Leto VI., Št. 168. PoSiKlna v fsvJavi in od nje zahtevati popolno bode vrtl0st' moramo pač priznati, da ^‘vidualfe+-an^em ^asu zm0^na tR^a le ^n" da sin0's na upravna oblika. Resnica je. dualn; t S£i mn°gokrat prerekali o indivi-bila t? r °®ektivni upravni obliki. Kriva ‘i. da J 0111 naloga, katero smo si postavl-UDravljaf °l?ra namreč delavstvo samo snio Ud !■ * o ie privedlo k zmešnjavi. Ni-nekaj nn iVali vprašanja vzgoje, kar je obrat drugega, nego vpraša- en lonec UDrave; zmetali smo to vse v ^jk°^ica tega je danes, da nam pri-lllla za tozadevno izkušenih ljudi, kar ^odar0?816'1*00 Propadanje narodnega Ved,! ?• Industrijska uprava zavze-!^oda, £ ^abejšo obliko, zato ni drugega •^Ividnoi • da Prepustimo industrijo Je‘n tild; ,uPravi. To bode naipametne-v?atne n na'koristneje. Podjetnik naj pre-®P°lno odgovornost za obratova-j°v- V Zastopstvo delavskih intere-elavs.k-n piskih državah, tam kjer so Str°kovn SVeti Zak°nito upostavlieni, so ?^toDniv ,0r^anizacije pravno priznani Zavah n , elavskih interesov, v onih dr-5'bi L'?;,«« še te ga ni. tam ie samoob- onp lain. Priznan je šele priboriti, ker £rKn S? **ste, ki so upravičene zastori^1 natir rske interese delavstva bo-^vj. arn Zasebnemu kapitalu ali pa y°> da si je treba strokovnim Ako si pa pogledamo pri nas. vidimo, da prihajamo po navodilih, katere nam daje Moskovska strokovna internacionala. do bankerotstva in da smo primorani po štiriletni proletarski vladi uvesti zopet ona načela, proti katerim se ves zapadni proletariat trezno in uspešno bori. Da se izdajajo koncesije za razna reakcionarna dela, ie naravna kazen nepremišljenega naskoka. Vse to je danes triumf diletantstva, kateri se nikdar tako neposredno ne maščuje, kakor baš v gospodarskem življenju.« Ta izvajanja je podpiral tudi Ljenin na zadnjem Vseruskem kovinarskem kongresu dne 6. marca t. 1. in pristavit da nezadostuie onemu, kateri hoče prevzeti odgovorno mesto v kakšni industrijski Danogi. samo članska knjižica komunistične stranke, marveč znanje, sposobnost in volja so faktorji plodonosnega gospodarstva. Remedure ie potrebno, ustaviti se mora nastavljanje nesposobnih ljudi na odgovorna mesta, protežiranje nesposobnih komunistično mislečih ljudi mora prenehati. Res je. da je marsikateri boriteli za komunistično idejo sedel zaradi nie v zaporih. a'li s tem še ni rečeno, da ie sedaj, ko se bori proletariat za zadnji kos pravice, upravičen vsled svoie nesposobnosti uničavati narodno gospodarstvo. Naše delo bo le tedaj koristno, ko bodemo delavce vzgajali, po vzgoji pa še preizkusili ali so sposobni ali ne. Pričakovati tega seveda še ne smemo v enem mesecu, niti v enem letu. Danes, ko se zopet dovoljuje staremu kapitalističnemu režimu svobodno gibanje, danes, ko prihaja industrija zopet v roke tujega kapitalizma, je naša sveta dolžnost, da ukrenemo vendar nekaj, kar r.ai koristi proletariatu, in to ie. da si iz-voiuiemo zakonito dovoljenje kontrole nad obrati in produkcijo. Ako pa tudi tega ne moremo izvršiti, ie s tem rečeno, da še nismo zmožni vladati nad kapitalom, ali pa da strokovne organizacije vkljub temu. da so bile v tesni zvezi z vlado, niso bile zmožne priboriti si tehnično in trgovsko izobraženih ljudi. Naša načela so poslala^ usodepolna, ugodne prilike, ko smo imeli vso moč še v svojih rokah, nismo znali izrabiti. Danes na po štirih letih samovlade, morajo pa strokovne organizacije priznavati tujemu podjetniku popolno samoodgovornost produkcije. Žalostno, toda resnično.« S temi besedami je končal mož. kateri pozna razvoi ruskega gibanja. Priznal ie nesposobnost ruskega komunizma, a vkljub temu so še osebe, ki pravijo, z mrzlim orožjem se bo rešil proletariat iz krempljev kapitalizma. Ni res, orožje je mrtvo in more 'le uničevati. Rešitev proletariata je le v delu. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana post. pred. 168. Tel. int st. 312. Cele. rač. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din, Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. SODRUGI, UDELEŽITE SE POLNOŠTEVILNO 6. AVGUSTA I. VSEDELAV-SKEGA ZLETA V CELJU. SHOD KOVINARJEV CELJSKE DRŽAVNE CINKARNE. V nedeljo, 23. julija 1.1. se je vršil kovinarski shod delavcev državne cinkarne. Zakon o zaščiti delavstva je sodr. Hrastnik v dveurnem predavanju natančno razložil od točke do točke. Sodrug Holcinger ie povdarjal, da so vsi zakoni in paragrafi, če so za delavstvo še tako dobri in ugodni, mrtvi in bodo ostali 3e na papirju, dokler jih delavstvo s svojimi stanovskimi organizacijami ne podpre in oživi. Delavstvo jih bode moralo potom svojih močnih organizacij spraviti v življenje in gledati. da se bodo natančno izpolnjevali. Kajti vsak paragraf je že do svoji obliki tako zavit, da ga vsak posamezni delavec ne more tako razumeti, kakor bi ga moral. Kapitalisti ga pa ne bodo hoteli razumeti v prid delavstva, če ne boste imeli trdne in disciplinirane organizacije. Govor ie bil nato še o pravilniku, bolniškem podpornem skladu, volitvah zaupnikov in drugih lokalnih razmerah. Gosp. predstojnik Baebler je prepovedal nabiti v tovarni razglas o shodu, ker ga ie bilo gotovo strah, da bi delav-. stvo državne cinkarne prenatančno spoznalo ta zakon. Zato g. Baeblerju povemo, da bo imel v najkrajšem času vsak posamezni delavec, v obliki brošure z natančnimi pojasnili ta zakon v žepu. Po dobri udeležbi, pozornosti in stvarnih medklicih moremo konštatirati. da se je delavstvo v državni cinkarni vendar enkrat zbudilo iz svojega spanja, ker vidi, da brez organizacije ni uspehov. Sodrugi iz cinkarne, glave kvišku! Vi ste, ki vzdržujete obrat, a ne vaše pijavke. katere vam vaše že pred leti pridobljene ugodnosti trgajo iz rok. Kličemo vam: delaj, delaj in še enkrat delaj; na drugi strani pa zahtevaj, zahtevaj in še enkrat odločno zahtevaj! To se pravi, delaj v tovarni osem ur pošteno, kakor da bi bila tovarna tvoja last, delai za svoje strokovne in politične organizacije z vso svojo zmožnostjo in energijo, deilai pa tudi za kulturne in izobraževalne organizacije. da jih spraviš na višek današn.iih potreb. Zahtevaj za svoie pošteno delo pošteno plačilo, da lahko preživiš, sebe in svojo družino človeka vredno. Nikdar pa ne prosi s povešeno glavo. Zahtevaj od svoiih strokovnih in političnih organizacij, da ti daio pametne nasvete in navodila, da se bodeš vedd po njih ravnati. Od izobraževalnih društev pa energično zahtevaj, da ti tvoie otroke bolje izobrazijo, kakor si sam izobražen; kajti le v izobrazbi ie naša bodočnost. Sodrugi. na svidenje v najkrajšem času! NARODNA SKUPŠČINA. 26. julija. Debata o proračunu zunanjega ministrstva. Precej ie učinkoval govor Joče Jovanoviča (bivšega poslanika). Novega sicer ni povedal nič, a osvetlil je naše razmerje z zunanjim svetom dokaj jasnejše neeo zunanji minister. Zagovarjal pa ie tega, češ. da minister pač ne sme vsega povedati kar ve. Ker odloča tako o najvažnejših vprašanjih le prav ozek krog mož. so hibe skoro neizogibne. Zato je nuino. da se osnuie posebni skupščinski odsek za zunanje zadeve, ki nai bo o vsem poučen, in ki bo mogel preprečiti vsai največje pogreške. Izjavil se ie nadalje za javno diplomacijo. — Ne smemo pozabiti, da je Jovanovič sam diplomat, gotovo ie bela vrana med diplomati, ki so oo vrsti proti skupščinskemu odboru za zunanje stvari in proti javnosti. Koliko so se borili baš naši poslanci takrat, ko ie šlo za ustavo, da bi dobili v parlamentu takšen odsek. Da zviti diplomatje so znali preprečiti to našo