(Komika Leto XLVIII - št. 12 - CENA 95 SIT GLAS Kranj, petek, 10. februarja 1995 Obisk britanskega trgovinskega predstavnika Jfranj, 9. februarja - Trgovski oddelek Veleposlaništva Velike Britanije iz fijubjane je s sodelovan-i^m Območne zbornice iz ?P?nJa pripravil obisk približno trideset gorenjskih Podjetij. .Spodbuditi želijo trgovsko menjavo med drža-yama, predstavili bodo storitve, ki jih veleposlaništvo ponuja slovenskim P°djetjem. Predstavniki trgovinskega oddelka bodo od 13. do 15. februarja obiskali približno jndeset gorenjskih podje-tlJ ter ob koncu pripravili sPrejem za prestavnike podjetij in gorenjske župane. V Kranju bodo obiskali gorenjski tisk, Merkur, *»vo, IskraTel in Air Sis-Jfm.s, v Tržiču Peko in .ltlfix, v Lescah Gorenjko Verigo, v Radovljici r^rniro, na Bledu Elmont 'n Sea Way, na Jesenicah peroni in v Škofji Loki ^ešir in Gorenjsko predilnico. • m. V. Ali je oljni portret pesnika pristen? S,?W// Prešerna in kulturo trenuten its Ptsnikonalna slovesnost Trenutek tišine, na vem grobu, podokni-\l£,rei* Prešernovim spomins-sD™muzeJem in pesmi ob Sedeniku pred Prešemovim ]>q sl*em> kranjskaprosla-koncertom, proslave po kovnih šolah (na sliki pro-v jr« v osnovni šoli M. Čopa tih JP' kraJevnih skupnos-ion, ,nah> v Cankarjevem Wf/^ «Jer so podelili naj kuitu nac'onalne nagrade v tocoi In seveda Vrba> mn°- Sa?Krtt*I na, Pemikovi in Teden, ko se na ta Ptsnffi nt*čin spominjamo hleke8<* genija, ki se je *»edVi° ,v naJbi Počiv„E°Je*nici smrti dobil sloVe:'l.Sče> kot se velikanu nske poezije priliče. Foto: Lea Jeras >cffBBaao klub aIi 7»048 oni2,1'507'00 SIT > - ,48'00 SIT mesečno! 22 O 4«. Nova Prešernova podoba? Po senzacionalnem odkritju nove oljne slike največjega slovenskega pesnika so sliko oddali na preiskavo v kriminalistični laboratorij. Morda je slika res pristna in jo je na Reko prinesel Matija Čop? Breznica, 9. februarja - Na letošnji kulturni praznik so najprej na Breznici, nato pa v cerkvici sv. Marka v Vrbi predstavili senzacionalno odkritje: akademski slikar in restavrator Viktor Snoj je namreč s Hrvaškega pripeljal oljno sliko velikosti 100-krat 70 centimetrov, na njej pa je upodobljen slovenski pesnik dr. France Prešeren. Najprej so jo ob 9. uri razstavili v cerkvi na Breznici, potem pa so si jo obiskovalci lahko ogledali v Vrbi. Podoba je odlično ohranjena, le na dveh mestih sta vidni poškodbi in razvidno je, da jo je leta 1916 zadel šrapnel, kot je na zadnji strani tudi zapisano. Slike avtor ni podpisal, lastniki slike na Sušaku pri Reki pa so zanjo izjemno dobro skrbeli in jo varovali kot svetinjo. "Zelo bi bili veseli, če bi se izkazalo, da je Prešerna v času njegovega življenja res kdo portretiral, in da je slika, ki jo je z Reke pripeljal restavrator Snoj, pristna,4' pravi župnik Jože Klun z Breznice pri Žirovnici. "Hvalevreden je bil re-stavratorjev trud, da jo imamo zdaj > Sloveniji, na varnem. Razlage o izvoru portreta so različne in morda med drugim tudi drži domneva, da jo je na Reko prinesel Matija Cop, saj je znano, da se je po odhodu z Dunaja mudil tudi na Reki. Morda so tu tiste otipljive korenine? Fotografijo tega portreta Slovenci poznamo, saj jo je dr. France Kidrič kot anonimno fotografijo že objavil v Prešernovem albumu. Nismo pa poznali te slike, ki spominja na znani Gold- einsteinov portret iz leta 1850, naslikan po spominu. Nekateri sicer zdaj ugovarjajo in pravijo, da slika ni kvalitetna, da ni nič vredna, da bi morali najprej preveriti njeno avtentičnost... Kakorkoli! Že pred kulturnim praznikom smo si želeli, da jo oceni strokovna komisija v Ljubljani. Na sam Prešernov dan pa smo se v sredo v Vrbi dogovorili, da gre na temeljito preiskavo, da se izkaže njena avtentičnost. Da ne bi bilo nobenih dvomov več, se nam je zdelo, da je najbolje, da jo oddamo v odlično opremljeni kriminalistični laboratorij, kjer bodo zanesljivo ugotovili, kako in kaj. Sliko tako danes preiskujejo v kriminalističnem laboratoriju in rezultati bodo kmalu znani..." • D. S. Foto: Nace Bizilj - Dnevnik Gre za eno ali kar dve sliki? Za mišljenje o domnevnem odkritju Prešernovega portreta smo prosili tudi kustosinjo Bebo Jenčič, ki v Gorenjskem muzeju Kranj skrbi za Prešernov spominski muzej. "Slike tal nisem imela prilolnost videti. Na potrditev ali gre za pesnikov portret ali ne, bo pač treba počakati na strokovno mnenje. Sicer pa smo pred dvema letoma v Gorenjskem muzeju Kranj imeli podobno ponudbo: lastnik slike iz Zagreba nam je Prešernov portret ponudil za izjemno visoko ceno, vendar pa je uradni cenilec Janez Mesesnel sliko ocenil na 2.000 nemških mark, kar pa za lastnika ni bila sprejemljiva cena in je ponudbo umaknil. V muzeju imamo fotografijo te slike, povsem je podobna po drli portretiranca na sliki, ki jo ima zdaj slikar Snoj. Kaj več pa ne bi mogla povedati, saj imam premalo podtakov, kale pač počakati na vse strokovne analize. Seveda si postavljam v zvezi s to sliko več vprašanj: ali gre za isto sliko, ki so jo Gorenjskemu muzeju le ponudili v odkup, ali pa sta to dve sicer podobni sliki. Ali pa jih obstaja še nekaj povsem podobnih? Povsem mogoče je, da je ob koncu prejšnjega stoletja kak hrvaški slikar naslikal pesnika. Čudno pa je, da niti Josip Stritar niti Fran Levstik nista omenjala tega Prešernovega portreta, le Goldensteina in Zajca. • Lea Mencinger Bled, d.o.o., Kumerdejeva 18, BLED TEL.064/78-170, FAX:064/76-525 za gostince, za obrtnike, trgovce podjetnike (tudi črtna koda) VODENJE POSIX)VNIH KNJIG in za dom (tudi CD-ROM, MULTIMEDIJA) RAČUNALNIŠKA IN PROGRAMSKA OPREMA mobitel Uradni prodajalec 064/225-060 DOBAVA TAKOJ Gorenjska Banka 9 W d.d. Kranj Banka j posluhom Tri leta porodniškega dopusta Spodbuda za tretjega otroka? Družinski vzorec s statistično manj kot dvema otrokoma na družino se na Slovenskem ponavlja že več kot desetletje. Ali s triletnim porodniškim dopustom morda bolje kaže tretjemu, četrtemu... otroku? Še pred poldrugim desetletjem se je v Sloveniji rodilo blizu 30 tisoč otrok letno, zdaj se jih za tretjino manj. Ali upravičeno bijemo plat zvona, češ da bomo v nekaj desetletjih kot narod izumrli, in da v naslednji generaciji ne bo dovolj delovnih rok, ki naj bi delale tudi za naše pokojnine? Zadnja leta je bilo slišati veliko predlogov za rast slovenske rodnosti, eden zadnjih je triletni porodniški dopust. Mati naj bi bila z otrokom tri leta: prvo leto za polno nadomestilo, naprej za manjše, tekla bi ji delovna doba, malčka ji ne bi bilo treba pošiljati v jasli, za vzgojo bi bilo dovolj časa. Zamisel je vredna razmisleka, toda ali je za družine pravi motiv, da bi se odločale za več otrok? Le kratek izlet za desetletje nazaj nam pokaže, kako je pred desetletjem vplivalo na število rojstev podaljšanje porodniškega dopusta z osmih mesecev na eno leto. Leta 1980 se je denimo v kranjski porodnišnici rodilo 2865 otrok, potem pa vsako leto manj. Sredi osemdesetih let se je povprečno število rojstev gibalo okoli 2200, v devetdesetih je padlo celo pod 2000. Podobno govori tudi statistika za vso našo državo, kjer se letno rodi manj kot 20 tisoč otrok, čeprav so matere z otroki vse leto in je porodniško nadomestilo stoodstotno. Slišati je različne utemeljitve, da je tako malo rojstev in še najbolj prepričljivo zvenijo tiste o zmanjšanih materialnih možnostih za mlade družine. Če ni dela nc denarja ne stanovanja, tudi otroka ni. Mlade družine bi morale biti deležne najprej materialnega blagoslova, da bi jim kaj pomenila tudi priložnost za triletno druženje z otrokom. Univerzalni otroški dodatek, ki bo menda zaživel v prihodnjih letih, bi lahko bil rešitev, če ne bi vedeli, kako simbolični so bili doslej te vrste družinski prejemki. Če bi družina za otrokov start v življenje nekaj časa prejemala denimo znesek v višini povprečne ali vsaj zajamčene plače, bi jo gotovo spodbudilo k odločitvi za otroke. • D. Ž. GOHTILNA DISKONT PIVOVAKNA MarinšeK Tel.: 064/48-220 Fax, tel.: 47/155 Vas vabi vsak dan razen srede od 9. do 24. ure na: • doma zvarjeno pivo • malice, pripravljene jedi, kosila in jedi po naročilu • praznovanje v posebnih sobah • tokrat izjemoma v petek in soboto ne bo žive glasbe! VaUi jeni! Zamejci pri predsedniku - Predsednik republike Milan Kučan je v torek sprejel delegacije zamejskih Slovencev s Hrvaške, Avstrije, Italije in Madžarske. Na sliki: pozdrav s predstavnikoma Slovencev z Reke Vinkom Žibertom in Marjano Mirkovič. Levo državni sekretar, zadolžen za Slovence po svetu, dr. Peter Vencelj. Na Reki imajo Slovenci društvo Bazovica, v Zagrebu društvo Slovenski dom, v Splitu pa društvo Triglav. Po popisu iz leta 1981 živi na Hrvaškem 23.800 Slovencev, od teh 7700 v Zagrebu. • J. K., slika L. Jeras •S > SLOVENIJAINSVET Zamejski Slovenci iz štirih držav v Ljubljani Velika pričakovanja onstran meja Ob slovenskem kulturnem prazniku je predsednik države Milan Kučan ločeno sprejel delegacije Slovencev s Hrvaške, Avstrije, Italije in Madžarske, ki vidijo v Ljubljani veliko upanje za pomoč. vzrok za spore in vojne. Pre- Ljubljana, 10. februarja - Predstavniki Slovencev v sosednjih državah so bili že gostje novega slovenskega zunanjega ministra Zorana Thalerja, v torek pa je delegacije zamejcev sprejel predsednik republike Milan Kučan in se z njimi ločeno pogovarjal. Na skupnem kosilu po pogovorih, ki so bili pretekla leta okrog novega leta, tokrat pa ob slovenskem kulturnem prazni- dsednik je zavrnil težnje, da bi bila številčnost manjšine merilo za raven pravic. Slovenijo je predstavil kot državo, ki je ustavno in zakonsko postavila najvišjo raven zaščite manjšin in ima zaradi tega mirno vest. Razen delegacij Slovencev iz Avstrije, Italije in Madžarske, kjer imajo položaj manjšine, so bili v Ljubljani tudi predstavni- Delegacija Slovencev s Koroške po pogovoru s predsednikom države. Desno generalni konzul v Celovcu Jože Jeraj. ku, saj je po predsednikovih besedah kultura uspela vedno integrirati slovenski narod in ga končno pripeljati tudi do lastne države, je Kučan strnil strategijo odnosov slovenske države do manjšin. Slovenska odgovornost do manjšin se je sedaj, ko imamo svojo državo, povečala, nikakor pa ne sme država matica vnašati med pripadnike manjšin ideološke razlike in spore. Ob upoštevanju pluralnosti morajo manjšine vendarle nastopati enotno tako proti Ljubljani kot proti državam, v katerih Slovenci živijo. Vse stvari glede odnosa Slovenije do manjšin niso urejene. Naša država potrebuje domišljeno nacionalno politiko, katere del mora biti tudi manjšinska politika. Na splošno se položaj manjšin slabša. Razmere v Evropi ne govorijo vedno v njihov prid, ampak so pogosto tudi moteč dejavnik in ki Slovencev iz Hrvaške. V društva so organizirani na Reki, v Zagrebu in v Splitu. Tako kot predsednik so tudi predstavniki zamejskih Slovencev poudarjali potrebo po dolgoročnejši in v Ljubljani usklajeni politiki do manjšin. Tega sedaj pogosto ni, zato so zamejci predlagali, da bi pri predsedniku republike ali pri kakšnem drugem organu oblikovali posebej za manjšine zadolženo usklajcvalno telo. Slovenci za mejami imajo velike gmotne probleme, posebno v Italiji, kjer državne pomoči za letos sploh še ni in se kulturne, šolske in znanstvene ustanove Slovencev borijo za preživetje. Posebej v Italiji in Avstriji pa je želja manjšine dobiti zastopnika v deželnih ali celo državnih parlamentih, tako kot ima to urejena Slovenija. • J. Košn-jek, slika L. Jeras Minister Zoran Thaler v Italiji Dobra volja iz Rima Vsa sporna vprašanja odnosov med državama bosta proučevala posebna pooblaščenca, ki jih bosta imenovala italijanska zunanja ministrica Susanne Agnelli in slovenski zunanji minister Zoran Thaler. Slovenski zunanji minister Zoran Thaler se je v sredo zadovoljen vrnil iz Rima. Z novo italijansko ministrico Agnellijevo sta odprla pot pogajanjem o odprtih vprašanjih med državama in to neobremenjeno z dogodki iz zadnjih mesecev, vključno z Oglejem, ko je bil dialog blokiran. Ministra sta se dogovorila, da je treba probleme reševati strpno, neobremenjeno z raznimi roki in datumi, kot se je dogajalo v preteklosti, pa tudi previdno, saj v Italiji prav vsi niso navdušeni nad takšnim urejevanjem odnosov s Slovenijo in so zato pritiski na sedanjo vlado precej hudi. Pomembno je sporočilo iz Rima, da meddržavnih problemov ne gre metati v isti koš z začetkom pogajanj o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski uniji, vendar gre med obema problemoma za povezavo. Do sprejema v Unijo naj bi državi rešili medsebojna sporna vprašanja. Minister Zoran Thaler se je med obiskom v Rimu pogovarjal tudi s predsednikom zunanjepolitičnega odbora italijanskega senata Migoncjem in vatikanskim zunanjim ministrom kardinalom Tauranom. • J.K. Potovanji dr. Janeza Drnovška Po Strasbourgu Peking Kranj, 10. februarja - Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je včeraj popoldne odpotoval na dvodnevni obisk na sedež Sveta Evrope v Strasbourgu, kjer bo skupaj z islandsko predsednico vodil konferenco Sveta Evrope: Enakost in demokracija: utopija ali izziv. V nedeljo, 12. februarja, pa odhaja premier na uradni obisk na Kitajsko, ki bo trajal do 17. februarja. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Januarsko zasedanje državnega zbora se vleče v tretji teden Igralniška ruleta se še kar vrti Zakon o igrah na srečo kljub dolgim razpravam še ni sprejet. Poslanci so za konec sprejeli dv« nasprotujoči si dopolnili, ki sta zadevo še dodatno zakomplicirali. Zato se bodo o predlogu zakona o igrah na srečo dokončno izrekali prihodnji teden. Ljubljana, 10. februarja - Planerjem januarskega in februarskega dela državnega zbora se program podira. Januarska seja se ni končana in se bo nadaljevala v torek, 14. februarja. Moralo bo iti brez večjih zapletov, da se bo lahko čez teden začela načrtovana februarska seja. Tokratno sejo je hudo podaljšalo sprejemanje zakona o igrah na srečo. Na koncu se je še dodatno zapletlo, tako da bo morala pravni vozel odvezali pravna služba državnega zbora, ker pa je z igrami na srečo v državnem zboru V državnem zboru med sprejemanjem dopolnil k zakonu o igrah na srečo. nic, kar so poslanci sprejeli. Dopolnilo o podržavljenju in dopolnilo o pravici zaposlenih do 10-odstotnega deleža v Kaj določa zakon o igrah na srečo veliko političnih iger, še ni rečeno, da bodo poslanci na koncu zakon kot celoto tudi sprejeli in tako končali dveletni maraton okrog sprejemanja tega zakona. Vlada je v predlog zakona najprej zapisala, da posebne igre na srečo, kamor sodijo igralnice, lahko prirejajo delniške družbe, ki imajo sedež v Sloveniji, na osnovi koncesije. V 54. členu pa je predlagala, da so delničarji lahko le Republika Slovenija, skladi Republike Slovenije in lokalna skupnost, kjer je igralnica, dodatno pa še predlagala, da so do 10-odstotni delničarji lahko tudi sedanji in bivši zaposleni v igralnici. To je bilo v nasprotju z enim od prejšnjih sklepov državnega zbora in njegove komisije za nadzor lastninjenja, da mora lastninjenje igralnic urejevati poseben zakon, in da v zakonu o igrah na srečo ne sme biti lastninskih elementov. Poslanci so kljub temu pravico udeležbe zaposlenih pri lastninjenju potrdili, čeprav je prišlo takoj po glasovanju v parlament sporočilo vlade, da pravkar sprejeti lastninski člen umika. Potem pa se je }>ojavil še poslanec Ivo Hva-ica, ki je najprej štiri ure govoril poslancem, potem pa predlagal podržavljenje igral- Kaj so rekli v delovnih telesih državnega zbora Parlament odprt za državljane delničarstvu igralnice sta izključujoči, obe pa v popo' nem nasprotju s sklepoi" državnega zbora, da zakon 1 igrah na srečo lastninjenji igralnic ne sme obravnavat' ker naj bi to urejal posebi" zakon, vendar je lastnins]0 element vseeno prevladujoč Služba za zakonodaj' državnega zbora mora d< torka najti pravno rešite* nasprotja in jo predlagati sprejem državnemu zboru. P" besedah sekretarja sekretaf iata za zakonodajo državneg* zbora Milana Baškoviča na loga ne bo lahka, saj H predlagani dve popolnoflif različni lastniški struktur1 igralnic. • J.Košnjek, slik* G. Šinik Zakon prepoveduje razne denarne igre po sistemu verige, dovoljuje pa igre na osnovi dovoljenja oziroma koncesije države in njenega pristojnega organa. V Sloveniji bomo lahko prirejali klasične igre na srečo, kamor sodijo številne loterije, loterije s trenutno znanim dobitkom, kviz loterije, tombole, loto, športna napoved, športne stave, srečelovi in druge podobne igre. Poznamo občasno prirejanje klasičnih iger na srečo samo enkrat letno v okviru društev in neprofitnih humanitarnih organizacij (številne loterije, tombole, srečelovi) in trajno prirejanje iger na srečo, kar je dovoljeno le gospodarskim družbam, ki so Eravne osebe in imajo sedež v Sloveniji. >ružbe bodo morale dobiti državne koncesije oziroma dovoljenja, osnova za koncesijsko dajatev, ki gre državi, humanitarnim in športnim organizacijam, pa je vrednost vplačil, zmanjšana za vrednost izplačanih dobitkov. Osnova za koncesijsko dajatev se ugotavlja mesečno. Imamo pa tudi doslej najbolj sporne in najbolj razvpite posebne igre na srečo, ki se igrajo v igralnicah. Igralnice naj bi bile delniške družbe, ki naj bi jim država podelila koncesije. Prav pri določilu, kdo bi bil lahko delničar in koliko delnic bi smela posamezna pravna oseba imeti (vlada meni, da največ 20 odstotkov), ali bodo sedanji in bivši zaposleni v igTalnicah smeli dobiti največ do 10 odstotkov delnic, je največ nejasnosti. Poslanci so najprej rekli, da zaposleni lahko sodelujejo pri delitvi igralniškega lastninskega kolača, dva dni zatem pa tudi to, da bo Republik« Slovenija prenesla kapital vseh družb, ki so se doslej ukvarjale z igro na srečo, v novo delniško družbo Slovenia Casino. 30 odstotkov delnic naj bi dobila država, 25 odstotkov občine, v katerih delujejo sedanje igralnice, po deset odstotkov delnic pa naj bi dobili pokojninski sklad, sklad za razvoj republike Slovenije in sklad za promocij0 Republike Slovenije, po pet odstotki delnic pa fundacije za financiranje invalid8' kih in humanitarnih organizacij, športnic organizacij in za financiranje kulture. Med državni proračun, lokalne skupnosti, kjer s" ali bodo igralnice, humanitarne, športne< turistične, promocijske in naravovarstvene organizacije ter aktivnosti se bodo delil6 tudi koncesijske dajatve. Prirejanje iger 0' srečo bo nadzoroval Urad za nadzor prirejanja iger na srečo. 5 l P \ v o i n tj \ \ \ n s Si \ o \ 1« k F \ F \. ž * i " r 1 i t j c s I ( I N \ l 2 i ( Bo konec marca Tamu odzvonilo Ljubljana, 10. februarja - V začetku tedna so bile v državnem zboru seje komisij in odborov državnega zbora. Odbor za gospodarstvo je obravnaval predloge za sanacijo Tarna iz Maribora in od njega odvisnih družb ter Av-tomontaže Bus iz Ljubljane. Predloga za rešitev sta dva: enega predlaga vlada, drugega pa skupina poslancev. Ce ne bo hitrih in učinkovitih rešitev, bo konec marca Tamu odzvonilo in na cesti se lahko znajde blizu 7000 delavcev. Večina je za sanacijo Tarna, saj naj bi bilo podjetje perspektivno (so tudi mnenja, da je to nova vreča brez dna) in bi bila največja škoda stečaj. Razhajanja pa so glede rešitve. Po eni inačici naj bi denar iz proračuna prispevala vlada, za kar slednja ni navdušena, po drugi pa naj bi Tamu pomagale predvsem banke, ki pa se ne morejo dogovoriti. Odbor je tudi terjal načrtnejše in bolje organizirane ter usklajene aktivnosti pri promociji Slovenije. Za to naj bi skrbela posebna institucija. Odbor za infrastrukturo in okolje je obravnaval predloga zakonov o javnih cestah in o varnosti cestnega prometa. Odbor predvsem pogreša državno strategijo cestnega povezovanja Slovenije s svetom vključno z določitvijo meje, do katere je lahko Slovenija tranzitna država. Komisija za vprašanja invalidov in odbor za kulturo, šolstvo in šport sta obravnavala predloge šestih zakonov s področja šolstva, vzgoje in izobraževanja. Vsi ti zakoni gredo sedaj na prvo obravnavo v dr-žavni zbor. Komisija za lokalno samoupravo pa ni bila sklepčna, vendar so člani priporočili vladi, naj čimprej predlaga rešitve za normalno delovanje občin na eni in državne uprave na drugi strani. • J.K. Sobota v parlamentu Ljubljana, 10. februarja - Kot prispevek k praznovat slovenskega kulturnega praznika se je vodstvo državne? zbora odločilo, da poslopje na Šubičevi 4 v Ljubljani odpre^ javnost. To se bo zgodilo jutri, 11. februarja, med 9. in 11- m pod geslom Sobota v parlamentu. Skupine obiskovalcev bojj, oblikovane pred vhodom v parlament, obiskale pa bodo °J dvorani, kjer zasedata državni zbor in državni svet, vel J balkon in salon, preddverje s fresko, ki ponazarja slovenji zgodovino do konca druge svetovne vojne, ter razstavo slik' so nastale na slikarski koloniji Poart na Pohorju. • J.K- Sprememba komaj sprejetega zakona Kdo naj imenuje državne tožilce Ljubljana, 10. februarja - Septembra lani je državni z°o i Eo hudih prepirih sprejel zakon o državnem tožilstvu, Py aterem imenuje državne tožilce vlada na Pre<*S ministrstva za pravosodje. Vlada je trdila, da tak naCj ne krši samostojnosti tožilcev, ki so v bistvu izvrševalci I varuhi, predvsem opozicija in tudi državni tožilec Anto Drobnič pa so menili, da si s tem vlada podreja tožilstv Sedaj prihaja v državni zbor predlog poslanca Ivaj Verzolaka, po katerem bi državne tožilce imenov^ državni zbor na predlog glavnega državnega tožilca- I tem predlogom soglaša tudi državni tožilec Anj^p Drobnič, ki trdi, da tožilstva niso del izvršne, ampS pravosodne oblasti. Če bo ta sprememba sprejeta, k vprašanje, kaj bo s 43 že imenovanimi tožilci. Bodo mofa ponovno na glasovanje v državni zbor? • J. K. > Pr: V 1 kv i»u in na di in r.i ve 'n, in lic te in k« h«, P< lit sv tir Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega svela: Ivan B Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jclovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Scdej, Vilma Si Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd šinik / Priprava za tisk: Media Ari, Kranj / Tisk: Podjetje DEL Bizjak / Direktor in glavni urednik: £3 anovnik, Marija Volcjak, Cveto ^PJw GLAS 11 tuuMiitmli in i«H>Jafelt- Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan ŽargiP/ Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd šinik / Priprava za tisE: Media Arl/kranj /Tisk: Podjetje DELO - TČR\"fM casopraovin revi). UjJJJ UManovnu] i/.udjdii-ij. f Uredn|J|v0( narr);llinei oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telefax: 222-917 / Mali oglasi: lelcfon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; urad]* - Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure J Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne sto"' KRANJ ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 95,00 SIT. REPORTAŽA Ena se tebi je želja spolnila Ma France, kam so te dali? Koper, 8. februarja - Slovenci smo v svetu najbrž edinstveni, pa vsaj eni redkih, ki smo si za svoj kulturni praznik izbrali dan, ko je nekdo, ki slovenskemu narodu in njegovi kulturi pomeni toliko kot.... France Prešeren, umrl. Čudna so pota človeška, ta objokuje, oni praznuje. A pustimo to. Pomembno je, da je dela prost dan, bo dejal prvi, in da vsaj en dan v letu posvetimo kulturi, mogoče le razmišljamo o njej, bo menil drugi. Letos sem se kot drugi odpravil v Riesto, kjer je naš veliki poet umrl in kjer je tudi pokopan, tja, kamor ga je pravzaprav pripeljala zla življenjska sreča. V Kranj, Prešernovo mesto. Dobre volje, z občutkom, da sem se na neki način na vzel duha, ki preveva slovenski kulturni praznik, sem se v sredo, 8. februarja, odpravil iz nekoliko kislega Kopra. Da si ogledam kraj, kjer je pokopan France Prešeren, in hišo, kjer je preživel zadnja leta svojega Življenja. Sam sicer prvič v Kranju sem zaman iskal napis ali opozorilo, vsaj namig, ki bi obiskovalca napotil v pravo smer. Po "sprehodu" okrog velike blagovnice sem pri mimoi-dočem poizvedel po pravi srneri. V Prešernovem gaju, da je spomenik. Sam ne vedel sem, kako pred Prešernovim gajem, sem se Znašel, ugledam nizek zid, °dprta železna vrata in napis na stebru, "Prešernov gaj". Spomenik Francetu Prešernu je izstopal od ostalih, nisem vedel, da je tu med drugim pokopan tudi Simon Jenko, da tu stoji spomenik bazoviškim žrtvam..., saj je bilo ob njegovem vznožju cvetje in prižganih nekaj svečk, prav-tako streljaj od njega pri nagrobni plošči Ernestini Jelovšek, njegovi nezakonski hčeri, in tam ob zidu, kamor so Prešerna baje najprej zagrebli. Spokoj in mir v parku smo motili le obiskovalci, skupina ljudi srednjih let, stari oče s psom in dvema vnukoma, mlad par, mati s hčerjo... Spominske svečanosti, d,a so bile v Kranju dan poprej, sem izvedel, da so pevski zbori prepevali pred Prešernovim gledališčem, pred Prešernovo hišo in tukaj v Prešernovem Gaju. Torej so si tudi domači kulturniki na osmega vzeli dopust. Na podoben način kot prvič sem našel tudi hišo, v kateri je Prešeren bival zadnja leta svojega življenja. Na široki glavni ulici, hmmm... Prešernovi ulici stoji omenjena hiša. V galeriji v pritličju sem si ogledal razstavo o Prešernovih nagrajencih za leto 1994, podrobneje pa tudi prostore, v katerih je bival in deloval naš advokat in poet. Kot mi je kasneje povedal prijazni varnostnik, na tak dan bi se spodobil muzejski kustos oziroma vodič skozi muzej, je bil ogled le-tega tokrat izrecno zastonj (galerija, da je vedno). Lepo od Gorenjcev sem si mislil in izvedel, da je v celem dnevu Prešernovo hišo obiskalo kakih 150 obiskovalcev, od tega polovica vojakov iz kranjske vojašnice, ki so svoje kulturno poznavanje plemenitih v dopoldanskih urah. Obisk, da je bil dober, glede na to, da si Prešernov muzej sicer ogleda manj kot deset ljudi na mesec, če odštejemo šole seveda. Vajo raziskovanja po Kranju sem ponovil tretjič in se po glavni ulici, ki je bila kot nedeljski Koper, par ljudi desno, par ljudi levo, sprehodil do Prešernovega gledališča in zares impozantne pesnikove podobe pred njim. Najbrž sem tako "použil" tisto, kar je Prešernovega v tem hmmm... Prešernovem mestu. "Alora", če na tem mestu strnem svoje vtise. Kranj na dan slovenskega kulturnega praznika ni dajal vtisa Prešernovega mesta. Saj ne, da bi iz Kranja naredili Mozartov Salzburg, mesto naj vsaj v dneh, ko mislimo na Franceta Prešerna, zadiha v duhu velikga pesnika. Pa ne le v obliki prostega vstopa v Prešernovo hišo, nekaj plakatih, ki obveščajo o kultur-nih prireditvah v "Prešernovem tednu", treh osamljenih, prazniku primerno "okrašenih izložbenih oknih" in zaprtih vratih (nedelje in prazniki zaprto) neke hmmm... pizzerije Prešernov Hram. Sicer pa je "današnji slavljenec", kot je ušlo voditeljici osrednje informativne oddaje Televizije Slovenija, po neuradnih podatkih praznoval nekje drugje. • Karlo iz Kopra Vlada predlaga spremembo zakona o lokalni samoupravi Marsikateri Konec občinskih vojn i občini zelo ostri prepiri med župani, občinskimi sveti in enotami državne uprave so tudi posledica neurejene in nepopolne zakonodaje. Vlada predlaga, da bi jo državni zbor spremenil ze na februarski seji. Prsi? Jana' 7' februarja - Na v Q bi lahko prešteli občine, lov i- nc Prihaja do zaple-"•Ifcd* Cc'° oslrm prepirov in ZuPani, občinskimi sveti nač-i )vimi Predšedniki in drža uPravn'ri enot inia.o vpravc- kjcr Jih pać r,l/ni v večini občin se vt.,' ^"Ha rned posameznimi med 1 občinske oblasti in huc](/1Jt) lcr državno upravo h0ceiouaJ>rta^° Sv°J Prav le „ ' uvehaviti župani, ki so in . [avni države organizirali k(,|..t(. '»grozili, da bodo hovo'Vn.°.ods,»P^ *« "Ji" PoteJaiPS ne boiasen (ta*a 'točni u a hud notraniepo-bojevit- oblem). nič manj niso •vetov P/edscdniki občinskih ^Ueiir "c Pris,ajajo na Prodv;a.*r^dn<» vlogo sveta in 'aborn sve,a- Obema rorna Jc skupno nezado- voljstvo z zakonodajo o lokalni samoupravi, vendar si jo vsak tolmači po svoje. Njeno uresničevanje naj bi celo zamrznili, čemur pa vlada oziroma njena služba za lokalno samoupravo ostro nasprotuje. Kaj predlaga vlada Vlada je na seji pretekli leden priznala resnost problema m zadolžila službo za reformo lokalne samouprave, da do februarske seje državnega zbora pripravi spremembe zakona o lokalni samoupravi in drugih zako-no\ s tega področja (o lokal nih volitvah) in jih uskladi z drugimi vladnimi resorji. Državni zbor naj bi sprejel spremembe po hitrem postopku! Predvsem naj bi bile jasnejše pristojnosti župana in občinskega sveta. Vladna služba za lokalno samoupravo predlaga, da občinski svet na predlog župana imenuje in razrešuje enega ali več podžupanov, imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora, člane komisij in odborov, ki so delovna telesa občinskega sveta, daje mnenje k imeno vanju načelnika upravne enote državne uprave za območje občine, izvoli predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote in odloča o pridobitvi ali odtujitvi občinskega premoženja, če s statutom občine ali bdlo kom občinskega sveta to ni izključna pristojnost župana. Župan ima prcdlagalno pravico za vse najpomembnejše akte iz pristojnosti občinske ga sveta, kot so proračun, zaključni račun proračuna. odloki in drugi akti. Župan ima pravico hoditi na seje občinskega sveta, na njih razpravljati in predlagati njihov sklic. Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občms kega svela, če meni, da je nezakonit in predlaga občins kernu svetu, da se o njem ponovno odloča. Če občinski svet vztraja pri odločitvi, župan lahko po objavi akta vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno skladnosti akta z ustavo in zakonom. Občinski svet Ima predsednika in enega ali več podpredsednikov. Predsednik sveta sklicuje in vodi Sejo sveta, predsednik, morebitni podpredsedniki in člani sveta pa opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Nezdružljivost funkcij Vladna služba za lokalno samoupravo predlaga, da so funkcije župana, podžupana, zaposlenih v občinski upravi ter načelnika upravne enote in vodij notranjih organizacijskih enot v upravni enote nezdružljive s članstvom v občinskem svetu. Župan lahko imenuje tajnika občinske uprave, organizacijo, delovno področje občinske uprave ter sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi pa določi s pravilnikom po predhodnem mnenju občinskega sveta. O sklenitvah delovnega razmerja odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave. Vlada bo tudi predlagala poseben zakon o postopkih /a ustanovitev nove občine, kar se bo zanesljivo dogajalo, saj so želje po samostojnih občinah ali spremembah njihovega območja še vedno aktualne. • J. Košnjek < * »HIŠNO, BEIAIEHNIKA, V ORTOPEDSKE VZMETNICE B€OCBCa TFI .nfiA/Aft?.fl71 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SP BESNICA 81 IZ GORENJSKIH OBČIN Danes seja občinskega sveta Šenčur Šenčur, 10. februarja - Na svoji drugi seji se bo danes popoldne ob 15. uri sestal občinski svet Šenčur. Na dnevnem redu sta med drugim točki o poslovniku in osnutku občinskega statuta, tokrat pa bodo izvolili tudi županovega namestnika in občinskega tajnika. Kot so se pred Časom dogovorili na srečanju županov in predsednikov občinskih svetov novih občin, ki so nastale iz občine Kranj, bodo v komisijo za delitev premoženja stare občine Kranj imenovali svojega člana. • D.