* in prwsikoT. . teil« «espt Satairdm. Sssdsji Holkto,Ä- PROSVETA • GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE e* llretfMMrl Ia «pramllk! prostortt BOST B. LawodaU A v* O m©* of Publtcatloa: M9T South UwndaU Ava. Tota photo, RoekwoU 4004 ^YKABXM CHICAGO» ILU PETEK, 15. MAJA (MAY 15), 1936. Subscription |6.00 Yssrlj ÖTEV.—NUMBER 96 1101, Asl of Oat t, 1017, aathoHaod oa 14. tftS. Kongres pokopal ■zakon inflacije fraxier-Lemkejev načrt za refinanciranje farmskih dolgov z izdan jem novih bankovcev za tri milijarde dolarjev je bil poražen, ko je Roosevelt apeliral na demokrate v kongresu, naj ga "ne opravljajo v zadrego v volilnem letu." Ostra debata je trajala dva dni. Ameriška delavska federacija je bila'proti temu načrtu. "Father" Coughlin, ki je grmel za ta načrt, je tepen tu. Wishington, D. C., 14. maja. Rebelni kongresniki so se orali ukloniti silnemu priti-[u voditeljev Rooseveltove ad-inistracije in tako je bil Fra-er-Lemkejev zakonski načrt, je določal izdajo novih ban-ircev v vsoti $3,000,000,000 refinanciranje farmskih dol-poražen z 253 proti 142 UMovom. S tem je bila nevarnost Ínflale, ki se je pojavila pred dve-tednoma, odvrnjena. Sedaj gotovo, da kongres ne bo irejel nobenega inflacijskega trta v tem zasedanju, tebelni demokratski kongres-[i, ki so dobili na svojo stran ¿je število republikancev in (o izsilili glasovanje o Fra-tr-Lemkejevem načrtu, so bili »varjeni, da si predsednik josevelt noce nakopati nove-problema z odobritvijo infla-kega načrta, čeprav ima ta učno podporo pri farmarjih, v lilnem letu. Zadnji pondeljek je 159 de-»kratskih kongresnikov izsili-razpravo o inflacijskem na-Vsi ti so včeraj dobili imat. "Ako boste glasovali načrt, boste spravili Roose-ta v zajfato. On noče tega in veste, kaj to pomeni," je bilo *no v ultimatu. Zagovorniki hcije, ki so zadnji ponde-i 220 glasovi potisnili indijski načrt v ospredje, so ideli, da se njih večina krči ustrašili so se posledic. Ko bil dan načrt na glasovanje, je podprlo samo 105 demo-itov, 27 republikancev, sera progresivcev in trije far-f-laboriti, proti pa je glaso-ilc 173 demokratov in 62 re-Wi kancev. ba bodo pristaši ttoosevelto-»dministracije napeli vse sida ubijejo načrt, je bilo jas-j»' predsednik nižje zbor-* osebno apeliral na kongres-naj revidirajo svoje sta-[*• J«' prečital tudi pismo Psma (irwna, predsednika briške delavske federacije, Jtojoče obsodbo inflacijske »onodaje. "Kksekutivni svet krinke delavske federacije je določlie Frazier-Umke-v<,*a načrta,' je bilo rečeno v J*"- Mi smo za vsako prak zakonodajo, katere cilj je > a farmarjev, n**l>rotujerno inflacijskim ,n'*Jam, ki jih vsebuje ta ™ Mi vemo, da inflacija -J*'" 1 cen življen--•n. ne pa mezd. Iz *k "ga ajH liramo na naše j4V|J* v kongresu, naj gla-Proti načrtu." nitje zoornice rr'- ' «>•■ jal, «Ia je prečital •ri-kr delavske fede-uveri kongresnike o inflacije. "Jaz sem v blaginjo far-i glasovati ne mo-" ki pred vidu je po- 1 razredu na račun AlT{ dov," je rekel yul> Abrahama L'ncolna gtar sto let . Mo, H. Avstrijski sodikta-tor strmoglavi jen! Čestital je Mussoliniju na "veliki zmagi Dunaj, 14. maja. — Knez Ernst von Starhemberg, fašistični sodiktator Avstrije in poveljnik fašistične privatne armade Heimwehr, je bil včeraj vržen iz vlade, v kateri je bil podkancelar. Kancelar Schuschnigg, ki je s Starhembergom delil diktaturo od Dollfussove smrti v juliju 1934, je v torek podal ostavko z vso vlado vred, toda predsednik Miklas ga je ponovno imenoval za kancelar-ja, nakar je Schuschnigg včeraj organiziral novo vlado brez Starhemberga. Novi podkancelar je Eduard Baar-Baarenfels. Poleg predsedništva vlade je chuschnigg* prevzel tudi ministrstvo zunanjih zadev in ministrstvo obrambe. Spor med fašistom Schusch-niggom in fašistom Starhembergom traja že dalj časa in največ zaradi tega, ker Starhemberg ni hotel podvreči svoje privatne armade Heimwehra državni kontroli. Višek spora je pa prišel zadnje tedne zaradi finančnega škandala pri zavarovalni družbi Feniks. Polom te družbe je odkril, da so se z njeno blagajno okoristili mnogi visoki avstrijski uradniki, najbolj pa knez Starhem-berg, kateremu je družba Feniks poklonila 40 milijonov šilingov (sedem in pol milijona dolarjev) za vzdrževanje njegove privatne armade. Ta ko-rupcijska afera je povzročila padec Schuschniggove vlade. Starhemberg je zadnjo soboto poslal Mussoliniju krilato brzojavno čestitko, katera se glasi med drugim: "Iz dna svojega srca Vam čestitam na slavni zmagi italijanskega fašističnega orožja nad barbarizmom in demokratično hinavšči-no. Naj iivi odločno vodstvo zmagovite fašistične Italije!" Kancelar Schuschnigg je včeraj naznanil, da zdaj on prevzame vrhovno vodstvo nad vso "domovinsko fronto (privatne armade)", torej tudi nad Heim-vvehrom. Dali se bo Starhemberg na vsej črti mirno podal, je še vprašanje. Domačevesti Konvencija SSPZ Chicago. — Prihodnji pondeljek, dne 18. maja se začne v Southside Turn dvorani v Mil-vvaukeeju deveta redna konvencija Slovenske svobodnomisel-ne podporne zveze. Na konvenciji, ki bo trajala teden dni, bo okrog 70 gl. odbornikov in delegatov. Pros veta bo imela na tej konvenciji svojega poročevalca, ki bo vsak dan pošiljal poročila o vseh važnih zaključkih. Calumetake novice Calumet, Mich. — Zadnje dni je umrla mlada Slovenka Rose Cimerman. Pobrala jo je suši-ca. Zapušča starše, brata in dve sestri. — Dalje je umrl na j Centenial Heightsu John 'Mi-helčič, star 72 let in doma iz Gorskega na Hrvaškem. Tu je živel 47 let in skoro vsa ta leta je delal v rudnikih. Zapušča štiri sinove in dve hčeri. Vesti iz Clevelanda Cleveland. — Te dni je umrla Mary Barbič, stara 54 let in doma iz Istre. V Ameriki je bila 16 let in tu zapušča moža in tri hčere."