upravičeno zahtevo. Govoril ie potem tudi dosI. Hohniec, posl. Brandtner o koroških Slovencih, poslanec sodr. Etb. Kristan na ie opozarjal na nevarnost zveze z Rumunijo. ki mora orltl prej ali.slel v konflikt z Rusijo zaradi Besarabije. Popoldne je republikanski dosI. Gjo-novič kritiziral dejstvo, da so v zunanji službi samo Srbi in še to le radikali. Zeli, da se približamo Rusiji. Demokrat Radovič je pojasnjeval izgubo Wilsonove črte in zvračala glavno krivdo na naše delegate dr. Rybafa. dr. Trumbiča in dr. 2ol-gerja. ki da so zamudili najugodnejšo ori-Jiko. — Proračun zunanjega ministrstva je bil nato sprejet. Na večerni seji je bil na dnevnem redu in bil tudi že sprejet proračun finančnega ministrstva, škandalozno razmerje ie konštatiral posl. Lazič, ki ie povedal, da je v Bosni in Hercegovini skoro dvakrat toliko davčnih eksekutoriev, kakor ie tam *— učiteljev. Politične vesti. + Nasilje. Zakon o zavarovanju delavcev uvaia paritetno zastopstvo delavcev in delodajalcev v socialno zavarovalnih zavodih. Že to zakonito določilo s&mo ie nasilje nad delavnim ljudstvom. Toda, dr. Žerjavu in njegovi okolici še ni dovelj. Ker jim je nasilje, krivičnost in protizakonitost edina možna pot. da si podaljšajo politično življenje, zato so z brezprimer-nim cinizmom stopili še korak naprej v gaženju in teptanju delavskih pravic. •— Delavec, ki nosi sam vsa bremena socialnega zavarovanja, delavec, ki le v prvi vrsti interesiran. kako poslujejo tl zavodi, ta je Dotisnien nasilno v manjšino in na njegovo mesto stopalo eksponenti.demokratske klike. — Delavska zbornica le bila pozvana no pokrajinski upravi za Slovenijo, da predlaga člane prvega ravnateljstva okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ki nai šteje 16 članov D očim pa je ministrstvo v polnem obsegu uvaževalo predloge trgovske zbornice in seveda tudi Zveze mdustrii-cev, ie izpremenilo in po svoie prikrojilo predlog Delavske zbornice. Pa ne le to. Po predlogu Šefa oddelka za socialno politiko Ribnikarja ic imenovalo ministrstvo v ravnateljstvo Ribnikarja kot sedemnajstega člana. S tem činom ie kršeno paritetno zastopstvo, s tem odlokom ic kronano demokratsko nasilje. — Ne pozabijo naj na, da pomagaio s tem postavljati enotno fronto delavstva. Organizacije se veča'o in ko bo T,‘la najvišja, bo delavska fronta tako enotna, da bo strla to nasilje, zlomila to krivico in obračunala z nasilneži. Po Balkansko. V laži - demokratičnih državah, kakor je n. pr. naša država Jugoslavija, ne sme v političnem življenju oživeti nobena opozicija, ki bi s svojim delom skušala omajati temelj lažl-demokratizma, ki prevladuje in tlači ubogo ljudstvo. V caristični Avstriji js bilo v takih slučajih dobro poskrbljeno in naša Jugoslavija je pač njen pravni dedič. Če si bil v opoziciji, so te takoj vpisali v črne bukve z znamenjem P. V., kar pomeni politično nezanesljiv. Isto prakticirajo danes pri nas. V skrajni sili, da ohrani vlada moč tudi za vbodoče, je odprla svojo črno knjigo in začela vpisovati posameznike od opozicije vanjo. Ljubljanska pošta bo najbrže med prvimi, ki bo imela nalogo iztrebiti iz službe pristaše današnjih opozicionalnih strank, ker so po mnenju državotvorcev P. V., to je politično nezanesljivi. Če se to res zgodi, tedaj lahko pričakujemo cele ekspedicije uslužbencev na cesto. To je »demokratično« in »državi« koristno dejanje. •+• V Atenah ie grška vlada aretirala vse urednike komunističnega glasila »Ri-zospastis« ter jih obtožila veleizdajstva. Vlada dela iz komunistov s prozornim namenom mučenike, da na ta način izigrava komuniste in socialiste. Položaj delovnega ljudstva pa seveda trpi vslled razdvojenosti. + Koroško delavstvo ie stopilo 22. t. m. v splošno stavko, ker niso