka prepričala. Če tak preplašen otrok ne more zaspati v temni sobi, ne prisili ga k temu Naj mu gori mala lučka, dokler ne zaspi. To je kot bolezen. Če hočeš, da si zdrav, pazi na zdravje, kadar pa si še bolan, se zdravi, da ozdraviš. Tako je treba tudi otroka najprej ozdraviti od strahov in prividov. In ko bo zdrav, bo nehal biti plašen. Pravijo, la sta smeh in zdeh nalezljiva. Če se kdo zasmeje v družbi, se zasmeje tudi drugi nehote, četudi ne ve, čemu se je prvi smejal. Podobno je, če kdo zdeha. Poglejmo ga in tudi mi zazdehamo. Isto je s strahom. Strah preide z otroka na otroka. »Mama, tako me je ■itrah,« pravi sedemletni deček mami, če ga zvečer kam pošlje. Kmalu bo strah tudi devetletno deklico, če ni trdnih živcev. Ko sem bila dvajsetletna novinka sama v šoli v kočevskih hribih, nisem pognala strahu. Res je bilo mnogo« ciganov blizu, a sem jih imela za prav take ljudi kot vse druge. Prepričana sem bila, da človek ne more 'škodovati človeku, če ga ta pusti v mirti in mu nič hudega ne želi. Pa mi pri neki seji reče možakar: >Korajžni pa ste, jaz sem dedec, pa ne bi sam bival v šoli, ko se vrata ne morejo dobro zapirati« Do takrat mi nič ni bilo Ko pa mi je rekel te besede, mi je postalo neprijetno. Ne strah, a neka bojazen je bila v meni, ko sem zvečer zaklepala šolo in je jek odmeval po vsej puščobni in prazni šoli Ko bi mi še več ljudi reklo kaj podobnega, bi me bilo resnično strah in ne vem, kako bi se iznebila tega težkega občutka. S starim župnikom sem se o tem raz-govarjala, pa se mi je iz srca zasmejal. S tem smehom me je ozdravil. »Jaz sem gluh in napol slep, pa bi me lahko ubili, pa me še niso,« je rekel. Tudi starši ozdravite otroka strahov. Z lepo, prepričevalno besedo dosežeš vse, saj otrok hitro pozabi in materi rad vse verjame. A tudi sami med seboj v družbi se ne pogovarjajte o stvareh, ki bi vplivale na otroke, če ti slučajno poslušajo. Knjige o strahovih naj pa bere takrat, ko jim več ne verjame, ali mu pa povej, da je vse v knjigi izmišljeno. I. G. KUHINJA Osladkan kostanj. Nekaj debelega kostanja shuham ali še boljše spečem Kuhan ali pečen kostanj olupim, natikam na iglo in pomikam v zavrelico sladkorja, ki sem ga skuhala v toliko, da se še ne poteguje. Sladkor devam na krožnik in osušim. Kostanjeva torta. Skuham toliko kostanja, da ga je, ko ga pretlačim, 20 dkg, Pretlačenje mešam s 6 rumenjaki in 24 dkg sladkorja. Ko je dobro zmešano, dodam sneg 6 beljakov in žličko moke. Zravnano in pomazano obliko spečem počasi o pečici. Torto polijem s kakim ledom in okrasim z oslajenim kostanjem. Rezanci s sirom. Napravim vse tako, kot je zgoraj omenjeno. Namesto paradižnika, denem na zarumenjene drobtinice četrt kg zdrobljenega sira (sir iz kislega mleka). Jed denem za nekaj minut v pečico, nakar serviram kot samostojno jed. gospodarske vesti ŽIVINA Ljubljana. Na sejem 16. okt. so prignali 41 volov (prodali 21), 26 krav (10), 12 telet (10), NI konj (10), 17 pršutnikov in 250 prašičkov za rejo. Cene: voli I. vrste 9 din, II. vrste S, III. 7 din; krave I. vrste 7.75, II. 5.50 do 6 50, III. 4 din; teleta I. vrste 11, II. 9 din; prašiči pršutarji 12 do 14 din za 1 kg žive teže. -Mladi prašički za rejo 200 do 350 din komad. Radovljica. Po podatkih od srede oktobra so bile cene živina v okraju nasled- nje: voli I. vrste 10.50 din, II 9.50, III. 7 din; telice I. vrste 10, 11. 