— Družini Louis in Antonija Japelj je umrla hčerka v bolnišnici. — Ana Zupančič je prejela žalostno vest, da je v Preski pri Dobrničah na Dolenjskem umrl njen oče Frank Radovec, po domaČe Sla-kov. V Ameriki zapušča tri hčere. Se en grob v starem kraju Coverdale, Pa. — John M ur je prejel žalostno vest, da je v Podgori pri Stari selici umrl njegov oče Franc Mur v starosti 66 let. V Ameriki zapušča sina in sestro, omoženo Pere-šuti. Industrijska unija v jeklarski industriji Unija bo sama vodila svojo kampanjo Canonsburg, Pa,, 14. maja. — Unija jeklarskih In železarskih delavcev (Amalgamated Association of Steel, Iron & Tin Workers) je včeraj s 53 proti 31 glasovom zaključila, da bo organizirala delavce v jeklarski industriji po načrtu industrijske forme, to je v eni sami industrijski uniji, obenem je pa sklenila, da bo sama vodila svojo organi za torično kampanjo. To pomeni, da je jeklarska unija odklonila direkcijo kampanje in finančno pomoč eksekuti-ve Ameriške delavske federacije, katera zahteva obliko poklicnega unionizma, kakor tudi direkcijo in finatično pomoč Lewisovega Odbora za industrijsko organizacijo, čeprav je sprejela industrijsko formo, katero predstavlja Lewis. Debata o formi organizacije jeklarskih delavcev je bila dolgotrajna na konvenciji jeklarske unije, končno je pa zmagala Lewisova struja in eksekuti-va ADF z Greenom na čelu je docela propadla. Prihodnja konvencija jeklarske unije se bo vršila v Chica-gu. Sovjeti obsodili . v smrt moia, ki je povozil kadeta Kalinin, USRR, 14, maja. — Poslovodja garaže z imenom Aleksander Korčafin je bil včeraj obsojen v smrt s ustreiitvi-jo, ker je z avtom^povozil nekega kadeta. ADF PRIPRAVLJENA ORGANIH-RAT1JEKLARJE Kampanja naj se vrši po načelu poklicnega unionizma EKSEKUTIVA ZAHTEVA KONTROLO Detroitski bankirji pred kriminalnim sodiičem Detroit, Mich., 14. maja. — Trije uradniki bivše Peoples Wayne County banke, ki je propadla v februarju 1933, so bili Zrakoplov Hindenburg ee je vrnil v 49 urah Frankfurt, Nemčija, 14. maja. Zrakoplov Hindenburg se je vrnil iz Združenih drŽav v Nemčijo v 49 urah, kar pomeni 12 ur manj kot plovba v A-meriko. Zrakoplov bo takoj naložil pošto in potnike in v soboto odplove nazaj v Ameriko. včeraj spoznani za krive kriminalnega kršenja bankovnih zakonov. Na zatožni klopi je še 34 drugih bankirjev. Washtngton. — (FP) — Za organiziranje jeklarske industrije sta stopila v akcijo dva tabora Ameriške delavsko federacije — ekaekutiva, ki zastopa načelo poklicnega unionlt-ma, in Odbor za industrijsko organizacijo, katerega tvori devet unij, ki propagirajo načelo industrijskega unionizma. Vprašanje je sprožila in porinila v ospredje slednja skupina, ki je pod vodstvom Johna L. Lewisa ponudila jeklarski uniji večji štab organizatorjev in večjo vsoto denarja pod gotovimi pogoji. Ti pogoji so, da se jeklarski delavci organizirajo v industrijski uniji in pod vodstvom, "ki .bo inspiriralo zaupanje v uspeh." V vodstvu kampanje naj bodo zastopane vse unije, ki aktivno pomagajo z denarjem in organizatorji. Konvencija jeklarske unije, ki zboruje v Canonsburgu, Pa., je zadnji teden v tej zadevi poslala deputacijo do eksokutive Ameriške delavske federacije, ki zboruje v Washingtonu. Obiskala ie tudi Lewisov odbor. Zadnje dni je eksouktiva sporočila konvenciji jeklarsko unije, da je pripravljena takoj pričeti z organlzatorično kampanjo v tej industriji. In sicer pod sledečimi pogoji: 1) Vodstvo kampanje mora biti brezpogojno v rokah ekše-kutive federacije, (»odrobnosti načrta pa bi bile izdelane na konferenci "direktno prlgadetih in povabljenih unij, predvsem jeklarske unije." 2) "Dasi ima eksekutiva namen aplicirati najširše In naj-dalekosežnejše smernice, se bodo vsem narodnim in medna rodnim unijam priznale Juri« dikcijske pravice," kar pomeni, da bi se kampanja vršila na principu poklicnega unionizma (Dalj* na S. »iraaM Am da r»rr»imti PRODUCE '»*iu* •nuje maja. — 1'addock, -t'»letnico Paddock je 'pnngfieldu, Zastrupljen rii usmrtil 38 Japoncev Tokio, 14. maja. — Pri neki japonski šolski slavnosti v Ha-mamutsiju zadnjo nedeljo je bila velika množica pogoščena z riževimi kolački. Takoj drugi dan je zbolelo 1772 oseb, ki so jedle omenjene kolačke. Včeraj je 38 bolnikov umrlo za zastrupljenjem, dočim se 128 bolnikov bori s smrtjo. Zdravniki so dognali, da je bila pri preparaciji teh kolačkov porabljena neka strupena kemikalija. III., kjer je dobro poznal Abrahama Lincolna. kateri se j« več krat lalil z njim. Nova sarota odkrita proti Hitlerju? Dvesto telesnih stražnikov aretiranih London, 14. maja. — londonski Daily Herald poroča, da so zadnje dni v Berlinu odkrili novo zaroto proti Hitlerju in o-stalim nacijskim glavarjem. Več ko 200 mot "Schutzataf-fla", Hitlerjeve oaebne telesne straže, je bilo aretiranih zadnji teden. Aretirance so odvlekli v koncentracijsko taborišče v bližini Berlina in preiskava še vedno traja. Socialisti in radikal-d v francoski vladi Sploina delavska zveza povabljena v vlado l*aris, 14. maja. — Koopera* cija socialistov in socialnih ra-dikalcev v novem režimu Francije je bila danes zagotovljena, ko je vodstvo socialnoradikalne stranke informiralo socialiste, da so socialni radikalci pripravljeni stopiti v vlado, Socialisti so včeraj povabili Splošno delavsko zvezo, federacijo strokovnih delavskih „unij (nekaj takega ko Ameriška delavska federacija), k direktnemu sodelovanju v vladi. Komunisti so odgovorili, da v vlado ne pojdejo, toda vlado bodo lojalno podpirali v zbornici. Borah dolii republikanske brate trikarstva Washington, D. C., 14. maja. — Senator Borah je včeraj iz jsvil, da jfr Je stara ropublt kanska garda ogoljufala za ti soče glasov pri primarnih vo litvah v Ohiu zadnji torek, ko je med zamorci raznesla vest, da je on (Borah) v senatu po bi jasi protillnčarski zakon, ki J« bil predložen v Interesu črncev. Borah