Ž. Srečanje sosednjih turističnih društev Preddvor, 11. februarja - Turistično društvo Preddvor je gostitelj jutrišnjega srečanja desetih turističnih društev, ki se bo začelo ob 17. uri v restavraciji hotela Bor v Preddvoru. Pobuda, da bi se srečevala in tesneje sodelovala turistična društva Preddvor, Jezersko, Bela - Bašelj, Šenčur, Cerklje, Kokrica in Kranj, se je rodila lani, z jutrišnjim srečanjem sosednjih turističnih društev pa naj bi začeli tradicionalno povezovanje. Udeležence srečanja bosta v imenu gostiteljev poz-dravila predsednik Turističnega društva Preddvor Stane Arh in župan preddvorske občine Miran Zadnikar, nato pa se bodo predstavila vsa turistična društva. Srečanje bo popestril nastop folklorne skupine KUD Preddvor, slišali bomo legendo o Zaplati, otroci pa bodo predstavih staro obrt, ki je doma v teh krajih, pletenje košar. V nadaljevanju bo za prijetno razpoloženje in ples igral ansambel Storžič. • D.Ž. Na krvodajalsko akcijo Iračani in Ločani Ta mesec so h krvodajalskim akcijam med drugi-mi povabljeni tudi krvodajalci iz Škofje Loke in Tržiča. Ločani in okoličani bodo lahko darovali kri 20. in 21. februarja, Tržičani pa 28. februarja. Marca so od Gorenjcev na vrsti Kranjčani, ki se jim sredi meseca začne "maratonska" krvodajalska akcija na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani, traja do konca meseca in se jim navadno zavleče še v prvi teden aprila. Kako je v avstrijski firmi na Blejski Dobravi? Edini akt - akt o disciplinski odgovornosti Blejska Dobrava, 6. februarja - Avstrijska firma EMBA je v najemniških prostorih Iskre ustanovila svojo firmo EMBA TEX. Ko se je oglasil inšpektor za delo, je ugotovil, da nimajo nobenega akta - razen odlično napisanega akta o disciplinski odgovornosti. V prostorih Iskre na Blejski Dobravi je poleg Iskre Torusa in Eleka tudi proizvodno in trgovsko podjetje EMBA, ki jo vodi avstrijski državljan in janje disciplinskega postopka je bila izdaja sklepov o prekinitvi delovnega razmerja. Pri tem je zanimivo, da je edini splošni akt, ki ga pod- ki zaposluje okoli 25 slovens- jelje sploh ima splošni ak t o kih delavk. O tem podjetju za disciplinski odgovornosti, ze- zdaj vemo še razmeroma malo. Morda le to, da je ustanovitelj avstrijska firma, in da proizvajajo trakove za pisalne stroje. V tem podjetju, ki ga je v najemnih prostorih na Blejski Dobravi ustanovila avstrijska firma, pa že ni moglo biti vse v najlepšem redu, kajti na intervencijo dveh delavk, ki sta sprejeli sklepe o prenehanju delovnega razmerja, se je Že lani jeseni v njem oglasil inšpektor za delo iz Kranja. Po pregledu stanja v tem podjetju je ugotovil marsikaj. Inšpektor za delo je med drugim ugotovil, da disciplinski postopek ni bil izpeljal v skladu z zakonodajo in je prenehanje delovnega razmerja nezakonito. V tej firmi po odločbi inšpektorja za delo niso imeli jih pa noben akti. niti statuta podjetja, niti pra- lonatančno in za zakonskim besedilom usklajeno določa disciplinski postopek. Z izdajo sklepov o prenehanju delovnega razmerja pa nepravilnosti m konec. Delavkama so enostavno prekinili razmerje in izročili delovni knjižici... Glede obstoja splošnih aktov je podjetje nadvse skromno, saj je sprejet le akt, ki opredeljuje disciplinsko odgovornost delavcev. Ni niti ustanovnega akta, statuta, ne kolektivne pogodbe, niso urejeni v aktih delovna razmerja ali plače. Uporabljajo splošno kolektivno pogodbo, ki pa ne določa vseh pravic in odgovornosti... Pa akt o sistemizaciji in še drugih aktih, ne nazadnje tudi normativih, ki v firmi veljajo, ne opredeljuje vilnika o delovnih razmerjih in pravilnika o plačah oziroma podjetniške kolektivne pogodbe niti akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ali pravilnika o normativih. Nič! O pač! Imeli so - imeli! Edini akt, ki so ga imeli vzorno, zelo natančno in z zakonskim besedilom usklajen je bil akt o disciplinskem postopku. Inšpektor je ugotovil: "Inšpekcijski pregled s področja delovnih razmerij je potrdil domneve, da so v podjetju EMBA,.o.o., huje kršene pravice delavcev obstoječa pozitivna zakonodaja. Tako je bilo ugotovoljeno, da sta dve delavki prejeli sklep o prenehanju delovnega razmerja kot posledici storjenih hujših kršitev delovnih obveznosti. Delavki naj bi nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevali delovne obveznosti, imeli naj bi neodgovoren odnos do dela, poleg tega pa naj bi tri mesece zapored neupravičeno ne dosegali pričakovanih rezultatov. Ali je to res ali ne je vprašanje, saj v listinski dokumentaciji podjetja ni zaslediti niti pisne zahteve za uvedbo postopka, pripravljalni postopek ni bil izpeljan, prav tako tudi ne obravnava. Skratka: disciplinska komisija se ni niti sestala. Prvo in zadnje de- na koncu In kaj pristavi inšpektor za delo? Med drugim tudi tole: ..."tekstualni del normativov naj bo v slovenskem jeziku in tega menda ni potrebno posebej poudarjati..." • D. Sedej Loški kruhek Petnajstletnica Kinološkega društva Naklo Od vzgoje do razstav štirinožnih lepotcev Samo lani so strokovnjaki iz društva izšolali več kot sto psov, nadvse uspešna pa je bila mednarodna razstava psov v Kranju. Naklo, 10. februarja - Med 360 člani Kinološkega društva Naklo je dovolj navdušencev za vzrejo in vzgojo psov, tekmovalne in reševalne dejavnosti pa gospodarsko, organizacijsko in propagandno delo, so ocenili na občnem zboru društva pred nedavnim. Ob 15-letnici društva so podelili 15 priznanj najvztrajnejšim članom, za pomoč pa so se zahvalili tudi gorenjskim kinologom. Letos dokončna ureditev brunarice na vadišču za pse. Dejavnost Kinološkega društva Naklo je bila lani najbolj vidna navzven zaradi množične udeležbe na dvodnevni mednarodni razstavi psov v Kranju, z organizacijo katere so se poleg propagandne komisije ukvarjali tudi drugi člani in vodstvo društva. Po tekmovalni plati sta navduševala zlasti Brane Žun, ki je s psico Luco osvojil naslov državnega prvaka za leto 1994, pa Peter Studen s psico Kvino kot večkratni pokalni zmagovalec na državnih tekmah. Strokovna komisija je nadaljevala izobraževanje za lastnike f>sov in vzgojo živali; spom-adi je izpit opravilo več kot 70 psov, jesenske male šole pa se je udeležilo 30 tečajnikov. Lani so prvič začeli tudi s spretnostnimi treningi psov. Člani gospodarske komisije so poskrbeli za nadaljnje urejanje vadišča, kamor so napeljali vodo. V reševalni enoti je kljub zmanjšanju ostalo 8 vodni- Priznanji sta si izmenjala tudi predsednik Janez Bartol in podpredsednik Drago Goričan. i pa je 15 čla- kov z izurjenimi psi, ki so se udeležili tudi 5-dnevnega tabora reševalcev v Beli Krajini, orientacijsko-is-kalne vaje na Dolenjskem in pravega iskanja pogrešane osebe v kranjski občini. Kot je udeležence občnega zbora seznanil vzrejni referent, napreduje- ta tako znanje kot skrb rejcev psov. Lani so namreč v 37 leglih vzredili 177 mladičev 21 različnih pasem. Da bi bilo zadovoljstvo članstva ob 15-letnici društva popolno, ob izteku lanskega leta društvena blagajna ni ostala prazna. Prizadevnosti strokovnih organov društva in posameznih članov ni moč opisati le z naštevanjem opravljenih nalog v poročilih, je menil predsednik društva Janez Bartol. Zato je posebej pohvalil najbolj vidne uspehe v delu društva, ob koncu srečanja podelil priznanja nom, ki sodelujejo v društvu od vsega začetka. Spominske plakete so dobili tudi Jože Vester iz KD Tržič in Stane Koren iz KD Bled ter Jakob Piskernik iz kranjskega Merkurja za sodelovanje z društvom. Društvo je med drugim potrdilo program letošnjega dela, ki je manj zahteven od prejšnjih let. Nekaj dodatnih naporov bo potrebnih le za povečanje brunarice in ureditev sanitarij ter kanalizacije na vadišču. Da bi nemoteno potekalo tudi organizacijsko delo, so med občnim zborom opravili še volitve za dopolnitev organov društva. • S. Saje Petra Plestenjak - Podlogar - izdelovalka modelov loških kruhkov KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE, z.o.o. Slovenska c. 2, Cerklje, razpisuje po sklepu upravnega odbora KZ Cerklje prosti delovni mesti: POSLOVODJE IN PRODAJALCA (trgovina Šenčur) Pogoji: - končana srednja Kmetijska šola - šola za blagovni promet - 1 leto delovnih izkušenj Delovno mesto se sklene za nedoločen čas. Poskusno delo traja 3 mesece. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Kmetijska zadruga Cerklje, z.o.o., Slovenska c. 2, 64207 Cerklje. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri. Za delo jo je navdušil ded, ki je iz muzejske pozabe rešil enega škofjeloških biserov. Danes je svobodni kulturni delavec, rezljanje modelov za male kruhke pa se je iz mladostne zagnanosti prelevilo v poklic. Loški kruhek, imenovan tudi mali ali nunski kruhek je medeno pecivo. Gosto testo iz ržene moke, medu ter začimb, ki pa so bile od hiše do hiše strogo varovana skrivnost, je vtisnjeno v lesen izrezljan model različnih oblik in velikosti ter okrašen z različno ornamentiko. Model da kruhku podobo, živost, in posebnost. Tovrstno pecivo se je izoblikovalo v začetku naroka. Sprva je bilo namenjeno gospodi, kasneje, v 19. stoletju, pa je izdelovanje modelov in peka kruhkov doživelo razcvet, saj so male kruhke začeli peči tudi na podeželju. Izdelovanje loških kruhkov oziroma modelov kot njihove osnove, je kot skoraj vse domače obrti, pričelo zamirati. Modele je bilo moč videti skoraj le še v muzeju, kar pa je sklenil spremeniti Petrin ded Ivan Plestenjak. Ko se je upokojil, se je lotil rezljanja modelov, muzejski eksponati pa so mu predstavljali zglede ter vir idej za nove izdelke. Pri delu se mu je kasneje pridružila Petra. S petnajstimi kose, prav tako pa ji v lesu že naredi porebno globino. Nato se kosov loti Petra s posebnimi rezbarskimi dleti. Ko je model dokončno izrezljan, pride na vrsto loščenje in luženje, kar da izdelku dokončni izgled. Motivi loških kruhkov so različni: starih vzorci, med katerimi je verjetno najbolj znan IHS, kombinacije cvetličnih, živalskih orna-mentov. Prav tako so zanimive oblike, saj med kruhki srečamo različne izpeljanke src, konjev, rož... S svojim ustvarjanjem Petra Plestenjak - Podlogar ne ponavlja le starih vzorcev in oblik, temveč podobo kruhka razvija naprej, starim oblikam dodaja nove, tradicionalne vzorce predela ter tako nadaljuje zgodbo o malem loškem medenem kruhku. Danes se modeli v glavnem uporabljajo le še kot okras. Svojo prvotno vlogo so začeli izgubljati z zatonom dejavnosti. Modeli loških kruhkov so postali priljubljeno poslovno darilo, posebej se zanje zanimajo tujci, saj mnogi doma poznajo podobne vrste peciva. Modele Petre Plestenjak • Podlogar je moč kupiti skoraj po vsej Sloveniji, njeni modeli loških kruhkov pa marsikje v tujini predstavljajo Slovenijo in njeno umetno obrtno tradicijo. Uroš Spehar leti se je udeležila prve razstave domače in umetne obrti, udeležba na razstavi pa ji je prinesla naziv "mojster umetne obrti". Temu se je kasneje pridružil še naziv "mojster domače obrti", poleg tega pa je za svoje delo redno prejemala znak kvalitete. Danes je prav zaradi kvalitete svojih izdelkov reden gost etnografskih razstav in festivalov, rezljanje modelov pa je od leta 1990 tudi njen edini poklic. Petra Plestenjak - Podlogar rezlja svoje modele iz hruškovega lesa. Najprej ji mizar odreže primerne Humanitarna dejavnost tudi med mladimi Tržič, 10. februarja - V območnem odboru Rdečega križa v Tržiču so se odloČili za razvoj projekta BBS (Buletin Board Service), ki je namenjen pospeševanju humanitarne dejavnosti med mladino v osnovnih in srednjih šolah. Gre za računalniško zasnovane komunikacije, ki ponujajo vrsto rešitev tako pri delovanju organizacije RK kot drugih organizacij za delo z mladimi. Zaenkrat projekt deluje poskusno, saj poteka šele izmenjava osnovnih sporočil. Kakšne so možnosti njegove uporabe, bodo povedali ob predstavitvi projekta, ki bo danes, 10. februarja 1995, ob 11. uri v prostorih AMD Tržič. Tam pričakujejo poleg vodstva republiškega odbora RK Slovenije tudi predstavnike ministrstva za šolstvo in urada za mladino, gorenjske aktiviste RK ter funkcionarje iz občinske uprave. S. Saje Popravek V članku "Prešernovi ver*1 za vzor" na 5. strani /J številke Gorenjskega glaS^ smo ob naštevanju g°st0u na proslavi v Podbrezm pomotoma zapisali, da )<■' s pisateljico Mirni Malenše, >— ----- " -< Dciru)1.1 tudi . njen polbrat Malenšek. Danijel je v resn> ci njen sin, prireditve pa s* ■' • udeležil tudi neimenovan polbrat. Za neljubo napa* se vsem opravičujemo.^ ^ IZ GORENJSKIH OBČIN Srečanje borcev Goric , Pangerščica, 12. februar J* ' Krajevna organizacija £veze združenj borcev NOV Gorice vabi v nedel-)°> 12. februarja, ob 10. uri, na letno srečanje svoje Organizacije v Lovskem domu na Pangerščici. Pogovorili se bodo o delu« organizacije, ki šteje še 85 *'anov, slišali informacijo o Praznovanju petdesetletnice osvoboditve Slovenje, se pomenili o načinu Praznovanja krajevnega Praznika štirih krajevnih skupnosti iz tega okolja v Prihodnje, izvedli pa bodo Ni volitve. Srečanje bodo ^koristili tudi za nekoliko Zapoznelo, vendar prisrčno n°voletno srečanje v restavraciji Lovskega doma. 'unija harmonikarji v Besnici . Resnica - Turistični de-'avci in poseben odbor 2daj že tracionalnega Gorskega prvenstva harmonikarjev na diatonično "armoniko so že začeli Popravljati letošnje 4. srečanje. Tekmovanje goriških harmonikarjev v pesnici bo letos 11. junija. A ž. I V Kranju spet planinska šola za mladino (Z znanjem varneje na pot v gore Kranj, 7. februarja - Vsak ponedeljek zvečer se zberejo v Planinskem klubu PD Kranj udeleženci planinske šole iz kranjskih osnovnih šol in Ereddvorske sole. Od začetka decem-ra lani so poslušali že vrsto zanimivih predavanj. Teorijo bodo končali pred zimskimi počitnicami, po skupnem izletu pa jih čaka začetek marca še preizkus znanja. V približno 20 urah spoznavajo teme i o zgodovini in organiziranosti planinstva, opremi za hojo v gore, gibanju v i strmem svetu, varstvu narave, prehra-I ni, vremenoslovju, prvi pomoči in gorskem reševanju, vrsti gorstev in še o čem. V Kranju so planinsko šolo I organizirali ponovno po nekaj letih i premora, v njej pa se zbralo 20 j osnovnošolcev. Znanje ponuja mladim I sedem predavateljev, med katerimi so i vodniki, alpinisti in reševalci. Kaj i menijo o takem izobraževanju, smo i povprašali dolgoletnega organizatorja planinskih šol in nekatere izmed tečajnikov. Tole so povedali! Franc Benedik, član UO PD Kranj: "V društvu sodelujem vse od 1968. leta. Bil sem mentor planinskega krožka, načelnik mladinskega odseka in tudi načelnik pionirskega odseka. Sedaj sem mentor mladih planincev, delujem pa tudi kot planinski vodnik. Iz izkušenj vem, da je lažje hoditi na izlete v gore, če človek nekaj ve o planinstvu. Mladi bi morali vsaj na Gorenjskem več zvedeti o tem že med rednim šolanjem. Ker temu ni tako, v tečaju planinske šole dajemo mladim znanje, ki je osnova pri izobraževanju za mladinskega vodnika. Ob teoriji imamo enkrat na mesec skupni izlet, krožki na vsaki šoli pa imajo Še svoje izlete. Planinske šole so pomembne tako za izobraževanje mladih kot za pridobivanje novih kadrov; nekateri tečajniki namreč pozneje prevzemajo tudi določene naloge v društvu." Andrej Trošt, 7. razred OŠ Matija Čop: "Oče rad hodi v hribe, zato sem se tudi jaz navdušil za planinstvo. Od leta 1984 sem obiskal že kar nekaj vrhov, enkrat tudi Triglav. To šolsko leto hodim tudi na izlete s šolskim planinskim krožkom. Tako bom prej izpolnil svoj planinski dnevnik, v katerem opišem vsako turo. Prvič sodelujem v planinski šoli, kjer sem izvedel še kaj novega; na primer, posebno zanimivo je bilo predavanje o prehrani v gorah. Privlačna je tudi družba, saj šolo in izlete obiskuje nekaj mojih prijateljev." Nataša Dinova, 6. razred OŠ Matija Čop: "Že v 4. razredu sem se pridružila planinskemu krožku. Učiteljica; Cilka Dežman nas je \ najprej vodila na nižje vrhove. Lani smo že šli na dvatisočake. Rada se spominjam izleta na Viševnik, ki je doslej moj najvišji vrh. Z družino hodimo le po hribih v okolici Kranja, moja velika želja pa je tudi vzpon na Triglav. Da bom več znala o hoji v gore, mi je oče priporočil obisk planinske šole. Žal sem edina iz našega razreda. Tečaj se mi zdi zelo koristen, še zlasti predavanje o prvi pomoči. Upam pa, da bo šlo brez nesreč v gorah." Beno Jurgec, 6. razred OŠ Matija Val- javec:"Ta šola se mi zdi bolj prijetna kot vsakdanji pouk, saj ni spraševanja za ocene. Vseeno vselej sledim predavanju, saj bi na koncu rad naredil izpit. Teorija je kar UPS zanimiva, še bolj všeč pa mi je bil izlet na Kofce. Iz Preddvora nas vsakič pripelje mentor gorniškega krožka Janez Planine. Med tečajniki je tudi moj prijatelj Gašper; njemu in njegovi mami sem se že nekajkrat pridružil pri vzponu na Jakob in Kališče, kam višje pa še nismo šli. Potreboval bom še nekaj planinske opreme, predvsem dobre čevlje za hojo v gore." • S. Saje Slaba volja prebivalcev Mlake pri Kranju Odpadki v gozdu, voda na cesti Mlaka, 10. februarja - Ka-d*» ljudem prekini, se v jezi tatecejo k izpovedi v časopisih stolpcih. Če niso sami vešči pisanja, pokličejo novica, ki lahko dokumentira Mihove težave tudi s fotoa-J^atom. Tako je bilo pred Jjevi, ko so nas poklicali na ^'ako pri Kranju. "Poklical sem vas zaradi n li v g°zdu nad našim peljem, ki jih veter nosi z d'agališča odpadkov pri Te-net>šah. Zanimalo me je, kaj e dogaja na kranjski deponiji zaradi povečanega dovoza odpadkov od drugod. Bil sem precej presenečen nad pogostimi vožnjami tovornjakov. Svojo zaskrbljenost sem izrazil predsedniku KS Tenetiše, s katerim sva se po naključju srečala. Brezskrbno mi je odvrnil, naj tovornjaki kar vozijo tja, saj so za to dobili denar. Ne gre pa samo za denar, ki ga je dobila sosednja krajevna skupnost! Težave zaradi odpadkov ima tudi KS Kokrica, posebno najbližje naselje Mlaka. V vročih dneh hudo zaudarja tudi na našo stran, ob vetrovnem vremenu pa daleč v gozdu proti Mlaki ležijo kosi polivinila, papirja in drugih lahkih odpadkov. Nas ni nihče vprašal, ali se strinjamo s povečanim dovozom odpadkov na deponijo, ki bo gotovo povečal tudi naše težave," se je razhudil za uvod Ciril Zupan, ki prebiva na Mlaki 84. On in njegov sosed Lovro Sajovic sta pokazala v gozdu ob makadamski poti z Mlake proti Tenetišam kupe odpadkov. Dopustila sta možnost, da je za katerega od njih kriv tudi kak malomarnež iz njihovega naselja, vendar so smeti tudi na široko raztresene naokrog. Verjetno je, da jih vsaj nekaj prinaša veter z bližnje deponije. In ko je bila ravno priložnost, je Ciril Zupan predlagal še posnetek neurejene ceste mimo njegove hiše. Da je tam res Mlaka, se najbolje vidi ob Ulica ob Mlaški 84 je bolj podobna širokemu kanalu kot ozki cesti. • Foto: S. Saje dežju, ko se nabere na cesti tudi 20 ah 30 centimetrov vode. En sam jašek namreč ne more pogoltniti meteornih voda, ki se stekajo s treh strani. Ker jim je voda pred 11 leti poplavila klet, so nasuli dvorišče in zabetonirali rob od tlakovcev do ceste. Zaradi oviranega dovoza k hiši to ni najboljša rešitev, vendar pri urejanju te krajevne ceste doslej niso prišli dalj od obljub. O resničnosti izjav prebivalcev z Mlake pričajo fotografije, zato nismo iskali dodatnih pojasnil še na drugih straneh. Nočemo soditi o tem, kdo je kriv za opisane težave. Vsekakor pa se nam zdi, da bi ob zamenjavi brezbrižnosti z medsebojnim sodelovanjem sosedje iz bližnje in širše okolice lahko kaj pospravili in popravili tudi sami! • S. Saje Ciril v. \llai 'jUpan m Lovro Sajovic kažeta smeti v gozdu med 0 »n deponijo. °E ZDRAVSTVENI DOM JESENICE a prosto delovno mesto: °bjavlj 1- ZOBOZDRAVNIK *a mladinsko zobozdravstvo 0q" kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: " da imajo diplomo medicinske fakultete - smer stomatologija . °Pravljen strokovni izpit : 2r,anje slovenskega jezika plovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim plovnim časom ,, ., XK.lib'i-i bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku Pojave. ^ndidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev Peljejo v 8 dneh po objavi na naslov: EO Zdravstveni dom ^senice, C. maršala Tita 78, 64270 Jesenice. Nepozabljene želje ljubljanskih planincev Na Komno kar z gondolo Na srečo je negativno mnenje uprave Triglavskega narodnega parka preprečilo take načrte PD Ljublja-na-matica, kjer pa še hranijo gondolo. Kranj, 10. februarja - Na nedavnem srečanju planinskih društev, ki upravljajo tovorne žičnice, je Marjan Oblak iz PD Ljubljana • matica potožil o neuresničenih načrtih za gondolsko žičnico na Komno. Uprava TNP je namreč nasprotovala montaži že kupljene gondole. To se je sicer zgodilo pred leti, a na srečo tudi danes varuhi narave ne bi storili drugače. Doklej pa bodo hoteli zatiskati ušesa pred hrupom iz diskoteke v kleti planinske postojanke? Med srečanjem planincev v Kranju so govorili o širših možnostih uporabe tovornih žičnic, ki so namenjene predvsem oskrbovanju planinskih postojank. Čeprav so potihem priznali, da so v izjemnih razmerah dovolili tudi prevoz živih oseb in umrlih ponesrečencev z gora v dolino, bodo te naprave še naprej služile za prevoz tovorov. Le predstavnik PD Ljubljana -matica Marjan Oblak je kar naglas potožil, da njihova že kupljena gondola za Komno še vedno ni montirana zaradi nasprotovanja uprave TNP. "Gre za približno 6 let stare načrte ljubljanskih planincev, ki so si ob prenovi tovorne žičnice na Komno zamislili tudi montažo gondole na isti trasi. Za prevoz ljudi smo izrekli odločen 'NE', saj bi bil tak namen rabe v nasprotju tudi z zakonom o žičnicah. Že takrat smo upoštevali predvsem okoljevarslveni vidik, saj je Komna v osrčju zavarovanega Triglavskega pogorja. Če bi kdo hotel take načrte uresničiti danes, bi bil odgovor enak. Kot podpisniki Alpske konvencije moramo upoštevati tudi dogovor, ki preprečuje širjenje žičnic v gorah. Glede Komne pa samo to! Tamkajšnja postojanka je tudi brez gondolske žičnice bolj podobna dolinskemu hotelu kot planinski koči, saj ima v kleti celo diskoteko," je pojasnil razloge za zavrnitev želja ljubljanskih planincev in nič kaj planinsko obnašanje upravljalcev koče na Komni Janez Bizjak, direktor uprave TNP. Kako izgleda "Disco Komna", na vso srečo še nisem doživel na lastna ušesa. Zadostoval mi je že moteč hrup tovorne žičnice med običajnim Štetjem serpentin na poti proti Komni. Če bi mu hoteli dodati še kakšno brnenje gondole, bi se pridružil tistim, ki še znajo zavpiti "NE"! Pa ne samo zaradi hrupa, ampak zaradi prepričanja, da vsakdo pač ne sodi v gore. Če tja ne more peS, mu tudi i gondolo ni treba! • S. Saje Kaj bi vprašali svojega župana Hotel sem izvedeti, kaj bi Škofjeločani ieleli vprašati lupana, pa se je izkazalo, da vprašanj nimajo. Današnji časi so, lahko bi rekli, precej burni, vsaj kar se reforme lokalne samouprave tiče, ki se je Zgodila z novim letom. Tiidi škofjeloškemu koncu z njo ni bilo prizanese-no. Po novem bodo na tem področju kar štiri nove občine. Tokrat sem se odločil, da Škofjločane povprašam, kaj bi vprašali svojega, lupana oziroma kaj bi mu predlagali. V torek, dan pred kulturnim praznikom sva se s fotografinjo odpravila v škofjo Loko povprašat ljudi po njihovih mnenjih, vprašanjih. Bil je lep sončen dan, pred avtobusno postajo v škofji Loki pa je bilo kar nekaj ljudi. Izpeljava ankete se mi ni zdela pretelka, a temu sploh ni bilo tako. Vprašam prvega mimoidočega, drugega, tretjega, nihče ni imel nobenega vprašanja za svojega lupana. Tudi pretiranih problemov v svoji okolici ljudje niso videli. Bil je lep sončen dan in iz odgovorov mimoidočih bi se kaj lahko dalo sklepati, da sem prišel v idiličen kraj, kjer je pač vse tako, kot mora biti. Nekaj pripomb je sicer bilo na prometno stanje v Škofji Loki, tako da bi Mat jal Godic lupanu predlagal, da zapre cesto skozi Spodnji trg, Poljanci se domov lahko vozijo tudi malo naokrog. Gospo Nado Pobler je zanimalo, kdaj bo vendar v Škofji Loki kakšen semafor več od tistega edinega na kri-iišču pred Trato. Živi pod Plevno, kjer se je skoraj nemogoče vključiti v promet, in je tako včasih bolj smotrno iti naokrog, na ljubljansko cesto ter mimo edinega semaforja nazaj v mesto. To pa sta bila tudi edina konkretna odgovora oziroma vprašanji, ki sem ju dobil. Vsi ostali odgovori so nekje viseli v zraku, najpogostejši pa je bil ne vem. Nisem vprašal malo ljudi, zmotil sem jih precej več, kot jih običajno, ko delam kakšno anketo, a vprašanj namenjenih lupanu ni in ni bilo, prav tako pa mnenj mimoidoči očitno sploh niso imeli. Vsaj meni jih niso zaupali. Tako me niti ni presenetil odgovor neke starejše gospe, ki je dejala, da svojega lupana pravzaprav sploh ne pozna. Precej resnice je v tem odgovoru. Je le res, da imajo danes ljudje precej svojih problemov. Kakšni so, vemo vsi, tako običajni državljani kot tisti izvoljeni. To, da imajo (novo) občino ljudi v splošnem očitno niti ne zanima preveč ali pa jih noče zanimati. Pa ne le v škofji Loki. Občina pač bo ostala, občina le je in še nekaj časa bo. Zaenkrat se za na\ navadne smrtnike še ni nič spremenilo, ko se bo, se bo treba prilagoditi. Odgovori "res ne vem" pa bodo ostajali še naprej. • Uroš Š pehar Z GORENJSKIH OBČIN Strah uspešnih Ta država je, milo rečeno, čudna, je pred dnevi razmišljal eden od Še vedno "veljavnih" predsednikov krajevnih skupnosti Podaljšuje mandat vodstvom oziroma krajevnim skupnostim, hkrati pa razmišlja o novi lokalni samoupravi tako, kot da bi bilo najbolje, če nas že zdavnaj, še bolje pa nikdar, ne bi bilo. Mislim, da se ji bo, državi namreč, povsod tam, kjer bo ukinila krajevne skupnosti, še kolcalo po njih. Krajevne skupnosti so v zakonodaji o lokalni samoupravi že od vsega začetka opredeljene kot ena od možnih oblik nadaljevanja tako imenovanega krajevnega opredeljevanja in dogovarjanja v novih občinah. Za zdaj jih v prenekaterih občinah na Gorenjskem načrtujejo kot statutarna opredelitev tudi v prihodnje. Zanimivo je, da so jih prvi "podprli" v zvezi s pripravo občinskih statutov tisti župani, kjer so občine delovale že zdaj. Manj dorečeni pa so praviloma v novonastalih občinah, ker so še včeraj imeli zgolj krajevne skupnosti. Celo tisti župani, ki so bili še do včeraj sami uspešni predsedniki krajevnih skupnosti, so v tem trenutku pri opredeljevanjih nekako negotovi. Zbori krajanov, razprave na terenu, utemeljitve, zahteve in nenazadnje finančne primerjave naj bi odločile, ali pri sprejemanju občinskih statutov tovrstno krajevno samoupravo zapisati in z njo nadaljevati, ali ne. Ni čudno, da tam, kjer so bili včeraj in so tudi zdaj v novi občini še (vedno) krajevna skupnost, nekako s strahom gledajo na to jutrišnje delovanje. Takšnih, včeraj uspešnih krajevnih skupnosti, ki so v zadnjih letih na podlagi sprejetih srednjeročnih, ponekod celo dolgoročnih programov predvsem z lastno materialno in ustvarjalno pobudo in z delno podporo denarja iz občinskega proračuna ali sklada stavbnih zemljišč, uspele veliko narediti, na Gorenjskem ni malo. Zato je razumljiv v tem trenutku strah, kako bo jutri, in hkrati odločenost, da morajo pravice in položaj, ki so jih kot krajevne skupnosti imeli do zdaj, obdržati in obveljati tudi naprej v novih občinah. Prepričan sem, da bo povsod tam, kjer občinski statuti ne bodo "napisani na kožo" dosedanjih ne toliko vodstvenih kot predvsem krajevnih, od vaških, do sredin, ki so bile povezane v krajevno skupnost, zelo hitro skušali "izgubljene" pravice in možnosti za ustvarjalno delovanje in uresničevanje potreb doseči drugače. Morda odločitev za izločitev iz takšne občine, ki tovrstne podpore ne bo priznala, ne bo najboljša. Bo pa vsekakor resno opozorilo, da preštevanje na ponovnih občinskih volitvah ne bo tako enostavno. Strah uspešnih ima torej v tem trenutku morda res še neupravičeno samo prevelike oči Lahko pa se zgodi, da se čez čas prelevi v pravi preplah, zaradi katerega zna potem občinske mole glava boleti. • A. Žalar Dirigent Jožef Močnik iz Cerkelj Dober dirigent brez zbora malo pomeni Na drevišnjem koncertu Komornega moškega pevskega zbora Davorin Jenko iz Cerkelj in Komornega zbora Peko iz Tržiča, ki ju oba vodi dirigent Jožef Močnik, bodo dolgoletnemu pevovodji podelili Gallusovo listino, priznanje Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Cerklje, 10. februarja - Predlog za visoko priznanje, ki ga ZKOS podeljuje za pomembne uspehe na glasbenem področju, ki presegajo lokalne okvire, je dal zbor Davorin Jenko. Jožef Močnik mu dirigira zadnja štiri leta, vodil pa ga je tudi v obdobju od leta 1973 do 1986. Od 1986. leta vodi tudi Pekov komorni zbor, ki je sicer na glasbenem prizorišču osemnajsto leto. Da z obema rad dela, dokazuje tudi koncert pesmi dr. Franceta Prešerna, ki bo drevi ob 19. uri v Kulturnem domu v Cerkljah. Komorni zbor Davorin Jenko na enem od lanskih nastopov. Jožef Močnik Komaj si je z zboroma oddahnil od serije božičnih koncertov, že so začeli študirati za nov koncert. Koncert Prešernovih pesmi je sicer načrtoval že za pesnikov rojstni dan decembra, vendar so vmes prišli božični koncerti in v čast velikemu Prešernu bodo zapeli ob obletnici njegove smrti. "Prešernove pesmi sem že dlje časa sistematično zbiral in zboroma vsakič namenil katero v njun reperetoar," je pred koncertom ob slovenskem kulturnem prazniku povedal dirigent. "Na današnjem koncertu jih bosta zbora zapela po vrstnem redu, kakor jih je pesnik objavil v Poezijah leta 1847, le Zdravljico v dveh različnih priredbah smo uvrstili na sam začetek in konec koncerta. Zdravljica namreč tedaj ni bila uvrščena v Poezije, zaradi sporne kitice o edinosti, sreči, spravi, so mu jo črtali... Koncert petnajstih Prešernovih pesmi bo glasbeno precej raznolik, saj jih pojemo v različnih priredbah, od najstarejših do sodobnih. Vmes bo povezovalka programa recitirala tudi pesmi Orglar in Pevcu, tako da bo tudi govorjena beseda povezana z glasbeno tematiko." Ob laskavem priznanju za dolgoletno delo in uspehe na glasbenem področju pa dirigent pravi: "Oba zbora imata zasluge za mojo nagrado, prav zato sem tudi želel, da mi je nagrada podeljena na koncertu, kjer sodelujem z obema zboroma. Sicer pa, kaj pomeni še tako dober dirigent brez zbora! Komorni zbor Davorin Jenko je z manjšimi presledki deloval od leta 1959, sam sem z njim dve desetletji. Zdaj ima 16 pevcev. Petkrat sem z njim sodeloval na državnih zborovskih tekmovanjih v Mariboru, kjer smo trikrat osvojili bronasto, leta 1986, ko je doživel svoj umetniški vrh, pa tudi srebrno plaketo. S Pekovim zborom pa smo bili dvakrat na srečanju zborov slovenskih pokrajin in enkrat na tekmo- vanju Naša pesem, kar je za mešani zbor, ki se mora boriti v veliki konkurenci, velik uspeh. S Pekovim zborom smo izdali tudi kaseto z domoljubnimi pesmimi na eni in Prešernovimi na drugi strani. Ena od prednosti delovanja tega zbora je njegov pokrovitelj, ki olajša materialna bremena. Sicer pa je v mešanem zboru, ki je mešan ne le glasovno, temveč tudi starostno, težje usklajevati želje in poglede v programskem smislu. V zboru Davorin Jenko, kjer nekaj pevcev že leta tvori njegovo jedro in z menoj usklajeno vleče naprej, je to drugače." Jožef Močnik pri obeh zborih, čeprav delujeta amatersko, sledi profesionalnemu pristopu, kvaliteti, zahtevnemu programu, ki širokim množicam ni vedno po volji. Toda s tem sta se zbora povzpela na zavidljivo umetniško raven, ki presega lokalne okvire. Jožef Močnik, ki je poklicno glasbeni pedagog in poučuje glasbo na osnovni šoli Šenčur, se tam ukvarja tudi s štirimi otroškimi (in mladinskimi) zbori. Pri njih je v dilemi, ali s strogo