0, 111. 7 din; krave I. vrste 8, II. 7, 111. 5 din; teleta I. vrste 14, II. 11 din; prašiči špeharji 15, pršutarji 12 din za 1 kg' žive teže Surove kože goveje 14, telečje 16, svinjske 12 din za 1 kg. Maribor, levi breg. Dne 24. oktobra so zaznamovali v okraju naslednje cene živine: voli 1. vrste 9, II. 8, III. 6.50 din; telice I. vrste 9, II. 8, III. 7 din; krave 1. vrste 8, II. 7, III. 6.50 din; teleta I. vrste 11, II 10 din; prašiči špeharji 21, pršutarji 18 din za 1 kg žive teže. Ptuj, Na semanji dan 15. oktobra je veljala živina: voli I. vrste 8.75, II. 7.50, III. 6 din; telice I. vrste 9, II. 7—8, III. 6 din; junci I. vrste 9.50, II. 8—9, III. 6 do 7 din; biki 6—8 din, krave I. vrste 7.25, II. 5—6, III. 4.50 din; prašiči pršutarji 11—11.75, svinje debele 12—12.50, plemenske svinje 9.50—10.75 din za 1 kg žive teže Mladi prašički od 6 do 12 tednov stari komad 90—170 din. Lendava. Poročajo, da je bil 24. okt. plemenski sejem v Beltincih, in sicer za bike simodolske pasme. Prignali so na sejem 60 plemenjakov, katerih kakovost je bila prav dobra. Prodali so jih 39, 13 je bilo ocenjenih, S pa je ostalo neoce-njenih. Cene: biki I. vrste 12.60, iI. 10 do 11, III.' 9 din za 1 kg žive teže. Povprečna cena za kilogram je bila 11 din ali okroglo 4300 din za komad. Najboljši bik je bil prodan za 6300 din. Biki so šli deloma v okraj Ljubljana - mesto, Ljubljana - okolica, Ljutomer, Murska Sobota in Lendava. Mariborski frg Cene mesa: govedina 1 kg 12—18 din po kakovosti, jetra 8—14 din, ledvice 12 do 16, loj 7—12, možgani 10—16, pljuča 5—7 din. Teletina: 12—18, jetra 14—22, možgani 16; svinjina 21—22, glava 10, jetra 16, ledvice 18, možgani 18, slanina 23 do 24, salo 24 din Prekajeno meso: gnjat 1 kg 20—28, jezik 21—30, mast 26 do 29, hrbet 22—26, krače 12—18, meso brez kosti 22—28, prekajena slanina 24 do 35 din. — Klobase: debercinske 1 kg 19—28, hrenovke 24—30, kranjske 35—50, krakovske 30—45 din. — Perutnina: gos komad 45—60 din, kokoš komad 25—35 din. piščanci, majhni, par 28—40. večji 42—70, puran kom. 50—08, raca kom 18 do 22, domač zajec kom. 8—14 din. Mleko in mlečni izdelki: mleko liter 2.50 din, presno maslo 1 kg 34—40 din, čajno maslo 44—48, ementalski sir 35 do 40 din, trapistovski sir 22—10, kisla smetana liter 12.50—15 din. Sadje (na trgu): jabolka I. vrste 9 do 10 din, II. b—8, III. i din. Hruške I. vrste 16, II. 10—14, III. 8 din; celi orehi 7—9 din, slive 12—14 din za 1 kg. Mlevski izdelki: pšenična moka Og 8—9 1 kg, enotna moka 4.75—5 din, ajdova moka 8 din, koruzna moka 3—4.50. ržena moka 5.50—1>, koruzni otrobi 1.50 do 2.50, pšenični otrobi 2—2.50, koruzni zdrob 4.50—6.40, pšenični zdrob 8—9.50 din za 1 kg LES Po podatkih ljubljanske borze z dne 24. oktobra je veljal na borzi ta dan les, kakor je spodaj navedeno Cene se razumejo franko