pravi, da Je to dokaz, kakšni falotje so stari voditelji republikanske stranke. On Je bil proti temu zakonu s stali šča ustavnosti, ne pa proti za konu kot takemu, ki bi bil lahko sprejet v posameznih državah. Glavni republikanski "šla ger" v tej kampanji je ustava ampak isto ustavo, to J« Isto republikansko stališč«, so izra bili proti njemu na trikarsk način, Borah Je dobil v Ohiu |Mft delegatov, njegov nasprot ni k Taft pa 47. Borah se tepe za predsednlštvo na republi kanski listi. IZNAJDITELJA NE SANJATA 0 PROFTTARSTVU Stroj za obiranje bombaža bosta skusala socializirati DOBIČEK ZA ZGRADITEV NOVE DRUŽBE! Seiet delate**, ki m prod »rt rah fcogastvo. (Narisal Jerger.) Ugrabitelj Robinson \ v dosmrtni ječi Jjouisvllk?, Ky„ 14. maja. — Tom II. Robinson, ki Je ugrabi Alice Kpsed .Stoli in od njenega mota iziilil 150,000 v oktobru 1934 in kateri J« bil zadnji te-den prijet v CallfornlJI, j*« priznal krivdo in včeraj je bil ob-sojen v dosmrtno Ječo. Iznifd VH«*h ugrabiteljev v zadnjih Istih je Kobinnon naj vel < u*u prebil na prostem in brez ms* lega zapravil vso pridobljeno odkupnino. Francija noče izročiti socialista Hitlerju Pariz, ¡4, maja — Hitlerje, va vlada Je zahtevala, da JI Francija izroči »orialiNta Masa lirauerja, ki Je bil «K ialUtični župan v Altoonl. Zahteva Je bila oprta na trditev, da je Hrnoer izvršil zločin goljufije. Frane/Mika vlada Je pa včeraj obvestila Nemčijo, da ltrau«r» ja n« izroči, kajti nemška vlada ni predložila nobenih dokazov, da J« begunec Izvršil kak zločin, temveč ga hoče lm*ti iz po-iitlčnih razlogov, Naw York.—FP—Prvič v »go-dovini velikih iznajdb se je zgodilo, da sta dva iznajditelja, jrata John in Mack Rust, naznanila, da njun stroj za obiranje bombaža ne bo slutil v prvi vrsti za grmadenje privatnega profita. V svoji iznajdbi vidi-ta stroj, ki naj faktično pripomore do boljše človeške druži»« n lenega življenja za delovno mase. Večji dol dobička nameravata iKirabiti v socialne namene. Brata Rust namreč nista le genija na polju aplicirane znanosti, tehnike, marvoč tudi človeka s močno razvitim socialnim Čutom. Popolnoma se zavedata dobrih in slabih posledic njunega stroja, ki obeta zrevo-tucinntrati plan twin 1 Jug, Vaaj to je razvidno is njune Izjave, katoro sta dala Fttderallzirane-mu tisku. Ako bi ta stroj, ki k) pri obiranju bombaža IsikhI-rinil stotlsoče pridnih rok, imel rokah navadni profitar, bi plantažnemu jugu In tudi vsej deželi prinesel Še voliko večjo revščino na eni strani in grmadenje profltov na drugi. Brata Rust po lastni izjavi nameravata večji del dobička od te imajdlie porabiti v sledeče namene: 1) za protektiranjn tlvljenskega standarda plantažnih delavcev, ki bodo ostali na zemlji; 2) rehabilitirati iz|M>d-rlnjene bombažne delavce s ustanavljanjem poljedelskih zadrug; 3) podpirati delavsko vzgojno glhsnje v svrho, da se ameriško ljudstvo oklene principa produkc iji« za rabo in ne za profil! Takega programa ni naznanil Še viol »en IznaJdltelJ, ,Stroj mislita popolnoma kontrolirati s tem, ds ga ne bosta vrgla na trg v svrho prixlaje, marveč ga bo-sta oddajala v najem le takim plantažnlkom, ki ImhIo plačevali primerne plače in vzdrževali do-bre delovne (»ogoje. Razume se, da plantažnlki vsIimI tega ne bodo tako planili po stroju kakor bi, Če bi ne bilo nobene omejenosti. Na |»olje bo letos |K»stav-IJenlh deMet strojev, ki vsak naredi za približno dvajset Ijuul, Izjava Uustovih bratov se glasi: "V našem obstoječem sistemu tehnološki napredek več ne deluje za blagontanje vsega ljudstva, marveč Je njegova tendenca stalno naraščanje neitigur-noMti. Kadar m« ti stroji prlčno (»omikati j »o |m»I j u, bodo iz |»o-trel»e Ntalno ir.|HMlrlvali najem-nlnttke farmarje (sharecroppers) in druge obiralce bombaža. Ako He torej n« |>odvzamcjo koraki vit rehabilitiranje teh ljudi, l*»do enostavno porinjeni med I »rez t Miselne. Razume ne, da Ima ta »troi veliknortlte motnosti kot vir do hodkov. NsJIn namen Je, ds bo porabljenih kolikor vel mog«»djetl| In druge organizacije. ki s svojim delom pri|Mimorejo do višanja ekonomskega in moralnega «fatusa ljudstva n« splošno. Ktroj na meravava oddati v najem le onim, ki bodo uvedli sistem po-Atene place in dobre delovne pogoje za svoje delavce. (IMU* as I, «tesal.) PRO»V ETA prosveta tab knlichtenmeht oiuito IM uumowA ILOVMM rooeoasa J ID NOT» ■ tf m » - ~ UM m •-^•»^JtLTii Z la Otaar* 91M m ■ •» » ■^iirTp— ntm> t« tfc. U.K.4 tušm <•»-• CMi. H M P" r-' CU-m* t»-» »» »■■*• HM »M r-»' K4-, M rnMto »rflU«»** «• M ffiMUJ hMM . ké^nttkmt rrt« •• *»!"■««-- ----- m4 rn—ixl** mru^m »Ul m*. to M alarl«. »«»•. «i* to M» PK08VBTA •M T-M to. mimui or m rausa* 138 ■i ■ 1 1 1 '*"—" - OttM * M U'imm -|ti -- m» M«Wn t mm ml. 4m » r (March at. ItM). v*m ullilM S« M •» M M «tltfl bi* a* rm~a« >• »«•*•«••« Glasovi h naselbin > p/ >r« Koncert v pedpore za*uin)e«éfc ■bratov v Italiji ¿er na peieedbé. On obvladuje oba jezika in nam bo gotovo New York N. Y Üdrutonje nekttJ *orUtn«ga povedal. Br. Garden te je udejstvoval Vsakega nekaj Tragikomična dlaka v repu italijanske fašistične lisice je kraljiček Viktorček Kmsnuelček. Mizerni kraljiček se zdaj oficielno piše: Viktor Kmanuel Tretji, po milosti božji in volji naroda kralj Italije in cesar Ktiopije." Figura Italijanskega kralja Je dovolj tragična, ali kro-na komedije so besede "po milosti božji In volji naroda" . . . ft« mrlič M oživel in se zakroho-tal tako silno, da bi še enkrat crknil . . . e e e "Božja milost In volju naroda" v Italiji «ta danes Mussollni in nihče drugi. Mussolini je pa do smrti užaljen, ker se zunanji svet norčuje iz njegove proklamat ije "rimskega imperija" in aneksije Abesinije. Liga narodov, kakor je oskubens in vsa podrgnjena in povaljana, noče resno upoštevati Mussolinijeve proklamacije. (Upajmo, da Mussolinija zadene