selekcijo ustvariti kvaliteten zbor ali pa v številčnih zborih, kjer je manj talenta in sposobnosti, pa več veselja do petja, izbral slednjo pot. • D.Z. Zlebir Bohinjski turizem v minulem letu Vse bližje rekordnemu letu V kampu Danica bodo letos uredili kanalizacijo, na Kajzanci v zgornji bohinjski dolini načrtujejo postavitev manjše žičnice. Ribčev Laz - Okoli 140 lastnikov počitniških sob, apartmajev, penzionov in drugih oddajalcev ležišč, ki poslujejo prek Turističnega društva Bohinj, je lani zabeležilo 39.800 nočitev, kar je približno 2.700 manj kot v rekordnem 1989. letu. Številke so dovolj zgovorne! Leta 1989 so zabeležili 42.508 nočitev, dve leti kasneje samo 19.200,1992. leta okoli 26.000, predlani 29.600, lani pa že 39.800, od tega okoli 26 tisoč nočitev tujih gostov. Iz podatkov je razvidno, da je bilo lani nočitev za dobro tretjino več kot predlani in za 107 odstotkov več kot 1991. leta. Podobno povečanje beležijo tudi v kampu Danica v Bohinjski Bistrici, kjer je bilo 1992. leta 5.900 nočitev, leto kasneje blizu 10.700, lani pa že 13.412, od tega 8.225 nočitev tujih in 5.180 nočitev domačih gostov. Število nočitev tujih gostov se je lani v primerjavi z letom prej povečalo za 79 odstotkov, 1993. leta pa je bilo za 95 odstotkov večje kot 1992. leta. Število oddajalcev sob narašča Turistično društvo Bohinj, ki je nastalo pred leti iz društev Bohinjska Bistrica in Jezero, ima po besedah njegovega predsednika Jožeta Cvetka petsto članov prav v vseh bohinjskih vaseh. Okoli 140 članov oddaja v turističnih sobah, apartmajih in penzionih približno 1.300 ležišč, kar je približno tri četrtine vseh zasebnih ležišč v Bohinju (ostali poslujejo samostojno ali prek Alpinuma in Sloveni-jaturista) in približno polovico več, kot jih ponujajo bohinjski hoteli. Število oddajalcev sob narašča in se bo verjetno letos še nekoliko povečalo, saj je upravni odbor društva sklenil, da bo del sredstev namenil za regresiranje obrestne mere pri posojilih za vlaganja v izboljšanje kakovosti turističnih sob in za izgradnjo novih sob in apartmajev z ležišči prve kategorije. V društvu želijo z ugodnejšimi posojili spodbuditi izboljševanje kakovosti ležišč in gradnjo manjših objektov tudi v vaseh, kjer se Janez Per, župan občine Mengeš Nffl(HJ@wmj® te@s plutij Mengeš, 9. februarja - V začetku tedna je občina Mengeš dobila (in se tudi vselila) v nove prostore na Slovenski cesti 30. Zdaj je v prostorih županova pisarna, sprejemna, tajnik, finančna služba in sejna soba. Ko smo župana Janeza Pera vprašali, kaj bi morda želel povedati v tem trenut-k u svojim občanom, je brez zadrege, čeprav še vedno malo pre-hlajen, vendar dobro razpoložen rekel: "Že od vsega začetka je po novem v občini Mengeš živahno. Zdaj se ukvarjamo z organizacijskimi zadevami, da bo. občinsko delo lahko čimprej čimbolj normalno. Pripravlja se na primer statut občine. Na zadnji oziroma drugi seji občinskega sveta je bilo več točk dnevnega reda umaknjenih in jih bo občinski svet obravnaval na naslednji seji. Hkrati pa se nadaljujejo dela, ki smo jih po programu zastavili že v minulem obdobju. Poleg vsakodnevnih zadev, ko se občani oglašajo v pisarni, je na primer podpisana tudi že pogodba za nadaljevanje sanacije kanalizacije. Vse pa je nared tudi za gradnjo razbremenilnika visokih vod, ki bo na območju stare čistilne naprave." Na vprašanje, kako zmore nedvomno iz dneva v dan živahno dogajanje, pa naj gre za občinske zadeve, za posamezne probleme na komunalnem področju in ne- nazadnje tudi zasebno, pa pojasnjuje, da ima vsakodnevni urnik kar precej natrpan. "Sicer pa ie včasih ni bil nič drugačen. Če hočeš, imaš veflno dovolj dela. V Mengšu pa ga ni nikdar v zadnjih letih, ko smo jih obravnavali in reševali v okviru krajevne skup' nosti, ni manjkalo. Zdaj jih bomo nadaljevali; vsa tista dela, ki so bila že začeta in seveda tudi številne nove za' deve, ki bodo sodile v okvit občinskih nalog-Sicer pa je po moje županov urnik vsak dan zelo pester. V Mengšu smo imeli pred dnevi tudi zelo uspešno m odmevno prireditev pod Mengeško marelo. To j* bila zame pravzaprav sproS' titev, saj sem "bil z njo" kot član godbe. Lepo proslavo pa smo imeli v torek zvečer v Kulturnem domu ob slovenS' kem kulturnem prazniku, ko sta v programu nastopili1 Simfonični orkester Dom Žale-Kamnik z recitatorji KUD Franca Jelovšk? Mengeš, slovesni govornik pa je bil Ivan Sivec." Odgovor na vprašanje, M bi ta trenutek povedal svojih občanom, pa je sklenit "Pričakujem in vesel born* da občani, ki imajo takšni ali drugačne želje, mnenja, pripombe, nasvete, ideje, predloge ali pa tudi težave, pridejo na občino. Za src čanja z njimi sem si za zdaj še posebej "rezerviral" JK do popoldne ob 15. do m ure." • A. Žalar —M Tri Zbor tržiških gorskih reševalcev Tržič, 10. februarja - Postaja Gorske reševalne službe vabi svoje članstvo na letno konferenco, ki bo danes februarja 1995, ob 18. uri v gostilni "Pri Jaku" v Križah. reševalci bodo spregovorili o opravljenih nalogah v minulem' in si zastavili delovni načrt za naprej. Posebna zanimivo«1 udeležence bo ogled diapozitivov z alpinistično smučaj odprave na Aconcaguo ob koncu lanskega leta. Predavaj, njihov član Joško Meglic iz Loma, ki se je sam povzpel na na] | ameriški vrh. • S. Saje doslej niso veliko ukvarjali s turizmom. Posojila z ugodnejšo obrestno mero Razpis je bil že objavljen, pri izoiri pa bodo dali prednost tistim prosilcem, ki bodo pripravljeni več prispevati sami in bodo že do letošnje poletne sezone zago- Smučišče na Kajzanci? Turistično društvo Bohinj je v svojem "proračunu" za letos del sredstev ie izločilo za ureditev smučišča in za postavitev manjše sedežnice na Kajzanci južno od Srednje vasi. Kdaj bodo začeli z urejanjem, letos ali v prihodnjih letih, je predvsem odvisno od tega, kdaj jim bo uspelo pridobiti soglasja in kdaj bo občinski svet sprejel ureditveni načrt za to območje. Smučišče, ki bi ga uporabljali predvsem turisti, nastanjeni v zgornji bohinjski dolini, bi bilo zunaj Triglavskega narodnega parka in bo za "obratovanje" na zasebnih kmetijskih zemljiščih potrebovalo tudi dovoljenje ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Lani četrtina več nočitev V Bohinju so lani zabeležiti okoli 216 tisoč nočitev, od tega 110 tisoč nočitev tujih gostov. Vseh nočitev je bih za četrtino več kot v letu prej, nočitev tujih gostov za 78 odstotkov več. Samo v hotelih Alpinuma in Kompasa, ki razpolagata z 860posteljami, je bilo lani 88.300 nočitev, od tega 45 tisoč nočitev domaČih gostov. Skupno število nočitev so povečali za 44 odstotkov, nočitve tujih gostov pa za 78 odstotkov. tovili čimveč ležišč prve kval* tete. Društvo bo za regrej siranje obrestne mere P< skupnem znesku posojila 1~| milijona tolarjev, ki ga v zagotovila Gorenjska banK'i prispevalo tri milijone tol^l jev. Regresirana obrest" mera bo R+8, najvišji z"e£ Id ga bo posameznik la?* j dobil, pa 1,5 milijona tolarj6 Odplake iz kampa v čistilno napravo J V društvu, ki je lani PrafJ valo 40-letnico, imajo tudi letos in za prihodnja l!L veliko načrtov. V kampu V; niča bodo letos ugodili zahte. vodnogospodarskega in^L torja in bodo uredili kana ry> cijo in odplake speljal' ( bližnjo čistilno napravo. * je v Bohinju muhasto .vre.gfo ki je pokvarilo že marsikat . prireditev Pod Skalco, prireditveni prostor oprern''^ premično streho. V Stari ^ zini, Srednji vasi, BohiflU Bistrici in v Bitnjah b% namestili informativne tične table. Del denarja P V namenili tudi za obn vj strehe na cerkvi sv. JaneHV Ribčevem Lazu in za ufjjj cerkve sv. Duha ob cesti p Voglu. o 'r j, > o V n d it f it o v f ■o d t" i'1 k ?/ /: % \i % t> f | li st; ilire; k* k* t Jtf! ljubeznijo SUDKO IZ SRCfl SLAŠČIČARNA - KAVARNA METULJČEK JESENICE TEL: 064/860-020 »MERKUR Od 9. do 14. februarja 10 % CENEJE GLOBUS Kranj, 1. nadstropje Izbor daril z izjemnim, večnim čarom: * zlat in srebrn nakit: Zlatarna Trbovlje, Platana, * ročne ure priznanih blagovnih znamk: Junghans, Citizen, Casio, Bulova. ko darilo oši* esede.., TC DOM Naklo Vedno prikupna in cenjena pozornost: * cvetoče in zelene lončnice, * okrasni keramični lonci. Z Merkurjevo kartico zaupanja darujete še ceneje! p°pust velja pri takojšnjem plačilu in pri potrošniškem posojilu! Bi te polubu, a si ne upam, bi na klopci sedela s tabo, a ne vem Sveti Valentin prinese ključ od korenin, pravi star pregovor. Ste že opazili, da se 14. februarja koreninicam totalno strga, pobezljajo, ponorijo, pomladnemu soncu nasprot' hitijo. Pa naše srčne koreninice? Ogrejejo se, napolnejo se s pomladjo, po ljubezni kričijo. Valentinovo je dan rdečic. Saj, ko pa nam je en malček nerodno. A punci kar rečeš: "Špela, jaz bi te pa polubu?" A fantu kar rečeš: "Mitja, a greš z mano na klopco sedet?" Ma, dej nehi no, kaj pa če ne bo hotela, kaj pa če ne bo hotel? Poskusimo najprej z darilcem, kot skrivni oboževale^ oboževalka... to vedno vžge, še posebno na Valentinovo. Rožico, zlatnino, bon-bonček, balonček, kremšnito, vizitko, sličico, majhno piči-co... pošljemo po pošti, po pr'jatlu, pr'jatlci, z malo poguma pa kar izvoljenki, izvoljencu na dlan. Pol je storjenega, preostane ti le še, da jo palub % da skupaj z njim sedeš na klopco in od sebe oddajaš vroče srčne koreninice, srčke, upodobil osnovnošolec Jure kot jih oddajata dva mucka, ki Kos z Jesenic, jih je za poštno znamko Zlatarna Tatjana Rangus Žerovc Prešernova 13, Kranj, tel.:222-337, S tem oglasom dobite pri nakupu za vsakih 10.000 SIT popust 1.000 SIT KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1994. V Stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja slike in plastike akad. slikar Peter Abram. V galeriji Mestne hiše razstavlja slike, akvarele in objekte akad. slikar Klavdij Tutta. V Mali galeriji Likovnega društva Kranj razstavlja slikar in grafik Silvester Plotajs-Sicoe. V galeriji Šenk v Britofu razstavlja akad. slikarka Klementina Golija. V galeriji Bevisa je na ogled razstava olj in akvarelov Franceta lane. V prostorih Elektro Gorenjske, Mirka Vadnova 3, razstavlja fotografije na temo Ujeta lepota dr. Tomaž Kunst. JESENICE - V galeriji Kosove graščine so na ogled risbe akademskega slikarja Vladimirja Lakoviča na temo Iskanje Prešerna. VRBA - Prešernova rojstna hiša je s februarjem znova >dprta vsak dan, razen ponedeljka, med 9. in 16. uro, ob .obotah in nedeljah med 10. do 16. ure. DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je s februarjem spet odprta vsak dan, razen ponedeljka, med 9.30 in 13. uro, ob nedeljah med 11.30 in 16. uro. KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo od 10. do 16. ure. BREZJE - V gostišču - galeriji Zvon razstavlja fotografije na temo Beneške maske dr. Tomaž Kunst. RADOVLJICA - V galeriji Sivčeve hiše je na ogled tematska razstava "Rodbina Vurnik iz Radovljice". V galeriji Avla Občine Radovljica je predstavljena celostna podoba radovljiških obletnic oblikovalke Petre Černe, v galerijskem hodniku pa so razstavljeni plakati z detajli iz arhitekturne zapuščine Ivana Vurnika. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja fotografije Vinko Skale. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled le ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, med tednom pa med 9. in 13. uro. V okroglem stolpu - pedagoški delavnici je na ogled razstava Partizansko šolstvo na Gorenjskem. V mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja Peter Pokorn ml. umetniške fotografije na temo Beneške maske. V Mali galeriji Žigonove hiše razstavljajo likovna dela na temo Pomlad učenci OŠ Jela Janežiča iz Škofje Loke. V hotelu Transturist je na ogled prodajna razstava slik akad. slikarke Brigite Požegar-Mulej. V gostilni Lontrg razstavljata slike Edi Sever, fotografije pa Janez Pipan. SPET FILMSKO GLEDALIŠČE Kranj - Sredi februarja se v kinu Center in v kinu Storžič in tudi v drugih gorenjskih kinematografih začenja nov ciklus devetih izbranih filmov Umskega gledališča. Pravila, po katerih se v program Filmskega gledališča uvrščajo filmi, so že znana - najboljše je komaj dovolj dobro. Tudi nov izbor, ki se v kinu Center začenja 16. februarja, in v petek, 17. februarja, v prenovljenem kinu Storžič pa v soboto, 18. februarja, obeta ljubiteljem filma kar dosti veselja. Ameriška ljubezenska drama Ethan Frome je posnet tako kot Čas nedolžnosti po romanu ameriške pisateljice Edith VVharton. Nekaj za vse, ki jim gre v slast zgodba prepovedane ljubezni. Za ameriški film Rojena morilca v režiji slavnega Oliverja Stona pravijo, daje eden najbolj šokantnih in spornih filmov zadnjih let. Skratka - ni za rahle živce. Robert Redford se je znova poskusil tudi kot režiser, tokrat v filmu Kviz. Film se menda čisto pri vrhu drenja za letošnja najvišja filmska priznanja. Najbolj gledani danski film vseh časov je srhljivka Nočni čuvaj, posnel pa ga je danski Hitchkock Olc Bornedal. Po novozelandski drami Nekoč so bili bojevniki se bo izbor filmov prevesil v drugo polovico. Začenjajo jih Kratke zgodbe enega najuglednejših ameriških režiserjev Roberta Altmana. Že to je razlog, da si velja to ameriško satiro ogledati. Pod kriminalko Carlito polno romantike so se podpisali režiser Brian de Palma in igralca, kot sta Al Pacino in Sean Penn. Kubansko mehiško, španska komična drama Jagode in čokolada že nekaj časa vzbuja pozornost, kjerkoli se film vrti. Za zaključek pa je napovedana ameriška drama Jesenska pripoved režiserja Edvvarda Zvvicka in z imenitno igralsko zasedbo: Brad Pitt, Antonv Hopkins, Aidan Ouin, filmu se menda tudi obetajo nagrade. • L. M. Pojutrišnjem cel dan v Športni dvorani na Planini Državno plesno prvenstvo Plesni klub URŠKA Kranj pojutrišnjem, v nedeljo, 12. februarja, organizira državno kvalifikacijsko plesno prvenstvo v standardnih in latinskoameriških plesih. Tekmovanje, na katerem bo plesalo več kot 250 plesnih parov iz vse države, bo v športni dvorani na Planini v Kranju potekalo cel dan - od 10. do 21. ure. Tekmujejo plesni pari od najmlajših (pionirske), mladinskih in članskih kategorij. Med posameznimi tekmovanji Plesni klub URŠKA Kranj pripravlja zabavni program in srečelov. Vstopnice so v predprodaji poslovalnicah Alpetoura Potovalna agencija Kranj in v malooglasni službi Gorenjskega glasa; pojutrišnjem pa na blagajni Športne dvorane Planina. Vstopnica velja za cel dan tekmovanja! Pojutrišnjem si v Kranju, v športni dvorani na Planini, oglejte najboljše slovenske plesne parel piesm kiui p.p. 50, 64000 KRANJ b u^ška Lo tel./fax. 064/331-808 Muzej Jesenice SLIKAR POKLONIL PREŠERNOVE PORTRETE Jesenice - V spominske hiše, tudi v Prešernovo rojstno hišo, ki niso samo kraj, kjer sc ob priložnostih, kot je slovenski kulturni praznik, tre obiskovalcev, med letom pa predvsem seveda šolske mladine, postopama tudi pri na* prihajajo novi, svezi načini soočanja s kulturno preteklostjo. Vidcokascta s starimi filmi, ki bo vse leto na ogled > Vrbi, predvidena multivizijska predstavitev Čopovega dela v Čopovi hiši je le nekaj teh novosti. O tem in drugi!1 novostih Muzeja Jesenice je marsikaj zanimivega v pogovoru povedala v.d. ravnateljica prof. Nataša Kokošinek V Kosovi graščini so sinoči tako kot že nekaj let v navadi odprli razstavo, ki se tematsko navezuje na praznovanje slovenskega kulturnega praznika. Akademski slikar Vladimir Lakovič iz Ljubljane je predstavil risbe na temo Iskanje Prešerna. Razstavo sestavljajo Prešernovi portreti, ki so nastali od leta 1990 do leta 1993, leto kasneje v februarju pa so bili predstavljeni v radovljiški Šivčevi hiši, na temo Soneti nesreče, ki so nastali za zbirko Poezij dr. Franceta Prešerna pri Prešernovi družbi (knjiga še ni izšla). Na otvoritvi razstave je v.d ravnateljica Muzeja Jesenice Nataša Kokošinek povedala, da je umetnik zbirko 49 risb, skic in portretov Franceta Prešerna poklonil Muzeju Jesenice, ki upravlja s Prešernovo rojstno hišo. Umetniku se je med drugim za velikodušno donacijo v imenu mesta zahvalil tudi jeseniški župan dr. Božidar Brudar in mu v zahvalo izročil srebrnik občine Jesenice. graščine," je povedala prof. Nataša Kokošinek, v.d. ravnateljice Muzeja Jesenice. O tem, da bi tudi Prešernova rojstna hiša v naslednjih letih s preureditvijo podstrešja dobi-la galerijske prostore, se sicer že nekaj časa govori, vendar pa je do uresničitve še veliko preprek, predvsem finančnih. Vsekakor pa bi za pesnikovo rojstno hišo - lani jo je obiskalo okoli 20.000 ljudi* galerija pomenila še dodatno privlačnost, še posebej, če bi v njej občasno predstavili izbor iz umetniških upodobitev pesni-ka, ki nastajajo tudi danes. Preureditev, o kateri se skupaj z Gorenjskim muzejem razmišlja že vrsto let, bi bila seveda zahteven finančen zalogaj, podoben tistemu, s katerim so leta 1939 pesnikovo rojstno hišo obnovili in odprli za javnost. Sicer pa se ena od Vladimir Lakovič: France Prešeren, kreda, jeno in zdaj odprto Čopovo hišo - predstavili v novem vodniku - po poti kulturne dediščine. Obstaja seveda brošura, ki jo je je pred časom izdalo šolsko k ljen kot bibliotekar, literarfl' ^ kritik, estet, skratka kot vses-**** transko osebnost. Skupaj *. osnovno šolo Zabreznica, Kj^H upravlja s Čopovo hišo, pa bi upn se radi dogovorili za skupn0* ponudbo poti kulturne dediŠ' "a rj čine, ki obsega FinžgarjevOi 8 o| Jalnovo, Prešernovo in Čop0'8°do vohišo. J^vit "Seveda pa," je poudaril* 'Vov prof. Kokošinekova, "gre Šele e ne | za ideje, vendar lahko kmal1}s* st uresničljive. Zanimiva zarnis«) p je tudi priučitev vodnika, ki b' j 02 najavljene skupine vodil po tel1 P n8 spominskih hišah." \^ V Muzeju Jesenice si timl Se prizadevajo, da bi ob sodelO''^\% vanju in soglasjih Zavoda ^Meng varstvo naravne in kultur*^ n< dediščine Kranj, ČebelarskfpoiT)t ga društva Brezni ca, čt&ftmpt larskega društva Slovenij^M , Čebelarskega muzeja /ifl*"[kon ustreznejši prostor za JanŠt* la ne čebelnjak na Breznici. '°sti __u | Zidan ui Nova zloženka z naslovom Prešernova hiša v Kranju, ,z.*$\ nakladi 5000 izvodov, pa predstavlja Prešernov spominski rn j, v prvem nadstropju, v katerem je bilo od leta 1846 Pa V' februarja 1849 tudi domovanje in advokatska pisarna ^rfiJ Prešerna. Zloženka, ki z barvnimi fotografijami Draga kega in Janeza Pukšiča, spremnim besedilom kustosinje p f Jenčič, predstavlja ne le spominsko hišo z razstavno ga'e'Jv<# sobo Simona Jenka, pač pa je z označbami Prešerno ^ spomenika in Prešernovega gaja tudi vodnik po Kranju Za objavo pripravila novinar Andrej Žalar in komercialista Janez Žaler in Pegi Berce GOSPODARSTVO OBČINE MENGEŠ Nadaljevanje tradicije z okolju prijazno industrijo in turizmom £e zdaj je v občini Mengeš toliko delovnih mest, da ni razlogov za zaskrbljenost, kako bo *^ela. Najbrž pa bo tudi država morala še malo primakniti. mi kjPengeš, februarja - Že včeraj, ko je bila še krajevna bij*upnost z okrog 6.500 prebivalci v naseljih Dobeno, Loka, n°l,Jngeš in Topole, sta delo in življenje v njej potekala bolj la* ravn'" občine. Sicer pa sta gospodarnost in poslovnost v0' °brnočju sedanje občine Mengeš poznana že iz '° (i? .me' Že v minulem stoletju je bilo na tem območju v,lo rokodelstvo. V Mengšu je bila prva in najstarejša le eV°Varna na Kranjskem. Letos bi beležila že 175-letnico, če al« se™6 pobral stečaj. Takrat je Union pokupil in uničil se' °"'e* \ kZn£ je bila včfih v 0kolJ" prijazno teli ^ngšu Staretova opekarna. j ■ • u Je bilo doma pečarstvo, gospodarjenje J g&nikarstvo. Mengeški mi- Če za Dunaj velja, da ^j^1 So s.e kosali s poznanimi moraš pustiti trebuh zunaj, '0.fove?vida- Cenjeni so bili ne vem, kdaj si je Mengeš Men « sed,arJi. kolarji. "pridobil" ime, da se je treba /»rta n lani so se vcdno radi podati vanj "glasilke našte- Motri '.nažin primerjali in Jat". Vsekakor je res, da je i jevah skrv/i nhrt tudi v ulacha tu Hotna in eno od X3 £d>ot"v v -------.....- ,bili ,j . zadnjih štirih, petih letih Vide Marcijan. Med po te%Je krajevna skupnost z membnimi in doma in v i° Pri? l\om na Vseb področjih izvoznem področju poznani-a'Vd ^ala delovati in gos- mi pa so tudi Trak, Lek. c\$latantl čimbolj neodvisno. Seme sadike je "tovarna" o^h \? ne preseneča, da imajo okrasnih in sadik za pogoz-j bi J/e n8šu že nekaj časa svoj dovanje (smreka, borovec). vflO lv> Zastavo, maskoto, slogan, Med večjimi je tudi enota >ti'\e- ^asopis- Za promocijo Mehanizacija in IBK SCT lirJen? OD?me so poskrbeli z betonski izdelki. Sbfnl mfrastru^ture »n za Obrtno združenje za stekaj Z n.e^ater'mi drugimi vilne obratovalnice ima se-^oreV"lmi skuPnostmi na dež v Domžalah, deluje pa v ceste • m' ko so ureJan Mengšu zadruga Zora. Po ' |afVn° razsvetUavo» so zaslugi obrtnikov in trgovine lavtoh en8šn poleg cest, povezanih v njej, so poznani fenia „ P°staJališč, ohran- Ravbarjev zadnjih letih iztr- in kulturne gali propadu, pializ^ 11 Pr°grarna ka- Mengeš ima danes številne '7 avtoh . n8šu poleg cest, povezanih v njej, so poznani iPania USn,n Postajališč, ohran- Ravbarjev zaH""h l*»»h i*tr. ||dedix»naravne in kulturne gali propadu. Miza "C l0tili Pr°grarna ka- Mengeš ima , ugotavre" Na tem Področiu' obrtne in podjetniške obra Pla • žuPan Janez Per, tovalnice. Urejeni sta pre- L -)n obveznosti ne bo skrba in gostinska ponudba njKal°- (Preskrba Napredek, Kovi- Mizarstvo ipavec PAVEC ANTON 61234 MENGEŠ, Gorenjska c. 10 W/FAX: 061/737-093 WAVTO: 0609-610-271 Izdelujemo vezane furnirane plošče po naročilu od 1,5 mm do 80 mm ter brusimo in lakiramo stenske In stropne obloge. TRGOVINA " vam po konkurenčnih cenah nudi u love rje, trenirke, tunike, pajkice, pulije, hlače itd. On n~ DELOVNI ČAS: ^u PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 19. URE SOBOTA OD 8. DO 14. URE ■22£^EUSKA 8, MENGEŠ, TEL: (061)737-904 Do nekako 1960. leta je bila v Mengšu tudi Obrtna šola. Zdaj načrtujejo obrtno cono. Ob spremembi dolgoročnega plana Razvojni zavod Domžale načrtuje v prvi fazi v jami SCT prostor za podjetnike, ki doma nimajo prostora in možnosti za dejavnost, v treh halah. Z okolju prijazno industrijo in podjetništvom naj bi občina živela tudi naprej. Projekt CRPOV vključje zdaj Dobeno, ki je tudi sicer že poznan v ljubljanski kotlini (žal pa precej manj Gorenjcem v zgornjem delu) kot prijazen izletniški kraj. Poleg sprehodov, domače postrežbe so tudi najlepši predeli nove občine. Hrane dovolj Župan Janez Per ugotavlja, da je kmetijstvo v občini še vedno tako dejavno, da se jim ni ravno bati za preživetje. Res pa je, da je preteklost kmetijstvo zavrla. Tisti, ki še imajo kmetije, se bodo najbrž z njimi ukvarjali naprej. Da pa bi kdo nanovo začel, od tistih, ki je zemljo popolnoma izgubil, je malo verjeti. Skratka, s sedanjim kmetijstvom Mengeš v Evropi nima kaj prida početi, doma pa ima toliko, da lahko kakšen tržen višek tudi ponudi. Občina Mengeš tako v tem trenutku sodi med dokaj trdne in z velikimi možnostmi nadaljnjega razvoja v okolju prijazni industriji, podjetništvu, obrtništvu, tudi kmetijstvu in še posebej turizmu. Gospodarni, kot so prebivalci v tej občini, pa bodo morali marsikaj postoriti tudi na področju druž-bene in komunalne infrastrukture. K i* M J tel H M M i A, K w Novakova 14,61234 MENGEŠ Tel/Fax: 061/737-451 si* d.o.o. SLIfiOPUSKARSTVO Sandi JAKLIČ s.p. Hribarjeva 9, 61234 Mengeš Telefon:(061)737-257 Zaluzij ee F? I— EE "TE ALOJZ KOSEC s.p. PREŠERNOVA 8 61234 MENGEŠ Tel.: 061/737-284 PEČARSTVO K0ŠAK MENGEŠ Izdelujemo lončene PEĆNICE za sobne in krušne peci. Pokličite na telefon 061/739-402 BISTRO LOVEC MENGEŠ Tel: 061/737-480 Slovenska 28 61234 Mengeš tel: (061) 737-857 DELOVNI ČAS: od 8. do 20. ure, sobota od 8. do 13. ure • Šolski in pisarniški program • darila (za Valentinovo^.) • igrač« pustne maske, kostumi,*. IZDELOVANJE STROJEV IN NAPRAV, TER EXPRES IZDELAVA VSEH VRST KLJUČEV SVEČARSTVO LEVEČ MAJDA Trdinov trg 4, Mengeš Vam nudi pestro izbiro sveč, aranžiranje, razne vrste slik in akvarelov, ročno poslikane steklenice itd. \7ornobt mongoS JELOVŠKOVA 24a, 61234 MENGEŠ, tel.lfax: 0611 737-324 Delovni čas NON STOP 24 ur RENAULT AVTO CAR s.p. - avtomehanična popravila - avtokleparska popravila - avtoelektričarska popravila - avtoličarska popravila - prodaja avtomobilov Steletova 1, 61243 Mengeš (061) 737 - 279, fax: (061) 737 - 431 SALON ^(061)737-414 MI AMIGO Podjetje za kulturo, izobraževanje in rekreacijo 61234 MENGEŠ; Slovenska 28, TELEFON/FAX: 061 / 73 73 17 uradne ure od 8. do 16. ure Tečaji jezikov in plesa za otroke in odrasle, drugi tečaji za zaključene skupine 4**0 MIRKI gorenjska SLOVENSKA 24, tel/fax : 061 737 617 61234 MENGEŠ DELOVNI ČAS: od ponedeljka do petka od 7.30 do 18.30 ure, sobota od 7.30 do 12. ure ČIŠČENJE Milan Merše 64202 Naklo, Strahinj 69, tel.:064147-320 alfama commerce a .0.0 Kroni C. 1. MAJA 5, Kranj, smer iz centra Kranja proti osnovni šoli Stane Žagar POMIVALNI STROJI 10-ODSTOTNI GOTOVINSKI POPUST V FEBRUARJU GOTOVINA SIT 6 čekov SIT 82.791 91.990 76.491 84.990 mod C 7800 z blokado proti izlivu vode in samo 37 dB/A glasnosti model C 7400 brez blokade proti izlivu vode in po Funkciji enak mod. 7800 Trgovina je odprta NON-STOP od 9. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure TELEFON 331-552 DOMOTEHNIKA EP ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ objavlja prosta delovna mesta MONTERJA OGREVALNIH NAPRAV, MONTERJA VODOVODNIH INŠTALACIJ, PRODAJALCEV ELEKTROTEHNIŠKEGA MATERIALA Pogoji: - IV. st. strokovne izobrazbe ustrezne smeri, - delovne izkušnje so zaželene Kandidati naj pisne prijave s priloženimi dokazili o strokovni usposobljenosti pošljejo na naslov: Elektrotehniško podjetje Kranj, Mirka Vadnova 11 v 8 dneh od dneva objave oglasa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh od zaključenega roka za prijavo. te TEČAJI NEMŠKEGA JEZIKA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ Center za izobraževanje in svetovanje vas vabi k vpisu v: * nadaljevalni in izpopolnjevalni tečaj nemškega jezika; * priprava na maturo iz nemškega jezika; * priprava na mednarodni izpit II. stopnje za nemški jezik Začetek tečajev 21. februarja 1995. Dodatne infarmacije dobite na telefonski številki: 064/221-887. Izpla Ni VGo rrvrr. 064/22-11-33 1 I BRDO PRI KRANJU F1TNES AEROBIKA Hvunani AVTOMOBIL/ POOBLAŠČENA PRODAJALCA AVTOSALON JAVORNIK F1NZGARJEVA 5, JESENICE TEL.: 064/83 - 902 GCfeHt ŽE ZA 17.500 DEM SONATA ZA 29.790 DEM SERVIS - PRODAJA LUSINA GOSTEČE 8, SKOFJA LOKA TEL.:064/632 - 286 KOMBI Qwee ZA 25.600 DT£M PONUDBA MESECA OB 5. OBLETNICI VOZIL HYUNDAI NA NAŠIH CESTAH VAM NUDIMO VOZILO LANTRA PO ZNIŽANIH CENAH že za 23.990 DEM UGODNI NAKUPNI POGOJI KREDIT LE AS ING STARO ZA NOVO PRI NAKUPU NOVEGA VOZILA VAM PODARIMO OSNOVNO DODATNO OPREMO IN BREZPLAČNE SERVISNE STORITVE DO 10 000 KM UDOBNO, VARČNO IN VARNO VOZILO ZA VAS IN VAŠO DRUŽINO '»stnil km p aktua Slatk d"Dl Sgii «anih Janke Kovai Hkri »le ž "V sPrei fakor bilo K£ devi2 gre 2 naša kakri dogo Jemlj Mi smo k v 15 it yerzi °dst, »zda, odstc danji deloi iernc Štiri "lilij Pa 1 lolu [inar banl Hilij vi i 116 317 411 6&M <€.*.+. m:064/7744V ; . „. M Fax: 064/741 Avtoservis Bled Ribenska 6,64260 Bled Cenjene stranke obveščamo, da imamo uradni servis in prodajo traktorjev V mesecu februarju vam nudimo 3% akcijski POPUST za naslednje modele traktorjev: ■ 'ZotOT- 3320 5340 PVH (prednja hidravlika) ■ 2c/3wr-6320 Vsi kupci, ki bodo kupili traktor v času od 01. 02 1995 do vključno 30.06.1995, bodo tudi deležni nagradnega žrebanja. NAGRADA ■ TRAKTOR LETA 2fe&7-4340 Posebna ugodnost: traktor 'Zetor- model 6911 samo 15.945 DEM. Samo cl&lfCd.&.O'. ^led ima v Sloveniji ekskluzivno prodajno in servisno pravico za REFORM ! Prodajni program: - kosilnice - gorska kmetijska mehanizacija MULI, METRAC - priključki - komunalni program PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA nima cene. ZDRAVJE je BOGASTVO vsakomur, ki ravna odgovorno. ZDJIAVLJENJE STROŠKI so lahko zelo visoki. in Zato se odločimo KAKOVOST brezskrbno, zdravo ^g^ffjj JEM JE Zavarujemo bogastvo zdravja. ZAVOD ZA ZDRAVSTVKNO ZAVAROVANJI'! SIOMMJK Ureien 111 ra/vcian sistem prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj Zavoda /,i /Jr.ivsivfii." zavarovanje SlovcmK zagotavlja pokrivanic stroškov zdravstvenih in drujiih storitev /a sprcteinliivo prcmiio. Hli/u milijon dvesto W$ zavarovancev |c /avodu ž.c doslet zaupalo in m zavarovalo doplatila /,i zdravstvene storitve Seda) Zavod ponuja" se nova zavarovanja, ki bodo tudi potrdila zaupanie zavarovancev Obiščite nas v nathhzii enoti Zavoda Kadi vam bomo pojusmli novosti. Mik vdv °dst l0 Si ^or Men "1 vaš« , "I Mer rner obr, Jan bi Jan °an prai pra< Ja e in , *lič drž Soj, Pre Čo< bo žae op, 2ak vlo It nih stv Pr; nic ko Usr ta{ mi ne( ma dr, s si 1 Pri »o; *a GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Vplačane devize so zadnji veliki problem Gorenjske banke Nevihta pri nakupu lastnih delnic je mimo ^ Gorenjski banki spoštujejo bančni dogovor, februarja so obresti za posojila trikrat bolj znižali kot za depozite Kranj, 7. februarja - Zakon o izplačanih devizah, nakup "stilih delnic, bančni dogovor o pasivnih obrestnih merah in s 'm povezano zmanjšanje aktivnih obrestnih mer je nekaj i?yuahiih vprašanj pogovora z direktorjem Gorenjske banke laikom Kavčičem. 'Državni zbor je naposled drugič prebral zakon o izplačanih devizah, za Gorenjsko ^»nko je posebej pomembno, ?* je bilo odpravljeno razlivanje bank, saj je bilo Predvideno, da naj bi bile Pišane banke, ki so do-železarske obveznice?" "V drugem branju je zakon Prejet, črtanje tega dela *akona pa je korektno, saj bi Dllo vse drugo strokovno °Polnoma nesprejemljivo. >rŽava je dolžnik, mi smo ize dejansko izplačali, ne 6'e za namišljen denar, to je Jaša legitimna terjatev in kakršnokoli povezovanje z ?