delodajalci ugodili zahtevam Strokovne komisije po povišanju plač delavcem vseh strok. Upa-io pa delodajalci kakor tudi delavci, da bo prišlo že danes do sporazuma. + Komunisti v okolici Dunajskega Novega mesta so znatno nazadovali pri volitvah v obratne svete. Tako na primer so dobili socialisti 72 glasov, komunisti pa samo 10. Med delavce prodira spoznanje, da ie bila komunistična taktika nepravilna. Ker ni načelnih razlik, se vračajo k treznemu in vztrajnemu organizatorične-mu delu. -f Dunajski urad za pobijanje oderu-štva ie nastopil na vzpodbudo socialistov zelo energično proti oderuhom, predvsem proti pekom in mesarjem. + V praških političnih krogih razpravljajo prav resno o razpustu komunistične stranke, ki bi io na jugoslovanski način postavili izven zakona. »Pravo Li-du« povdaria, da ne pada socialistom niti naimani v glavo, da bi glasovali za tak izjemni zakon, ki krši načela demokracije. -f »Pravo Lidu« poroča, da so naslovili posestniki čeških premogovnikov na delavstvo ultimat, ne da bi se orei posvetovali z zastopniki rudarskih organizacij. V terti ultimatu zahtevalo, nai delavstvo do 10. avgusta sporoči, če ie volino v sobotah delati namesto Šest. osem ur. obenem pa če ie volino. da se razdeli delovni čas v dve dnevnici (šihte). V slučaju, da delavstvo ni volino ugoditi njihovim zahtevam, naznaniaio. da preneha veljava kolektivnega dogovora s prvim avgustom. Nesramnost kapitalistov presega v resnici žc vse rneie! + V Berlinu zborujejo pod predsedstvom Cičerina zastopniki sovjetske diplomacije. ki pretresajo vprašanje reorganizacije sovjetske diplomacije. Cičerin je na Tej konferenci povdarial. da ic izprevidel v Genovi In v Haagu, da sovjetska vlada ne razpolaga z zadostnim številom diplomatov po poklicu. Dobrovoljskt. bivši direktor ministrstva za zunanje zadeve pod Sazonovom ie prevzel nalogo, nagovoriti člane bivšega diplomatskega osobia, naj stopilo v sovjetsko službo. Dobrovoljskl ie bit prvi diplomat kapitalističnega režima, ki ie priznal sovjetski režim 1. 1917. + V Alton! pri Hamburgu so odkrili monarhistično organizacijo »Die rachende Hand« katere glavni namen ie bfl, vreči nemško republik/ ter upostavltl monarhijo. Udeleženih ie precejšnje število ruskih carističnih častnikov, ki so se udeležiu tudi Kappoveva puča. + Na Bavarskem se bavijo z mislijo katoliške krabevine ki bi se priključila Tirolski. Inozemci beže iz bavarskih kopališč in letovišč .ker se boie krvavih_nemirov. Spor se bo sicer predložil državnemu sodišču, vendar ne upajo v uspeh. Socialisti se pripravljajo proti monarhističnim nakanam z generalno stavko. Posebna socialistična konferenca je izdala proglas, v katerem se izjavlja, da podpira z vsemi svoiimi močmi stališče berlinske vlade. Proglas pravi, nai bo republikansko prebivalstvo ^.avarske. pripravljeno na vse možnosti. 4- Proti vojni bodo 30. t. m. v več kot dvesto mestih Nemčije velike demonstracije povodom osemletnice proglasitve svetovne voine. Vršile se bodo z geslom: »Nikoli več voine!« + Pariški časopisi poročajo, da je sklenila Zveza narodov porazdeliti 15.000 Rusov ki bivajo sedai v Carigradu, na Bolgarno Rumuniio in — Jugoslavijo. Kakor da že nismo čez glavo siti Wranglov-cev. ki odiedaio kruh našim ljudem! Krvavo potrebno ie. da bo proti temu nasilju nastopilo naše delovno ljudstvo! -f Bratinu ie poslal moskovski sovjetski vladi brzoiavko v imenu vseh švedskih socialnih demokratov, v kateri protestira proti smrtni obsodbi, izrečeni proti socialnim revolucionarjem. • -L Zveza narodov je odobrila mandat Franciie nad Sirijo in mandat Anglije nad Palestino. + Mornarski urad v Wash!ngtonu obiavlia uradno, da bo 40 državnih parnikov pričelo uvažati angleški premog, katerega so že naročili 