kap same jeze!) Nekoč je volk požrl kozo z rogovi vred in potem je imel hudičevo prebavo. Nekaj tafre-ga bo zdaj z Mussolinijem, ko bo prebavljal A besi ni Jo. • • • Ameriški protestanti se delijo na ato taborov in eden teh se imenuje kongregacijska cerkev. I)r| Russell Boynton, pastor te cerkve, je pred kratkim rekel v Kansas Cityju, du je Chicago do 70'* "pogansko mesto." Neka katoliška avtoriteta se je pred leti tsthnla, da je Chicago 70% "katoliško mesto." Ce je dr. Boynton vzel katoliftke odstotke za isiganstvo, je do 707» v pravem. Naj še pripiše judovske in staro-verske pogan? in imel bo stoprocentno sliko či-kaškega pogauizma. -------------a. * .a._:_ Prerok Wilbur «len Voliva v Zlon Cityju Je Va., Fowhalán Point in Bellaire, te dni gospodarsko izduhnil. Po domače: bankrotiral je oficielno. Sodišče je ugotovilo, da Voliva ima pol milijona dolarjev več dolga kakor osebnega premoženja. Depresija je tudi njega potejrnila na dno, Toda mister Voliva še miga "duhovno." Njegova vera v ploščato zemljo in prihajajoči sodni dan je neomajana. Zadnji teden je informiral reporterje člkaških listov, da je pailec Abesinije prišel natančno po njegovem prerokovanju in sodni dan pride natančno čez sedem let. Yes, "dull" Vollve še živi! e e e Podružnica Ameriške legije v New York» Je v svoji kampanji zu amerikanizacijo izdalu pamflet, katerega avtor se je postavil na stališče. da ustavna svoboda tiska, govora in zborovanja mora veljati za vse prebivalce Amerike in ne samo za ljudi, ki se zbirajo okoli Ameri-can Liberty league. Ta pamflet Je izzval oster spor med legionarjl namlml. Nekateri legio-na raki voditelji, ki so pijani Hearstovega vina, so za svo^Odo govora in tiska samo za burbon* ce. Prav, prav! Med leglonarji je mnogo siromakov, ki luhko vedo, če hočejo, da—svoboda sitega človeka in svoboda lačnega človeka sta dve svobodi! In svoboda, ki je le na papirju, ne nasiti nikogar! • • • ** Ameriška označim "Nervous Nellie" znali Mitičnega, ekonomskega, socialnega ali kulturnega šarlatana, ki se vede. kakor da stoji na iglah in če He količkaj zgane, Ua zlsxle. Vxaka napica. v*aka I »ene« lica, ki zapiha proti njemu, ga strese in pretres«', da se ves trene. Takšna "Nervozna Nelčka" je aloveiiska klerikalna propaganda, ki ne |MN>*eb|ja v znanem "višjem razumniku" ali "pisanopoljcu." Ta nervozna osebnost, te vsa razgarana in razAkle|*tana ta prazen nič, neprestano demonstrira, da doaef.e komaj kak otroški razum, kateri ne nega preko modronti Manjnkih bukvic. • • • Ta Nervozna Nelčka skuša prav robato de-lati vtis, daje "t ateističnega «tališča vseeno, če je kdo poštenjak ali goljuf," To je že star jezuitski "dirty »lig." Nekka *e p«»naša. da Je zajela znanje z lo|iarjem, |ta bi morala vedeti, da je IhIo na svetu mnogo |aišteiijakov, ko š«* ni biki sluha ne duha o (talentiranih krščanskih moralistih. Naj Nekka |N*irleda uradno statistiko o prebivalstvu ameriških kaznilnic in videla bo, koliko je proporčno med temi prebivalci vernikov in koliko ateistov. I*- detinski razum, ne kak "viŠJi,** ne m«»re pojmi t i, da je človek lahko pošten, ne da bi se mu bilo treba l*ati "greha in kakšnega pravljičnega hudiča in pekla. ( lovi k, ki ima pogoje ca pošteno šiv-I jen je, je |Mišten brez vsake otročje religij»; kdor |ia nima teh pogojev, pa naj ima sto ver, bo-^ lump. za obrambo Jugoslovanov v Italiji priredi v soboto, dne 28. maja zvečer v prostrani Arlington lialli (Poljaki narodni «temK 28 St. Mark's Place, New York City, veliki koncert s plesom. Za to prireditev vlada splošno zanimanje, prvič, ker je prireditev posvečena ideji, za katero se ogreva vsak Slovenec, Hrvat in Srb, pa naj bo tega ali onega političnega prepričanja alf svetovnega naziranja, m drugič, ker gre za koncert take vrste, kakršnega nismo imeli v nobeni naselbini mnogo in mnogo let. Dve pevski društvi, dve tamburaški društvi, instrumentalni trio, moški kvartet, dva vokalna sola, en violin solo in ena baletna točka bodo prispevali k raznovrstnosti bogatega programa. Vsi izvajatelji so naši domačini. Naj jih navajamo: Slovensko pevsko društvo "Slovan," delavsko pevsko društvo "Jedinstvo, Slovenski mladinski tamburaški klub, tamburaški zbor kluba "Jadran," instrumentalni trio, obstoječ iz violina, čela in glaso-virja, ki ga izvajajo Florence, Edwin in Frank Jr. Kerže, moški kvartet "Jadran," poznana sopranistka Frances Ceh, mnogo obetajoči baritonist Josip Ka-lafatič, dražestna violinistka Olga Turkova, baletni duet talentiranih deklic Vere in Nade Demetrovič. Po koncertu bo ples. Preskrbljeno je za dobro jed in pijačo. Želeti je, da se tega koncerta udeleži čim več občinstva, da a tem pokažemo svoje zanimanje za usodo naših zasužnjenih bratov v Italiji, katerih usoda baš sedaj, vspričo kritične situacije, nastale valed okupacije Etiopijff mora vzbujati naše največe zanimanje. Nikdar prej niso naši bratje toliko potrebovali naših simpatij in (xxlpore. Odbor. v rudarski uniji, ko je iivel med nami, v socialistični stranki in v kulturnem gibanju. Zato vabimo vse od blizu in daleč, da se udeleže konference in priredbe zvečer. Zlasti opozarjamo društva Prosvetne matice in aoc. klube, naj pošljejo čimveč zastopnikov. Ves program bo objavljen pozneje, toda še sedaj lahko rečemo, da bo imeniten. Vsakemu, ki Čfta Pro-sveto in Proletarca, je znano Garnovo ime, sedaj pa bo dana prilika, da se osebno seznanimo z njim. Opozarjam njegove ožje rojake in sorodnike v Windsor Heightau in Uniontownu, Pa., naj pridejo na omenjeni dan v Bridgeport, ker br. Garden ne bo prišel samo na obisk, temveč tudi na agitacijsko turo. Namesto da bi šel v druge kraje na počitnice, bo prebil svoj prosti čas med namL Zato napolnimo dvorano, kjer se bosta vršili konferenca in priredba, da bo br. Garden odnesel dobre vtise iz našega kraja.' Joseph Knoy, 13. PETEK, 15. kaja. SoAlij» za male terjatve Spori glede malih terjatev radi maniiik J gov, neizplačanih mezd in odškodm l-JS iain maniia uunt. ..