°godki v železarnah ni sprejemljivo. Minila so štiri leta, odkar ?.mo ljudem te devize izplača-h v tem času so bile ooresti *5 in več odstotne, sedanja ^ija zakona predvideva 3-jdstotne. Obveznice bodo izdane za dvajset let s 3-JJustotno obresto mero, dosege so bile z 8-odstotno in j eloma s 6-odstotno. Ocenju-£.mo, da bomo za pretekla Jun leta izgubili približno 10 j^'lijonov mark, odpovedati Pa - Rajnim razlikam po protonu, ki ga je podpisal tedanji Jnančni minister, kar za našo °anko pomeni približno 6 milijonov mark. V primerja-Vl. s terjatvijo, ki znaša 76 milijonov mark, je to zelo Veliko. Poleg tega nam bodo v dvajseti letih priznali le 90 °dstotkov revalorizacije. Vse l° so odpustki, ki jih banke J]°ramo sprejeti, da bo pro-Dlem končno rešen." "Kot zadnji veliki problem Vj»se banke?" , "Res je, tako velikih pro-°Jemov nimamo več. Po-Jmbno je tudi to, da pri ^brestih za pretekla štiri leta l1 bilo sprejeto razlikovanje ,ank glede na ustreznost JaP|talskega koeficienta, saj L1 Jih tako dobila le ena Kanka. Kakršnakoli delitev .se bomo morali tudi Vendar pa ima nakup naših delnic trenutno takšen epilog, da smo podpisali pogodbo z Novo Ljubljansko banko, plačali nakup in od 1. decembra lani NLB ni več delničar Gorenjske banke. Januarja smo pridobili dokument Banke Slovenije, v katerem je zapisana ugotovitev, da je bil nakup lastnih delnic skladen s statutom naše banke. Šlo je namreč za tezo, da postopka nismo pravilno vodili, mislim, da je avtoriteta Banke Slovenije zadostna, in da lahko tako, kot smo doslej, še naprej trdimo, da je bil pravilen. Kolikor sem seznanjen, je o tem razpravljal tudi svet agencije za sanacijo bank in prav tako ugotovil, da so bih postopki korektni. Z letnim poročilom bomo o teh dogodkih seznanili zbor banke, kot vsak razumen gospodar pa bomo zdaj na posloven način, brez napetosti, te delnice prodajali. Zanje obstaja interes v precej širokem krogu delničarjev, vendar bomo ravnali premišljeno in brez nervoze, saj je lastništvo banke resna stvar." "Kdo so zdaj največji delničarji vaše banke?" "Več kot 260 jih je, med največje pa sodijo Sava, Planika, Peko, Elan, IskraTcl, Alpina itd. Pretežno so to gorenjska podjetja, malo jih je od drugod." "Gorenjska banka je torej zares gorenjska?" "Temu bi se lahko reklo tudi tako. Mislim, da bo tako tudi ostalo, saj vsi večji delničarji želijo svoje deleže zadržati, nekateri celo pomembno izboljšati, v okviru dovoljene zakonske meje seveda." "Zakon o lastninjenju bank še ni bil sprejet, v vaši banki za lastninjenje še kaj ostane?" "Ne. Zakon o lastninjenju bank se bo nanašal na banke v sanaciji, ki so v državni lasti. Naša banka je v lasti delničarjev, ko bodo olastninjeni, bo stvar končana. Seveda pa bo proces spreminjanja lastnikov tekel naprej, saj je večen, ker se bodo delnice prodajale." "Banke so sklenile dogovor o znižanju pasivnih obrestnih mer, uveljavili naj bi ga s 1. februarjem, vendar ga urad za zaščito konkurence še ni potrdil?" "Mi smo ga sprejeli in ga spoštujemo, napravili smo že dva koraka, tretjega pripravljamo. Prvi je ta, da smo pomembno znižali obrestne mere za potrošniška posojila, če je bilo doslej pri gorenjskem trgovskem podjetju moč pri nakupu avtomobila dobiti posojilo po 14-odstotni obrestni meri za štiri leta, ga je zdaj v določenih primerih moč dobiti celo po 8-odstotni obrestni meri." "So to izjeme?" "Če kupec avtomobila po-„ . slovno sodeluje z našo banko ?a Posten ,a' ki Pravil°" in denimo dobiva plačo na hranilno knjižico in če vplača 10 odstotkov depozita od vrednosti posojila, za štiri (f. leta po 3-odstotni obrestni Pri naJ!?,ni0 nevihta, ki jo je meri. Če depozita ne vplača „"PU vaših delnir nmv. pa je obrestna mera 10-od-stotna. Različic je zelo veliko, posojila pa so ugodnejša za tiste, ki sodelujejo z našo banko. Pri posojilih podjetjem pa smo obrestno mero znižali za 2 do 4 odstotne točke, kar je zelo veliko in 10-odstotne obresti niso več izjema. Skladno z dogovorom smo nekoliko znižali pasivne obrestne mere, pri vezanih vlogah do 30 dni sprememb ni, nad 30 dni pa je znižanje od pol do 2-odstotno. Pri deviznih vlogah so nižje za približno pol odstotka, tako so rahlo pod evropskimi, vendar so jim zelo blizu, pri tem poslu zelo malo zaslužimo, trenutno celo izgubljamo. Tako lahko rečem, da smo trikrat bolj znižali obresti za posojila kot za depozite. Prvi razlog je zakon o izplačanih devizah, ki sicer še ni sprejet, vendar upamo, da bo država opazila naše poteze in verjela, da mislimo resno. Drugi pa je bančni dogovor v pasivnih obrestnih merah, ki so ga sprejele vse banke, mi ga spoštujemo, čeprav ni potrjen. Morda bomo izpadli naivno, ni mi znano, kako ravnajo druge banke, vendar mislim, da mora med bančniki beseda nekaj veljati, če bi bile pri nas razmere normalne, dogovor sploh ne bi bil potreben. V svetu je konkurenca pri pasivnih obrestnih merah dosti neobičajna, zato takšnih dogovorov niti ne potrebujejo, poznali pa so jih tudi v tako razvitem finančnem okolju, kot so ZDA in Nemčija." "Koliko so vaša posojila trenutno konkurenčna?" >ank na upravičene in neu- &?ene bi bila strokovno ozabiti, da so • izgubili to astnino in odpirajo stare rane, na način, ki se nam ne zdi poslovno primeren. Vendar ima bivši popolni lastnik slovenskega deleža zdaj v Iskri Tel samo še 6-odstotni delež, zato nima velikega vpliva." "Kakšne rane odpirajo?" "Poskušajo dopovedati, da v času nastanka partnerstva s Siemensom stvari niso bile ustrezno urejene, v to se ne moremo spuščati, saj smo lastnik postali šele lani. Če je kaj narobe, so navsezadnje to napravili isti ljudje, naj se pogledajo v ogledalo in se pogovorijo sami s seboj. Vsekakor si ne bomo pustili skaliti odnosov z nemškim partnerjem." "Tam je še kup nerazpoznavnih podjetij?" "Poleg Iskre Tel so razpoznavni še Terminali. Mislim, da se Iskri Tec stvari ne bodo iztekle, kakor se bo iztekla tudi telovadba s podjetji." Uredili bi lahko skupno skladišče za vse slovenske založbe Mladinska knjiga edinstven primer lastninjenja Mladinska knjiga je lani založila po eno knjigo na vsakega Slovenca in nekaj manj kot eno revijo Kranj, 9. februarja - Mladinska knjiga je največja med približno 200 slovenskimi založbami, ima približno tretjino tržnega deleža. Lani so kupili skladišče v vrednosti dobrih 10 milijonov mark, ki bi lahko postalo skupno distribucijsko skladišče za vse založbe. Pred štirimi leti so se preoblikovali v delniško družbo v mešani lasti, še po stari jugoslovanski zakonodaji, ker je bilo to še pred sprejemom ustavnih amandmajev, ne pričakujejo težav pri reviziji. Založba Mladinska knjiga je enega največjih ciljev dosegla decembra lani, ko so za dobrih 10 milijonov mark kupili podjetje Skladiščno transportni center (Slovenijales), s prostori so dobili tudi 27 zaposlenih. Želijo si, da bi podjetje postalo skladiščno distribucijski center za vse založbe in si v tem primeru obetajo 10-odstotni donos. V zadnjih treh letih so 1,5 milijona mark namenili informacijskemu sistemu Libris, ki bo startal aprila, ponudili ga bodo tudi drugim založbam. Po zgledu 20 let starega Sveta knjige je nastal otroški knjižni klub Cicik-lub, ki ima že 1.500 članov. Razširili so telefonski studio, ki ima zdaj 31 kabin ter osem linij in telefonski marketing, je vse bolj uspešen. Z direktnimi prodajnimi potmi dosegajo tri četrtine realizacije. Veliko problemov nam bo povzročil novi zakon o varovanju osebnih podatkov, ki je zdaj v tretjem branju, je pa celo ostrejši kot nemški, je povedalo vodstvo založbe na nedavni tiskovni konferenci. Potrebovali bodo namreč pismeno privolitev vsakogar, ki ga bodo vključili v bazo podatkov, zato bodo pod vprašajem vse njihove evidence ljudi, na katere se obračajo s propa-gadnimi pismi. Mladinska knjiga je edinstven primer lastninjenja pri nas. Zelo so namreč pohiteli in se pred štirimi leti preoblikovali v delniško družbo v mešani lasti, 3,87 odstotka je še družbenega kapitala. Dokončno se še niso olastninili, ker čakajo na revizijo, vendar pa po besedah direktorja Milana Matosa problemov ne pričakujejo, saj so se olastninili po stari jugoslovanski zakonodaji še pred sprejemom ustavnih amadmajev. Delnice Mladinske knjige že tri leta kotirajo na Ljubljanski borzi, mnogi zaposleni, ki so jih pridobili z 42-odstotnim popustom, so jih že prodali in 70 odstotkov delnic je zdaj v lasti zunanjih lastnikov. Delnice so na borzi sorazmerno stabilne, v desetih mesecih lanskega leta je bilo z njimi za 25 milijonov mark prometa, njihov obrat je bil približno trikraten. Lani so založili 311 knjižnih naslovov v skupni nakladi 1,9 milijona izvodov, časopisi so imeli 1,8 milijona naklade, 77 naslovov pa avdio in video kasete ter laserske plošče v nakladi 431 tisoč izvodov. Na vsakega državljana je torej prišla po ena knjiga in nekaj manj kot ena revija, vrednostno pa je to znašalo 20 mark na osebo. Založba je lani ustvarila 2,9 milijarde tolarjev prihodkov, petino več kot leto poprej, dobiček je znašal 170 milijonov tolarjev, še enkrat toliko kot leto poprej. Prodajo so lani povečali zlasti na Hrvaškem, kjer imajo kapitalski delež v podjetjih Mozaik knjige in Svijet knjige. Kapitalsko so povezani tudi s podjetji v Celovcu in v Novem Sadu, slednja je zdaj seveda vprašljiva. • M. Volčjak M. Volčjak JELOVICA^ Lesna Industrija ŠKOFJA LOKA, tel.:064/61-30, fax:064/634-261 o okna JELOTERM, TERMOTON in JELOBOR o notranja, vhodna in garažna vrata o polkna, rolete o stanovanjske hiše o večnamenski objekti O suha prenova oken MOTI I O montažne stene ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58,064/632-270 KRANJ, Partizanska 26,064/211-232 MURKA Lesce, Lipice pri Lescah, 064/718-110 METALKA KAMNIK, 061/813-326 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK RACER ^V>> ugodni krediti II! ^^pi^Vj dodatna oprema* 8fe»<^|—^^^^ stara cena Z*9~ J— * SAMO V FEBRUARJU: prtl|a*nlk. preprogo, poln vsebnik goriva, brezplačen servis DAEVVOO KOMPAS HERTZ • 061 /18 92 007 AVTO HIT -068 / 26 077 AVTOTEH NIK A CEUE 063/M 611 ATHENS -062/25 860 VAREK ■ O.M.C. - 064 / 331 013 MEOA AVTO - 061 / 264 087 POLIET - 0601 / 62 267 GENERALNI ZASTOPNIK IN DISTRIBUTE1 omama® 4+ NA ŠTIRIH KOLESIH Franc Košir v klubu Dvor Renault Santa Fe Pri francoskem Renaultu so že večkrat presenetili z nekoliko nenavadnimi in svojskimi avtomobili. Pred kratkim se je Šesterica zanesenjakov lotila predelave dostavnega avtomobila express in ga v samo petih tednih Ereuredila v re-reacijski avtomobil, kakršni so predvsem priljubljeni onstran luže. Renault Santa Fe, kakor se avtomobil imenuje, so odeli v posebno temno modro barvo, mu nadeli novo masko hladilnika in prednji varnostni lok, dodali luči za meglo, namestili kromirani jekleni lok nad tovornim prostorom, ki je opremljen z dodatnimi luči in pritaknili kromirana platišča s pnevmatikami dimenzije 195/65. Avtomobil je po dimenzijah ostal nespremenjen, poganja pa ga 1870 kubični dizelski štirivaljnik z močjo 47 KVV/65 KM. Pri Renaultu so na avtomobil, ki naj bi navduševal predvsem tiste, ki si želijo rekreacije, zabave in brezskrbnih izletov v naravo zelo ponosni, kar potrjujejo tudi s trditvijo, da santa fe ni nova variacija na staro temo, ampak nekaj povsem novega in svežega. • M.G. 19. Slovenski avtomobilski salon bo Organizatorji 19. Slovenskega avtomobilskega salona in sejma Avto in vzdrževanje so sporočili nekatere podrobnosti o letošnjih prireditvah, s čimer so tudi potrdili, da letošnji prireditvi zagotovo bosta. Organizacijski odbor 19. Slovenskega avtomobilskega salona je pred kratkim dokončno določil datum letošnje prireditve, ki bo nekoliko prej kot lansko leto in sicer od petka, 21. aprila, do sobote, 29. aprila. Ljubljanski sejem in Združenje avtomobilskih zastopnikov in proizvajalcev Slovenije, ki tudi letos nastopata kot soorganizatorja, sta datum že prijavila v mednarodni koledar OICA. Pričakovanja so letos večja, saj naj bi število razstavljalcev preseglo lansko, ko jih je bilo 281. V dvoranah in na prostem bo na Gospodarskem razstavišču razstavljalcem na voljo skupno 11.000 kvadratnih metrov razstavne površine. 19. Slovenski avtomobilski salon bo tudi tokrat namenjen razstavi osebnih avtomobilov, njihovi opremi, nadomestnim delom in dodatni opremi. Celjski sejem pa v času od 4. do 9. aprila pripravlja sejem Avto in vzdrževanje. Tudi letos bodo poudarek namenili opremi za avtomehanične in avtoličarske delavnice, lakirnice, vulkanizerske delavnice in avtopralnice. Predstavili bodo tudi bogato ponudbo tovornih in osebnih vozil, avtokozmetike in dodatne opreme za motorna vozila. Organizatorji pripravljajo ob tem Še pester program strokovnih spremljajočih prireditev in posvetov, ki bodo med drugimi obravnavali teme kot s področja šolanja mladih kadrov za poklic v avtoremonlni dejavnosti, opremljenosti sodobnih delavnic in ustreznega ravnanja z odpadnimi olji. • M.G. Izpušni sistemi za vse osebne avtomobile Podgorje pri Kamniku Tel. (061)812-541 • Najnovejša tehnologija • Dvojna ALU pločevina Proizvodnja, servis, montaža AVTOMOBILIZEM • AVT0ŠP0RT •MALI OGLASI TEDNIK/9 AVTOMOBILIZEM OD DANES NA VSEH PRODAJNIH MESTIH Kranj, februarja • Februarski gost v klubu gorenjskih direktorjev Dvor bo Franc Košir, direktor Carinske uprave Republike Slovenije. Februarski klubski večer bodo pripravili v četrtek, 16. februarja, pogovor s Francem Koširjem se bo začel ob 18. uri. Nedvomno bo zanimiv, saj Franc Košir že dolgo sodeluje pri načrtovanju sistema carin in taks ter pri njegovem izvajanju, zato bo lahko veliko povedal o novem zakonu o carinah, katerega nekatere odločbe bodo začele veljati sredi leta. V nadaljevanju klubskega se bo prpredstavil kranjski Merkur, eno prvih gorenjskih podjetij, ki je že opravilo lastninjenje. Javna dela rešujejo brezposelnost Tudi Turistična zveza Slovenije se z javnimi deli vključuje v prizadevanje za izboljšanje turistične ponudbe. Ljubljana, 6. februarja - Turistična zveza je skupaj z Repub-liškim zavodom za zaposlovanje ter z ministrstvom za gospodarske dejavnosti in ministrstvom za okolje in prostor poslala vsem županom občin pismo, v katerem so priporočili dejavnosti javnih del v zvezi s turistično ponudbo. Javna dela so že zelo dolgo oblika izvajanja politike zaposlovanja v Sloveniji, kar prispeva k blažitvi socialnih posledic brezposelnosti. Da javna dela povežemo s turizmom in urejanjem našega bivalnega okolja, je še posebej pomembno v tem letu, ki je evropsko leto varstva narave. Vanj se aktivno vključuje tudi Slovenija, nemajhno vlogo pa prav gotovo pri vsem tem igra dejstvo, da so bili že rezultati, doseženi lani zelo dobri in pomenijo spodbudo za naprej. Predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič meni, da so pismo za spodbude pri izvajanju javnih del poslali županom, ker menijo, da občine na tem področju lahko storijo ogromno. Se posebej sta pomembna dva projekta: konec meseca marca ali aprila se začne spomladansko urejanje okolja, v katera so vključena javna dela. Zelo pomemben pa je tudi projekt Moja dežela, lepa, urejena in čista. Možna so mnoga javna dela: urejanje parkov in drugih javnih površin, turističnih objektov splošnega pomena, kolesarskih in trim stez, pomoč pri razvijanju kmečkega turizma oziroma podeželja, tu je še gradnja športnih objektov, lokalnih cest, vzdrževanje cest... AVTOHISA HYUNDAI SUBARU ROVER STARO ZA NOVO KREDIT, LEASINO Janez Kadivec Pipanova 46, Šenčur TEL: 064/41-573, 41-426 Javna dela so kot sodobna družbeno koristna, neprofitno in nekonkurenčno naravnana, so časovno omejena, poudarjena pa je socializacijska ter humanizacijska funkcija. V Sloveniji se izvajajo že štiri leta, za primer pa povejmo, da se je leta 1991 odvijalo 245 programov, v katere je bilo vključenih 2619 brezposelnih. Lani je bilo odobrenih in v izvajanju že 677 programov za skoraj 4000 oseb. Tako je Slovenija po deležu brezposelnih, ki so vključeni v javna dela, že dosegla evropsko raven. Milan Pavliha z Republiškega zavoda za zaposlovanje je pohvalil sodelovanje Turistične zveze z zavodom ter z ministrstvoma za okolje in prostor ter za gospodarske dejavnosti. Le-to je namreč obrodilo lepe sadove. V Sloveniji ni ene občine brez programa javnih del, kvaliteta programov pa raste iz leta vleto. Na turističnem področju je pohvalil tudi prizadevne izvajalce v Gorjah, kjer so bili zelo uspešni. Razvoj turizma rešuje tudi demografsko ogrožena področja, saj se s tem odpira več delovnih mest. • Š. Vidic AVTO ŠOLA ing.HUMAR ORGANIZIRA TEČAJE CESTN0PR0METNIH PREDPISOV .v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 13. februarja 1995, ob 18. uri. NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA «311 -0351 MEŠETAR Ekonomičnost pitanja se je izboljšala Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so na podlagi modela, upošteva pitanje govedi od 120 do 510 kilogramov in dnevni prirt1 0,85 kilograma, ugotovili, da se je na kmetijah v minulem le' nekoliko izboljšala ekonomičnost pitanja govedi, in da se ) popravilo tudi razmerje med odkupnima cenama mleka in pitane! goveda. Stroški pitanja govedi žive teže so po modelnih izračunih enem letu (med predlanskim in lanskim decembrom) porasli 241,61 na 295,60 tolarja oz. za 22,6 odstotka, medtem ko je odkup" cena mladega pitanega goveda po podatkih republiškega zavoda I statistiko v tem času "poskočila" s 183,65 na 250,46 tolarja ali I 36,4 odstotka. Povprečna odkupna cena (208,29 tolarja za kilograi" je lani pokrivala 78 odstotkov ocenjenih povprečnih strošk" pitanja govedi žive teže (267,01 tolarja), medtem ko je predlani' 70 odstotkov, leto prej pa 72 odstotkov. Razmerje med odkupni!" cenama mleka in pitanega goveda je bilo ob koncu minulega H 1:6, kar je bolje že od nekajletnega običajnega razmerja v Slovel"! (1:5) in slabše od razmerja v kmetijsko razvitih evropskih držav* (1:6,5-7,5). Da so stroški pitanja govedi (žive teže) lani porasli $ kot drobnoprodajne cene (te so "poskočile" za 18,3 odstotka), razlog v tem, da so se teleta podražila za 60 odstotkov. Velika ponudba sena Tisti, ki nimajo živine in se ukvarjajo le s pridelovanjem sena* ga imajo več, kot ga potrebujejo, so najbolj zadovoljni, kadar pridelek krme zaradi suše ali iz drugih razlogov manjši kot normalnih okoliščinah. Ker je bil lani pridelek zelene in sUn krme dokaj dober, se to pozna tudi v ponudbi in cenah sefl'1 Kmetje, ki imajo zadosti sena in v seniku tudi dovolj prostora jj spravilo letošnje letine, lanskega sena letos verjetno sploh ne b.~ j----- ,____„ in T'*" -.....r--~li v letih od 1961 do 1994) vezni člen meddržavno , '"kalno skupnostjo; slednjo je pu ogledu poimenovan KrQievna skupnost (v nemških deželah so ji nekoč rekli Dorjgtnu,- 5*nschaft . vaška tovarišija). To je bila skupnost, v kateri so bih vsi Krti,... ... J ' . ' .. . ,. • v t. /„„~,„\.,nrfi\jli/mill V obrnemo vso stvar, se izkaže, da so vaške, lokalne zadeve tovariške zadeve, zadeve med sosedi in sokrajani kot sodrugi (tovariši). Kako bo potemtakem z njimi sedaj, ko se je povrnil čas gospodov. Bodo spet postale gosposke? Odločanje o njih bo vsekakor osredotočeno v središču soseske, na sedežu občine. Če je ta sorazmerno majhna in če je hkrati še (po površini) enaka prejšnji krajevni skupnosti (primer Zirov), potem je večja verjetnost, da bodo tudi obrobni predeli še lahko vplivali na njene osrednje odločitve. V primeru novih občin, ki so še naprej sestavljene iz večih KS, pa je ta možnost vplivanja že bolj oddaljena. Vprašajmo se As\ rt sPet' kako so ta vpliv zagotavljali nekoč. V (XO (JDClllC avstrijskih časih je imela občinapodobčine. Le-te so si iz svoje srede volile po dva odbornika, ki sta jih nato zastopala v občinskih zadevah. Podobčine so nastale za časa Marije Terezije -kot t.i. konskripcijske (naborne, popisovalne) občine. Šlo je za prvo uvedbo hišnih številk z namenom, da se uredi razvid nabornikov. Tedanje župnije so bile za oštevilčenje in učinkovito evidenco prevelike. Zato so določili popisne podobčine.' vasi (ki so bile to že po svoji naravi) in skupine raztresenih samotnih kmetij, zaokrožene v celoto (pri čemer niso šli čez meje župnij). Svojevrsten mehanizem, ki je zagotavljal vpliv obrobja na osredje, je poznal tudi socializem. V mislih imam vaške odbore SZDL. Ti so ponekod na podeželju delovali dokaj učinkovito in ljudje jih nimajo v slabem spominu. Sprašujejo pa se, kako bo z njihovo možnostjo soodločanja v občinskih zadevah zdaj, v novih občinah. Izvolili so sicer svoje predstavnike, občinske svetnike. Vendar so ti povečini lokalni strankarski prvaki, ki navadno prebivajo v osredju občine in kot taki najbrž nimajo prav tankega posluha za svoje volivce v obrobnih predelih. Bi nemara ne kazalo - če smo se odločili, da se bomo spet zgledovali po starih, preverjenih zgledih - obnoviti še t.i. podobčin? Ali pa ohraniti še obstoječe krajevne skupnosti? Kakorkoli Že: občina za soseske, ki jih vsebuje, ne sme postati tisto, kar je v odnosu do nje država. Mačeha, namreč. Miha Naglic ani (in nekateri tudi izvoljeni) k (samoupravljanju v ^Inih zadevah. (Seveda se je to vršilo pod budnim očesom katerih, Za to še posebej poklicanih "tovarišev".) - Kakorkoli že Lokalna samouprava Začetni koraki nove lokalne samouprave so v tem trenutku še vedno podobni novorojenčku, ki se instinktivno zaveda, da ima noge, da bi se premikal Nekako majavi so koraki, na trenutke negotovi, jezno trmasti, togotni, pa tudi zadovoljni, z nasmehom, ker za prvim uspeva počasi drugi, naslednji korak. Shodila bo in prava razburl-jivost se šele začenja. Kako naj po novem hodi? Tu je kar precej inačic, kar precej mnenj, čeprav je pot, iat kljub popravljanjem, da bi bila lažja, še vedno v marsikakšnem koraku še precej nejasno zarisana. Za tiste, ki so včerajšnjo pot krajevne samouprave dobro poznali, in ni jih ravno malo, je nova pretežno še najbolj sprejemljiva, če je vsaj toliko podobna, kot je dosedanja. Za druge, ki jo zdaj morda v začrtanih okvirih trasi rajo in bi jo radi začrtali čimbolj sporazumno včerajšnji in usklajeno novi tendenci, je na trenutke še bolj nejasna in nedorečena. Včerajšnja krajevna in današnja, kar pogosta pa so opredeljevanja in zavzemanja tudi za jutrišnjo lokalno-kra-jevno samoupravo, dopuščata ta trenutek še različne poglede. Zagotovo pa bo ie jutrišnji korak moral trdno pokazati in zagotoviti, kakšna bo dejansko - nova samouprava. Zapisana bo v občinskem statutu. In zapisana bo tako, kot jo bomo znali zapisati v uokvirjenih okvirih seveda. Nesmiselno pa bi bilo in medvedjo uslugo bi si delali, če bi to, kar je bilo z voljo krajanov do zdaj moč narediti, skušali po novem z občani pozabiti in sedanjo krajevno samoupravo označiti predvsem, zgolj in samo, kot nedemokratično in ne vem kakšno umno in zato zdaj neprimerno preteklost. A. Žalar Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar. filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik N R V U Mag. Stane Vlaj Državljani imajo pravico, ia so ustrezno organizirani "Statut je temeljni akt vsake nove občine. Mi v stroki pa nikdar nismo mislili, da ne bi bila potrebna morda tudi členitev v občini na še manjše enote," pravi mag. Stane Vlaj, namestnik direktorja Službe vlade za reformo lokalne samouprave. "Magister Stane Vlaj, najbolj poznano in pogosto tudi najbolj iskano ime, ko gre za uresničevanje lokalne samouprave. Se nam lahko malo predstavite?" "Sem magister prava, namestnik direktorja Službe vlade za reformo lokalne samouprave. Končal sem pravno fakulteto in fakulteto za politične vede, tretjo stopnjo na pravni fakulteti. Sem habilitiran profesor oziroma višji predavatelj na Visoki upravni šoli v Ljubljani. Sicer pa sem pri projektu lokalne samouprave kar dolgo in sem bil tudi na čelu strokovne skupine, ki je pripravljala prvotno gradivo, ki je bilo objavljeno pred dvema letoma kot študijsko gradivo. Zdaj pa v službi v neki meri nadomeščam tudi direktorja. Na čelu te službe je minister za lokalno samoupravo. Sicer pa so moji sodelavci pravnica, strokovnjak za računalništvo, doktor informatike, geograf, višja upravna delavka in tajnica ter zdaj še minister, ki je pripeljal s seboj dva sodelavca." "Precej majhna ekipa za delo, ki ga nedvomno ni malo." "Vse države, ki so šle v reformo lokalne samouprave, so imele na voljo več časa in veliko močnejše ekipe. Ne želimo veliko zaposlenih, pač pa ključne eksperte. Sicer pa prakticiramo projektni način dela. Tako je pri službi ustanovljenih šest projektnih skupin: za pravna vprašanja, za kadre, za pokrajino, za lokalne finance, posebna medresorska skupina s predstavniki vseh ministrstev in vladnih služb. Vse te skupine delujejo šele od nedavnega. V sodelovanju z zunanjimi sodelavci pa nam je vendarle uspelo veliko narediti pri pripravi predloga o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, pri dajanju mnenj Ustavnemu sodišču, državnemu zboru, komisiji državnega zbora glede posameznih zahtevkov za takšne in drugačne spremembe." "O zakonu o lokalni samoupravi so bila različna mnenja ob sprejemanju, med uveljavitvijo in so tudi še zdaj." "Zakon o lokalni samoupravi, kot krovni zakon, je treba povezovati še z drugimi že sprejetimi zakoni. Pogosto je kritika tudi enostranska in se samo slabo govori o zakonu. Tudi sam sem pogosto neupravičeno strelovod. Res pa je, da je pri njegovem sprejemanju bilo tudi precej vplivov strank in kompromisnih rešitev, ki so zapletle izvedbo zakona." "Lahko našteje nekaj takih primer- ov "Na primer, spremenjeno je bilo, da se župan ne voli izmed članov občinskega sveta, ampak neposredno. To je povzročilo problem, ker zakon ni temu ustrezno spremenil še nekaterih določb in dopolnil; recimo, da ima občinski svet predsednika, ki je predsedujoči, da je župan, kot neposredno izvoljen na čelu izvršilne oblasti in na čelu občinske uprave. Zdaj s spremembami in dopolnitvami, ki jih je pripravila vlada, zagotavljamo redno in usklajeno delovanje novih organov v občinah. Bolj precizna je zdaj opredelitev funkcij sveta in funkcij župana, ne da bi pri tem posegali v osnovni koncept zakona. Občinski svet je najvišji organ odločanja, sprejema vse najpomembnejše odločitve; od statuta, proračuna, zaključnega računa, do odlokov in drugih aktov. Župan pa je tisti, ki jih večino predlaga. Občinski svet ima odbore in komisije kot svoja delovna telesa, ki obravnavajo gradiva za občinski svet, ki so lahko tudi predlagatelj določenih rešitev. Določili smo, kaj je nezdružljivo: župan, podžupan, zaposleni v občinski upravi ne morejo biti člani občinskega sveta. Gre za to, da je občinski svet tisti, ki nadzoruje delo teh kategorij. Določili smo veljavnost dosedanjih odlokov, predpisov. Tako veljajo v delu, ki se nanašajo na državne pristojnosti (občina je bila do zdaj tudi oblastna skupnost) za upravne enote oziroma za državne organe. V delu, ki se nanaša na lokalne skupnosti, pa veljajo predpisi za nove občinske organe. Črtali smo nekatere določbe, ki zdaj niso več potrebne, ker so bile pripravljene za vzpostavitev prve mreže občin in napovedali tudi poseben zakon za ustanovitev občin, ki bo nadomestil zakon o referendumu za ustanovitev občin. In nenazadnje smo popravili nekaj napak, ki so se prikradle v veljavni zakon. Na primer to, da zbor občanov lahko prenese iz pristojnosti občinskega sveta del njegovih pristojnosti na župana. To je bila velika napaka. Ali pa, da odbori in komisije niso več izvršilni organi občinskega sveta, ker so to le delovna telesa. Na čelu izvršilne funkcije pa je župan." "Bo nezdružljivost funkcij povzročila zdaj kakšne zaplete?" "Niti ne. Predvideno je, da na izpraznjeno mesto pride naslednji iz iste strankine liste, ki je dobil drugo največje število glasov. V posebnem členu pa smo tudi opredelili, kdaj preneha mandat voljenim funkcionarjem." "Je bil tako imenovani Bučarjev zakon po vašem mnenju boljši?" "Takrat sta bila dva koncepta. Eden je bil, da je zelo splošen in je bilo predlagano črtanje več kot 50 členov. Drugo stališče pa je bilo, naj zakon podrobno ureja odnose. Mi smo med tema dvema iskali kompromisno rešitev. Mislim pa, da je treba iskati strpnejši način za opravljanje posameznih funkcij in za sodelovanje funklcij kot so župan, predsednik občinskega sveta, načelnik upravne enote. Treba se je posloviti od starega koncepta komune. Pogosto se pozablja, da je bila občina doslej država v državi, ki je v veliki meri delala za državo. Zdaj je občina lokalna skupnost, ki se primarno ukvarja z lokalnimi zadevami, z delokrogom, ki ga določa 21. člen za navadne občine in 22. člen za mestne." "Bo to preoblikovanje še trajalo?" "Ta reforma ima tri sestavine. Ena je teritorialna, ki ni končana, saj so ponekod nezadovoljstva, ki jih bo treba popraviti glede na določbe Ustavnega sodišča. Druga je funkcionalna, ko gre za razmejitev pristojnosti med državo in občino, in ni dana enkrat za vselej. Zato je zelo trd oreh. Tretja pa je organizacijska. Vzpostavlja se nov sistem organov: župan, občinski svet, nadzorni odbor, ki so začeli funkcionirati s 1. januarjem s pričakovanimi in tudi nepričakovanimi zapleti." Na Gorenjskem tu in tam pade očitek, da so se ljudem v pisarnah v Ljubljani, ko so risali meje občin, roke tresle." "Prvi referendum, ko je šlo za veliko več občin, je propadel. Vlada je bila potem zadolžena, da pripravi drug predlog. Pri tem risanju (sodelovali so za to strokovno usposobljeni ljudje) je bil ves čas naš sovražnik pomanjkanje časa. Zato je v nekaterih primerih prišlo do tega, da bo treba kaj popraviti. Ta možnost bo in tudi obvezna je. Ustavno sodišče je naložilo, da je najmanj šest mesecev pred naslednjimi lokalnimi volitvami treba popraviti tisto, kar je ugotovilo, da ni v skladu z ustavno koncepcijo, ali pa ne ustreza kriterijem, ki jih določa zakon za ustanovitev novih občin." "Zelo aktualno je vprašanje glede krajevnih skupnosti v prihodnje." "Krajevne skupnosti so predvidene tudi naprej kot oblika organiziranja ljudi ifl sicer na prostovoljni podlagi. Statut občine pa bo določil na koliko krajevnih skupnosti je občina razdeljena, ali pa je samo občina Lahko bi se izvedel tudi referendum za ponovno odločitev ljudi o tem, kateri naj bi bili ožji notranji deli v njej. V zadnjem predlogu sprememb s tem v zvezi n« nobene spremembe. V priročniku za izdelavo statuta pa smo pojasnili štiri situacije za položaj krajevnih skupnosti. Prva je, da je krajevna skupnost pravna oseba in ima žiro račun, druga, da je pravna oseba I omejeno pravno sposobnostjo in še dve drugi možnosti. Lahko je seveda tud' odločitev, zlasti v manjših občinah, d« krajevnih skupnosti ne bo, ker se n* primer območje krajevne skupnosti pokriva z območjem nove občine. Možne pa s° vaške skupnosti." "Razmišljanja so različna. Niso j?£ redka, da bi morale biti krajevni skupnosti skupnosti takšne, kot so bm do zdaj; pravne osebe z istimi pravicami in z žiro računi." "Z uvedbo novih občin smo prišli li manjših enot, ki so zdaj temeljne lokalfle samoupravne skupnosti. To torej ni več krajevna skupnost. Lahko pa je krajevna skupnost notranji del, njen položaj pa mota določiti statut občine. Treba se bo term1 prilagoditi. Veliko nalog, ki so doslej bilev pristojnosti krajevne skupnosti, postajaj0 občinske naloge. To so recimo lokali zadeve javnega pomena, na področj11 komunale itd. Je pa res, in upam, da statut jasno upošteval mnoge dosedaflr pozitivne izkušnje iz delovanja krajevni!1 skupnosti, in bo zato določil, kaj bi reci«n° iz občinske pristojnosti dali v obči«1' krajevni skupnosti skupaj s sredstvi." "Torej žiro računi krajevnih skupno^ da, lahko pa tudi ne?" "Tako je. To bo opredelitev v statut11' Sicer pa tudi mislim, da je povsod tam, n6 se pojavljajo bojazni zaradi slabega ritja" krajev z občinskimi svetnik« njihovega območja, potreben pameti dogovor. Razumeti pa je treba, da lokal«1* samouprava ni nobena visoka držav«^ politika, ampak primarno ukvarjanj6 konkretnimi problemi, lokalnimi zadeV?. mi. Država bo lahko tudi kaj prenesla, a bo na njen račun opravljala občina. TreP pa se bo posvetiti konkretnim problem^, ob upoštevanju seveda dosedanjih poz«11 nih rešitev iz prakse KS." "Sedanja razmišljanja, ocene, janja, predloge v krajih in kraje^') skupnostih v občinah velja torejjj^ javljati pri sedanjem oblikovanju^ činskih statutov." "Statut je temeljni akt vsake tio občine. Mi v stroki pa nikdar nis^ mislili, da ne bi bila potrebna morda tu členitev v občini na še manjše enote-nenazadnje, čeprav je postopek sprejem ja statuta takšen, da je potrebna dveUj tinjska večina članov sveta, mislim- u$< državljani z znanj***«, upoštevanjem . tave, zakonov lahko uveljavljajo p1"8 *| do lokalne samouprave in njim ustft/0o' organiziranosti za izražanje interesov, F,f treb, zahtev, predlogov. Ena od teh ob«» jjj tudi krajevna skupnost, vaška ali Četr skupnost." Rajko Bakovnik Andrej Žalar | Franc Čebulj Andrej Žalar Pripravljeni smo oblikovati občino Za nas na Visokem bi bil velik absurd in odločno smo proti, da bi na pragu 21. stoletja v občini, kjer je zdaj manj prebivalcev, imeli za malenkost manj svobode, kot smo jo imeli prej v veliki kranjski občini, poudarja predsednik KS Visoko Rajko Bakovnik 'IKako si predstavljate nadaljevanje dela v sedanji KS Visoko v novi občini ŽSggur, tudi glede na to, da so bili ^ecejšnji napori v sedanji KS za SSinostojno občino?" "Najprej poudarjam, da ne nasprotujemo sedanji občini Šenčur, saj bomo v manjši občini kot včeraj še lažje uveljavljali svoje interese. Gre pa za to, da mi lokalno samoupravo razumemo nekoliko ^ugače, kot jo v medijih recimo prestavljajo sedanji župani. Mi lokalne Saifiouprave ne enačimo z državnimi hnkcij ami, z zadevami, ki jih mora Ugotavljati država. Lokalna samouprava Je bila pri nas krajevna skupnost, ki ^dovoljuje primarne interese skupin ljudi. Se pa danes bojimo nove centrali-*acije v novih občinah in v našem primeru v °bčini Šenčur. Za nas na Visokem bi bil to velik absurd in smo odločno proti, da bi na Pragu 21. stoletja, v občini, kjer je zdaj manJ prebivalcev, imeli za malenkost mar»j svobode, kot smo ji imeli prej v Veuki kranjski občini. Na to na noben na&n ne bomo pristali. Pripravljeni pa smo tvorno oblikovati to občino, vendar Za ceno še večje samostojnosti in finančne neodvisnosti." 