500.000 ton. Mesečno ga bodo mogli ukrcati 300.000 ton. Z angleškim premogom mislijo zajeziti vedno močneiše pomanjkanje premoga zaradi rudarske stavke. -I- Delavci v Mehiki ood zaščito dobrega zakona. Chlhuahua City, Mehika, 8. julija. Legislatura države Civave ie soreiejia zakon za delavce, katerega delodajalci in trgovske zbornice liuto napadajo. Zakon, ki stopi takoi v veliavo, določa. da mora delodajalec dati delavcem dobre delovne pogoje in v slučaiu smrtne poškodbe delavca pri delu mora skrbeti za delavčevo družino in plačati visoko posmrtnino: v slučaiu bolezni delavca mora delodajalec plačati zdravniške stroške, v slučaiu smrti na oogrebniške. Možje m žene ki opravljalo enako delo. morajo preiemati enako mezdo. Vsi delavci moralo dobiti enkrat v letu enomesečne počitnice s plačo. Delodajalec ne sme odsloviti delavca brez zakonitega vzroka: ako ga odslovi, mu mora plačati mezdo, dokler delavec ne dobi drugega dela. Hišn* gospodari! ne smelo žaliti svoilh usluž' bencev s surovo besedo. To le v Mehiki, v Jugoslaviji pa ie vse kai drugače! V J** goslaviii ni mogoče delavcu do današnjem sistemu zagotoviti dobrih delovnih lev. V slučaiu smrtnih poškodb. °dloC“-ioči sodijo, da le ponesrečenec sam kri nesreči in nima pravice na nič. V slu«” naravne smrti ni za delavca nop®", ugodnosti. V slučaju bolezni imamo tuclie. v katere vplačuie delavec sam. P še od teh n« more pričakovati pr,ry5i b, zdravljenje, ker je priprost delavec, u bfbiioSwKal- vse stro§ke delodajalec, fo n o deiod«?^- U1 uprli bi se temu "e sa-ojard t tudi vladni reakci-. DravnAct - s tem J)rizadeti. Enako-delata pL:im°^a,žene pri zasIužku če vi nimL? ' na t0 soloh v naši drža-našniJ^ i0^misliti’ ker je po mislih da-Kar w a.].azidemokratizma ženska suženj, uust/ ni enomesečnega plačanega do-daleč k enj>letnem delu. smo tudi še zelo rahi n«v •zoa1zl,a ie mnenja: delavec ne do ianvS?1 ' ■ aJSP0Čiie svoie trudT,° telo zna oža2 orimorani zavarovati svoj paviljon tinski Zavarovanje preskrbi na željo tudi "*tere«a ®wi koncernu zavarovalnih družb, ?e°] ie Za^ družba za Ljubljanski velese-v L}Ubib5°^n? zadruga Cnoatla. rodružni-T&iio svrut .mm razstavljalcem. kateri raz-vEblfcttisk^i! Predmete v zgradbah, ki so last , blavo j velesejma, je zavarovanje njiho- 0 uriuorogam<)na prosto’ 'vondar jim pa isto Ljubljanskega velesejma 52*1« v ES?1?** dne 31- iuDia ob 10. uri do. ^ice v t"‘ dvorani Trgovske hi obrtniške Pren»„ kani. zlota ^rt8 ,e,n0ia- ^er ie v dnevih sokol- od 2 h 0 15- ^VKusta 1922 in vele. ®likega ?" sePtembra 1922 pričakovati 1* le bpd^a tujcev, odreja mestni fiztkat. J, dneh I® greznic In prepeljava gnoja v ?daj0. (jj, Povedana. Hišni gospodarji se opo- ayojasn ' rbe z ozirom na to prepoved za <*nO]0i ^razmtctv trr^vnir* tu»Amo1 D Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, mesni ................. izdelki. -............ N 1 o N Telefon 366. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana. Čekovni račun štev. 10.478. za £!aisc? čllanEce in naraSfeJ, kakor iutii sukno sa krajj priporoča tvrdka A. & E, Skabern& S,; ubijans, Msstni trg ŠS. 1G. ffekten. (event. tudi ženska moč) Nastop takoj. Dobra slov Q. predpogoj. Samo pis«3 aVa nudbe s pogoji sprejema „Naprej-a • i The .OLIVER nalboliši in naiceneii® pisalni strpi- Zastopstvo in zaiopa: SV&N GAJ5® papSrna trgovina v Ljubljani, Sv. Petra c«s*a Konsum. društvo rudarjev ¥ Hrastniku vpisana zadiugm s oitiejšenim poroštvom sprejema hranilne vloge, ki jih obrestuje po 4 \a Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče društvene sklade: -j ====== Društveni delež K l?-*03*' Rezervat delež K 120.201*82. Blagovni promet za 1. 1919/20 je znašal K 2,963.093’48. Delež znaša K 100*-, Clan postane lahko vsak.