„ j__... »J Marion Vandermark iz Evanstona, III. nedavnega radijskega kontesta. je odnesla zmago iz Razno iz Bridgeport* Bridgeport, O. — V soboto, 9. maja, sem v družbi Rebola in ixiuisa Pavliniča obiskal naselbine Warwood in Benwood, W. O. V Powhatan Pointu so bili ljudje najbolj prizadeti v zadnji povodnji. Tam je še vedno polno blata, ki ga je pustila povoden j, in vse je razkopano. Isti večer je društvo "Cardinals" št. 640 SNI'J praznovalo osemletnico svojega obstanka. Prireditev se je vršila v dvorani v Boydsvillu in udeležba je bilu po vol j na, zlasti s štreni mladine. "Balonski" »des se je dobro obnesel in povzročil je dosti zabave. Sodrck pivc kot nagrado je odnesel Joseph Strauss ml., kar Je bilo pravilni», kajti on si je prisvojil največ balončkov. Jože je prijazen deček in se rad razgovarja z ljudmi. Rojen je bil v Bridge-|M>rtu, a govori poleg angleškega tudi slovenski jezik. On in vsi v njegovi družini so člani SNPJ. Zadnjič sem poročal, da so rovi obratovali dva, tri dni v tednu. Obrut v ftlalnu se j« so-daj nekoliko izboljšal, toda Y. & O. Coal Co. še vedno obratuje svoje premogovnike dva ali tri dni v tednu. Danes, 12. maja. ko to pišem, so primarne volitve. Kandidatov za vse urade je ko listja iu trave in ti so razvili velikansko kampanjo. Ifvalisanja je dosti in ljudje se pričkajo, kdo je boljši kandidat, pri tem se pa ne «a veda jo, da s tem nami selie tolčejo |hi glavi. Denarja in pijače je v izobilju, čeprav je depresija. Masa še vedno spi in ni izgleda, da se bo kmalu prebudila in stopila V socialistične vrste. Prej ali slej bo prišla do seznanja in takrat se InkIo ure« niči le M ar k »o ve liexede v pozivu: "Delavci vse^a sveta, zd ruti te se!" Na 11. maja nas Je urad JSZ informiral, da Imi naAo konferenco in priredbo, ki se U> vršila :to maja, itoseti! br. Anton («ar-dei», pomožni urednik Prosvete. To je za nas vesela no\ica. kajti l»r. (¡ardeii je živel med nami več let. On potna naše življenje in razmere in zato mu kličemo: I Kibrodošel t On bo govoril v *lmenakem jeziku na konferenci in v anglešsem zve- Težak udarec za rudarje Wa»hoe, Mont. — Tukajšnji premogovnik, ki ga je obratovala Anacondu Copper & Coal Mining Co. in v katerem je bilo uposlenih veliko število Slovencev in članov SNPJ, je druiba zaprla za vedno. To je velik udarec za nas, ker bomo morali iskati kruha in zaslužka drugod. Pomlad je prišla, vse je osivelo, ptiči pojo, toda rudarji se ne moremo veseliti lepe pomladi, ker smo izgubili zaslužek. Ostali smo na cesti, toda mogotci se ne brigajo za našo žalostno usodo. Frank Praaalkar. Konferenca 4 okrožja JSZ Waukegan, III. —- Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice zu severni Illinois in južni Wisconsin (ali četrtega konferenčnega okrožja), ki bo v nedeljo 17. maja v South Side Turn Math Koscak; pevski zbor Na- dvorana natrpana do zadnjega prej, Mary Tesovnik; pevski zbor Zvon, Joseph Campa in John Renda; gospodinjski odsek SN D, Marian Kržič; za društvo 104 SNPJ Anton Demshar in Valentin Virtich, za društvo Bled št. 19 JPZS Christine Pod-javoršek in Frank Primozich. Glavno je, sodrugf in sodruži-ce, da napravimo iz milwauške konference zborovanje, ki bo v činfvečjo korist razmahu našega gibanja v tem okrožju! Franceti Zakovšek, tajnica konference. (1016 Adams st., No. Chicago, III.) O tem in onem Detrolt, Mich. — Huda michi-ganska zima nas je zapustila in kar naenkrat so prišli vroči dnevi, katerim se je kar težko privaditi. Za delavca je vedno trpljenje, pa bilo pozimi ali poleti, ker je odvisen od težkega dela, ako ga ima. Mraz, da drhtiš, vročina, da se znojiš. Človeška moč in sila je neprecenljiva, ali razum delavcev je še nerazvit in delavci ga ne znajo rabiti v svojo lastno korist. Nahajamo se zcjiet v volilnem j*iju. Reakcija spet blufa ____ in zavija. Ves kapitalistični hdii na 7~ift W. Natw"ajiIli|ai,a,\at ^nkcionira h polno pa- rro, da pridejo njegovi liandi-datje na krmilo. Ljudsko ma- Milwaukeeju, obeta biti ena največjih v zadnjih dveh letih. Zborovanje se prične ob 9. dopoldne. V temu okrožju je 35 društev in klubov, kateri so bili povabljeni na zborovanje. Precej teh je že izvolilo svoje zastopnike. Mil-wauška društva, katera so imela soje preje, bodo častno zastopana, federacija SNPJ se pa najbolj postavi, kar je prav. Več društev pa bo imelo seje, ko bo to naznanilo že v tisku. Upam, da ne bo nobenega društva, ki ne bi imelo zastopnika na tem zborovanju, ker bo zelo važno. Med drugim bo na dnevnem ne-du razprava o sporedu XI. rednega zbora JSZ, vol i te v ^delegata, agitacijsko delo v našem okrožju in razne druge zadeve. Zastopniki klubov, društev, pevskih zborov in drugih odsekov so; za klub št. 1 Chas, Po-gorelec; št. 46, John Mahnich; št. 180, Frank Puncer in Frank Matkovič. Društva SNPJ: št 1, Anton Garden; št. 14, Andrej Možek; št. 16, John Jenko in Jo«. Uatonia; št. 119, Jcnnie Miller; št. 234. Louis Griesl>echer in l,ouis Msr; št. 747, Joseph Tam-she in Ioka-že svojo moč in izkoristi svoje orožje, glasovnico, sebi v prid. Izvoliti mora svoje kandidate, kakor so jih delavci v Mehiki in drugod, ker imamo v Ameriki enako priliko. Pojdimo v boj pod svojim praporom, v znamenju solidarnosti, proti našemu skupnemu sovražniku, ki hoče vojno in fašizem, krizo in mi-zerijo, pa bomo zmagali. Delavci, nimam ničesar izgubiti, pridobimo pa lahko vse, kar potrebujemo za pošteno in človeško življenje. Živelu delavska solidarnost, enakost in svoboda! Pevski zbor "Svoboda" je *el triumfalni us|>eh, moralno in gmotno, dne 12. aprila, ko je dal na oder Birtovo opereto. Občinstvo je imelo 3 ure duševnega užitka, |>evci in igralci pa šajo