'INajbrž imate 7a takšno stališče tudi Utemeljeno rarla^n?" i *V tej občini oziroma še vedno tudi KS ^nčur imamo po dohodnini drugi naj-VeČji delež in nosimo ogromno dediščino. ^a*o želimo, da se to pozna tudi pri JJa§cm razvoju KS Visoko. Nenazadnje so 1,1 Pri nas tudi volilni rezultati kar precej . rugačni kot v Šenčurju in smo pripravili to našo samostojnost zagovarjati tako °dloČno in suvereno, da gremo v odcepi-ev> Če bi bilo to potrebno. Na pragu 21. poletja hlapčevali ne bomo, se nam pa zdi naša lokalna skupnost - krajevna *kuPnost s 1.300 prebivalci, ki je zelo kvalitetno delovala mnoga desetletja, |u° problemom, najbolj optimalna Pnost in kvalitetna osnova za zelo ro delovanje lokalne samouprave. S dob tem pa ne zavračamo sodelovanja s Sosednjo KS Olševek-Hotemaže in z drugimi KS v občini Šenčur. Nasprotno, a^tivni bomo pri uveljavljanju in izboljše-VanJu pogojev življenja na območju Cel°tne občine, vendar s pogojem, da sodelujemo kot polnoletni subjekt. Skratka, mi si občino predstavljamo bolj kot skupnost krajevnih skupnosti." "Zakonodaja je glede takšne opredelitve v nekem smislu drugačna." "Mislim, da je zakonodaja zelo perverzna in spekulativna. V njej je res priokus centralizacije. Najprej je bila državna, zdaj pa se odraža skozi opredelitve novih manjših občin. Rekel bi, da je to prevara s strani državnih birokratov, škandal, kako so ob bok županu postavljeni recimo predsedniki občinskih svetov. Mi županu v Šenčurju zaupamo, in mislim, da je zagovornik delovanja KS, saj je bil dolga leta predsednik KS. Kar pa je država zdaj uveljavila, je kot v Indiji, kot poroka nepolnoletnih, matičarji pa so državni birokrati, ali politika." "Kaj boste torej skušali uveljaviti v občinskem statutu?" "Pričakujemo od občinskega sveta, da bo opredelil še naprej delovanje KS z žiro računom. Vse drugo je podobno trditvi o svobodnem državljanu brez potnega lista. Statut naj bi definiral tudi volitve v bodoči svet in druge organe v KS." "In kako nameravate to doseči?" "Stališče smo že posredovali že na posvetu predsednikov z županom. Ta je zagotovil, da ga bo posredoval občinskemu svetu. Zdaj bomo našo vizijo predstavili na zborih krajanov, v občinskem svetu pa imamo tudi nekaj svetnikov. Kar zadeva lastnino KS, bo ta še naprej lastnina KS. Komunalne samouprave si ne predstavljamo samo v metrih asfalta, žarnicah (čeprav tudi), marveč kot vsebino življenja od rojstva do smrti. Zato se bomo zavzemali za osnovno zdravstvo, za lekarno, vrtec, saj je sedanji začasni, za poslovilne vežice (za vse našteto prostor imamo), za skupno šolo v severnem delu občine, za faro, za CRPOV. Naše stališče je: ne želimo biti razčetverjeni med Kokro in Olševnico v severnem delu občine in kratkovidni bi bili župani in občinski svetniki, ki bi igrali na karto uničenja že do sedaj dobro organiziranih krajevnih skupnosti." Odgovor bodo dali zbori Kar zadeva delovanje vaških ali krajevnih skupnosti, bodo v občini najbrž opredeljena neka merila, kolikšen delež bo primaknila občina iz proračuna, Če se bodo krajani odloČili za soudeležbo pri akciji Da pa bi imele takšne ali drugačne skupnosti v občini denar za redno delo, najbri ne bo šlo. Tako ocenjuje župan občine Cerklje Franc Čebulj* "Občina Cerklje je na neki način posebna, saj je tako nižinska kot recimo gorska in tudi s tem v zvezi na nekaterih delih tudi demografsko ogrožena. Kakšna je vaša, županska ocena te slike?" "Na območju sedanjih osmih krajevnih skupnosti je 30 vasi. Že to govori v prid oceni, da bomo v občini imeli veliko stroškov z vzdrževanjem komunalne in tudi na drugih infrastrukturnih področjih, pri čemer mislim na prevoze otrok v šolo, varstvo ostarelih, financiranje vrtcev. Zgovoren je na primer podatek, da bo občina Kranj imela 25 milijonov mark velik proračun, občina Cerklje pa 2 milijona, pri čemer pa ima Kranj 69 kilometrov cest, mi pa 45 kilometrov takšnih, kjer skrbi za vzdrževanje Cestno podjetje. Ker pa imamo mi še veliko več krajevnih cest, smo na primer po dolžini morda celo pred občino Kranj, denarja pa bomo imeli več kot 10-krat manj. Upam, da bo država to upoštevala. Že prvi mesec v letu bi morala primakniti 4 milijone tolarjev. Mislim pa, da položaj, kakršen je naš, ni edini med novonastalimi občinami, in najbrž ni interes države, da bi takšne občine propadle, kar pa se je sicer že zgodilo v dveh, treh državah." "Kaj predlagate?" "Za občine, kot je naša in podobne, ki so se "odcepile" iz matičnih občin, naj bi država zagotovila tako imenovani "zagonski" denar za ureditev prostorov, za zagotovitev še kako potrebnih kadrov. Dober strokovnjak lahko takšni občini prihrani ali prigospodari marsikakšen tolar. Zdaj pa je nevarnost, da bo marsikdo odšel v državno upravo. Kar pa zadeva pristojnosti, mislim, da bi tudi takšne občine, kot je naše morale imeti z zakonom dano možnost za izdajanje mnenj in soglasij k raznim prostorskim dovoljenjem. Ko bo enkrat takšen ali drugačen objekt zgrajen, bo župan lahko samo ugotavljal, da nima na primer parkirnih prostorov, da so ograje previsoke in podobno." "Trenutoo ima nova občina osem krajevnih skupnosti. Zagovarjate takšno organiziranost tudi po sprejetju statuta?" "Imeli bomo zbore krajanov, kjer naj bi se odločili, kakšne skupnosti si želijo. Mislim pa, da ima vsaka vas možnost, da se odloči za vaško skupnost, ali pa, da se jih več odloči za krajevno skupnost. Čeprav po moje Ambrož nima veliko skupnega s krajevno skupnostjo Grad, kot je zdaj, Lahovče z Zalogom ali Praprotna Polica recimo z Adergasom oba pa sta v krajevni skupnosti Velesovo. Odločili naj bi torej krajani na zborih, ki bodo v prihodnjih treh tednih, temu pa bo sledil sprejem statuta." Če bi prevladalo mnenje za krajevne skupnosti, ali naj bi imele tudi svoje žiro račune?" "Kot župan bi imel zagotovo manj problemov, če bi imeli krajevne skupnosti. Kar pa zadeva žiro račune, bo odvisno, kaj bi to pomenilo stroškovno. Vem, da bomo morali biti čimbolj racionalni, dobri gospodarji. Ocena bo pokazala, kaj pomeni 20 vaških ali osem krajevnih skunposti, ki bi imela vsaka svoj račun. Po moje si takšnih (operativnih) stroškov ne bomo mogli privoščiti." "Do zdaj ste bili sam predsednik ene zelo uspešnih KS, ki je, ko je šlo za takšne ali drugačne akcije, tudi sama primaknila svoj del k deležu krajanov in k občinskemu denarju." "Kar zadeva komunalno infrastrukturo in redno vzdrževanje, bom zago-vorjal poenotenje za celo občino. Pri posameznih akcijah pa bodo najbrž morala veljati prav taka neka merila, koliko bo občina primaknila iz proračuna, če bodo krajani zagotovili opredeljen delež. Da pa bi skupnosti, takšne ali drugačne, dobile reden denar za tekoče delo, pa najbrž ne bo šlo." GLASOVA GORENJSKA RAZISKAVA ------- , &odo gorenjske krajevne skupnosti res le še spomin telef 1 za tokratno temo na "Odprtih straneh" Gorenjskega glasa smo napravili uv r ° an^eto med Gorenjkami in Gorenjci. Na vprašanja o načinu (ali }aV^anJa P°bud za rešitev krajevnih problemov in o potrebnosti krajevnih r P°d°bnih) skupnosti v novih občinah smo dobili odgovore, kakršni so izb 1 Hl *Z Pre&ednice. K sodelovanju v anketi smo povabili 294 naključno odf^nih telef°nskih naročnikov v vseh 19 gorenjskih občinah, 24 jih je onilo odgovore. Telefonsko raziskavo goreniskecn javne*.......stno anketDrpf1v/:'""'':*"';-' <" na praznični dan. Med 270 sodelujočimi v 30 " ' ^ Gorenjcev in 137 Gorenjk; slaba polovica (101) v starosti med str "I ?y let' 62 v starosti 20 in 29 let in 82 v starosti 40 in 69 let. Izobrazbena izob an^et^ran'n: 8 z dokončano osnovno šolo, 32 s poklicno strokovno v,v r.azbo< 146 s srednješolsko izobrazbo, 45 z višješolsko in 39 z zaključeno **°*o šolo. 24 83 83 80 to bo zdaj naloga občine dogovarjali se bomo še naprej v krajevnih skupnostih obračati se bomo na občinske svetnike ne vem. me ne zanima 8,8% 30,8 % 30,8 % 20,6% Kako si zamišljate uveljavljanje vaših pobud za rešitev krajevnih problemov ? a« so potrebne, ni pa nujno. Ha da se tako imenujejo 127 Potrebne,kersozdaiobči«* • ,»«» me ne zanima, ne vem 4 odvisno od velikosti nove občine 30,8% 13,3% 1,5 % Ocenjujete, da v novih nhčivi* l___zaupnosti niso potrebne r 36 70 125 39 imajo naj Hroračun in iste pristojnosti. ^« «j kot so jih imele »da) ' njihova skrb naj ho Se naprej urejanje 25 0 % skupnih problemov v kraju ' sa relevnje komunalnih problemov 40,3 % naj skrbi samo občina z upravo me ne zanima, ne vem 14,5% Kakšne naj bodo krajevne ali podobne skupnosti v občinah ? |7 A Z* GORENJKE, O GORENJCIH JL~J%9 m. M1 W. MED GORENJCI PO GORENJSKI Kdo bo Gorenjec meseca januarja 1995 Malce več glasov za Brigito & Katarino Danes je drugi februarski petek, zato v naši akciji, v kateri z Vašo pomočjo in s sodelovanjem gorenjskih radijskih postaj izbiramo Gorenjke oz. Gorenjce meseca, tokrat ie poročamo o "vmesnih časih" oziroma o glasovnicah po prvem glasovalnem krogu za GORENJCA MESECA JANUARJA 1995. Prejšnji petek v radijskih kontaktnih oddajah in preko tedna na Vaših dopisnicah smo našteli skupaj 133 glasov. Za BRIGITO KROPIVNIK in njeno malo KATARINO Vas je glasovalo 81, za KONDIJA PIŽORNA 52. Izbor se zaključi 28. februarja in za končni rezultat je kakršnakoli napoved preuranjena. Začenjamo drugi krog prvega glasovanja za Gorenjke in Gor- BRIGITA IN KATARINA KROPIVNIK enjce v mesecih leta 1995. Za JANUAR 1995 predlagamo: KONDI PIZORN // BRIGITO KROPIVNIK in njeno malo hčerko KATARI- NO, ki je že dopolnila pet tednov starosti; Katarina je bila prvorojena Gorenjka v letu 1995, sestrice pa se je v Zgornjem Brniku 97 najbolj razveselil dveletni bratec David; 21 KONDIJA PIŽORNA, dramskega igralca in direktorja Agencije TI K-TA K v Preddvoru; v sklopu te Agencije dela tudi gledališče TATEA-TER, ki je zadnjo januarsko nedeljo v novem gorenjskem hramu kulture, v gledališki dvorani Penziona Zaplata v Tupaličah, premierno uprizorilo dramo Draga Jančarja Zalezujoč Godota, v kateri poleg Kondija nastopata Sabira Uaj-darević in Pavle Rakovec -KONDIJA PIŽORNA predla- V prvem glasovalnem tednu v izboru Gorenjca meseca januarja 1995 seje sreša nasmehnila naslednjim: nagrado1 vrednosti po L000 SIT prejmejo Mojca KUHAR, Zigani vas 44 t a, Duplje; Leon a rdu KAVČIČ, Kropa 3/d; Vero OSTREK. Valjavčeva 14$ Kranj; Andrejana CERK0V NJK, Titova 96, Jesenice in laika JAZBEC, Rečiška 59, Bled, Glasove majice (kot nalašč za tople februarske duh bodo oblekli; Miha HRIBAR, Blejska Dobrava W< Silvam KALTENEKAR, Opresnikova 2, Kranj; ime-OMERS, A. Vavkna 4, Cerklje; Danica MU BI, Spodnji Upnica 27, p. Kamna Gorica in Boži CULIBRK, 'I Dežmana S, gamo za GORENJCA MESECA JANUARJA 1995 zaradi njegovega poguma, s katerim se loteva razmaha kulture v novi občini Preddvor (in na Visokem v sosednji občini Šenčur), razmišlja pa tudi o gorenjskem mini Gardalandu v Bašlju in skrbi za dobro voljo na nastopih Ansamla Gašperji. Glasovanje za Gorenjko ali Gorenjca meseca januarja 1995 poteka podobno kot doslej: danes + še preostala dva pet* v februarju v kontaktnih od$ jah Radia Kranj, Radia TrigM Jesenice, Radia Trtic in Ra$ Žiri; ali pa na dopisnicah na t\> naslov UREDNIŠTVO G0*\ EN J S KEGA GLASA 640^ Kranj. Vsak glasovalni ted' izmed Vaših glasov nagraditi peterico z nagradami v vredno^ 1.000 tolarjev, poleg tega f odslej še dodatno pet sodeluj1* čih z Glasovo majico. V sodelovanju s podjetjem Hribar & Otroci I Kranj Z Gorenjskim glasom nikoli mimo Zanesljivo ni Gorenjke in Gorenjca, ki ne pozna igre | PIKADO. Vendar - ste že kdaj preizkusili svojo spretnost I v metanju puščic v ploščo pikada? ln, ali morda veste, da I je pikado med Angleži najbolj priljubljen šport? 1 V sodelovanju s podjetjem Hribar & Otroci, d.o.o., Kranj, | mednarodna trgovina, smo pripravili super tekmovanje in stavnico "Z GORENJSKIM GLASOM NIKOLI MIMO". Vsakih 14 dni bomo izžrebali naročnico oz. naročnika Gorenjskega glasa in ga povabili k sodelovanju v PRAVEM PIKADU, za katerega so Angleži določili stroga pravila. Angleški pikado, v katerem se bomo Gorenjke in Gorenjci merili v letu 1995, se imenuje DARTS, osnovna pravila zanj so: tabla (plošča) mora biti nameščena tako, da je višina sredine natanko 172 cm; tekmovalec meče trikrat iz oddaljenosti 237 cm; tablo pri pravem pikadu s premerom 46 cm sestavlja 20 enakih izsekov ( ki štejejo od 1 do 20 točk), dvojni center ( 25 točk), enojni center (50 točk) in zunanji (x2) ter notranji (x3) prstan. S tremi meti v posamezni igri je možno zbrati največ 180 točk (3 x 3 x 20). Seveda bomo pravila vsaki tekmovalki oziroma tekmovalcu še posebej pojasnili, ko ga bomo obiskali doma. Sodelovanje v pravem pikadu "Z GORENJSKIM GLASOM NIKOLI MIMO" bo podjetje HRIBAR & OTROCI Kranj tudi nagrajevalo: za sodelujoče bo poleg nagrad tudi možnost nakupa pikada Darts po reklamni ceni. Zmagovalec, ki bo med vsemi v letu 1995 zbral največ točk, dobi pikado s tremi pozlačenimi puščicami Unicom. Kako lahko sodelujete v pikadu "Z Gorenjskim glasom nikoli mimo"? Preprosto: z napovedjo rezultata. Na kupon vpišite, koliko točk je po Vašem mnenju dosegel GREGA HRIBAR, ki je prvi preizkusil mirnost svoje roke in zalučal tri puščice v pikado ploščo. Za točno napoved lepa nagrada - pikado podjetja HRIBAR & OTROCI Kranj. Če bo točnih napovedi več, bo na pomoč priskočil žreb. —-- ^_ Prvi je v tekmovanju "Z Gorenjskim glasom nikoli mimo" puščice pravega pikada torej vrgel GREGA HRIBAR. Njegov rezultat je bil Moj naslov:_ točk. Kupon na dopisnici pošljite na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj najkasneje do 16. februarja. BODE IN BOZA Mar ni prima praznik sredi tedna? Predvčerajšnjim je bilo vse v znamenju kulture: zjutraj je bilo na gorenjskih mejnih prehodih ogromno pločevine, ki seje rinila po kulturnih nakupih v Evropsko unijo (prej smo rekli v Avstrijo). tyfeftl Ker smo doslej še skoraj vsakič na Prešernov dan dočakali kakšno razpravo ali še kaj več o Prešernovem portretu, letošnja senzacija z najdbo menda edinega pravega Prešerna na sliki sploh ni preveč odmevala, fjfpffl Predvčerajšnjim so v farni cerkvi na Breznici pri Žirovnici predstavili najnovejšo najdbo - sliko Franceta Prešerna, ki naj bi bila edina avtentična. >3fff%l Nagradno vprašanje: koliko let je minilo, odkar je jeseniški občinski proračun zadnjič namenil sredstva za odkup Prešernove slike, s katero so obogatili zbirko v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi? [fflffl Ampak dejstva so kruta: Gorenjke in Gorenjci največ dajejo na tisti Prešernov portret, ki je na bankovcu za tisoč tolarjev. lSj[tfi\ Zgolj iz brezmejne ljubezni do največjega gorenjskega pesnika gre zatorej Gorenjkam in Gorenjcem "prešeren" tako težko iz rok (in denarnic). I3fff%l Kulturni praznik, ki smo ga praznovali predvčerajšnjim, zanesljivo ne bo vplival na manjša vplačila v tem krogu slovenskega lota, čeprav so bila v sredo vrata lokalov Loterije pač zaprta. MW*£1 Tisti, ki ste se odločili vplačati loto kombinacijo, imate še današnji in jutrišnji dan - to, da bo v tem krogu slovenskega lota sedmica spet veselo šumela, kajti vredna bo okrog 15 milijonov tolarjev (petnajsttisoč "prešernov"), pa ljubitelji lota tako ali tako že veste. BBfl ^aJ ima^a skupnega Los Angeles v Združenih državah Amerike in Kranj v samostojni Sloveniji na sončni strani Alp? Američani imajo sodni proces stoletja (obtoženec je O.J.Simpson). Gorenjci pa smo znani po skromnosti in procesu na kranjskem Okrožnem sodišču, povezanim z lansko avgustovsko nesrečo (?) v Blejskem jezeru, nismo dodali mega medijskih pridevnikov po ameriškem vzorcu. Iflff&l In tako sodni proces iz losangeleškega sodišča prenašajo po televiziji, časopisi o njem tiskajo posebne izdaje, za vse firbce je v sodni dvorani veliko premalo prostora -za kranjski sodni proces pa seje prvi dan odločil vsega en "gledalec", na televiziji o njem ne boste izvedeli ničesar. @ISE! Na Gorenjskem smo očitno do takšnih stvari zelo hladni; kot tudi do usod, povezanih s prometnimi nesrečami. fflffEl V soboto in v nedeljo sta bili na skoraj istem kraju na ccgelniškem nadvozu na hitri cesti Podtabor - Kranj dve resnično hudi prometni nesreči. Če mislite, da na tem odseku zaradi spomina na ponesrečence in mrtve odslej vozijo bolj previdno, se grdo motite, [ff/jj2j] Kaj pa vreme? V začetku tega • 3 ~ u hiln tako toplo, da je marsikdo menil, da ie napaka na njegovem biw^ nh zunan/ih temperaturah okrog 15 stopinj Celzija piše, da smo v mesecu februarju. MfUSI Na koledarju ni napake: še vedno smo v prvi tretjini svečana - o tem, da je svojčas v tem mesecu vso Gorenjsko pokrivala snežna odeja, pa boste slejkoprej lahko brali v rubriki "Stare razglednice", fafff&l V torek bo Valentinovo. Priložnostni ejga verz: po Gorenjskem razsaja strašna bolezen - ni gripa, temveč Valentinova ljubezen. BBjjfl foia FIGA V prehodu skozi stavbo Zdravstvenega doma Tržit 5 ustvarjalci grafitov zidove okrasili z izvirnimi prispevft-j dan, ko je samostojna Slovenija praznovala kuWJ praznik, smo posneli grafit, napisan v kleni slovenj (tržičko narečje). Ker se morda na fotografiji bolj slabog - piše: "Ja ne /.... zakon. Zakon j... mene." Ta*9 prispevek slovenski kulturi bi moral najti svoje rtP tudi v naslednjem tržiškem zborniku - dobro pa je, d* zelo blizu kraju te "umetnijo v kredi" tudi lekarna, prodajajo najnovejšo izvedbo aspirinov (turbo s takoj*™ učinkom). Predsednika Planins^ društva Kranj Franca "j ja, ki kranjskemu PD "J dseduje že vet y desetletje, smo "ujeli jj "fizičnem varovanju KI ninskega bivaka v r* prenos iz Dubrovnika 19.15 llsankć Ar, a 19.30 Tv dnevnik 20.10 moli3*-?1,15 MurPhy Brown, hu ■ur'stična nanizanka 21.45 Mid- dlem 22 4narSh' angleška nadaljevanka Zank- etektiva iz Miamija, nani- kanala Veli?P Spot tedna 12.05 Na tlobe P'atnU 1225 Luč sve" 13«»' arneriška nadaljevanka Po"' jelena 14.00 Pozitiv +. •fjnov.tev 14.40 Spot tedna Platni \tT 1725 Na velikem Ponnii* 5 TroPska vročica, 19.00 i6V x18-45 TV ProdaJa tlojr poročila 19.10 Luč sve- 20 Oo ameriška nadaljevanka 2°.40 d j v glasbeni deželi NiČs5n»a 21-10 ločila 21.15 22 3«; a893, angleški barvni film Spi,, Ameriških deset 23.05 Platnu na 2310 Na velikem urna lekarna, španska ^STRIJA 9.30 ki 1 upni dom' ponovitev ftvakLi za seniorje 10.15 TV denar vrt 10-30 Smrtonosni *aklarinP°novitev *• dela 12.00 13.0oT'Ca Avstrija 12.20 Šiling ^be?nfS.v sliki 13-35 Pravica do Sica iA4č°r? Blagoslovljena v'tev JA45 Panda club, pono- l7-00Mini" *° °troški program "<2er ioic!s v sliki 17.10 Wur-Prijate ii Y?>9as v sllki 18°5 Trije 19.30 V19'00 Naš glasni dom 20.07 rči v slik' 20.00 Šport f^eriš^13 21 55 črna smrt, fiero3i ' 77 film 23-25 Koman-Sirnon Tarner,ški vestern 1.10 1°00 mSplar 155 Videostrani/ u mO)strovin AVSTRIJA 2 8.00 Vreme 13.00 Čas v sliki 13.10 Borza za delo 14.25 Moške moraš imeti na uzdi, ameriška komedija 16.15 Moč strasti 17.00 Rastline in ljudje 17.30 Lipova ulica 18.00 Mi 18.05 Šport 18.25 Srček 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Gospod župnik podeduje raj, nemška TV komedija 21.52 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.35 Strange fish 23.35 Love sonets, plesni film 0.00 Le dortoir, plesni film 0.55 Z avtostopom po galaksiji, 5. in 6. del 1.45 Videos-trani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Športni konec tedna 19.30 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videos-traneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Vi sprašujete, zdravnik odgovarja (sodeluje dr. Vladikovič predstojnik Ginekološkega-porodniškega oddelka Splošne bolnice Jesenice - v živo) 21.25 EPP blok - 3 21.30 Skriti gost - šport (v živo iz studia) 22.30 Top Crash No. 2 -avtorally... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Hvala gospodič Sid -oddajo pripravili Sara Mohorič in Lidija Bevc 20.00 Karaoke v Železnikih - oddajo pripravila Boštjan Bernik in Primož Panjtar, 1. del LOKATV ... Videostrani 20.00 EPP blok 20.05 Športni pregled dogodkov (Aktualnosti s Športnih igrišč, Šeširju pomembna zmaga nad ekipo Grosupelj,...) 21.00 Tedenski pregled dogodkov (ponovitev) MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani, panorama 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 18.15 KARTE PRIPOVEDUJEJO, ponovitev 19.10 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.10 ŽIVA SCENA, glasbena oddaja 21.55 FEUD, film 23.25 MMTV SHOP, televizijska prodaja 23.25 MMTV SHOP, televizijska prodaja 23.55 Video strani 1.00 Deutsche Welle R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 Terenski studio - Naklo 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 19.30 do 24.00 Večerni program - Ti, jaz, najin otrok znam brati, berem R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure z oddajnika Kovor na UKV 95 Mhz ter SV 1584 Khz in z oddajnika Grad na UKV 88,9 Mhz. Obvestilom ob 16.10 bo sledila informativna oddaja ob 16.30. Ob 17.00 bomo govorili o novostih na številki 92, sledila pa bo lestvica popularnih melodij Tržiš-ki hit. Pokrovitelj, frizerski salon Heli, Senično, pripravlja nagrajencu prijetno presenečenje. Zaključili bomo z novostmi iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Športni pregled 13.30 Gorenjci na cestah 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Prometne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Od tu in tam 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Ura za družino 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Meda polna skleda 17.00 Otroško-miadinski program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved programa R JESENICE 5.00 Jutranji program - vodi Saša Gerdej 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL vodi Barbara Jerman 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi taksno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL poslušajo študenti 16.10 Spoznajmo se z javno razsvetljavo v Ljubljani 16.25 Nagradna uganka 17.00 Anketa 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.15 Minute za zdravje 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines glasbeni kviz 21.00 Modni bla bla - Carmen Cestnik 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit SOVA TVS 1 SMRTONOSNA LJUBEZEN i 14 del ameriške nadaljevanke; Igrajo: Gary Cole, Marg Helgenberger, Julie flanis, Jon Paul Steuer In drugi; Atlanta, 1984. John Hearn je izgubljena duša - veteran, ki se je vrnil v svet, v katerem ne more uporabiti vojnih izkušenj. Zaradi poškodbe v Vietnamu se je moral odreči sanjam, da bi opravljal poklic pilota. Kot viznik tovornjaka preživlja sebe in sina Travisa. Ko ga zapusti tretja žena, lahko samo upa, da mu nekega dne ne bo več treba voziti tovornjaka, in da bo lahko ustvaril dom sinu, ki mora zdaj živeti pri Hearnovi materi Alice. Po oglasu v reviji Najemniški vojak ponuja storitve za nevarne naloge. Na njegov oglas se oglasi tudi Debbie Banister. KINO CENTER amer. akcij. kom. KONČNA HITROST ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. pust. krim. RUBY CAIRO ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. mlad. pust. film BELI OČNJAK 2 - LEGENDA O BELEM VOLKU ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. akcij, film VARUH ČASA ob 18. in 20. uri TVS 1 9.45 Zverinice iz Rezije, lutkovna igrica 10.05 Indijanske legende, kanadska nanizanka 10.30 Prostor na soncu, ameriški film (čb) 12.30 Svetovni poslovni utrip, ameriška poslovna oddaja 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza, ponovitev 14.05 Sobotna noč 16.15 Mostovi 16.45 Podarim - dobim, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Šest ta pravih in banja, nemška nanizanka; Srce igrač, mladinska gledališka igra 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, TV igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Moj dobri prijatelj, angleška humoristična serija 20.30 Gospod Kohn: Z vlakom na Dunaj, češka humoristična oddaja 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 22.16 Šport 22.40 Poslovna borza 22.55 Sova: 22.55 Z eno nogo v grobu, angleška nanizanka 23.30 Smrtonosna ljubezen, ameriška nadaljevanka TVS 2 13.00 Euronews 15.15 SP v biatlonu: 10 km (m), posnetek iz Anterselve 16.00 Brez, dokumentarna oddaja 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Iz življenja za življenje 19.10 Podarim - dobim 19.20 Videošpon 20.05 Po sledeh napredka 20.55 Roka ročka 21.45 Dnevnik Evelyn Lau, kanadska drama 22.35 Svet poroča HTV 1 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski program 11.30 Deklica iz prihodnosti, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 12.50 Dva v mestu, francoski barvni film 14.30 Matematika 15.00 Mehanično vesolje 15.30 Otroški program; Igrajmo se; Mali kuhar, risanka 16.30 Poročila 16.40 Tretji božič 17.10 Pogled skozi okno 17.45 Hrvaška danesa 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.10 Zate, ljubezen moja 21.15 TV parlament 23.05 Slika na sliko 23.45 Prekleti v Ameriki 0.45 Poročila 0.50 Sanje brez meja strani 21.15 Dosmrtna kazen, 1/2 del francoskega filma 22.45 Fantastično potovanje, ameriški zf film 0.20 Rop v San Franciscu, ameriška kriminalka 2.00 Videos-trani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 t.00 Vremenska panorama 14.25 tirideset milijonov išče moža, ameriška komedija 16.15 Moč strasti 17.00 Rastline in ljudje 17.30 Orientacija 18.00 čas v sliki 18.05 Šport 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Hladen ogenj - dragulji 21.15 Zunanjepolitično poročilo 22.00 Čas v sliki -večerni studio 22.30 Ambo tema 22.40 Klub 2 0.00 Eleni, ameriški film 1.50 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Odštek 7, gost: smučar Sandi Murovec, avtor knjige Bela sled (v živo) 19.55 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Utrip Kranja 20.25 Anketa: srce, ljubezen, Valentinovo '95 20.40 Horoskop 3 20.55 EPP blok - 3 21.00 Tema: Zaljubljensot - Valentinovo - zakon - Afrodita (v živo) 21.50 Zimsko mednarodno likovno srečanje Gosttur '95 22.07 Za življenje mladih 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 29.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Šolski utrinki - oddaja OŠ Železniki 20.00 Zakonci štrajkajo - igra KD St. Jurij v Železnikih (2. del) 20.50 Brez komentarja HTV 2 17.15 TV koledar 17.25 Middle-march, angleška nadaljevanka 18.15 Arena 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik 20.10 Popolna tujca, humorističa nanizanka 20.40 Midlemarch, angleška nadaljevanka 21.30 Žametna taca, dokumentarna oddaja 22.05 Sestre, 15/22 del serije 22.50 HRT TOP 20 KANALA 12.00 Spot tedna 12.05 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.10 Alica v glasbeni deželi 13.55 Videoigralnica 14.25 Spot leta 14.30 CMT 16.30 Spot tedna 16.15 Na velikem platnu 16.55 Dežurna lekarna, španska nanizanka 17.25 Nič svetega 18.45 Dogodivščine male koale 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Rodeo, glasbena oddaja 20.40 Divje palme, ameriška nanizanka 21.20 Poročila 21.35 Karma 22.25 Upravljanje, dokumentarna serija 22.55 Spot tedna 23.00 Na velikem platnu 23.20 CMT AVSTRIJA 1 9.05 Naš hrupni dom, ponovitev 9.30 Poročila iz parlamenta, ponovitev 10.30 Glasbena skrinja 10.45 Smrtonosni denar, ponovitev zadnjega dela 12.15 Oddaja 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Pravica do ljubezni 14.00 Blagoslovljena dvojica 14.45 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Trije prijatelji 19.00 Naš hrupni dom 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Hunter 21.15 Pogledi od program 20.00 Ti, jaz in najin otrok LOKATV ... Videostrani 20.00 EPP blok 20.05 Škofjeloški kulturni utrip (recital flavtistke Patricije Mihe-lač - Korica, koncert učencev Glasbene šole, SOkratov zagovor, Evropska romantika, Mladi mladim...) MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani, panorama 15.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 16.00 VESELA NEDELA, glasbeno raz-vedrilan oddaja, ponovitev 19.10 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.10 DOMAČI ZDRAVNIK, kontaktna oddaja, zdravstveni nasveti 20.40 FOR A FEW DOLLARS MORE, film 22.20 I CONFESS, film 23.50 MMTV SHOP, televizijska prodaja 0.10 Video strani 1.00 Deutsche VVelle R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na frekvencah UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz iz Kovorja ter UKV 88.9 MHz iz Tržiča. 16.10 - obvestila, informacije ob 16.30, sledi nekaj zanimivosti z različnih področij, k sodelovanju vabimo vse Tine, Tinčke in Valentine, spored bomo sklenili z oddajo, namenjeno športu in rekreaciji. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej -oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Countn/ glasba 8.30 Pogled v zvezde 8.40 Od tu in tam 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.30 Sosed dober dan 11.00 Zabava in glasba 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Sindikat 17.00 Novice 17.15 Poljanska kronika 18.00 Pogovor z županom občine Gorenja vas - Poljane 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Irena Ulčar 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne na RGL vodi Jelena Stepanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.45 Borza znanja 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.00 Popoldanski program z Jožetom Logarjem 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Zdenka Kahne svetuje 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Bančne informacije LB 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.15 Okrogla miza - tema tedna 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Labirint znanja 21.30 Avstralska lestvica 23.00 Egostyle - Ines Kokalj 24.00 Darinka Bunjevac -Greatest hits 2.00 Satelit ...in zvezde poznajo odgovor ONLYYOU radio trjglav 64270 Jesenice, Cufarjev trg 4 STERE0 96 MHz RDS KINO CENTER amer. akcij. kom.KONČNA HITROST ob 16., 18 in 20 uri STORŽIČ amer. pust. krim. RUBY CAIRO ob 16. in 18 uri predprem. amer. rom. kom. SAMO TI ob 20. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. pust. film BELI OČNJAK 2 ob 20 uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. groz. INTERVJU Z VAMPIRJEM ob 20. uri emona centri emona marketi emona trgovine @emonam trgovina na drobno, d.d. Ijubljana market stražišče NAGRADNA KRIŽANKA EMONA MERKUR Ob 30-letnici marketa v Škofji Loki vam Emona Merkur poklanja to križanko in razpisuje naslednje nagrade: 1. nakup v vrednosti 8.000 SIT 2. nakup v vrednosti 5.000 SIT 3. nakup v vrednosti 3.000 SIT Tri nagrade v vrednosti 2.000 SIT pa prispevamo v Gorenjskem glasu. Geslo, sestavljeno iz črk na oštevilčenih poljih in vpisano v kupon iz kriianke, nam na dopisnicah pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, do četrtka, 23. februarja 1995, do 8. ure, ko bo komisijsko irebanje. Rešitve lahko oddate tudi v Turističnih društvih Cerklje, Jesenice, Bohinj, Radovljica, Škofja Loka, Triič, Dovje - Mojstrana ali Kranjska Gora. Lahko pa jih oddate tudi v naši malooglasni sluibi v avli poslovne stavbe na Zoisovi 1. Dober tek želimo Anici, Miranu in Danici Vsak četrtek ob 8. uri v uredništvu Gorenjskega glasa komisija bralk in bralcev opravi javno žrebanje rešitev Glasove nagradne križanke. V zadnji januarski številki smo križanko pripravili v sodelovanju z GOSTILNO PR' LJUB'CI, ki jo najdete pri Svetem Duhu pri škofji Loki, izmed do včeraj prispelih 1239 rešitev pa so bili izžrebani: 1. Anica LIKOZAR, J. Platiše 17, Kranj (nagrada: večerja za dve osebi v Gostilni Pr' Ljub'ci); 2. Miran DOLINAR, T. Dežmana 6, Kranj (nagrada: kosilo za 2 osebi v Gostilni Pr' Ljub'ci); 3. Danica FRAS, Gorenja vas 18 (nagrada: odlična pohorska omleta v Gostilni Pr' ljub'ci); 4. - 6. nagrada: Simon SKUU. Delavska 6, Kranj; Marica DEMŠAR, Rudno 34/a, Železniki in Rok PERKO, Zvirče 37, Tržič (nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev). Tokrat smo na željo bralk in bratcev pripravili kar dve nagradni križanki. ča& za reševanje je dovolj (na pobudo naših naročnikov, ki Gorenjski glas prejemajo v druge države z nekajdnevno poštno zamudo, je čas za pošiljanje rešitev letošnjega januarja podaljšan na dva tedna). Ne pozabite: rešitev mora bw vpisana v kupon, kije dodan križanki. market radovljica market kranjska gora market Jesenice moda bled POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Čez mesec dni druga dražba paketov delnic Sklada za razvoj Druga dražba 8. marca Naprodaj bo 168 paketov delnic 149 podjetij v Vrednosti 14,5 milijard tolarjev Jfranj, 7. februarja - Sklad za razvoj je v zadnjem Uradnem "stu objavil drugo javno dražbo paketov delnic, ki so jih nanj Prenesla podjetja v postopkih lastninjenja. Naprodaj bo bistven vec paketov delnic kot na prvi dražbi, ko jih je bilo 39 Po izklicni ceni 3,4 milijarde tolarjev. Koliko pooblaščenih investicijskih družb bo sodelovalo na drugi dražbi, še ni znano, saj se lahko prijavijo najkasneje do 3. marca. Nedvomno veliko več kot na prvi dražbi, saj so mnoge že ^povedale sodelovanje. Lahko jih seveda sodeluje vseh 34, ki so doslej zaključile zbiranje certifikatov. Med paketi delnic, ki bodo naprodaj, so seveda tudi paketi ^lnic podjetij z Gorenjskega, ponujenih bo 25 paketov delnic 22 Podjetij v skupni izklicni vrednosti 2.349 milijona tolarjev. Naprodaj bodo paketi delnic naslednjih gorenjskih podjetij: RIC ^Ipetour Škofja Loka (izklicna cena 10,9 milijona tolarjev), Mitektni biro Kranj (4,09), EGP Škofja Loka (148,2), Iskra £ibernetika-Vzdrževanje Kranj (46,3), Iskra Kibernetika-TSD Kranj (82,3), Iskra Števci Kranj (240,8), IZR Škofja Loka (9,7), •Jasna Turizem Kranjska Gora (9,4), Kemična čistilnica in pralnica pšenice (8,7), Kompas Hoteli Kranjska Gora (162,2 in 235,9), Komunalno podjetje Škofja Loka (16,5), Kovinska Bled (14,7), gerkur Kranj ( 348,2 in 326,4), Obrtnik Škofja Loka (24,8), Odeja ^ofja Loka (61,2), Stanovanjsko komunalno podjetje Kamnik ( JJ>°), TKR Radovljica (14,6), Triglav konfekcija Kranj (15,2), Uko Kropa (12,9), Varnost Mengeš (6,3), Vodovod Jesenice ^3,4), Živila Kranj Naklo (256,9 in 256,9). Posebna zanimivost marčne dražbe bodo nedvomno Lekove deJnice, saj je bil na prvi dražbi ponujen le en paket z izklicno eeno 826 milijonov tolarjev, vendar ni bil prodan, niti pri tečaju 86. ledaj je Sklad za razvoj 20 odstotkov Lekovih delnic razbil na pet Paketov po omenjeni izklicni ceni, vendar so na dražbi ponudili samo enega. Zdaj so jih razbili na deset paketov, izklicna cena |*»rih paketov znaša po 694,2 milijona tolarjev in izklicna cena Sfistih znaša po 115,7 milijona tolarjev, vsi bodo naprodaj. Med slovenskimi podjetji, katerih izklicna cena paketov delnic Presega 100 milijonov tolarjev, pa so še naslednja: Alpkomerc /olmin (115,8), Državna založba Slovenije Ljubljana (156,8), ^roga Portorož (314,1 in 314,1), Elektronabava Ljubljana (227,2), fMR Idrija (157,3), GEA Slovenska Bistrica (164,2), Julon poljana (220,9 in 110,5), Kemofarmacija Ljubljana (176,2), Minska Ljubljana (242,7 in 242,7 in 242,7), Kovinonlastika Lož a-6'8)' latama Celje (125,1), Mitol Sežana (137.1), Mlinotest {Ajdovščina (362,2), Napredek Domžale (226,5), Predilnica Litija ( ^3,6), Tehnounion Ljubljana (244,5), Tekstilna tovarna Prebold JM8), Tekstina Ajdovščina (224,3), TP Klas Maribor ( 154,9), lrimo Trebnje (208,5). • M.V. Kmečka družba zbrala več kot 56 tisoč certifikatov k |*ranj, 9. februarja - Izmed več kot 56 tisoč zbranih certifikatov P° vsej Sloveniji jih je Kmečka družba približno 5 tisoč zbrala "a Gorenjskem, največ v Škofji Loki in v Kranju. . Ker dnevno dobijo od petsto do tisoč certifikatov, je Kmečka ,riižba agencijo zaprosila za povečanie kapitala Kmečkega sklada agencijo zaprosila za povečanje kapitala Kmečkega o' odobreno imajo povečanje s 7,3 na 9,49 milijarde tolarjev lisnovnega kapitala. Do konca januarja je Kmečki sklad zbral 23 osn Cert'u'katov v vrednosti 6 milijard tolarjev, s povečanjem n°vega kapitala bo certifikate lahko vložilo še 10 do 15 tisoč ljudi. BORZNI KOMENTAR Borza je ponovno v negativnem, medvedovem trendu, bi lahko opisali razmere na segmentu dolgoročnih vrednostnih papirjev v tem tednu. Potem ko je četrtkovo in petkovo trgovanje kazalo oznake oživljanja, in ko so najbolj spekulativni vlagatelji že računali dobičke iz naslova nizkih nakupnih tečajev delnic, pa se je že v petek konec dneva in nato oba predpraznična dneva trend obrnil navzdol in ponovno postavil pod vprašaj tako težko pričakovano pomladno oživitev trgovanja in višjih tečajev. Delnica Dadasa, pri kateri je v četrtek zamenjalo lastnika le osem lotov in to po najvišji ceni, je bila tudi v naslednjih dveh dneh v vrhu najbolj prometnih papirjev, poleg kratkoročnih kuponov Banke Slovenije in delnic SKBR. Že v torek pa je negativni trend in padanje tečajev ustavilo zanimanje za to delnico. Tako se je iz petkovih nivojev okoli 161.000 SIT za delnico, spustil tečaj v četrtek na borznem parketu že na nivo okoli 140.000, kar predstavlja padec tečaja za 13 odstotkov. Vrednost slovenskega borznega indeksa se je tako v teh dneh znižala s 1.336 na nivo 1.309, kar predstavlja padec celotnega delniškega trga za nekaj več kot 2 %, kar je bistveno manj od najbolj priljubljene in hkrati najbolj spekulativne delnice. Sprememb glede na pretekli teden ni tudi na segmentu kratkoročnih vrednostnih papirjev, ki so še vedno v pozitivnem trendu. Tako se s plašči blagajniških zapisov (BNB2) trguje po tečajih nekaj nad 94 % od nominalne vrednosti, kar z upoštevanjem plačila provizije ob nakupu tega vrednostnega papirja predstavlja nominalni donos do podpetja (1. 6. 95) v višini 5,6 %. Bolj spekulativni so seveda kuponi blagajniškega zapisa, ki so že v ponedeljek prebili za nekatere magično mejo 8.000 SIT za en kupon. Tečaji še vedno naraščajo, kar govori v prid tistim, ki dvomijo o možnosti intervencije države za vzdrževanje tečaja marke proti tolarju in pričakujejo še večji razkorak med stopnjo rasti maloprodajnih cen in rastjo nemške marke. Obstajajo pa tudi vse bolj glasne nasprotujoče si struje, ki zagovarjajo politiko ožanja škarij. Uradni tečaj nemške marke je v preteklem mesecu porastel za 0,4 %, podjetniški tečaj LB, d.d., se je zaradi prenehanja intervencij Banke Slovenije znižal iz 82,30 tolarja na 82,00 tolarja za eno marko, menjalniški tečaji pa so se v zadnjih desetih dneh spustili z nivojev 81,40 na 80,70 tolarja za eno nemško marko. Vrednost državnih obveznic, predvsem RS02, s katero se v teh dneh precej trguje in je ena izmed petih najbolj prometnih papirjev, se je okrepila z nivojev okoli 100,00 na 103,5 od nominalne vrednosti. Borzni posrednik Hermina Krt £ima je tu. zato vas vabimo na zimsko srečanje z veliko družino renault in njenimi prijatelji v sanjsko goro 13. februarja 1995. zae3avne igre s tekmovanji na snegu (potrer3na smučarska oprema) se 3000 začele 03 13. uri, na smučišču pri hotelu "larix". 03 glasbeni spremljavi ansambla šarm, vam bomo predstavili program renault, nato pa boste vsi, stari in mladi, povabljeni na c^f^cTfm FLES, Z NAGRADNIMI IGRAMI *5aagg^ vse po poznih ur. 4 RFNAUI.T AVI O ŽIVLJI N J A KMEČKI STROJI KOVIN OT6HNA PRODAJNI CENTER STARI DVOR Škofja Loka, Kidričeva 26, Tel.: 064/634-800 S vodovodne in r8anizacije (najemnina bazena, sodniški stroški, nabava ^alov) enakomerno razdeli med vse prijavljene klube, »se to se je v ponedeljek in celo dopoldne v torek tudi dogajalo, se tu!fm 0Dvest'l° vSe prijavljene klube in se v soglasju z njimi poslalo udi pošto o razporedu, se rezerviralo bazen, obvestilo Sodniško r8anizacijjo, se nabavilo pokale, vendar je zvečer ob 18. uri dobilo P'sarno VZS sporočilo s strani direktorja tekmovanj Adolfa Kolenca, «to tekmovanje odpade zaradi previsokih stroškov najema bazena v Ma«ju (ok. 500 DEM na klub). • J. Marinček vabila, prireditve ^edobčinsko prvenstvo za veterane v namiznem tenisu -V ve.ram KS na Godešiču bo jutri medobčinsko prvenstvo za ^erane, na katerem lahko nastopijo igralci iz občin Škofja Loka, 16 ^niKov> Gorenja vas - Poljane in Žiri. Tekmovanje se začne ob Pol organizatorji, NTK Godešič pa bodo prijave sprejemali še pl? Pred začetkom tekmovanja. • J. S. d0 j^jniško plavanje v novem bazenu - V času počitnic, od 20. in »j • februarja, Športna zveza Kranj organizira za učence, dijake don i!j e Prosto plavanje v novi p Poldne od 9. do 11. ure, popold r]spevek je 100 SIT. • M.Č. akrnK tel(ma v smučarsko akrobatskih skokih - Smučarsko °rga atSki klub Kram bo Jutri' v soboto> i začetkom ob 19.30 uri, na srnZlr,al odPrto prvenstvo Slovenije za pokal Bleda. Tekma bo tudi u straža, organizatorji pa poleg domačih pričakujejo OrfASt-° tUJih tekmovalcev. • V.S. gost Jharski spored - Z zmago igralk Klima Commerca Bled na 2airSVa"Ju P" zadnjeuvrščeni LIT Tilii bi si te že tudi teoretično Pobo^f1 ?™° mesto P° rednem delu državnega prvenstva, letn* ^l Proma si bodo poskušali priigrati prvo zmago v del°oSnJem DP doma s Pionirjem (CSUI - ŽIC ob 19. uri). Težko m0rapa Caka odbojkarje Minolte Bleda, saj v tekmi za 2. mesto Pa soJ° ^{na8ati na gostovanju na Ravnah. Brez možnosti za zmago bOLT Ž odbojkarice ŠOU Triglava na gostovanju v Kopru. V 2, bodn Lrmo Lubnik gostuje v Kanalu, odbojkarice FI Proma pa se rw °P 17. uri v CSUI - ŽIC pomerile z ekipo Kajuh Šoštanj. V 3. Urj\ *Srajo doma: FI Prom II - Portorož (OŠ Zabreznica ob 18. konl, hlnJ " Bled 11 (°S B Bistrica ob 18. uri), v ženski in Bnv,renci Pa Lane° Šenčur - ŠD Tabor II (OŠ Šenčur ob 16. uri) Šal"HIT Casino 11 (°š BBistrica °b 16-uri)- • b-m- ^'nul/1 k ' sPored - Potem ko so košarkarice Odeje Marmorja 79: 53 /^!?oto nepričakovano visoko izgubile z ekipo Mibex Ilirije Marib ' , tokrat odhajajo na gostovanje k ekipi ŽKD v Loka £r' V goste, pri Heliosu v Domžalah igra tudi ekipa Triglava, iya^.ava pa odhaja v Slovenske Konjice k Cometu. • V.S. ki je ™'zn°teniški spored - V I. DNTLza članice ekipa Merkurja, Hiriin \S/edo Pomagala Istrabenz v gosteh z 0:7, jutri doma gosti člane „ ed,trade. Tekma se bo začela ob 16. uri. V II. DNTL za pomerit3 , 7an'miv derbi v Kržah, kjer se bosta ob 10. uri Sm Pi KriŽ in Merkurja. • V. S. Počitnif0"'. tečaJ ' Smučarski klub Alpetour bo v času zimskih Ovojev ^Pravil smučarski tečaj za otroke. Mladi se bodo cena tcx .Clh na Soriški planini in sicer od 20. do 24 . februarja, Čaj, Zak,aJa- v katero je vštet prevoz, smučarska vozovnica, topel Pa je ir|.no tekmovanje in seveda strokovno delo z vaditeljem, vadit..": Usoč tolarjev. Prii ave šolarii lahko oddajo v kabinetih GOOKEJ 0LIMPIJA DANES NA JESENICAH Jesenice, 10. februarja - V 28. krogu državnega prvenstva, ki so ga hokejisti odigrali minuli torek, je še največje presenečenje pripravila ekipa Celja, ki se je kljub še vedno negotovi usodi, dobro uprla državnim prvakom in v Podmezakli iztržila neodločen izid. Danes ob 18. uri bo na Jesenicah derbi med Acroniksi in Olimpijo Hertz. Olimpija Hertz je v torek doma premagala Sportino z rezultatom 7:3 (2:0, 1:2, 4:1). Na Jesenicah pa so državni prvaki po vodstvu 3:0 v 2. tretjini dobili le točko, saj je bil rezultat na koncu 3:3. Slavija Jata je izgubila še eno tekmo, tokrat z Mariborom 3:5 (1:2, 2:2, 0:1). Triglav je bil v torek prost. Danes se bosta v Podmezakli pomerili vodilni ekipi na lestvici Olimpija Hertz in Acroniks Jesenice, Sportina jutri gostuje v Celju, Triglav pa danes v Mariboru. 30. krog bo na sporedu v nedeljo. Triglav odhaja k Olimpiji Hertz, Sportina doma gosti ekipo Slavije Jate, v štajerski prestolnici pa bo srečanje med Mariborom in Celjani. • V. S. II TEMIS«K3SimiIir] Župan Pavel Rupar čestital prvakom iz Križ BO V TRŽIČU TUDI PRVOLIGAŠKA EKIPA? Tržič, 9. februarja - Najzanimivejše vprašanje, ki se pojavlja ljubiteljem športa v tržški občini je - kdaj bodo dobili ekipo, ki bo nastopala v najvišji državni ligi. Namiznotenisači Križ imajo to možnost že v novi sezoni, vsekakor pa v klubu že prav kmalu računajo na mlade igralce, ki so pred dnevi na državnem prvenstvu kadetov osvojili naslov prvakov. Med najmlajšimi, ki jih je te dni v svoje prostore stavbe tržiške občine povabil župan Pavel Rupar, so bili Luka Petrnel, Anže Žepič, Tjuš Aljančič in Aleš Jazbec, štirje mladi člani NTK Križe, ki so prejšnji konec tedna osvojili naslov ekipnih kadetskih državnih namiznoteniških prvakov. Župan jim je čestital za velik uspeh in obenem povedal, da se bo zavzel, da bi na občini šport še bolj podprli, posebej pa tiste športe, ki so uspešni, in ki v svoje vrste vabijo mlade, ki so tudi v Tržiču pogosto prepuščeni cestam in ulicam. Vodstvu tržiškega namiznoteniškega kluba je obljubil, da jim bo pomagal pri pridobitvi profesionalnega trenerja, kar bi dolgoročneje omogočilo še uspešnejše delo. Kot je v razgovoru z županom poudaril predsednik NTK Križe Uroš Aljančič, je rezultat mladih plod štiriletnega načrtnega dela v klubu za vzgojo svojih tekmovalcev, ki bi jih kasneje zastopali tudi v državnih ligah. Ekipa Križ, ki letos igra v 2. ligi, ima sicer že v novi sezoni možnost zaigrati med najboljšimi ekipami v Sloveniji. "Naš cilj ni za vsako ceno priti v I. ligo, posebno ne s "kupljenimi" tujimi igralci. Želimo si vzgojiti domače, kajti ti dajejo garancijo, da bo klub iz leta v leto napredoval," je poudaril Uroš Aljančič. • V. Stanovnik IRSKI SKOKI TEKME MLADIH NA GORENJI SAVI Kranj, 10. februarja - Smučarski klub Triglav Teling bo jutri in v nedeljo organizator državnega prvenstva v skokih in nordijski kombinaciji za dečke do 13 let ter pokala Cockta za dečke do 9 let. Jutrišnje državno prvenstvo v skokih in nordijski kombinaciji se bo začelo ob 11. uri na 45-metrski skakalnici, zanj pa se je moč prijaviti do 8.00 ure v Domu skakalcev. Start teka za kombina-torce bo ob 15. uri. Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj bo 20 minut po končanem tekmovanju. V nedeljo pa bodo na 12-metrski napravi tekmovali še najmlajši slovenski skakalni upi, ki se merijo za pokal Cockte. Tekmovanje se bo začelo ob 11. uri, zanj pa se je moč prijaviti na dan tekmovanja do 8.30 ure. Dodatne informacije o obeh tekmovanjih lahko dobite pri Vinku Janši po telefonu 332-616. V najmočnejšem slovenskem skakalnem smučarskem klubu Triglav Telingu pa so že začeli tudi s pripravami na organizacije tekme v alpskem pokalu, ki bo v Planici od 9. do 12. marca. • V.S. tin is mmmmm3333xuiin PRVAKA MULEJEVA IN JANŠKOVEC Kranj, 7. februarja - V začetku tedna se je v Celju končalo letošnje državno teniško prvenstvo v dvorani. Naslov slovenskega prvaka je z zmagov v finalu proti klubskemu prijatelju Marku Poru obdržal Kranjčan Žiga Janškovec (Triglav). Med dekleti pa je po pričakovanju zmagala Kranjčanka Barbara Mulej (Triglav), ki je v finalu ugnala Ljubljančanko Karin Lušnic. • V. S. ite/io tljcS°e tolarjev. Prijave šolarji lahko oddajo v ne vzgoje na osnovnih šolah, v klubskih prostorih od ]q PfouT na Kidričevi Al 19. Pet do 20. cesti 62 na Trati v sredo, 15. februarja, ure in v turistični poslovalnici potovalne agencije 7.39 i/°nrr .Prvi odhod na tečaj bo v ponedeljek, 20. februarja ob I rea športne dvorane na Podnu. • V.S Organizatorji teka iz TD Rateče in TD Kranjska Gora obveščamo vse tekače - rekreativce, da bo tradicionalni 12. TEK TREH DEŽEL v nedeljo, 19. februarja 1995, s startom in ciljem v Selčah nad Podkloštrom (Arnoldstein) v Avstriji. Zaradi gradbenih del na delu italijanske proge in v skladu z dogovorom med organizatorji vseh treh dežel bo letošnji tek izveden izjemoma samo v Avstriji. Start bo ob 10. uri, proga pa bo dolga 15 km. Štartni na je 1.500,00 SIT. ROK PRIJAVE in VPLAČILA z navedbo letnice rojstva sprejemamo do 17. 2. 1995 na naslovu TURISTIČNO DRUŠTVO Kranjska Gora, tel. 881-768, fax 881-125. Delitev štartnih številk bo v nedeljo zjutraj od 7. ure daije v prostorih Turističnega društva Kranjska Gora. MLADI HOKEJISTI NA SP Kranj, 9. februarja - Minuli torek je na svetovno pionirsko hokejsko prvenstvo v Ouebec odpotovala naša mlada hokejska reprezentanca. Naši bodo nastopali v B skupini, prvo tekmo pa bodo igrali to nedeljo proti ekipi Montreala. Kot je na tiskovni konferenci pred odhodom na to pomembno tekmovanje povedal vodja naše ekipe France Goličič, je želja ekipe, da se v Kanadi uvrsti v polfinale, kar pa bi bil tudi že lep uspeh. • V. S. HOKEJSKE SOLE SE BODO PREDSTAVILE Kranj, 8. februarja - Hokejski klub Triglav organizira prvi pokal Minolta, pokal hokejskih šol, ki bo na drsališču PPC Gorenjski sejem potekal v nedeljo, 12. februarja, z začetkom ob 8. uri. Gledalci bodo tako lahko videli, kako delajo v šolah hokeja v Olimpiji Hertz, Acroniksu Jesenicah, Sportini Bled, VSV Beljaku, Medveščaku in Triglavu. Tekmovanje bo potekalo v dveh skupinah in ves izkupiček od prodanih vstopnic in srečelova bo namenjen prav hokejskim šolam, ki bodo na ta način pridobile sredstva za vzgojo novih hokejistov. Ob enem pa bo ta turnir tudi dobra izmenjava izkušenj v delu z mladimi. • Jože Marinček OSI ZA KEGELJ "PREKRATEK" Kranj, 8. februarja - V sredo popoldne so na kranjskem kegljišču pripravili zanimiv kegljaški obračun. Na tako imenovanem maratonu Cekinček (pokrovitelje je bila Oljarica) se je Bojan Česen pomeril z mešano ekipi KK Triglav. Bojan je dal kegljavcem in kegljavkam 60 kegljev prednosti, tako da je bila na koncu razlika le en kegelj, rezultat pa 3195 : 3134. "Drugo leto bom moral več pozornosti posvetiti kondicijskim pripravam," je po šestih urah tekmovanja dejal Bojan Česen, ki pa seveda zaradi poraza ni bil razočaran. V medsebojnih obračunih sedaj vodi ekipi Triglava z rezultatom 2:1. • V. S. PRVI PORAZ LJUBELJA V 10. krogu Gorenjske lige v kegljanju je Triglav prvi premagal vodeči Ljubelj in s tem poskrbel, da je postal boj za 1. mesto zopet zanimiv. Jesenice in Adergas sta dosegla pričakovani visoki zmagi, Elan pa se je z drugo zmago po točkah izenačil na predzadnjem mestu z ekipo S. Jenka. Rezultati: TRIGLAV : LJUBELJ 5:3 (4886:4814), JESENICE : KR. GORA 6:2 (4942:4786), S. JENKO : ADERGAS 1:7 (4906:4995), ELAN : LUBNIK 6:2 (4864:4765). Vrstni red: Ljubelj 17, Jesenice 16, Triglav 11 točk... V soboto igrajo ob 9. uri Adergas : Jesenice, ob 11. uri Kranjska Gora : Triglav, ob 16. uri S. Jenko : Elan in Ljubelj : Lubnik. • Jože Pogačnik BRON JERMANA, ZMAGA L0RBEK0VE Kranj, 9. februarja - Kot je bilo pričakovati na zimskih olimpijskih dnevih mladih, ki te dni potekajo v Andori, od naših tekmovalcev najbolje nastopajo smučarji. Tako si je v ponedeljek bron v veleslalomu s tretjim mestom prislužil Tržičan Andrej Jerman, Mariborčanka Darja Lorbck pa je v sredo zmagala na slalomski tekmi deklet. Danes se bodo tekmovanja končala s fantovskim slalomom, teki in drsanjem. • V.S. SLALOMA NI BILO Soriška planina, 8. februarja - Potem ko je minuli torek v veleslalomu za državno prvenstvo (in točke FIS) na mariborskem Pohorju slavil Mojstrančan Jure Košir, mu svoje odlične forme ni uspelo dokazati na slalomski tekmi za državno prvenstvo (tudi s prijavljeno mednarodno udeležbo) v sredo na Soriški planini. Na smučišču je bila namreč gosta megla, skozi katero je padal dež in pihal veter, tako da so bili organizatorji, SK Alpetour. tekmo prisiljeni odpovedati. Pripravili naj bi jo 26. marca. Že to nedeljo, 12. februarja, pa bo na Soriški planini državno prvenstvo v slalomu za ženske. Start prve vožnje bo ob 10. uri. • V.S. omet mmm'.mmimmn ŠEŠIR V POLFINALU Škofja Loka, 8. februarja - Minulo sredo zvečer so rukometaši Šeširja v dvorani Poden na povratnem srečanju za slovenski pokal gostili ekipo GPG Grosuplja. Ločani so prvo tekmo izgubili z dvema goloma razlike, tokrat pa so v zaključnem delu srečanja zbrali vse moči in zmagali z rezultatom 19:14 (9:9) in laku postali pollinalisti slovenskega pokala, kar je velik uspeh škofjeloškega rokometnega kluba. • D.R. KOMENTAR Male vesti s prvih strani Mcirko Jenštarle Naslovne strani slovenskih časopisov nam pogosto lepo prikazujejo stanje v naši politiki. Ne le zaradi tega, ker dnevniki na tem mestu pač objavljajo najpomembnejše vesti, ampak zato, ker sem, proti primernemu plačilu, lahko zaidejo tudi nenavadnosti slovenske politike. Že nekajkrat smo imeli na prvi strani Dela možnost prebirati poziv nekdanjega poslanca Demosa M. Starca predsedniku Kučanu, kjer ga sprašuje, ali nas po nekem scenariju vodi nazaj na Balkan in tretjo Jugoslavijo. Pri osrednjem slovenskem dnevniku so bili celo tako "neprevidni", da so najprej ta poziv objavljali kot novinarsko vest (ker je bil tako sestavljen), šele pred kratkim (konkretneje, 1. februarja) pa so spodaj dodali pomemben podatek, da gre za komercialni oglas. Bivši poslanec Stare seveda pričakuje, da bo na svoj odgovor dobil javno vprašanje, vendar očitno predsednik Slovenije tega ne namerava storiti. Navsezadnje, zakaj pa bi moral? Vprašanje je dovolj provokativno in nesmiselno, da bi mu bilo potrebno posvečati večjo pozornost. Za Starca bi bilo zato bolje, če bi pogledal še kakšno drugo prvo stran slovenskega časopisja. Na primer Slovenčevo z dne 27. januarja, ko so levo zgoraj objavili oglas s sliko in naslednjim tekstom: Danilo Furlan, vedeževanje, sveto- vanje - tudi v politiki in gospodarstvu. Potem sledita še številki telefona in mobitela. Starcu torej lahko precej hitreje od Kučana odgovori kar Furlan, seveda pa je slednjemu treba za to plačati. Navsezadnje to ne more biti problem, ker tudi objava njegovega oglasa v Delu ni zastonj in je nasportno celo zelo draga. Omenjena primera dovolj dobro kažeta na določeno obsedeno stanje v naši politiki, kjer so ljudje končno začeli samoupravljati, žal pa šele po propadu sistema samoupravnega socializma. Ugotovili so namreč, da je sistem demokracije precej bolj zapleten, kot so pričakovali, saj gre pogosto za dolgo-trajno in naporno usklajevanje stališč, prepričevanje nasprotnikov o pravilnosti svojega mnenja in podobno. V tem sistemu pa so praviloma zbegani na obeh glavnih bregovih slovenske politike. Bivši prvaki politiki jamrajo o tem, kako se je včasih dalo hitro vse dogovoriti in stvari realizirati, saj jim je bilo ves čas jasno, da je samoupravljanje v bistvu velika farsa. Novorojeni politiki pa poznajo ravno tak tip odločanja in upravljanja ter seveda ne morejo razumeti, da jih sedaj pri realizaciji zamisli ovirajo ravno nekdanji prvaki. Demokracija pač ni to, da se eni umaknejo drugim, ampak sistem delovanja pozicije in opozicije. Ker pa so politiki sami poskrbeli za to zmedo, je logično, da se v novih časih ljudje enostavno ne znajdejo. Od tod ta apatičnost, ki jo je bilo zaznati ob zadnjih volitvah. Kazala se je v veliki abstinenci volitev, zdaj pa še v vse bolj razširjenem prepričanju, da je politika ena sama velika prevara na račun volivcev. Navsezadnje imajo ljudje pri tem zgražanju upravičene razloge. Ko so si pred kratkim poslanci spet enoumno povečali svoje plače, niso niti najmanj pomislili na negativne posledice, ki bi jih to lahko imelo v javnosti. Šele, ko so njihove namene razkrili mediji so se morali brzdati v svojih željah, pa še tu ni nikakršne garancije, da ne bodo akcije v kratkem ponovili, vendarle previdneje. Razmere so že postale takšne, da celo konstruktivni predlogi niso rešljivi samo zato, ker politiki najprej pogledajo, iz katerega idejnega tabora prihajajo. Zato je tudi krščans-ko-demokratski predlog o podaljšanju porodniškega dopusta doživel tako ostre liberalne napade, čeprav je bil pripravljen v skladu z najbolj vestnimi liberalnimi pravili, ko je treba ljudem pač dati več možnosti, potem pa naj se sami odločijo med njimi. Krščanska demokracija je v bistvu zdaj dosegla, da so se liberalci pokazali kot izrazito ideološka stranka, ki jo vsebina predlogov še najmanj zanima. Dramatična pot Janeza Ruglja Jože Dežman Ni prvič, da Janez Rugelj z gladovno stavko opozarja na svoje zahteve, terja svojo pravico. Je verjetno edini slovenski znanstvenik, ki se tako radikalno bori za preživetje svoje metode, ki jo z velikimi uspehi uresničuje že dolga leta. Smisel njegovih prizadevanj lahko na kratko strnemo v nekaj točk: - gre za reševanje slovenskega naroda iz krempljev alkoholnega razkroja, otopelosti in zanemarjenosti, - gre za usposabljanje ljudi za zdrav, polnokrven način Življenja in za vzpostavitev osebnostnih vzorcev, ki zagotavljajo zdrave in bogate partnerske odnose, - gre za ohranitev njegove socialno-andragoške metode v sistemu javnega zdravstva, zato naj metoda ostane v sistemu proračunskega financiranja, - Janez Rugelj glede na svoje rezultate zasluži, da dela toliko časa, da bo vzgojil naslednike, ki bodo za njim nadaljevali njegovo delo. Janezu Ruglju ne dovolijo zaposliti naslednikov, metoda ni več financirana iz proračuna. Zanimivo je ravnanje medicinske justice, ki je podobno temu, če bi nekoga za malenkost kaznovali kar najostreje, mnogim hujšim zdravniškim grešnikom pa sočasno pogledali skozi prste. Torej volontarizem še živi in se lahko obrne proti komurkoli, ki trenutni vladajoči garnituri ne bo po volji. Rugljeva stavka je svo- jevrstna anketa. Ali se bodo tisti, ki so s takim pompom spremljali gladovno stavko v Cankarjevem domu, odzvali tudi tokrat? Ali se bodo odzvali uradi, ki skrbijo za narodovo zdravje? Ali bo olimpijski komite zaščitil zdravnika, katerega program temelji na aerobni vadbi? Ali bodo SAZU, inštituti in posamezni raziskovalci stopili v bran človeka, ki z življenjem brani svojo dokazano uspešno terapevtsko metodo? Ali bodo cerkve privzdignile svoj glas za človeka, katerega metoda temelji na graditvi dobrih medsebojnih odnosov? In še koga bi lahko našteli, ki ob primeru Rugelj ne bi smel ostati ravnodušen. Le tako bo metoda, s katero je Janez Rugelj mnogim pomogla iz hudih osebnostnih kriz, ostala javno dobro. PREJELI SMO Odgovor g Davorinu Zvabu Gospod Davorin Žvab je imel na moj članek o konstituiranju radovljiškega občinskega sveta, objavljenem v Gorenjskem glasu 30. decembra 1994, legitimne pomisleke in pripombe, ki jih je izrazil v rubriki Gorenjskega glasa Pisma, odmevi, 24. januarja 1995. Gospod Davorin Žvab, povsem brez očitane mi nostalgije, tudi vaših sklicevanj na zgodovino ali različne izkušnje, ki jih imava, sva si soglasna v dejstvu, da v demokraciji velja glas - glas volivca, glas predstavnika v organu oblasti, glas župana in drugih izvajalcev oblasti Vsak glas je pravica, večina glasov je zakon. Vendar za vsakim glasomsi predstavljam (upam, da oba!) ljudi, programe, pogoje, postopke, skratka Življenje v občini. Zato pomeni vsak, še tako volilčevsko droben glas ali ne-glas, odgovornost. Celo ne katerokoli, temveč opredeljeno odgovornost: osebno (ki se ji ne da ubežati), moralno, zakonsko, politično... Prav za odgovornost, za odločitev, za čim boljšo odločitev in posledice teh odločitev gre. Upam, da sva si tudi do tu, brez preteklosti, še na isti frekvenci razmišljanja. V parlamentrni demokraciji so pravzaprav preprosta splošna načela: kdor ima večino, odloča. Kdor (mišljena je stranka v kateremkoli zakonodajnem telesu) nima večine, se mora za uresničitev svojih programov povezovati s predstavniki, ki imajo primerljiv program. Takemu povezovanju se običajno reče koalicija, ki je jasna, javna in dokumentirano potrjena. Kdor ni v koaliciji, ni pri večini odločujočih, je v opoziciji in se ima vso pravico opozicijsko tudi obnašati, ker je odgovornost do volivcev za uresničitev obljubljenega programa minimalna. Opozicija niti ni nujno povezan, ker je Že po naravi stvari ni pri odločanju, niti nima kadrov Božja ilegala - 14 Uničevalna politika Mrtvaški ples Abelov in Kajnov; se mar nadaljuje v povsem konkretni obliki "bratomorstva" v nedogled? Civilizacijskim dosežkom navkljub: kulturam, religijam? Kakor da človeštvo temelji na dograjevanju in izpopolnjevanju gorjače, ki posameznikom ali skupinam omogoča nadvlado in jim je hkrati edini argument. Vsakovrstna človekova odkritja so kaj hitro postala plen oboroževalnih "potreb". Sle po uničevanju soljudi (pa tudi okolja in če hočemo: božjega stvarstva nasploh) ne morejo zaustaviti niti religije, niti takšna, kot je krščanstvo, ki temelji na ljubezni do bližnjega. In na žrtvovanju za drugega, če že Utemeljiteljeva žrtev na križu dopušča in simbolizira nenehni krogotok dobrega in zlega v ljudeh. Ko zlo le žrtvuje in je dobro Žrtvovano? Rablji, krvniki nasproti Žrtvam. Celo v imenu pravičnosti je njun odnos vprašljiv, kaj šele, ko gre za preprosto uničevalno politiko v imenu česaržekoli, a najrajši v imenu ideologij, in ko se na tej ali oni strani znajdejo ljudje z vso svojo kompleksnostjo, tudi dobrega in zlega v sebi, z vso svojo prepričljivostjo o pravilnosti svojega ravnanja. Smrt za pravičnost je povz-dignjena v svetost, ubijanje za "pravičnost" potrebuje "svetost" le za opravičilo pred samim seboj in za storjena dejanja. Pa je seveda pravičnost definirana in tako zakonsko opredeljiva vse dotlej, dokler se ne postavi vprašanje Resnice, ki je za eno le ena, da si jo enostavnejše prilagodijo potrebam, za druge jih je več, a s pogojem, da je njihova resnična. Z izpopolnjeno gorjačo jamskega človeka si še dandanašnji prisvajamo tudi pravico biti razsodnik. Pa čeprav kot Žrtev, pa četudi kot krvnik. In torej tudi ni čudno, če je politika zraven, in če je za ideološko samoopredelitev potrebno, da sčasoma žrtev postane rabelj in, rabelj pravzaprav žrtev. Za zgodovino in poznejše rodove se naj (morebitna) krivda vsaj enakomerno porazdeli. Stvar ni odvisna od moči argumentov, sprejemanja dejstev, potrebno je novo nasilje, nov ciklus že videnega". Prikrojevanje dejstev se dolgoročno seveda ne obnese, ampak v politiki gre tako ali tako le za kratkoročne učinke. V "končno" osvobojenih državah komunizma, kamor vendarle spada tudi Slovenija, prihaja do novega vrednotenja zgodovine, kar na hitrico in počez, v pomanjkanju dejstev pa se poslužujejo pač vrednostnih sodb, poenostavljanj in izenačitev. Nacizem in komunizem sta enako zlo. Ampak, kdor se je z