vagon naklad, postaja za 1 kubični meter. V prosti prodaji utegnejo biti cene nekaj višje. Smreka-jelka: hlodi I/II 240—300 din, brzojavni drogovi 220—260, bordonali 310 do 360, filerji 260—300 din, trami ostalih dimenzij 260—310 din. Bukev: hlodi I/II od 30 cm dalje 195 do 245 din, hlodi za furnir čisti od 40 cm dalje 290—340, deske-plohi naravni 330 do 620, parjeni 450—730 din. Hrast: hlodi I/II od 30 cm dalje 255 do 405, bordonali S50—1000, deske-plohi 750—850, frizi 900—1200 din SEJMI 4. 11.: živ. in kram št. Jernej, Višnja gora, Kranj, Novo mesto; svinj., konj kram. Zagorje, živ. in kram. Pilštajn Braslovče, živ. Dravogiad, živ. in kram Pišece, Razkrižje, živ. Slov. Konjice, vi; in konj. Št. Lenart nad Laškim, gov m kram. Murska Sobota, gov. in konj. Ptu: svinj. Dol Lendava, živ. in kram. Beltin ci. — 6. 11.: živ, Ljubljana, živ in kram Jesenice, Mengeš, Velike Lašče, živ Vrh nika, svinj. Celje, Ptuj, Trbovlje, kram gov., svinj, Brežice, živ iu kram. Nove Cerkev, Rečica ob Savinji, Sv. Lenart ^ Slov. gor., Zabukovje nad Sevnico, svinj Turnišče. — 7. 11.: gov in svinj, Mokronog. — 8. 11.: svinj in drobn. Maribor. — 9. 11.: živ in kram. Št, Vid pri Stični, Ponikva, svinj. Brežice, Celje, Trbovlje PRAV M NASVET! Minimalne plače. M. K. T* — Vaše navedbe so pomanjkljive: ne poveste, kje kje in kaj vaš sin dela in koliko je star. Zato ne moremo povedati, koliko znaša njegova minimalna mezda. — Lahko se obrnete na Delavsko zbornico v Ljubljani, ki vam bo vedela prav svetovati, če ji boste dali točne podatke. Če vojaki sekajo les. A. P. Z. — V vašem gozdu imajo vojaki barako in sedaj vsak dan sekajo les, ki ga rabijo za kuhanje, ker ne kupujejo nič drv za kurjavo. Dosedanje pritožbe niso še nič pomagale. — Svetujemo, da se pritožite na komandanta. kateremu je tista edinica podrejena, ki v vašem gozdu neopravičeno seka les. Če tudi to ne bo pomagalo, napravite preko občine pismeno pritožbo na divizijsko oblast Po odhodu vojakov ia takoj potom občine precenite škodo in za htevajte odškodnino, ki vam po zakonu tudi gre. Kriva prisega. B. M. B. — V pravdi radi služnosti pravice vožnje je pred tremi leti prisegel takratni hlapec vašega nasprotnika, da je vaš sin prišel nekoč prosit za dovoljenje vožnje, kar pa ni bilo prav nič res. Sedaj pa je isti hlapec pred pričo izjavil, da je takrat moral tako priseči po nagovoru bivšega gospodarja, sicer da bi izgubil službo. Vprašate, kdo je odgovoren za krivo prisego: ali tisti, ki je prisegel, ali tisti, ki ga je nagovarjal. — Po našem kazenskem zakoniku sta oba kriva: krivoprisežnik in njegov nanelje-vnlec. Oba se lahko kaznujeta z ječo do 3 let. — Če ste pravdo radi te krive prisege zgubili, morete predlagati obnovo postopanja tekom 1 meseca, ki 3e računa od tedaj, ko bo krivoprisežnik res obsojen od kazenskega sodišča radi krive prisege. Nezgoda pri orožnih vojah. B J. — Ob priliki orožnih vaj ste se zbodli v prst. Rana se vam ni zacelila in so vam morali pozneje del prsta odrezati. Vprašate, ali bi mogli dobiti od vojaške oblasti kakšno odškodnino. — Po predpisih zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, ima le vojak na odsluženju kadrovskega roka, ki se brez svoje krivde v službi tako poškoduje, da postane vsled poškodbe popolnoma nesposoben za kakšno koli pridobitno delo vobče, pravico do podpore. V vašem primeru pa tak pogoj ni podan Tudi bi bilo težko trditi, da ste se pšokodovali brez lastne krivde Pravica do plače za časa orožnih vai. A. P. Ž. — V oktobru 1. 