manjše vaote, se dostikrat 7ZZJ* izven sodišča. Ni pa nikakega rall L^^ bt se kdo odpovedal svojim terjatvam bal, da je spozna vsota premajhna in daTi! no postopanje nekaj kompliciran^ i„ hA nI«/«« nHimfnlb,. ,V _ ln dl * treba plačati odvetnika, mestih obstojajo posebna sodÍ8¿£k¡"^J V mnogih umeriljJ "g^A ^j^vami ia kjer j«HE t m tUteel Ford. aWowobiUkl magaat im njegova lea a. kotička in še premajhna, da niso mogli vsi videti programa. Najiskrenejša zahvala vsem, kateri ste posetili prireditev ter s tem dali gmotno in moralno podporo, več duška in energije zboru "Svoboda" in onim, kateri so sodelovali pri igri in drugih potrebnih delih. Na seji "Svobode" 8. maja je bilo zaključeno, da pevci potre bujejo razvedrila po težkem delu z učenjem in vajami vso zi me. Da se temu zadosti, bo aranžiran izlet v severni Michigan, v Harrieto, dne 30. maja, na Spominski dan. Vabljeni ste vsi, da se udeležite izleta in obiska slovenskih farmarjev. Za nadaljnje informacije vprašajte Rudolfa Potočnika. Vsak je dobro došel. Obenem opozarjam naše farmarje v Harrieti in Trauniku naj pripravijo prostor na mehki slamici, na kateri se bomo pošteno naspali. Priporočam tudi farmarjem, da natančno preštejejo kokoši in piščance in izpraznijo kurja gnezda. V mestih smo tako naučeni, da se pri obiskih vzame nekaj za spomin. V Harrieti je veliko naših farmarjem. John Spoljar in Anton Verlič sta še vedno med nami v Detroitu kot peč-larja, njuni družini sta pa na farmi -.v- Harrieti. Kot zvesta moža obiskujeta po potrebi svoji družini. Tam je tudi Tone Lagoj, star Detroitčan, ki se je oženil. Torej se nam obeta veliko veselja in zabave med našimi farmarji. Oni imajo tam svojo dvorano, katero bomo o-kupirali v soboto zvečer. Tako se bomo mestni delavci seznanili z našimi farmarji. Pot v Harrieto je 220 milj dolga. Vsak jo lahko nujde na michi-ganskem zemljevidu. Zaključek kulturnega dela je bil dne 26. aprila s strani kluba 114 in 115 JHZ in s sodelovanjem "Svobode" z dramo "Kamnolom". Vsebina te drame je pomembna in jako težka za diletante. Veliko so se žrtvovali glavni igralci, da so izvršili svojo nalogo, za kar zaslužijo pohvalo. Občinstvo jih je nagradilo z aplavzom in mnogi udeleženci so imeli solzne oči, ko so sledili prizorom na odru. Med nami je še nekaj takih, ki se ne zanimajo, kar je žalostno. Bolj se jim dopadejo burke, ki zahtevajo manj trudu. Pisalo se je veliko o uprizoritvi te delavske drame, vendar ni bilo tako velikega poaeta kakor smo ga pričakovali. Zdi se mi, da je premalo zanimanja in preveč osebnosti, posledice pa trpimo vsi. Najbolje bo, ako bomo pozabili na prošle napake in delali v prid našim akupnim interesom. "" Kar ae tiče polemike v Pro-sveti glede Se rea u*pek> »ar»« _ ^ podoben obraz, čeprav na sel«» pri«*" Te pbskuae sedaj nadaljujejo. 1K »jw*:. 5tís Primorskega k tfiNSK4 KOLONIZACI- Pokrajine Ltieni lUti so v zadnjem 0 ustanovitvi Lfriblike naselbine, k. je ^ italijanskem tisku v £ «ogledu vzorna, ne da b, Kfcdo domačega hrvat-fprSvalstva. temveč-da bi jjli tu otoku, ki je v pravem ii" <€de ena sama velika S ., večje Število italijan-Kin, da bi tako pospešili BTalno delo, za katero Cdv^m proslula družba ' nazionale" in da bi ltall-E ribiči tembolj izdatno 11-Icili morje ob naSi obali. L, Cepisko jezero niso izsu-Ifc ljubezni do domačega hrup prebivalstva in enako bonifikacije v Mirnski dragi ujod niso v korist domači-tefflveč služijo le takojšnji poznejši italijanski koloniza- leg take kolonizacije, ki je Wa s pridobitvijo nove rod-aijf, pa moramo upoštevati načina kolonizacije. Prva tem, da polagoma, toda »tkno izpodrine domačega i od vseh javnih služb, od nnja obrti in trgovini in nadomešča z italijanskimi enti it tujih pokrajin. Dru-ima nalogo, da spravi slo-in hrvatskega" kmeta ve lastne grude in da na Iji, ki jo je od pamtiveka val slovenski in hrvaški naselijo italijanske kolo-Kampanja za tako koloni-se je pričela že takoj po ji, a je dosegla svoj višek Kku 1M1. ko je vodstvo tr-e?a fašjfi sprejelo naravnost Mko resolucijo, po kateri le ustanovi poseben zavod, "r absolutno političnega in ilnega stališča pospeši k'o-ijo v vzhodnih obmejnih ijinah v najtesnejšem sode-iju a političnimi, upravnimi učnimi oblastmi v Julijski i. Zlasti naj pokupi vsa do-iv« posestva tujerodcev. V frho naj se osnuje v Trstu »zavod. Nakupljena pose-ie morajo odstopiti za ma-«tno iKlškodnino in na dol-& brezobrestna odplačila Mtim kolonistom. Pri «vojem delovanju pa mora ^ zavod na umu italijani-Julijske Krajine. Skrbeti predvsem zato, da postane-v«čji obmejni kraji (Tr-olmin. Idrija. Postojna itd.)-iUlijansk<'ga nacionaliz- uv°d se je res tudi kmalu «rtanovil, že 30. septembra > objavil italijanski urad- "Gaz. ta Ufficiale" dekret »virusta 1931, štev. 1188, «e je odobril novi sta-»organizacijo, ki si je na-•m plemenito ime "Entedi »in-aria per le Tre Ve-• «vod za agrarno prero-Renečij. Statut sam, I,i lahko sjM^nali sa-i namen, ki .ne je skrival JJ PtemcniUm imenom, ni objavljen. P* w je ¿4* kmalu pokazal gj-Tako je že v aprilu Tral "i:<>rriere Istriano" osmih italijanskih 12 ««nečije na nekem ve-v Alturi, ki naj bi po-vse važno faši-»»vltfrn, sredi«.», kale ;; a-.mil.ralo nižjevrst-mt,»tvo V okolici posest. Nnjem I. m?'4 n;' « U-m ¥ Udi «pk, Mih (fa\ m.r I Prv i vr narno podporo. Slovenski kmet pa je moral po svetu s trebuhom za kruhom. Posebna večja zaokroina posestva so jim dobrodošla. V zadnjem času so se tako polastili večjega itevila posestev v Vipavi, Podragi, na samem Nanosu, zlasti pa znanega imetja Skuije v Hrenovki. Tudi po Pivki je te to ali ono posestvo prešlo v posest italijanskih kolonistov. Da, celo rojstna hiča ranjkega škofa Ma-hniča v Kobjeglavi na Krasu je danes v italijanskih rokah. Gospodarski položaj našega kmeta pa je od dne do dne bolj obupen. V sedanjih prilikah pa tudi ni nobenega izgleda na skorajšnje izboljšanje položaja. Vse kaže, da se utegne satanski načrt, ki so ga sklenili fašisti že leta 1931, in po katerem naj bi se vsa Julijska Krajina najkasneje v 30 letih popolnoma pre-kvaaila z italijanskim življenjem, še prej uresničiti, ne da bi jim bilo bilo treba poseči po skrajnih sredstvih, ki so jih že tedaj imeli v načrtu, da bi čimprej pregnali našega človeka od rodne grude.