nacizmom boril proti komunizmu, je večji "demokrat", ker se je proti komunističnemu zlu boril tudi nacifašizem. In so bili Že tedja na pravi strani! Rodoljubi pa, ki jih je zasvojil boljševizem, da so se uprli borcem proti komunizmu (kar bi naj okupatorji bili), so po tej logiki sami komunisti in nedemokrati. Ergo, kdo je torej rabelj, kdo je bil Žrtev zadnjih petdeset let? Pa žrtve v taboriščih smrti? Saj jih sploh ni toliko bilo pobitih, večinoma so umrli naravne smrti, saj ne bomo nasedali v nedogled komunistični propagandi. Sploh pa so v taboriščih bili v glavnem kriminalci, homoseksualci, je-hovci, cirkusanti, rdečkarji in njihovi sindikalisti. Koliko jt bilo tam prostitucije, črnobor-zijanstva, in kdo so bili kapoji? Niso samoupravni starešine odločali, kdo bo ostal živ, niso Židje sami, preko svojih starešin odločali, kdo bo določen za transport? In navsezadnje, kako to, da je toliko taboriščnikov preživelo? Komunisti sami so se zgražali nad somišljeniki, ki so preživeli; kako so preživeli, z izdajo, s sodelovanjem s "krvniki"? In zares, tovrstno sprevrženost, mini-maliziranje žrtev in vprašanje preživitve, ne gojijo U tisti, ki bi radi s sebe sprali krivdo kolaboracije, povod so jim ponudile tudi komunistične partije na oblasti v povojnih taboriščih procesih, češ ni dima brez ognja. Človek je razvrednoten Gorjača ga relativizira. na odločujočih mestih. Odnosi so čisti in za vse (tudi za volivce) jasni, kdo je za kaj odgovoren. Razmerje odnosov v zakonodajnem telesu, da bi si kadre in program razdelili odločujoči (večinski) svetniki, podporo v imenu ljubega miru, konstruktivnosti in splošnega napredka komunalne skupnosti pa vsem občinskim prekopucijam, idejam, eksperimentom, konstruktom, programom, procesom, kadrom, točkam in netočkam javno terjali od večine, če že ne od vseh svetnikov, je morda hote prefrigano, v resnici pa naivno politično dejanje, demokratično pa, kakor kdo v to verjame. Zato je, g. Davorin Žvab, na vaše preprosto vprašanje preprost odgovor: saj je nimamo (večine namreč)! Vendar za statut in marsikateri sklep bo potrebna ne vaša, temveč dvotretjinska večina. Za dobro, da ne rečem boljše, Življenje v občini pa bi si želel, da bi bila. takšna večina delujoča za vse pomembne odločitev v času mojega mandata. Janko S. Stušek, Lesce Spoštovani gospod Novak V komentarju s pomenljivim naslovom Splav meduze (ste aludirali na znamenito Delacroixovo sliko ali nemara na enega najboljših slovenskih filmov?) vas, če skušamo pisanje reducirati na osnovne probleme, najbolj zanima vprašanje, ali se "bo koalicija še naprej ukvarjala sama s seboj in ne bo imela časa za probleme, ki pestijo Slovenijo." Če ločimo politične probleme od problemov, s katerimi se kot izvršna oblast ukvarja slovenska Vlada, delo Vlade vendarle ni tako zanemarljivo, ko, bi si bralci lahko predstavljali po vašem komentarju. O kvaliteti živl- jenja naj pričajo naslednji podatki: medtem ko je inflacija še leta 1991 znašala 247.1 odstotka, je konec minulega leta znašala celih 18,3 odstotka. Nezaposlenost se - v nasprotju z vašim mnenjem -je zmanjšala, in to v enem letu s 137.142 prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje januarja na 123.517 decembra 199* in je še vedno med najnižjim1 v Evropi. Z nad 5-odstotn0 rastjo bruto domačega proti' Nadaljevanje na 25. strani! ODMEVI Z RADIA KRANJ Veš župan svoj dolg? Feter CJolticir Za sedaj je ostalo po starem. Slovenci smo praznovali v počastitev svojega največjega pesnika svoj kulturni praznik na dan njegove smrti. Morda bomo Kranjčani Že letos praznovali svoj občinski praznik na dan njegovega rojstva. Kakorkoli že bo, Kranj ostaja Prešernovo mesto. Prav je, da se ob spominu na velikega Slovenca spomnimo ne Katerih dogodkov, na katere nas je opozarjal prešernofil Črtomir Zoreč, ki je praktično Kranj "naredil" za Prešernovo mesto. Med proučevanjem pesnikovega življenja, je precej pozornosti posvetil tudi pesnikovi sestri Katri, ki je gospodinjila bratu nad nekdanjo kavarno v sedanjem Prešernovem muzeju. Katra je bila stroga, odločna in gospodovalna Ženska. Med drugim je od brata tudi zahtevala, da mora vsako nedeljo k maši. Prešeren se je največkrat ustavil v sosednji gostilni, sedanjem Prešernovem hramu in skozi okno opazoval, kdaj bo konec maše. Potem je plačal kakšnemu mestnemu revežu pijačo, da je izvedel za vsebino pridigi Sestra Katra je zahtevala dokaze. Bila pa je sestra Katra tudi samosvojih moralnih pog[e' dov. Verjetno je zaradi njin naredila tudi največjo m0' gočo kulturno Škodo. Ko so prišli prijatelji k mrtvem^ pesniku, so namreč našli Prešernovo Katro v isti sobi ob odprtem gaŠperčku, f katerega je metala popisan^ liste. Črtomir Zoreč je dejah da je povsem, mogoče, da }e sežgala kot brezbožne y$e. pesmi, ki jih je napis°l Prešeren v času svojega dveletnega bivanja v Kran' ju. Iz tega obdobja ni natn' reč ohranjena niti ena pesem. So se raziskovalci Prešff' novega življenja zmotiuf Morda. Župan Vitom« Gros je namreč v predvoli*' nem nastopu na kranjski radiu zagotovit, da to n}re-, da ima doma pesem, ki jo l. Prešeren napisal njegov stari mami. . Gre za precej več kot *, zasebno lastnino v družins skrinji. Zato je ob letošnje" slovenskem kulturnem Pra\ niku vprašal Peter Colntf t Odmevih dogodkov na W diu Kranj gospoda Vitom*. ja Grosa: "Veš župan dolg?" ^da je Slovenija država, ob wteri tudi gospodarski strokovnjaki ugotavljajo, kako je Pohitela njihove programe %°spodarskega svetovanja in Pomoči. Gospodarsko je preštela večino držav, ki iz tropsko unijo že imajo sklenjen sporazum o pridru-bnem članstvu. O uspehih slovenske žudnje politike kajpada lahko lrnate svoje mnenje, tako skromni, kot jih navajate, pa Vendarle niso. Nerešena vpraša s Hrvaško in Italijo vlada z neposrednimi pogorji in diplomatsko dejav-n°stjo ureja po najboljših ^oteh, tudi sami pa morate Poznati, da ob "spornih" sJališčih uživa konsenz pavijanov Republike Slovenje. Premier dr. Janez yrnovšek se je v minulem e'u ne le pogovarjal po telefonu, pač pa tudi srečal z ysto svetovnih državnikov zmenimo večkratna srečanja 1 avstrijskim in hrvaškim P^mierom, pogovore s kanadskim, britanskim, poljskim, češkim, nemškim, niZozemskim in drugimi Predsedniki vlad, podpis Partnerstva za mir" na sede-Zu NATO, obisk ZDA in Sedeža OZN in decembrske-Hf vrha KVSE) in definiral sl°venske poglede na mednarodne probleme in integracije. Vlada RS dejansko deluje Po programu, ki je po vašem Mnenju "na moč enostaven in %a razume že večina Sloven-c*v". Upamo, da so navedeni Podatki jasen dokaz, da je \emu resnično tako. • ^*AD VLADE RS ZA ^FORMIRANJE Osamosvojitev Slovenije in t Kocjančič la H na '*Jave S- Kocjanči-/kZ peti obrtnici odhoda Yin kongresa ZKJ) ^ zden novejših "prispevkov ^Uovenski zgodovini" g. ■ cjančiča se je po poročan-obimediiev dogodil ob peti kon!nici odh°da slovenskih Sr^Unistov z zveznega kon-arp0' ^ moi riamen nizati kniiHlente za trditev, da jim nj arugega v boju za politič-lo Pr^iyetJe tudi m preosta-kol0 lz)ave, da so slovenski f^nmi "bistveno prispeva-K razpadu Jugoslavije, in da zato člani njegove stranke (ZKS - ZKS - SDP - SDP -ZL - ZLSD - ? - ?) ne bodo dopustili (!), da bi si osamosvajanje Slovenije lastile druge stranke, zaslužijo nekaj komentarja. V kongresnih dokumentih novogoriškega kongresa SDP (datum: 27. 10. 1990) najdemo med drugim tudi poglavje v uvodnem referatu dr. Cirila Ribičiča s pomenljivim naslovom: Proti odcepitvi! in v njem med drugim vrsto misli o količini stradanja, ki da bo potrebno za uveljavitev slovenske državnosti (!) in o jugoslovanski skupnosti, ki bo po prizadevanju SDP postala simbol sožitja. Kongres je kot "naš kongres" pozdravil tudi "deponirani (poslednji?) član ZKS" g. Milan Kučan, kasneje skupaj Z g. Školčem podpisnik deklaracije za enostransko razorožitev Slovenije. O nasprotovanju oboroževanja nastajajoče slovenske vojske in raznih tajnih sestankih, ki jih baje nikoli ni bilo, je bilo izrečenih že preveč besed. Ni moj namen zanikati dejstva, da je tudi marsikateri član vaše stranke iskreno delal v prid samostojni Sloveniji, toda dejstvo je, da bi brez zmage demokratičnih strank na volitvah leta 1990 samostojne Slovenije ne bilo, ali pa bi zanjo plačali ceno, ki jo plačuje Bosna na naivno politiko na enakih izhodiščih, kot ste jih zagovarjali vi oziroma vaši člani. Zato, g. Kocjančič, ko govorite o zaslugah za osamosvojitev Slovenije, ne boste nikogar potegnili za nos in zato - ne se hecat! • Branko Grims Spomladi bo verjetno cirkus - p/ Vodstvo in ostali zaposleni v Mercator - KŽK Kmetijstvu Kranj nimamo namena polemizirati z nekaterimi kmeti iz Bitenj in Žabnice, v zvezi Z vsebino članka, ki je pod gornjim naslovom objavljen 24. januarja 1995 v tem časopisu. Podpisnikom članka (v rubriki odmevi dne 3. februarja 1995 - podpisa v uredništvu nismo preverjali), kakor tudi spoštovanim bralcem, želimo predstaviti izključno resnico, brez kakršnegakoli zavajanja javnosti. Žal nam je, da je predmet obravnavanih člankov kmet Janez Oman - primer, ki bi predvsem sodil v kriminalno PODLISTEK - 3 Andrej Kecman JUŽNI PERU P° ker imata KQen d*,-x <-'~u' Ker imata Se bovn .I"' 7 Dušanom pa P°H lotit 6h, 1500 km dolge Midva kar z avtobusom. le(inQ Jreva M* čez dva *ltltltltltltltltltltlt jfečer zimzelenih melodij •»■ušica - Danes, v petek, 10. februarja, bo v dvorani na Hrušici t večer zimzelenih melodij. Sode-Jovali bodo: ansambel Vita, Braco Koren, folklorna skupina Julijana, Oarovniška skupina Phenomena in 2149'aostje. J>*ltltltltltltltltltltlt Kurirski smuk 95 J*senice - Organizatorji Kurirskega smuka na Pristavi v Javorniš-Kem Rovtu tudi letos nimajo sreče s snežno odejo. Smuk bodo tako 0r9anizirali v nedeljo, 12. februarja, °D 10. uri v bližini vlečnice Pehta Ja smučišču v Podkorenu. Valentinov ples Kranj - Jutri, v soboto, 11. feb-Ugrja, bo plesno društvo MOJA -■"OJA organiziralo Valentinov ples *a vse zaljubljene. Ples se bo v dvorani KS Stražišče začel ob 21. Informacije po tel.: 311-266 ali 232-039. Vabljeni! **ltltltltltltltltltltlt prešerni dan °°vje - KUD Jaka Rabič vabi na Prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika z naslovom reserni dan. Nastopili bodo moški nonet Vasovalci iz Žirovnice, otroška folklorna skupina pri športno-*u|uirnem društvu I. krivec iz jj^šice in domača dramska skupina Dovški oder. Prireditev bo v Jjedeljo, 12. februarja, ob 17. uri v .u«urnem domu na Dovjem. Predavanja M Kopanje v termah Zreče Kranj - 28. februarja pa Društvo upokojencev Kranj vabi na kopani izlet v Zreče. Ker bo izlet na pustni torek, bo še posebej veselo. V ceni 1.900 SIT za člen in 2.300 SIT za nečlane je všteto pustno kosilo, prevoz in razvedrilo. Prijave sprejema DU Kranj od 13. februarja, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. ItltltlUtltltltltltltltlt Na Slamnike in Rčitno Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na planinski izlet Bohinjska Bela - Slamniki - Rčitno - Bled. Izlet bo v torek, 14. februarja, z odhodom ob 8.30 uri izpred doma upokojencev na Selu in sicer z osebnimi vozili do Bleda, nato pa z avtobusom do Bohinjske Bele. Lahke hoje bo za 3 do 4 ure. Oprema naj bo planinska, primerna vremenu. It It It It It It It It It It It It It Na Trstelj Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi v soboto, 25. februarja, na planinski izlet na Trstelj (643 m ) in Skalnico (681 m). Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred Hotela Creina Kranj. Hoje bo za približno 5 ur. Potrebna je lahka planinska oprema, vodnika bosta Miro Feldin in Marjan Šafran. Prijave sprejema pisarna PD - tel.: 225-184. Koncerti Gledališče M Slovenski oktet trobil Kranj - V dvorani osnovne šole France Prešeren, Kidričeva 49, bo v ponedeljek, 13. februarja, ob 19. uri koncert Slovenskega kvinteta trobil, ki ga sestavljajo Anton Grčar, trobenta, Stanko Arnold, trobenta, Viljem Trampuš, rog, Stanko Vavh, pozavna in Darko Rošker, tuba. V programu koncerta so dela Purcella, Clarka, Bizeta, Horowitza, Privška in Crespa. Itltltltltltltltltltltltlt Koncert KPZ Loka škofja Loka - V kapeli Loškega gradu bo danes, v petek, ob 18. uri koncert Komornega pevskega zbora Loka pod naslovom Slovenska in evropska romantika v besedi in glasbi. Koncert bosta v besedi povezovala Alenka Bole Vrabec in Marko Črtalič. Itltltltltltltltltltltltlt Glasbeni gosti z Radiš Kropa - Jutri, v soboto, ob 17. uri bodo v kulturnem domu v Kropi ob prazniku kulture nastopili učenci Glasbene šole Radiše z avstrijske Koroške, Glasbene šole Radovljica in Moški zbor Kropa. Itltltltltltltltltltltltlt Koncert na Breznici Breznica - Jutri, v soboto, ob 19. uri koncert mešanega okteta KUD France Prešeren Žirovnica. Kot gosta bosta nastopila mešani pevski zbor Bilka iz Bilčovsa v Avstriji in kvartet iz Zabreznice. Vdova Rošlinka Adergas - Odrasla dramska skupina Kulturno-umetniškega društva Velesovo bo jutri, v soboto, ob 19.30 na domačem odru v Ader-gasu pri Cerkljah uprizorila komedijo v treh dejanjih Cvetka Golarja Vdova Rošlinka. V glavnih vlogah se bodo predstavili Anica Selan, Romana Vreček, Martin Bolka in Franci Sire. Komedijo, ki jo je režiral domačin Silvo Sire, bodo ponovili v nedeljo ob 16. uri. Gostovali pa bodo tudi v sosednjih krajih. »t*titlt»tltltlt»tltltlttt Ponovitev komedije Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj bodo danes, v petek, ob 19.30 ponovili komedijo J. Morti- merja in B. Cooka Kadar mačke ni doma - za izven in konto. Itltltltltltltltltltltltlt Švejk na Loškem odru škofja Loka - Na Loškem odru bodo danes, v petek, ob 19.30 ponovili satirično komedijo Igorja Torkarja Vstajenje Jožefa švejka v režiji Marjana Bevka - za izven. Razstave M Razstava in predstavitev znamk Radovljica - V galeriji Šivčeve hiše bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo Rodbina Vurnik iz radovljice. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi novi poštni znamki - Vurnikovo in Linhartovo. Prireditev, ki je posvečena kulturnemu prazniku, se bo ob 18.45 nadaljevala s koncertom v dvorani Glasbene šole Radovljica: nastopila bosta Damjan Ristič, bariton in Sianist Aleksander Vremšak. tltltltltltltltltltltltlt Slike stare Ljubljane Tržič - V Kurnikovi hiši bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo risb Slike stare Ljubljane akad. slikarja Borisa Trobca. Itltltltltltltltltltltltlt Fotografska razstava škofja Loka - V galeriji Fara bodo danes, v petek, ob 20. uri odprli samostojno fotografsko razstavo Boštjana Gunčarja. zdravstveni zakon ^anj - Komisija za kulturno pn "rustvu upokojencev Kranj organa zdravstveno predavanje °2iroma tolmačenje novega 'Nravstvenega zakona. Predajanje bo v ponedeljek, 13. februar-{?• ?b 16. uri v veliki dvorani društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, predavala pa bo Tinka °,2iak iz Zavoda za zdravstveno ^stvo Kranj. **ltltltltltltltltlHtlt Jaše neizkoriščene možnosti ?*ofja Loka u Z1— • KARNEVAL-BENETKE, bus, 1 dan, odhod 25. 2. • PARIZ, 1., 10. marec, 5., 27. april • OTOK ELBA ZA MATURANTE, bus, 6 dni, 23. 4. • RIM, 1. marec, 6., 20., 24., 26., 29. april r Informacije in prijave: TRŽIČ -Predilniška 14, tel. 53-280 ^ KRANJ - Ljubljanska c. 1a, tel. 224-132 stud Klub škofjeloških bo danes, v petek, 10. Tran arja- 00 20. uri v Hotel PrertL r,st v škofJ' Loki Pripravu vodil ie 2 diaP°zitivi. ki ga bo i .jlij 9- Stanislav Jesenovec, po t0r P.u novinar, trZn'k in organiza-g0s Ukazal bo skrite možnosti v POdarskega in turističnega raz- Vs£r^ slovenskem prostoru. J^ne ni. Vabljeni! Izleti tesk« Toplice -Podčetrtek vabi V fuštvo upokojencev Kranj Toni; "a kopalni izlet v Atomske 2.0on c1T ena izleta Je za člane V cen? ■ Za neč|ane pa 2.500 SIT. avtohuJ6 vštet Prevoz 2 udobnim nizahu?' kosil° in stroški orga-^SK; l2let bo v sredo-23- izora* i?' z odhodom ob 7. uri pred Kina Center Kranj. ***ltltltltltltltltltlt GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS - Na AMZS so na gorenjskih cestah tokrat opravili 13 vlek poškodovanih vozil in 4-krat nudili pomoč na kraju nezgode ali okvare. Najdlje so se tokrat peljali v Planico. GASILCI - Gasilci po Gorenjskem tokrat k sreči niso imeli preveč dela. Tako so radovljiški gasilci skupaj z leškimi pohiteli na kraj požara na Finžgarjcvo 10 v Lescah, kjer je požar v kleti bloka povzročil za 50.000 SIT škode, kranjski gasilci so sredi noči zapirali vodo, ki je nekontrolirano tekla v stanovanju bloka na Ulici XXXI. divizije 5. Na Jesenicah so gasilci pogasili goreča drva za Jeklarno 2, tam pa so tudi črpali vodo. Z rešilnim avtomobilom so prepeljali bolnika v bolnišnico, dvakrat pa so imeli tudi f;asilsko stražo, enkrat v Gleda-išču Tone Čufar in enkrat na hokejski tekmi. Škofjeloški gasilci so pogasili požar, ki je izbruhnil v kuhinji stanovanjske hiše v Formah pri Sv. Duhu in kontrolirali počeno cev vodovodne napeljave v Puštalu. Okvaro je nato sanirala Komunala. GORENJSKI DOJENČKI • 4 kilograme sta tokrat tehtali najtežji dojenčki, ki sta se rodili ena na Jesenicah in ena v Kranju. Malima korenjakinjama sta se v Kranju pridružila še 2 dečka in S deklic, najlažja je tehtala 1800 gramov. Tudi na Jesenicah je bila tokrat najlažja deklica, tehtala je 2.840 gramov, štirim deklicam pa se je pridružil tudi 1 mali mladenič. URGENCA - V Splošni bolnišnici Jesenice so kirurgi od torka do danes pomagali % bolnikom, na internem oddelku 29, na pediatriji 31 in na ginekologiji 35 bolnikom. HAL®, HALS, GORENJSKI GLAS Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTO ŠOLA B in B TEL.: 064/22-55-22 IZPIT ZA TOVORNJAK NAKUPOVALNI IZLET AVTO ŠOLA ING. HUMAR AVT ELECTRONIC SERVIS VIDEO, TV, AVDIO REVO K TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel. 212-367, 211-142 TV - HIFI - VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG PRODAJA -NA 12 OBROKOV 20 % POPUSTA za takojšnje plačilo REVOK TRADE REVOK TRADE MIZARSTVO KUNŠIČ Polje 20, Zasip - Bled Tel.: 064/78-971 AVTO ŠOLA ZŠAM Škofja Loka Tel: 064/631-729 Gostilna, pizzerija LOVSKI HRAM Voklo, tel.: 064/49-330 Gostilna PR'PRIMOŽK' Pristava pri Tržiču AVTO ŠOLA "V/C" - MLADI VOZNIK DIHANJE PRANAJAMA FITNESS STUDIO MONIKA ŠPORT Brdo pri Kranju REKLAMNI NAPISI TOČNO TO, KAR ŽELITE! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 13. februarja, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Z novim vozilom IVECO v Avto šoli B in B. Tečaj se začne 20. februarja ob 20. uri. 064/22-55-22 PALMANOVA, 22. 2.; MADŽARSKA - LENTI, 16. 2. Rozman, tel.: 064/715-249 NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 13. februarja, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 064/311-035 Servisiramo vse vrste video, TV, avdio in SAT aparatov. Pogodbeni servis za Selečo, Toshiba, Goldstar, Fenner, Loevve... Ugodne cene novih aparatov, škofja Loka, Sp. trg 2/a, tel./fax: 064/620-205 BTV 37 cm POLOG: BTV 37 cm, TTX POLOG: BTV 51 cm, TTX POLOG: BTV 63 cm, TTX POLOG: BTV 63 cm, TTX, stereo POLOG: BTV 72 cm, TTX, stereo POLOG: VCR 2 glavi, VPS POLOG: VCR 4 glave, VPS POLOG: VCR 4 glave, HIFI stereo POLOG: HIFI stolp MAX 335 2x20W POLOG: JJIFI stolp MAX 360 2x40W POLOG: HIFI stolp MAX 460 2x60W POLOG HIFI stolp MAX 477 2x60W POLOG HIFI stolp SCM 8100 2 x 40 W POLOG 15.503 in 11 x po 3.287 SIT 16.732 in 11 x po 3.548 SIT 20.295 in 11 x po 4.305 SIT 33.526 in 11 x po 7.109 SIT 41.210 in 11 x po 8.740 SIT 43.198 in 11 x po 9.165 SIT 17.316 in 11 x po 3.672 SIT 19.340 in 11 x po 4.103 SIT 25.248 in 11 x po 5.355 SIT 17.378 in 11 x po 3.685 SIT 21.375 in 11 x po 4.533 SIT : 29.369 in 11 x po 6.229 SIT : 31.579 in 11 x po 6.699 SIT : 19.252 in 11 x po 4.083 SIT KUHINJE, DNEVNE SOBE, OTROŠKE SOBE, SPALNICE, PREDSOBE - vse po vaši meri ter v barvah vaših želja in potreb. Avto šola obvešča kandidate na območju Selške doline, da v mesecu februarju organizira TEČAJ CPP za A in B kat. v prostorih KZ Češnjica. VABLJENI! Nudimo Vam dopoldanske malice, pizze, divjačino, jedi po naročilu. Odprto: vsak dan, razen srede, od 9.30 do 24. ure. VABLJENI! Nudimo jedi po naročilu, kosila = 800 SIT, malice = 350 SIT. Tel.: 064/57-585 Vpisujemo kandidate za kat. B-C-E in D. Novi naslov: Kidričeva 6, (bivši Dijaški dom). Tel.: 064/213-160 V soboto, 11.2.1995, v prostorih hotela KOKRA, Brdo pri Kranju, od 8.30 do 14. ure. Cena tečaja je 2.000 SIT. Obvezne so prijave do četrtka, 9. 2., od 13. do 21. ure na tel.: 064/22-11-33 Panoji, transparenti, napisi na avtomobile, reklamne storitve, oblikovanje oglasov. DECOP, d.o.o., tel.: 064/66-540 KOMPAS Benetke - karneval, Rabac - avtobus (1.-8. april), spomladanski Krani/Šk. Loka izleti: dvorci Loare * Pariz- GrčiJa (,adia * letal°)' Madrid " Andaluzija, Tel -224-100 624-027 ltaliia (20 razlicnih izletov), Holandija... RTV SERVIS BALTIČ Sr. Bitnje 65 Servis TV, VIDEO, RA aparatov. Pon., torek, čet., pet. 9. -15., 17. -19. ure; sreda, sob. 9.-12. ure. Tel.: 064/325-589 Znižane smuč. vozovnice Smučarske vozovnice za tromejo: Dobrač, Gerlitzen, Katschberg, a VSTRI1A ' IT Al 1JA Trbiž, Nevejsko sedlo, Sv. Višarje - po znižanih cenah. Posebni popust GLOBTOVRKr. Gora °* PJSJ^J3^ petka TA G,obtour'Borovška 90' Omiška Gora, Nudimo vam prostor za poroke, večje skupine, s kvalitetno gostinsko ponudbo. Rezervacije po tel.: 221-051. Odprto od 9. do 02. ure. PIZZERIJA DARE in NOČNI KLUB s hrano se priporoča PIZZE IZ KRUŠNE PEČI REKREACIJSKO DRSANJE V ŠPORTNI D VORAN1 NA BLEDU PUSTO VANJE na Primskovem SEM d. o. o. AVTO ŠOLA ŠKOFJA LOKA samo pri "PI-BIP" po tel.: 221-051. hrano. Odprto od 9. do 02. ure. Dostavljamo tudi malico in Urnik rekreacijskega drsanja od 1. februarja do konca sezone - 20.4. 1995; dopoldne: od ponedeljka do petka, od 10. do 11.30; popoldne: petek in nedelja, od 16.30 do 18. ure; sobota, od 17. do 18.30. VABLJENI! Veselo PUSTOVANJE v Zadružnem domu na Primskovem, v soboto, 25. februarja 1995, ob 20. uri z ansamblom STOPARJI. Za hrano in pijačo poskrbljeno! Vstopnina 1.000 SIT. Predprodaja vstopnic v KS in trgovini Živila na Primskovem. Inf. po tel.: 242-002 VOZNIŠKI IZPIT - ODLOČITEV JE VAŠA! Tečaj CPP začenjamo v torek, 21. 2.1995, ob 16. uri v Poslovni hiši v Škofji Loki. Tel.: 623-255 ali 620-211 OSMRTNICA V 76. letu starosti je umrl MARJAN MARINŠEK gostilničar v pokoju Od njega smo se poslovili 8. februarja 1995 na pokopališču v Naklem. VSI NJEGOVI NOVO OZVOČENJE Carvvina Vega 2 x 500 W, ugodno prodam. ©46-160 2857 Poceni prodam brezhiben PRALNI STROJ Obodin. 0325-151 2907 Prodam motor Lamborgini za moto-kultivator Gorenje Muta. 057-980 Prodam malo rabljen CD PI_AYER ONKYO DX 2700. 057-244 2926 Prodam nerjaveči kombinirani BOJLER 150 I. O85-292 2929 Prodam 3 cisterne za kurilno olje, možnost dostave. 085-292 2930 Jeklenko za gospodinjski plin ugodno prodam. 083-841, popoldan 2941 Prodam RAČUNALNIK C 64, diskete, kasete, module, tiskalnik, monitor. 057-782 2943 PLETILNI STROJ PFAFF electronik color, nerabljen prodam. 0633-624, Frankovo 80 2948 Tovarna obutve PEKO Tržič objavlja JAVNI RAZPIS za prodajo nezasedenih stanovanjskih prostorov, z zbiranjem ponudb, za: 1. Enosobno stanovanje, vel. 29,35 m2, v Tržiču, Muzejska 5, izhodiščna cena: 7.430 DEM 2. Garsonjero, vel. 21,10 m2, izhodiščna cena: 12.598 DEM. Prostor je v najemu do 10. 5. 1995. Enoti bomo prodali ponudnikom, ki bodo ponudili najvišjo ceno. Kupnina se plača v tolarjih, po srednjem tečaju Banke Slovenije, na dan sklenitve kupoprodajne pogodbe. Kupci plačajo prometni davek in stroške vpisa v ZK. Ponudbe se pošljejo na naslov Tovarna obutve PEKO Tržič, p.p., SO, Komisija za prodajo stanovanj, v roku 10 dni po objavi. Ponudba mora vsebovati podatke o kupcu, ponudbo v znesku, in potrdilo o državljanstvu (za fizične osebe). Izbrani kupec mora v roku 7 dni po izboru, skleniti kupoprodajno pogodbo in plačati kupnino v 8 dneh. Za informacije kličite po tel. št. (064) 53-260, int. 217. MALI OGLASI W 223-444 m P M TL1 Al DELOVNI CAS: VSAK DAM OD 8'° - 22°° MEDELJA OD ll00 - 22u0 Danes, po 22. uri nastop skupine CALIFORNIJA IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE Iščem PRODAJALCA-KO za delo v butiku. B? 50-259_ Iščem fanta ali dekle za delo v KAVARNI. 0 50-295 APARATI STROJI PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. 0632-595 714 Prodam TROSILEC hlevskega gnoja. 0802-040 2591 SETERNK za trse čase Prodam osebni računalnik AT 486 z miško in barvnim monitorjem. 043- 057 2855 Prodam zamrzovalno SKRINJO 300 I LTH, z dvojno izolacijo. 0327-373, PO 16. Uri 2855 Prodam računalnik 286, zelo ugodno. 0242-817 2687 Ugodno prodam trgovsko REGISTRSKO BLAGAJNO. 0720-100 Prodam STROJ za skubljenje piščancev. 0633-601 2794 Prodam ŽAGO na dva lista, vodoravni rez. O 65-617 2831 NOV MOBITEL Benefon forte, prodam. 0224-249, Mirjam 2838 Prodam ŠTEDILNIK 2+2, starejši letnik. 059-037 2843 Plinski ŠTEDILNIK in dva kuhinjska ELEMENTA, prodam. 0633-752 2asi mu, 064/22-11-33 1 PRI KRANJU FITNES AEROBIKA Prodam zabijalno zračno PIŠTOLO za opaže Niko Železniki. Đ43-440 Prodam etažno PEČ za centralno. 0802-040 2592 Mestni trg 24 61000 LJUBLJANA V Ljubljani ali v Kranju zaposlimo: VEČ PRODAJALK ALI PRODAJALCEV Pogoji: - končana šola za prodajalce - 2-mesečna poskusna doba Cenjene ponudbe pošljite na naslov: DOM, d.o.o., Ljubljana, Mestni trg 24, 61000 Ljubljana. /^ArmoIerM^S Beograjska 38, Maribor OGREVANJE Z MARMORJEM IN GRANITOM zdrava in varčna toplota TRADICIJA IN KVALITETA tel. 062/31-324 IZOBRAŽEVANJE PREGLEDNICO ARHEOLOŠKIH NAJDIŠČ Slovenije - KUPITE - v Mladinski knjigi na Maistrovem trgu v Kranju! 2598 Instruiram RAČUNALNIŠTVO (DOS, windows, word...j ter fiziko in elektrotehniko. 0312-154 2701 Oljne gorilce rabljene, ugodno prodamo. RUBIN KOKRICA, O 225- 151_2748 TRAKTOR SAME DELFINO 35, 4 RM. 064-225, po 15. uri_2779 Prodam PONT ŽAGO. 0741-702 HANOMAG kurir, kiper, vozen s B kategorijo, letnik 1966, karamboliran, prodam ali zamenjam za traktor ali motokultivator, možna tudi predelava za traktorsko prikolico.© 061/735- 199 2723 SATELITSKE ANTENE SATELITSKE ANTENE ALLTECH z montažo 449 DEM AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI z montažo 890 DEM MOŽHOSIfUČIlA 002D012 ČEKOV Naročila po tel.: 064/422-585 ali 421-108 SHT TRfIDE, d.o.o., Poženik 10, CERKLJE ŠOLA ZA TUJE JEZIKE ENGUSH'OEUTSCHITAUANO^RANCAIS Kaiuhova 1 1. 64?S0 BLED ■■■■■■■ TEL.: 064/741 780 Vpisuje v jezikovne tečaje dott.Lim.Novost: vikend tečaji 2X20 ur in 40 urni enotedenski tečaji. Instrukcije angleščine za vse šole. Q216-935 2848 Instruiram matematiko na vašem domu, ura 350 SIT. Dipl.ing. 215-301 2850_ NEMŠČINA vseh stopenj, poslovna konverzacija, korespondenca. ŠVICARSKA ŠOLA Kranj, O312-520 Prodam nerabljeno novo 300 litrsko SKRINJO LTH. 0621-104 2949 Glasbeni STOLP SHARP 7700 prodam za 1100 DEM. 0401-004 2951_ Prodam univerzalno STRUŽNICO COMM 250x1000. 0621-638 2960 Ugodno prodam TV IGRICE, Nintendo in dve kaseti. O84-225 2962 Prodam ŠTEDILNIK na drva in plinski ŠTEDILNIK. 0871-281 2966 Ugodno prodam ŠIVALNI STROJ SUPER SLAVICA. 077-454, popoldan 2970 Prodam satelitsko anteno, novo zapakirano za 350 DEM. 0 78-606 BTV GORENJE fine line, odlično ohranjen, star 2,5 leta, prodam za 35000 SIT. 0 692-006_2976 Prodam termoakumulacijsko PEČ AEG 3,5 KW za 100 DEM. 043-361 2980 CDP SONY 897 in kasetofon Pioneer CT 660, prodam. 043-361 2981 TEČAJI NEMŠČINE - za odrasle (od 1. do 5. stopnje) • za študente (od 1. do 5. stopnje) - za dijake (začetniki, utrjevanje snovi) - za učence (od 1. do 8. razreda) Inf. po tel.621-998, KON Škofja Loka, Podlubnlk 2S3 (prof. Meta Konstantin) KUPIM GLASBILA Prodam klavirsko HARMONIKO Melodija 80 basov. O85-324 2765 Prodam SYNTHESIZER S CASIO, 4 klaviature, klavirske tipke. 067-007 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 47-534 2 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA in ostalih starinskih predmetov. Nudimo pa tudi kvalitetne restavratorske usluge. O 53- 401 930 ODKUPUJEMO hlodovino macesna, bukve, jesena, javora, bresta, češnje, hruške, jelše, lipe in oreha. ŠVELC, d.o.o., Sp. Veterno 3, 058-094, od 19. do 22. ure 1530 EUROPIZZA N0V0*I\I0V0 OGROMNA DOSTAVA PIZZ DRUŽINSKA PIZZA del ćas VSAK dan od 9 do 22. ure ftfi A ,004 i>4 4 ob nedeljah o i 12 do 22 ure U UD4/OJ I 011 NOVO: KUPONI - VSAKA 10. PIZZA BREZPLAČNO GR. MATERIAL Prodam klasične PODBOJE, vratna krila in vhodna vrata. 0211-951, zvečer 2761 Rabljena dobro ohranjena OKNA in balkonska vrata, poceni prodam. O78-023 2/81 BRAZDA IZ POUŠICE PRI PO D NAR TU TEL: 064/730-521 SMREKOVO, BOROVO, BUKOVO, HRASTOVO IN JAVORJEVO HLODOVINO. SE PRIPOROČAMO1 AVTOSALON opremljen 110 m2 v bližini centra Kranja, dve telefonski liniji, svoje parkirišče ODDAM z odkupom vloženih sredstev. Šifra: AVTOSALON PONUDBA TEDNA: nudimo najel" 50 in 70 m2 za pisarniško dejavnost" centru mesta s telefonom in central; nim ogrevanjem. K 3 KERN Kranl' Komenskega 7, 0221-353 PONUDBA TEDNA: v najem nudim« poslovno - stanovanjsko hišo. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega'1 0221-353 2& KOLESA BT, letnik 1987, reg. odlično ohrafl' jen, prodam. Q312-273_V® Prodam HONDO Eneser 250 S. * 736-439__2»»! Prodam novo moško dirkalno KOLO ROG 5 prestav, cena 15000. 062'' 043_293J Prodam otroško KOLO BMX. 0401' 236_ Prodam MOPED TOMOS A 3 " avtomatik, letnik 1987. 0 632-714 2971_ . MOTOR BT 50 S, letnik 1989, zel« dobro ohranjen, prodam. 0332-465j popoldan ^ LOKALI Smrekove SKODLE, ugodno pro-dam. 0421-722, do 7. ure Ivan ?eoo Prodam male LESONITKE, obžagan les za drvarnico. Zalog 67, Cerklje Cerklje_ Prodam jesenov žagan LES, debe-line 30 in 50 mm. 045-759 2849 Prodam novo strešno OKNO, 78 x 118. O 403-170 2875 Prodam pocinkano vrtno MREŽO, novo za polovično ceno. O 218-051 Zelo ugodno prodam kvaliteten HRASTOV PARKET dim. 400x52. 045-114 2906 Različno furnirano stensko oblogo, ugodno prodam. 0422-193 2915 Prodajamo APNO za beljenje, zidavo. Hafner, Binkeij 31, O621-062 OBVESTILA PIZZERIJA DARE in NOČNI KLUB» hrano, se priporoča. Nudimo ^ prostor za poroke, večje skupine kvalitetno gostinsko ponudbo. n? zervacije na 0221-051. Odprto od* do 02. ure 1*1 PIZZE IZ KRUŠNE PEČI samo pri ^ BIP na 0221-051. Dostavljamo tm malico in hrano po naročilu, od 9. °° 02. ure l9!!fti lig „oško 2^601 S? PIZZE iz krušne peči, dostavlja sam" Pl BIP na 0221-051. Nudimo bjj gate malice, tudi pripeljemo na d<^ od 9. do 02. ure__^ Munchen- prevozi za manjše sj^' pine do 7 oseb. Prijave in infor. 104__«*S FRIZERSKI SALON HELI Seničff 31/a - PONOVNO POSLUJE. Pn«» kujemo vas. 057-875 VODOVODNE INŠTALACIJE I Potočnik Silvo, Sv. Duh 7V Škofja Loka, obvešča cenjen« stranke, da ima novo telefon*' ko številko: 634-224 Ugodno odkupujemo BUKOVO HLODOVINO. 064-103_2316 Odkupujemo vse vrste HLODOVINE, celulozni les smreke, jelke in bukve ter bukova in kostanjeva drva. 0 620-749 in 621-849, dopoldan23B7 Najvišje odkupne cene celuloznega lesa na Gorenjskem. Plačilo takoj! 066-933, Gregor 2569 Kupim novejši avto Z 101 ali Z 128. 0620-074 2703 Kupim rabljen POSLOVNI KOVČEK čim manjše teže. O 2 1 3-02 1 2880 OBLAČILA __^ MAŠKARADNE KOSTUME za otrj-do 14 let prodam, pošljem. ®°\ 266-940 od 10. do 18. ure MAŠKARADNE originalne otr^/ kostume lahko naročite na 0°.«-448-475__Jy Najcenejše odrasle in otroške Tfljil IRKE v RUBINU na Kokrici. fi*z;,4, 151____> VSE ZA PUSTA - dobite! 0241-0"4 2768___S Prodam modre JAHALNE HLAC^ 40 in jahalne ŠKORNJE št. J. 0332-605_ > Prodam dolgo belo obhajilno oo^i št. 8. 