1039 ste vstopili k podjetju v službo. Letos ste bili v juliju poklicani na orožne vaje. Vprašate, ali lahko od podjetja zahtevate plačo za čas orožnih vaj. — Ker vaša služba pji podjetju ni trajala nepretrgoma Ipto dni, nimate pravice zahtevati službenih prejemkov za čas orožnih vaj. Le po enem letu neprekinjene službe, bi vam moralo podjetje izplačati mezdo za čas štirih tednov orožnih vaj. Nova cesta preko vrta in njive. T. R. — Ne boste mogli preprečiti gradnje ba-novinske ceste preko vaše njive in vrta, če pristojna gradbena komisija smatra potrebno, da se cesta zgradi preko vašega zemljišča. Če se ne boste marali zlepa pogoditi z banovino, vam potrebno zemljišče lahko razlaste. V vsakem primeru pa imate pravico do primerne odškodnine. Če se glede odškodnine, glede katere nikakor ni pametno pretiravati, ne boste mogli dogovoriti, jo ix> določilo sodišče. Sodišče se bo pri določevanju odškodnine pač moralo opreti na izjavo izvedencev. Spor radi odškodnine za zemljišče, odstopljeno za cesto. S. J.? — Za vas velja isti odgovor, kakor za vprašalca pod naslovom: Nova cesta preKo vrta in njive. — Pripominjamo samo, da boste uspeli le, če zahtevate primerno ceno. ki odgovarja ceni takih zemljišč v vašem kraju. Sami morate presoditi, ali sprejmete ponujeno odškodnino, ali pa pustite, da bo ceno določilo sodišče, ki seveda kakšnih pretiranih zahtev ne bo moglo vpošte-vati. Stroški za izkopanje trupla. C. M. — Sodišče je odredilo izkopanje trupla radi sodnega pregleda. Vprašate, kdo je dolžan plačati stroške grobarju, ali občina ali sodišče? — Stroški nastali pri sodnih obdukcijah, ali ekshumacija (izkopanje trupla) v kazenskem postopku, spadajo med stroške kazenskega postopanja, ki jih plača država. Grobar, ki je bil zaposlen pri izkopavanju, naj se obrne radi plačila stroškov na sodišče, ki je izkop trupla odredilo. Odvetniški stroški. P. C. — Motite se, ko mislite, da vam ne bo treba plačati odvetnika, ki ste ga najeli, če mu predložite ubožno spričevalo. Odvetnik ima pravico zahtevati, da mu najkasneje po končani pravdi plačate izdatke, ki jih je imel in zaslužek Lahko seveda zahtevate, da sodišče odmeri stroške. Dovoljenje za gradnjo vodnjaka. K. F. Tudi za gradn jo vodnjaka si morate izpo-slovati gradbeno dovoljenje občinskega oblastva. Občina, ki vas je na to opozorila, je ravnala po predpisih gradbenega zakona in njenega opozorila ne morete smatrati za nagajanje. Žaljenje časti. K. F. Posredovalni uradi pri občinah v stvareh žalienja časti ne delujejo več, odkar je stopil v veljavo sedaj veljavni zakonik o sodnem kazenskem postopanju, kar se je zgodilo 1. januarja 1930 leta Lahko se pa tudi pred sodiščem poravnate.