—Iz Istre. MARGOTTI PROSLAVLJA VOJNO V ABESINIJI Značilne mane in pridige Gorica, aprila 1936. — Nadškof Margotti je vršil in še vrši številne pastoralne vizitacije po svoji škofiji. Povsod, kjer pade to na nedeljo, drži poleg svečanih maš tudi pridige, ki pa so čudne in obenem značilne za psihološko stanje današnje Italije in njene duhovščine. Tako poroča "Popolo", da je v neki vasi na Goriškem imel "plemenit govor o vzhodni Afriki in poslal vsem četam svoj blagoslov". Maši so prisostvovale vse oblasti s številnim visokim klerom. Žrtve naših fantov v Abesiniji Trst, aprila 1936. — Italijanski časopisi prinašajo seznam vseh žrtev iz vzhodne Afrike in jih naštevajo do sedaj po 15 mesecih 1,622. Med njimi so tudi imena slovenskih fantov in pa nekaterih priseljenih Italijanov »z trfaèke. w^ke m í*trskepo>k¡ je'prepeva'^ iuTi]a'nsl<*e~a « krajine. Navedena so med njimi sledeča imena: Grohar Franc iz Doberdoba, Bajt Franc iz Gorice, Iiabič Angel iz Pulja, Kozlovič Viktor iz Buj, Pekorari Oton iz Ronkov, Božič Josip iz Vipave, Viiintin Atilij iz Trsta, Kerva-tin Peter iz Vižinjana, Mirkovič Bruno iz Zadra, v zadnjih dneh pa je umrl Zovidonič Andrej iz Kanala, ki je bil kot delavec zaposlen ter je umrl na posledicah bolezni oz. nesreče. Kakor vidimo, je število mrtvih zelo majhno. Se celo, če računamo normalno umrljivost pri tako veliki armadi, bi bila številka veliko večja. Brez dvoma je, da so te številke pretirano majhne in da so žrtve v Abesiniji mnogo večje. — Saj so znani podatki o bolnih vojakih in delavcih, ki so jih prepeljali skoči sueški kanal in katerih število gre čez 30 tisoč. Tudi ni mogoče verjeti, da jih je v vseh krutih bojih, o katerih poroéajo, padlo tako malo z italijanske strani. Urad za zapoelltev delavstva v Puli ie zmerom najema delavce za javna dela v Vzhodni Afriki. V listu "Corriere I-striano" je objavil, da bodo s prihodnjim transportom odposlani le zidarji, kovači, mizarji, tesarji in še nekateri drugi strokovni delavci. Prijave teh delavcev morajo biti vložene v najkrajšem roku. Usoda tolminskega študenta Tolminske študente preganja zla usoda. Kar jih je učiteljev, so nameščeni po tujih krajih, daleč od svojih ljudi. Mnogo se jih je izselilo preko meje, drugi pa so ostali doma brez pravega posla in zaslužka. Usoda teh je skoraj da še najbolj žalostna. Malone vsakogar izmed njih zadene roka italijanske pravice in mora v konfinacijo, če že ne v ječo. Koncem decembra preteklega leta je bil v Sempasu pri Gorici na neko ovadbo nenadoma aretiran 28-letni France Batič. Tudi on je bil pred leti tolminski študent. Odvedli so ga v goriške zapore, kjer je šele izvedel, da je osumljen cele vrste najrazličnejših zločinov. Nobenega mu ni bilo mogoče dokazati. Preiskava se je po dobrih dveh mesecih zaključila. Pričakovati je bilo, da ga bodo spet izpustili in poslali domov, toda sodišče ga je na zahtevo političnih oblasti izročilo goriški konfinacijski policiji. Batič je obsojen na 3 leta konfinacije. Zaenkrat še ni znano, kam so ga odvedli. Kakor rečeno, je bil aretiran na neko ovadbo. Izvedelo se je, da je bila izvršena iz osebnega sovraštva in maščevanja. Aretacije v Idriji Policijski agenti v Idriji so 23. aprila nenadoma v nekem lokalu aretirali 36-letnega Ivana Bernjaka, 30-letnega Antona fcternerja, 32-letnega Franca Pavlovčiča in 35-letnega Franceta Vončino. Pravijo, da so v gostilni izžvižgaU družbo. P108VETA Odšlo vite v strojnikov izzvala stavko Petsto delavcev v Can-tonu zavojevanih v boju Canton, O. — Nad petTto delavcev, članov Ameriški delavski federaciji pridružene unije, je zastavkalo v tovarni Canton Stamping & Enameling Co. v znak protesta, ko je družba odpustila 14 delavcev, članov Mednarodne zveze strojnikov; Ti delavci, edina skupina strojnikov, uposlena v tovarni, so bili vrženi na eesto, da se družba maščuje nad federalnim delavskim razsodiščem, ki je odredilo, da se mora družba pogajati z unijo strojnikov. Delavci v tovarni te kompa-nije so se organizirali kmalu potem, ko je zakon gospodarske obnove stopil v veljavo. Po dolgi stavki, ki jo je vodila fe deralna delavska unija, v kateri so bili delavci včlanjeni, se je družba uklonila in priznala unijo. Unija strojnikov je potem naredila več poskusov, da izpo-sluje pogodbo, toda kompanija je odločno odklanjala pogajanja, nakar je bila zadeva predložena federalnemu delavskemu razsodišču. To je odločilo, da so strojniki, izurjeni delavci, upravičeni do svoje organizacije, ki naj jih zastopa pri kolektivnih pogajanjih. Kakor hi tro je razsodišče podalo svoj odlok, je družba odpustila stroj nike in s tem izzvala splošno stavko. "Ako bo kompanija uspešna v borbi proti strojnikom, bo skušala prelomiti tudi pogodbo z našo unijo," pravijo voditelj stavke. cionalne pesmi. Po prvem zaslišanju na policijskem komisa-rijatu so jih pridržali v zaporih in bodo bržkone iz političnih razlogov postavljeni pred sodišče. V Grgarju je 131etni Florijan Goljat našel granato in jo skušal razstaviti. Granata pa je eksplodirala in je deček dobil smrtno nevarne rane na glavi in prsih. Prepeljali so ga v goriško bolnico. V Gorici sta obsojena Lojze Drigo (?) in Maksim Sturni (Sturm?) iz Ločnika na večjo denarno globo, ker njuna sinova nista redno zahajala k pred-vojaškim vojnim vajam, nik Marcantonio, ki je predložil amendment v nitji zbornici, senator Benson iz Minnesote pa v senatni zbornici. Uvodniški Članek mu je posvetil tudi list "The Open Shop,* podjetniško glasilo v Omahi, kjer avari imajiče pred nevarnostjo. Pravilno zaključuje, "da bi ne bilo nobenega vprašanja ustavnosti NRA ali Wagner-jevega zakona, ako bi ta amendment postal del ustave." ■"Ta napad na amendment s strani opoiicionalcev pomeni le eno stvar za delavce in farmarje —potreba agitacije za forslra-nje javnega zaslišanja o amend-mentu," pravi Leo Krzycki, predsednik odbora za promovi-ranje amendmenta. "Sleherna oseba bi morala pisati svojemu senatorju in kongresniku in zahtevati javno zaslišanje. To je zdaj naj prva potreba." Slomški Narodna Podporni Jidnoti UMmmtUMM S «erUa UkMe.lT.jiwm l»OT 1*04 V éri+wi UUMI» Tal Ruckw.ll 4M4 'Hčere revolucije se boje amendmenta Pred nevarnostjo svari tudi fflasilo open-iaparjev (hicago.