0421-813 ___> Poceni prodam otroško maškera^ obleko - 0311-228 fđ VERITAS najcenejša izposoja ^ očnih oblačil v Sloveniji z do°*' ,1 VERITAS 0312-207 gljivo , ^tlobn PL0 3.2 Prodarr zy6( &i FKaciji, k? °62/2; r*1 270! . i 28«' 3L0 521 293' ioi 29S' 4 Tel" 465, 29/1 val1 ll i. d« 19?' aro° do"1 19?' sz- 2652 ADRIATIC Zavarovalna družba, d.d., Koper Poslovna enota KRANJ Kidričeva 2, tel.: 064/211-686 Adriatic• vabi k sodelovanju ZASTOPNIKE za delo na terenu na območju Gorenjske * Zo>želene izkušnje s področja osebne prodaje, veselje do dela z ljudmi, vozniški izpit B kategorije, - prijave in informacije na Poslovni enoti Kranj. Prodam okroglo MIZO in 4 stole, 15000 SIT. 044-170 2946 Prodam REGAL za dnevno sobo. 0871-281 2968 Prodam dve pisalni mizi lepo ohranjeni. 0403-650 2962 OLJNI GORILCI - montaža, avtomatika, servis, meritve. ESA Kranj, 0327-319 2985 ŠPORT Rabljene DRSALKE in SMUČI prodamo. RUBIN KOKRICA, 0225-151 2749_ JADRALNO PADALO P 2 ugodno prodam. 083-841, popoldan 2939 MOUNTAIN BIKE ROG Sis Snimano, odlično ohranjen, star tri leta, ugodno prodam. 0692-006 2977 STORITVE SERVIS 0211-286 ŠIVALNIH STROJEV. OPREMA vo- 2645 ^aJi otroški kombiniran eg_Q733-510 posteljico, jogi, . zvečer prodam. 2764 ^TALO ■elo Pa LSkF9??no Prodam 3 nove GA" >d9 70 ,r CEVI in dvoje rabljenih. 937 0^am PISALNE MIZE (tri), O 217- ---2737 ttsliif/11 .novo leseno 7 metersko gfO LESTEV, cena 22000 SIT. _ 2795 8Uv» o° dv°stransko reklamno Drr,H ,2x1 -9 m. nerabljeno, ugod- K?0 ,Pr°dam nova emajlirana ^jKORlTA. O 56-704 2684 f*3hiam SUHE GOBE jurčke l5ir> 'n večjih količin. 0212-238 ^SfllNAlSf" nZZERIJA SjUNARlCA ŠTERN S°KRICA pri KRANJU Novo ^ ^DIMO TUDI MAUCE °T^RT°^ --24.' ~Rek zaprto i J?«-214«420- ^Kr5|iR?Mp|R za krmo. Rc ednik 10 ^SENO~ M O331-830 7,( j3 arTl JEDILNI KROMPIR. O 631- ' \^---__2721 ^fe^g^SENO in OTAVO ■ C*fBjfn0 prodam SENO. Zalog 2805 Cca 4000 kg SENA. O 880- JEDILNI KROMPIR. ©632- 2846 2.75oSE.^°. otavo in pšenico. ■^oSk. Loka 2862 za 2891 ™Mi?-NJ°. in obračalnik i^p^llj* 242-419 tZ30-SD?Ab,RANo SENO in otavo. V^^J^an Poljšica 2947 ^- %7T?nrJLENA in otave. sočna ^33-038 °SESTI ^£0 h^or g^!',"'?0 v smeri Cerklje, ' 2v6Čer ' kupim- »061/343-Kra m zazidljivo ps Kup 1881 cesti parcelo. t»' 'Mo ■ —————— * °o. d KUPIM O 324- 2326 »9 r. v Okolini ifrZ 7 ?'alrsl*<~> '»»o * Ilf?°f»nlalt»i:rar! In manjšo hišo E[K£ & Pnjskem. lahko je vikend. 0.0. 216-544 Jnle na r>„^~—'-'- »ri 1000 Ifoniskem' PARCELA v JplJI, proHm2, ravno "a mirni ?14-Dl5 m *a 67000 °EM. rnanjšo HIŠO ali - v RAk" '"^ a" STANO-2/222-533 )U a" na Bl6dU' Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO 500 m2 nad Trstenikom Orli. 0214-927 Kupimo več vikendov na Gorenjskem, večjo hišo v Kranju in več zazidljivih parcel. Prodamo zazidljivo parcelo za vikend, več hiš v gradnji (različne gr. faze) in brunarici v Podljubelju in Lomu. B.A.V. d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 052-233 2788 GORENJSKA - Bled, Gorjuše, Uskovnica, Gorje - kupimo manjše vikende za znae kupce. Provizijo plača kupec. Pogodbo sestavimo 'mi. DOM NEPREMIČNINE 0,fax 211-106 2889 Prodamo več poslovnih stavb v centru Kranja, luksuzno vilo v Kranju, hišo v Sp. Gorjah, Trsteniku, Kranju, lokal v Piranu. DOM NEPREMIČNINE, 0,fax 211-106 2890 PONUDBA TEDNA: starejša dvosta-novanjska hiša ob cesti v bližini Kranja, prodamo za 120.000 DEM. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, 0221-353_2921 PONUDBA TEDNA: prodamo na Hrušici pri Jesenicah novo vrstno hišo za 225.000 DEM. K3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, ©221- 35 3 2922 PONUDBA TEDNA: novejša hiša v bližini Škofje Loke, prodamo ali menjamo za stanovanje v Ljubljani. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7, 0221-353 2923 POSLOVNI STIKI Grosisti, trgovci! T SHIRT, spomla-dansko-poletna konfekcija! Ugodne grosistične cene! 0311-078, po 17.ure_2820 RAZNO PRODAM Menjam znamke in značke za razglednice krajev iz celega sveta. O 242-242 2563 Izdelujemo PEĆNICE za kmečke peči in kamine. 0061/823-349 1514 ROLETARSTVO NOGRAŠEK - vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese! 0621-443, po 18. uri 1977 INSTRUIRAM matematiko in fiziko za srednje šole in fakultete. 050-501 2099 Žaluzije, rolete, lamelne in plise zavese, izdelujemo in montiramo. ROLETARSTVO NOGRAŠEK v novih prostorih 0061/651-247, 651-014 2241 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese v različnih barvah in izvedbah, naročite na 0213-218 2376 SERVIS TV VIDEO HI-FI NAPRAV vseh proizvajalcev! Odprto od 9-17. ure. Inforamcije na 0329-886, Smledniška 80, ali na 331-301 2596 / STUDIO RAFAELA i*r Trg Prešernove brigade 6/4, Kranj, tel.: 064/326-683 LEPOTNI PROGRAM V studiu RAFAELA vam nudimo PRIREDITVE GLASBO za ohceti, pustovanje in zabave nudi TRIO BONSAI! 0421- zdravljenje in ozdravljenje aken • nega obraza i zmanjšanje gub na območju nosu, čela, vratu i masaža mišičnih skupin • limfna drenaža i ozdravljenje celulita • odvzem maščobnega tkiva na kateremkoli delu telesa V nasprotju s tradicionalno gimnastiko vam vaje "SLENDER Y0U" ne ustvarjajo mišic, zato pa krepijo celotno muskulaturo, napnejo tkivo, povečajo gibljivost vseh sklepov in prekrvavitev telesa. S SLENDER Y0U programom lahko v razmeroma kratkem času shujšate za nekaj konfekcijskih številk. Bodite lepi, urejeni! Bodite vitki - hujšajte z nami! Ugodno prodam DRVA. O 242-242 suha BUKOVA 2755 498 790 VALENTINOV PLES bo v soboto, 11.2.1995 v dvorani KS Stražišče. Vabi MOJA-MOJA! 2636 TRIO-DUO ali sam s frajtonarico igra na ohcetih, v lokalih, na obletnicah. O731-015 2753 NARODNOZABAVNI KVINTET vam igra na pustovanju, ohceti, ugodna cena. O 631-746 2957 Prodam kavč, dva fotelja, mizico, termoakumulacijsko PEČ 5 KW, šivalni stroj. 046-677 2842 Prodam novo TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 15 % trgovini. 0326-270 ceneie kot v 2871 Prodam CISTERNO 1000 litrov in šest 200-literskih SODOV ter okrasno masko za Z 101. O 224-063 2898 mobitel BEŽKOVA VILA - arh. PLEČNIK 1936 PE KRANJ, Koroška c. 27 Tel.: 064/222-616 Prodam suhe 0421-345 borove BUTARE. Suha .brezova mešana DRVA in ajdovo MOKO, prodam. 0421-507 Prodam GOBELIN "družina jelenov", dva moška plašča. ©714-519 2942 STAN. OPREMA Poceni prodam francosko POST-EUO. 0323-569_27is Prodam KOTNO SEDEŽNO GARNITURO in štedilnik (4p + 2e). O 218- 097 2727 Ugodno prodam dva ležišča z jogiji 190x90 cm. 0324-898 2797 Prodam ZAKONSKO 140x190 - masiven les. 2808 POSTELJO B242-290 POZNANSTVA 'SP1 spoznati gospoda-prijatelja. če ste tudi vi osamljeni, prikrajšani za vse lepo, oglasite se! Šifra: ŠOPEK VIJOLIC 2796 Prodam kavč in termoakumulacijsko PEČ 6 KW. 0216-011_2818 Prodam dnevno omaro, širine 3 m, višine 2,40 m, cena 50.000 SIT. O 741-323_2819 Prodam pisarniško pohištvo in fitness. 043-346_2854 Prodam nova NOTRANJA VRATA Jelovica, 50 % ceneje in starinsko omaro. O 738-964_ 2874 Prodam več vrst rabljenega POHIŠTVA. 0421-418, Fajon 2931 SAVNE - SAVNE UGODNO IN POCENI ŽE ZA 3300 DEM DRUŽINSKA SAVNA VELIKOSTI 200x200x200 cm po sistemu sestavi sam (v ceni zajeta vsa oprema) Tel.: 062 303 104, 38 705, fax: 062 31 150 šivam krila in bluze. 16. uri O 41-058 po 2900 Izdelujem smetnjake iz pocinkane pločevine. Dostava. O324-457 2903 OLJNI GORILCI avtomatika, montaža, servis, meritve. BETA-S, d.o.o., tel., fax 874-059 2975 T 00852-i7-26¥?90 00852-17-266-791 «00852-17-266-792 00852-17-266-793 _ 00652-17-266-794_ EOKUCIME , 00852-17-265-7951 00852-17-266-796 »00852-17-266-797 \ 00852-17-266-798 t 00852-17-266-799 STANOVANJA Najamem 2 ali 3 sobno stanovanje v Kranju. 0401-249 2219 MENJAMO: Planina - 2 sobno, 62 m2 sCK, priti, za 1 sobno; 1 sobno v šorlijevi ul. 38 m2, I. nad., CK za 3 sobno; Mike&Co, d.o.o. O 216-544 2493 KUPIMO: garsonjero ali 1 sobno stanovanje pri Vodovodnem stolpu ali na Zlatem polju. MIKE & Co, d.o.o. O 216-544 2496 KUPIMO: 2 ali 3 sobno stanovanje v šorlijevi ul. ali na Zlatem polju. MIKE & Co, d.o.o. O 216-544 2496 V najem ODDAM 2-sobno STANOVANJE 60m2, z vso opremo, v Lescah pri Bledu. 00609/623-835 2699 Dvosobno stanovanje z garažo v Stražišču. neopremljeno, oddam za dve leti. Šifra: NAJEM 2708 Prodam 1-sobno atrijsko STANOVANJE 37 m2 v Škofji Loki. ©631- 130_2772 Prodam 2-sobno STANOVANJE 48 m2 na Zlatem polju. 0212-544 2780 Ugodno prodamo 3-sobno STANOVANJE v alpskih blokih v Lescah. 0714-538, 719-581 2787 V Tržiču prodamo več dvosobnih in enosobnih STANOVANJ. Najamemo stanovanja različnih velikosti. B.A.V.d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, Đ52-233 2789 KRANJ - kupimo starejša stanovanja in podstrehe, potrebne obnove. Provizijo plača kupec. Pogodbo sestavimo mi. Dom nepremičnine, O, fax 211-106 2885 Kranj, škofja Loka, Bled, Radovljica -najamemo manjša stanovanja za poslovneže in mlade slovenske družine - do 400 DEM. Provizijo plača najemnik, pogodbo sestavimo mi DOM NEPREMIČNINE - Najamem dvosobno STANOVANJE v Kranju. O 323-155 Marko 2893 PONUDBA TEDNA: prodamo apartman 45 m2 v Kranjski gori. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, 221- 353 2918 VARSTVO Nudim VARSTVO OTROKA na mojem domu. 0324-661 2983 VOZILA DELI Rezervne dele za vozila Renault, Citroen, Peugeot, prodam. ©422- 098 2695 Prodam več rezervnih delov za VW 1200. 0061/841-285 2774 Prodam karamboliran JUGO 45 po delih. Velesovo 33 2914 Novi levi blatnik za FIČKA, prodam. O49-436 2953 Panasonic i in telefaksi za prave poslovneža 106 fax 211- 2888 POPRAVILA IN MONTAŽA VODOVODNIH INSTALACIJ! Čiščenje boj-lerjev in odtokov, nove inštalacije (štemamo sami, naredimo solidno in kvalitetno). Q218-427_2622 Kovinske zaščitne in okrasne MREŽE za okna izdelujemo po naročilu. 082-104_2651 Priprava in polaganje vseh vrst podov in stopnic. Božič, 0 622-220 SERVIS gospodinjskih aparatov, previjanje elektromotorjev, rotorjev, električnega orodja. ELEKTROMEHANIKA, Pivka 20, Naklo, 047-490 2803 Izvajamo vsa GRADBENA DELA novogradnje, adaptacije, cene ugodne, kvaliteta in rok zajamčen. Možnost plačila na kredit. ©681-878, po 19. uri 2824 Avtoalarmni sistemi, centralna zaklepanja, ele. pomik stekel. AVTOA-KUSTIKA, AVTOELEKTRONIKA, 0421-481 2825 ŠKORNJE za folkloro in ansamble narodne glasbe, izdelujem. 046-169 2847_ RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0331-199 2852 TELETEKST Gorenje! Vgradnja de-koderja na vašem domu, ugodna cena. 0331-199 2853 MIZARSTVO vam izdela pohištvo po naročilu. 0241-723 2859 Gospodinje pozor! Vaš servis gospodinjskih aparatov za Gorenjsko. O 57-695 2878 Popravila in preventivni pregled plinskih štedilnikov. Kontrola izgorevanja. O 57-695 2879 Prodajamo, kupujemo, najemamo, oddajamo, ... stanovanja, hiše, vikende, poslovne prostore, parcele. O, fax 211-106 2886 PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJ-LERJI, popravilo in čiščenje. Kranj, O 325-815 2895 PONUDBA TEDNA: ugodno prodamo 4 sobno STANOVANJE v Kranju ali menjamo za dva manjša. K 3 KERN KRANJA.d.o.o. Komenskega 7, 221-353_2919 PONUDBA TEDNA: ugodno prodamo 2-sobno stanovanje 68 m2 na Planini, K 3 KERN KRANJ,d.o.o.Kranj, Komenskega 7, 221-353_2920 PONUDBA TEDNA: v najem nudimo 2,5 sobno STANOVANJE v Kranju z opremo in telefonom. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7, 0221-353 2926 PONUDBA TEDNA: v najem nudimo pol hiše v Kranju. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0221-353 2927 Dvosobno STANOVANJE v Gorenji vasi prodam. 0681-313 2%s SERVIS Z ORIGINALNIMI DELJ POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENKO TELEFON 1TCOOV1NA - SERVIS Upravit*. 064 222 868 Im.: 064 222 867 UUAUANA. tel/fox 061 1590232 KRANJ. tel/Ta* 064 222 160 VOZILA ODKUP - PRODAJA rabljenih vozil. Q217-528. zvečer 325-659 2122 Prodam lepo ohranjen OPEL KA-DETT IDA 1.3 S, letnik 1983. Zontar Janko, Sv. Duh 27, Šk. Loka 2653 Prodam Z 101, letnik 1980, prevoženih 160.000 km. 0215-736 2670 R 25, letnik 1986, veliko dodatne opreme, ugodno prodam. 0733-017 Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 1990, ugodno, rdeče barve. Dobraš, Savska c. 42, Kranj 2689 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989, malo vožen, dobro ohranjen, 4300 DEM. 0310-639 2691 Prodam Z KOMBI 850, registriran do 28. 11.95. Voglje na Vasi 15 2693 Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 11/ 1991. 0718-566 2696 R 4, letnik 1989, odlično ohranjen, prodam. 0328-306 2706 Prodam Z 101, letnik 1985. Kokrica, Grosova 25 2709 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1990, 48000 km, zaščiten, garažiran, cena 3600 DEM. ©41-893 2710 Prodam OPEL KADETT KARAVAN 1.5 D, turbo interculer, letnik 1991. O326-430 2712 H JELOVICA lesna industrija, p.o. Kidričeva 58, Škofja Loka ponovno objavlja prosto delovno mesto IZVAŽANJE PROIZVODOV -VODENJE SKUPINE Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: - visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri - nad 36 mesecev ustreznih delovnih izkušenj - aktivno znanje enega tujega jezika in pasivno znanje drugega tujega jezika Delovno razmerje z izbranim kandidatom bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 6-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: JELOVICA Ll, Škofja Loka, Kidričeva 85, kadrovska služba. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Dodatne informacije dobite po telefonu 0S4/61-30, int 236. GORENJSKI GLAS • 30. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA ^331-339 DOSTAVA PIZZ 0&9. DO 23. URE VSAK DAN AUTO KRAINER •CELOVEC, Vblkenmatktetstr da Ino ki Nič Klar Proda *422_ Kravc 9oyed (prodi '^nov 42,Sk prodi *323 ,Sin ani. e ,pj; Kašj Spe I ŽIVALI Črne prinašalce PSIČKE mlad^ rodovniki ter cepljene, ugodno Pj dam. ©242-242_ ' Prodam TELIČKO, staro 14 rt* cev, simentalko. ©66-237 ' ---c\$ Prodam TELICO simentalko, 5tf 15 mesecev. Trstenik 33 Kupim TELIČKO simentalca, star% 10 dni. ©65-565___J/ Prodam 8 mesecev brejo kfl^J Voglje, Na vasi 8_ Kratkodlaki JAZBEČARJI z rod°t\ kom, odličnih staršev-prvaki. nay' daj 15. marca. ©401-212 ___A Prodam sivo TELIČKO 18° j ©731-035 __S ___■—y Zamenjam TE LICE simentalke. iej\ 200-300 kg za bike. ©49-OOj^l Kupim BIKCA do 300 kg težK^Jj ©061/841-108 Kupim teleta simenalca, stareflV 14 dni. ©64-361, popoldan__M Prodam breje TELICE. Kurirsk»jJ 11,0242-672 ^ -■---\M PRAŠIČA za zakol, domača Vj prodam. Poličar, Sp. otok 2, PaV ilca --<Ž JARKICE, stare 8 tednov, Golniška 1, Kokrica Oddam dva mlada Ps^' ovčarka. Kos Maja, Polja"8 ©65-682 ^4 OSMRTNICA Umrla je naša nekdanja sodelavka MARIJA REBOLJ Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 10. februarja, ob 15.30 uri na pokopališču na Rodinah. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA BEGUNJE njrodam 110 kg težko TELIČKO in LJPPgrsbusch. ©49-012 2752 ''odam polovico mesa od telice. Fg7-Q07 2769 ■fjOclani HERMELINE - pritlikave i^ce, cena 600 SIT. «061/841-285 jj^am PRAŠIČA za zakol. Triler, Sr. L0dam dve TELIČKI simentalki, jg« po 200 kg. Sp. otok 9. Radovl- J^AMNOSEŠTVO ^Par, Na Kalu 16. NAKLO, tel.47-875, 47-286 sJ*pELAVA NAGROBNIH ^PMENIKOV IN NAPISOV V SPOMIN FRANCU ŠKRJANCU roj. 11. 2.1931 Pred petimi leti pomladanskega jutra, te je kruta usoda iztrgala iz naše sredine. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a v naših srcih še vedno je praznina, ki močno skeli. Pogreša te tvoja žena Kristina ZAHVALA Delo, skromnost in trpljenje, tvoje je bilo življenje. V 66. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga sestra in teta PAVLA SLEMC rojena Jagodic Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam stali ob strani in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje, sveče, svete maše in nam izrazili sožalje. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku Cirilu Isteniču za opravljen obred, sv. mašo in ganljiv govor v cerkvi, pevcem iz Predoselj, družini Kavčnik in pogrebnemu podjetju Navček. Zahvaljujemo se tudi Kliniki za nevrokirurgijo UKC in negovalnemu osebju Doma oskrbovancev v Preddvoru. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI Šenčur, 31. januarja 1995 J A "Ž V ZAHVALA Zlato je njeno preblago srce. Vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, ko je sklenila svojo življenjsko pot naša mama in stara mama ANGELA DOLINAR iz Čirč Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem vrtca Kekec in znancem, ki ste ji izkazali poslednjo čast, nam izrazili sožalje, ji darovali cvetje, sveče in sv. maše, ter jo pospremili k večnemu počitku. Posebna zahvala dr. Pegamovi in sestri Marti, dr. Potočnikovi, dr. Jovanu in sestram int. oddelka bolnišnice Jesenice za nego in lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se g. župniku Zidarju za opravljen pogrebni obred in pevcem iz Predoselj za zapete žalostinke. Hvala! V globoki žalosti vsi njeni Kranj, 2. februarja 1995 ZAHVALA Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš. Povsod te iščejo oči, zaman te iščejo dlani, utihnil je tvoj glas, za vedno si odšel od nas. Ostala je globoka bolečina in praznina. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in tasta _______FRANCA FURLANA Kvteno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sožal E TEL' KIBERNETIKE, PLANIKE, IGD BPT TRŽIČ in vsem za izrečena Prj^'Podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Tatjani "ožič za zdravljenje, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Naklega za zapete žalostinke in trobentaču. Bog povrni vsem za dobroto in tolažbo. a,uJoči: žena Geli, sin Marko, hčerka Tatjana z družino, sestra Milena, brat Janez z Danico in Alenko ter ostalo sorodstvo sodelavcem, ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice MARIJE JOVANOVIČ Šuštarjeve mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem, kolektivom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, molitve in sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem zdravstvenim delavcem, vsem, ki ste jo obiskovali. Posebna zahvala obema duhovnikoma za lep pogrebni obred in pevcem ter organistu za ubrano petje. Vsem in vsakemu posebej Bog povrni! ŽALUJOČI VSI NJENI Žetina, Reteče, Kranj, Hrastje, Voglje, Ljubljana, 27. januarja 1995 ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, sestra, babica, prababica MARIJA RAKOVEC rojena Šolar Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, ji poklonili toliko lepega cvetja in sveč in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Zupan za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Poljšica, Britof, 31. januarja 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ata ANTONA UMEKA se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izraženo sočutje, gospodu Jelku Žagarju za izrečeno slovo v imenu borcev NOV in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Otilija, sin Tone in hči Breda z družinami Tržič, 6. februarja 1995 ZAHVALA V 65. letu je prenehalo biti srce dragemu možu, očetu, staremu atu, bratu, stricu in svaku FRANCETU ŠUŠTERŠIČU iz Stare Loke Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim bližnjim in daljnim sosedom, vsem prijateljem in znancem, vsem, ki ste darovali toliko lepega cvetja in sveče, ter nam izrekli sožalje. Hvala kolektivu Gorenjske predilnice, čistilnice Bistra in Obrtni zbornici Škofja Loka. Posebna zahvala dr. Romani Pintar za skrb in g. župniku za lep pogrebni obred, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: žena Tinka in hčerki Slavica in Marija z družinama Stara Loka, 7. februarja 1995 ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči in iivljenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, starega ata, brata, strica in bratranca JOŽETA ERZARJA rojenega 28. novembra 1932 se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sodelavkam Ikosa Kranj, Zavarovalnice Triglav in Creine Kranj za darovano cvetje in vsem, ki ste našega očeta v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župnikoma iz Cerkelj in Komende za lep pogrebni obred, pevcem iz Cerkelj in Šenčurja, g. Janežiču za zaigrano Tišino in vsemu medicinskemu osebju iz Golnika. Žalujoči: žena Slavi, sin Peter z ženo Alenko in hčerka Marta z družino Nadaljevanje sojenja obtoženemu Primožu Koširju Zakaj so Matejini sorodniki dvomili Mateja je bila zdrava, čvrsta, v normalni kondiciji, odlična plavalka, ni mogla kar tako nenadoma potoniti Kranj, 10. februarja - V torek, drugi dan sodne obravnave proti 27-Ietnemu Primožu Koširju, obtoženemu umora svoje žene Mateje 4. avgusta lani v Blejskem jezeru, so prišle na vrsto prve od vabljenih prič. Najprej je pričal dežurni zdravnik z Bleda, ki je pregledal še toplo Matejino truplo. Ugotovil je smrt zaradi utopitve, na levem delu vratu pa opazil podplutbo, veliko kot kovanec za pet tolarjev. Podplutba zagotovo ni nastala ob prelaganju trupla s pomola v krsto, je zatrdil pogrebnik radovljiške komunale. Obtoženi Košir se je sam hotel peljati z njim v Ljubljano, da se dogovori za upepelitev. Želel je, da bi bilo to opravljeno čimprej. O tem so pričali tudi delavci z ljubljanskih Žal. Primož Košir je plačal t.i. nujno krema-cijo, ki je bila najprej dogovorjena za soboto okrog pol osme zjutraj, čeprav od Matejine smrti takrat še ni minilo 36 ur, kolikor zahteva pravilnik, vendar so mu "iz pietete do svojcev" ustregli, ne nazadnje je bil na nalogu za kremiranje podpisan zdravnik, ki ugotavlja pravilnost diagnoz in identifikacijo. Upepelitev je bila zaradi obdukcije nato preložena za dobro poldrugo uro. V torek je pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Kranju, ki mu predseduje sodnik Igor Mo-korel, pričal še prijatelj mladih zakoncev Košir, ki je pripovedoval o svojem in ženinem šoku ob novici, da se je Mateja utopila. Matejin sodelavec iz "free snopa" na Brniku pa je povedal, da je bilo Mateji tistega dne v službi za hip slabo. Agentka mariborske zavarovalnice je pripovedovala o tem, kako sta se s Primožem Koširjem dogovorila za sklenitev zavarovanja zanj in za Matejo, da Mateje ob izpolnitvi pogodb maja lani ni bilo zraven in pojasnila ugodnosti, zaradi katerih je Primož Matejo zavaroval samo za primer smrti in ne tudi nezgodno. Prvi mesečni obrok premije je Primož plačal s čeki. Isti večer, preden se je Mateja utopila v jezeru, pa se je pri agentki po telefonu pozanimal, če je z zavarovanjem vse v redu, ker mu premija s trajnika ni bila odtegnjena. Primož Košir je po Matejini smrti uveljavljal odškodninski zahtevek, vendar odškodnine ni dobil. Po praznični sredi so včeraj prišli na vrsto za pričanje Matejini sorodniki. Njen očim Marko P. je povedal, da je bil že ponoči, ko je zvedel za smrt, presenečen. Mateja je bila zdrava, čvrsta, zelo dobro je plavala, moralo se je zgoditi kaj posebnega, da je utonila. Zjutraj se je odpeljal h Koširjevim na Milje, pristal je, da Matejo pokopljejo v Bitnjah, kjer leži tudi njena mati - to Primoževo željo mu je prenesel njegov oče - ni pa mu bila všeč upepelitev in takojšnji pogreb v družinskem krogu, vendar se ni čutil poklicanega, da bi se v to mešal. Z Milj je odšel na Orehek k Matejinim sorodnikom. Tako sam kot njen stari oče, stric in žena, so si bili tedaj edini, da Mateja ni mogla kar tako in nenadoma potoniti. Očim je še povedal, da mu je Mateja kakšnih deset dni pred smrtjo, ko je bila pri njem na obisku, potožila, da ji je žal, ker se je poročila, in da misli, da ima Primož drugo žensko. Stričeva žena Rozalija R., pri kateri je Mateja bivala po materini smrti, je priznala, da o Primožu ni imela dobrega mnenja in nanizala tudi nekaj razlogov za to, menila je, da je bil prav Primož vzrok, da se je Mateja do nje začela ohlajati. "Mateja je bila izredno nesamostojna, občutljiva za kritiko, labilna, nanjo se je dalo vplivati," je ocenila njen značaj Rozalija R. Ko so svojci tisto dopoldne po utopitvi zvedeli, da obdukcija ni odrejena, se je sama pozanimala na Inštitutu za sodno medicino in pri preiskovalnem sodniku, hoteli so vedeti za vzrok utopitve. Preiskovalni sodnik je na njihovo intervencijo zahteval obdukcijo. Matejin stari oče Jože R. je na obravnavi povedal, da je bila Mateja njegova ljubljenka, pri njem je rasla, ker je bila nezakonska, ji je tudi namenil svojo hišo. Primoža je imel za solidnega človeka, ki je bil do njega prijazen in ustrežljiv. Mateji je na tarnanje, da se bo kar ločila, sam svetoval, naj potrpi, posodil ji je tudi denar, ko se je zaposlila, saj je njena dediščina spuhtela. Usodnega dopoldneva je bila z malo Niko pri njem na obisku, bila je taka kot vedno, ni se slabo počutila. "Sam sem rekel Rozaliji R., naj pokliče na sodno medicino. Ko je Primož z očetom okrog enih prišel povedat, da je Mateja utonila, je rekel, da jo je kar vleklo noter. Vprašal sem ga, zakaj ji vendar ni pomagal, pa je dejal, da se je bal, da bi tudi njega potegnilo. Začel sem ga sumiti." Ob zaključku redakcije senat obravnave še ni končal. Za danes so napovedane nove priče, med njimi blejski potapljači, ki so mrtvo Matejo potegnili iz jezera. • H. Jelovčan NESREČE Požar v Acroniju Pred dnevi je izbruhnil požar v jeseniški železarni Acroni. Delavci so ugotovili, da dinamo pločevina ne ustreza dimenzijam, zato jo je eden od delavcev začel rezati na napenjalnem bobnu, Iskre so pri tem padale v kanal za zategovalni voziček, v katerem je bilo tudi odpadno olje, ki se je vnelo. Požar so pogasili gasilci z Jesenic, proizvodna linija pa ni obratovala 16 ur. Škode je za okoli milijon tolarjev, kriminalisti pa še raziskujejo krivdo. Sveča zanetila požar Zagorelo je tudi v enem od stanovanjskih blokov v Lescah. Ogenj je zajel tri kletne prostore, materialne škode pa je za skoraj 100 tisočakov. Kot kaže je požar zanetila sveča, ki jo je nekdo pustil prižgano v nerazsvetljenih kleteh. Nevarno smučanje Na Kobli in na smučišču Straža na Bledu sta se pripetili dve smučarski nezgodi. Na straži se je smučar, zaletel v otroka, ki je pri trku dobil le lažje poškodbe, na Straži pa je do zdaj še neznani smučar prav tako podrl otroka, ki je dobil poškodbe po glavi in so ga obdržali na opazovanju v ljubljanskem Kliničnem centru. rtegEHAtoViH HA6KAP Soi-D KOMEMORACIJA, KCT PA P*o$LAVA ti ČIST© PRAVltNC. SAJ Tt/Oi ?tA2s>u3t/«0 DAM NJCGoVe Vsak teden ena srečna družina več Hiša v Kokri 37 je še novogradnja Kokra, 10. februarja - Na naslovu Kokra 37, ki jo je naš žreb določil v torkovi prilogi Gorenjskega glasa, ta čas ne živi nihče. Gre namreč za hišo v gradnji, ki je zrasla na mestu stare, gradi pa jo družina Zdrav ka Povšnarja. Zdravko z ženo Marto in sinovoma Juretom in Lukom ta čas še živi pri starših v Naklem, in če bo vse po sreči, se bodo jeseni že preselili v Kokro. Hiša stoji v Podlebelci, kaka dva kilometra od vaške cerkve, parcelo zanjo pa je Zdravku zapustila stara mama. Nagrada je bila za Povšnarjeve pravO presenečenje. Veselo novico je ZdravkV sporočil sodelavec v Savi. Sredi dopoldni va, ko so dobili Gorenjski glas tudi * Naklem, pa so starši o njej telefonirali tu® Marti v službo. Upamo, da je nagrada prišla v prave rokt in da jo bodo Povšnarjevi s pridom uporabi* pri ureditvi hiše. Sicer pa jim želimo tudi srečno bivanje v novem domu, kadarkoli & bodo pač naselili v njem! • D.Ž. peh |@ mm prišli k wmt Obtožba mu očita kar sedem kaznivih dejanj, med njimi tudi to, da naj bi0 9. do 16. avgusta lani v stanovanje nasilno pripeljal prijateljico Špelo J.> * grobo izživljal nad njo in jo imel zaklenjeno v svoji sobi sedem dni. Kranj, 10. februarja - V avgusta lani, okrog devetih Špela lahko odšla kadark0'1 torek zjutraj je stopil pred zvečer, pripeljal komaj pol- Lahko bi odprla okno, klic* tričlanski senat okrožnega noletno Špelo J. domov, jo la na pomoč, lahko bi tel' sodišča v Kranju, ki mu zaklenil v svojo sobo, brcal, fonirala na policijo, če res * klofutal, udarjal po glavi z loparjem, pretepal z metlo, jo davil, ji zvezal roki, ugasnil cigaretna ogorka na roki in pod jezikom, jo golo bala očima , napodil v dežju teči okrog prejšnja pogosta bivanja P izvedenci medicinske stroke, bloka, jo spustil iz sobe le njem v Kranju, povedal r Okrožna državna tožilka tedaj, ko drugih domačih ni tudi, da je po nekaj dne Anka Kozamernik Roberta bilo doma. Spelo je imel sam želel, da odide, kef J zaprto do 16. avgusta, ko jo skrbela za higieno. 16. a, je njegova mati s taksijem gusta, ko ga ni bilo doma-J poslala domov. njegova mati ("ki je imeJ S svojim nasilnim ravnan- vsega dovolj") poklicala ta* iem naj bi Robert Rizoski si in Špelo poslala domov-, Speli povzročil številne "Ko sem Špelo nazad"! videl, ni imela poškodb, j. katere me tožijo, da ser« J' ji prizadejal. K meni J prišla z že poškodoval* plombo v zobu in z vnc'1 ušesom. Od kod poškodb. Sklepam, da od očima, koje vrnila domov. ' Jelovčan Sojenje 20-letnemu Robertu Rizoskemu 66^ * 0 ov predseduje sodnik Anton Sobic, Robert Rizoski s Planine, ki bo jutri star 20 let. Za včeraj in danes so bile povabljene priče, v ponedeljek pa naj bi pričali bi hotela biti pri meni," dejal. Pojasnil je njuno merje fant-dekle, njene . mače razmere ("strašno ser ""), njena § Rizoskega, ki je v priporu od 3. oktobra lani, obtožuje sedmih kaznivih dejanj, za večino je po zakonu zagrožena kazen do pet let zapora. Še preden pa je uspela obtožnico obširneje utemeljiti, je zagovornica, ljubljanska odvetnica Marjana Man-freda, senatu predlagala izključitev javnosti (novinarjev) pri obravnavi prvih treh kaznivih dejanj (protipraven odvzem prostosti, huda telesna poškodba in omogočanje udarnine in podplutbe, opeklini in poškodbo ušesa. V tem tednu naj bi jo prisilil tudi v uživanje heroina, dnevne količine so nihale od enega do treh odmerkov. Obtožnica Rizoskega bremeni še štirih drugih kaznivih dejanj. Tako naj bi konec uživanja mamil), kot razlog junija 1993 v trgovini Tip top pa je navedla varstvo oseb- ukradel teniški lopar, vreden nega in družinskega življenja obtoženca. Novinarji naj bi bili že ob priprtju Rizoskega v svojih poročilih nekorektni in netočni, s tem pa naj bi obtožencu in njegovi družini prizadeli hudo krivico. Predlogu zagovornice je nasprotovala tožilka, sodni senat pa je po krajšem premoru odločil, da se javnost ne izključi (to možnost dopušča ob zaslišanjih posameznih prič), saj obravnava ne posega v osebno življenje v tolikšni meri, da bi obtožencu in družini škodovala. 29.000 tolarjev, 18. aprila 1993 žalil in se fizično upiral policistoma s kranjske postaje, ki sta mu med opravljanjem nadzora prometa nameravala začasno zaseči moped, 18. novembra 1993 naj bi na podoben način kljuboval policistoma, ki sta ga skušala prisilno privesti k sodniku za prekrške (po odredbi sodnika), 2. novembra 1993 pa naj bi pred stanovanjskih blokom žalil kriminalista. Zagovornica Manfredova je imela več ugovorov na Če pa je bilo v predhodnem obtožnico glede pravne pod-pisanju kaj narobe, bo jav- lage in dokazov za očitana nost zdaj lahko objektivno obveščena. Zanimivo pri tem je, da niti Gorenjski glas, niti Slovenske novice in Dnevnik v kratkih poročilih ob vloženi kazenski ovadbi proti Rizoskemu niso navajali osebnih podatkov (takrat še) osumljenca. Tožilka Anka Kozamernik Rizoskega obtožuje, da je 9. kazniva dejanja, obtoženi Robert Rizoski pa je dejal, da dejanj, za katera je obtožen, ne priznava. V svojem zagovoru je trdil, da dekleta ni prisilil, da bi z njim odšla v stanovanje, in da je tudi zaklepal ni. "Ključ je bil ves teden v vratih z notranje strani, vhodna vrata se od znotraj odpirajo s krogom, torej bi Sodni senat je včeraj M pričo najprej zaslišal Sp(, lo J., ki je vztrajala r. izpovedi, dani v preisk