—D« burhonci m bodo podpirali amendmenta delav skih in farmarskih pravic, ki se nahaju pred obema zbornicama kongresa, je bilo pričakovati. Prav tako je bilo tudi pričakovati, da se bodo vrgli v boj proti njemu. "Hčerke ameriške revolucije," organizacija burbonskih boga-tink, so se a strahom vpraševale, kaj bi se zgodilo, če bi vlada pričela prevzemati naravni zaklade in industrije ter jih obratovala v interesu vseh. "To bi bilo grozno neameriško," so zaključile bogate parasitke. "Hčerke ameriške revolucije ne delajo kakor so delale matere ameriške revolucije. Je bolje, daso doma in se posvetijo pletenju," je komentiraj kongres- "lu pa «e je ta za-«k lo kar na debe-" 1'iidom izkoriš-'»astal v vsej krize, radi sil-k''V in radi brez """.I* posojil, ki 'k l»'ti razni za-!*•' 'n»tituto di " 'b \»rona, na-•u^im ljudem, prerojen Je eimka poae-"a draž- il k» i/r. tituto di aie". Sa-"kupil od « v v Br-«> naselili t"m niso pili poee-«o jim I • t M »no ter jih (talno de- Iznajditelja ne sanjata o profitarstvu (Nadaljevanj* • 1. strani.) Kljub temu, da nama je močno pri srcu blagostanje onih, kl bodo izgubili delo vsled uvedbe stroja za obiranje bombaža, je jasno, da vseh ne bova mogla rehabilitirati iz najinega deleža, ki ga dobiva od tovarne za te stroje. Po najinem prepričanju bi morala vsaka delazmožna oseba imeti priliko do delaHn da bi moralo biti v moči splošno zavarovanje za pohabljene in stare. Toda to so socialni problemi, a katerimi se mora ukvarjati družba kot taka. Midva sva uverjena, da bo končna solucija teh problemov prišla z uvedenjem planirane ekonomije obilice, v kateri bodo vsaj naše kreditne in temeljne industrije socializlrane. Prav lahko je, da bo tudi pod planirano ekonomijo še dolgo časa postajala potreba, ko bodo v velja vi različne plače za različna dela predno bo mogoče dobiti iz po sameznika naj ladje, toda razlika v dohodkih mora imeti meje Mogoče naj bi bila maksimalna plača desetkrat večja od minimalne. Toda kakršna naj bo fte razlika, bi naša totalna kupna moč vsekakor morala znašati totalno vrednost vseh produclra-nih dobrin. Kakor vso kaža, mora a ven-tualno neka forma kooperativne človeške družbe izpodriniti razpadajoči kapitalistični sistem. Najina želja Je, da bi se ta prehod izvršil s čim manjšo konfu-zijo in nasilstvom. Za dosego tega namena bodo Rustovi bratje sodelovali z vsemi progresivnimi silami, ki so za novo družbo, v kateri ne bodo nove Iznajdbe več Jemale dela delavcem, marveč bodo skrajšale njih delovne ure. Mi Imamo zdaj ared-atva, da lahko produciramo več ko dovolj za vse. Američani smo se izkazali za dobre mehanične inženirje. Sedaj se pa oprimimo socialnega Inženlrstva In zgradimo novo družbo, ki Im> slehernemu možu, ženi In otroku nudila priliko, da bo lahko užival življenje, svobodo in zadovoljstvo," zaključujeta Iznajditelja epohalnega stroja, brata John in Buck Rust. N57-S9 Lawndal« A*«* Ckic«Co. 111. GLAVNI ODBOR S. N. P. J. UPRAVNIOD8KK: VINCENT OAINKAU, pr«da«ilivk.......2067 S. Lawndal« Ava., Chicago, Hl PRKD A. VIDKR. gl. tajnik.............««7 8. LawndsU Ava., Chicago, IU. LAWKKNCN CKADISIIKK, taj. bol. odd mi S. Lawndal. Ava., Chicago, III. JOHN VOGRICH. gl. blagajnik.........'JO*7 S. Lawndal» Ava., Chlcaffo, III. • PILI P (jO I) IN A, upravitelj glasila...... M M S. Lawndal« A v«., Chicago, lil, JOHN MOLEK. urvdaik «iaaila.........MI7 8, Lawndal« Ava., Chicago, HL ODBORNIKI: PRANK SOMRAK, prvi podpr«d*«dnlk......»00 E. ?4th St., Clev.land, O. JOHN E. LOKAH JR., drugi podpr«da«di>ik.. 10U7 E« lOUth St., Cl«v«land, O. GOSPODARSKI ODSEK: MATH PETROVIČU, pr«d»«dnik........... 263 E. 161al St., Cl«v«land, O. ANTHONY CVKTKOVICH..............m S«n«ca Av«H Brooklyn. N. Y. JOHN OUP....................149 S. Prospect Av#., Clarendon Hille, 111. POROTNI ODSEKl JOHN GORSKE, predacdnik..............414 W. Hay St., Sprlngfiald, IU. ANTON dULAR....................................Box 97, Arma, Kons. JOHN TRČKL)...................................Boa M7, Straban«, Pa. PRANK PODBOJ..................................Box 61, Parkhill, Pa. PRANK BARBICII....................19611 Mu »kok« Ava., Cl«v«land, O. NADZORNI ODSEK i PRANK tAITZ, pr«da«dnik.........XS01 So. L«wndal« Ave., Chl«a«o, III. PRED M A LOA 1...............................16 Central Park, P«ra, I1L JACOB AMBROZICH.......................416 Pl«m St., EvoUth, Minn. eoaoai ihmm»*««« ■ «u»»i»i •afemtki. m *uje v «i •*•*«. w »m VIA PtaaiA. kl m MMitS m »mK «i mJ m m p vas UKNAMNM (mèajai* ta *«m4. U m U«*Ja aL aprnvMe« la Mart* aal a» f«IIU«J* m al. tajftllt*«. Vm uàaj*t* m halMUw H>w*. mJ m aUUM« m M. taJalMv*. Vu M*«« \ trmi ■ hteaaJ»IIMi»l »Mil. mJ M »aiuaj« m Maa«J«Mt»>•«• «am a*j a» m«uí>j* rm« t Hm vsi raizivi m it himi m m| »ailUaJ« a« it*» Uw*U. vaj DOPISI la Staat a**, mmmmmiu. «ata* —wtoda» la «lah vaa. har la « • fte«iui mí m mtiu* m ~raosvxro.M hit t. u»»M« am., cmm«^ NOTO i Ciw>ulww «uh II* lor*M> oftb* ikMU U »iiriml aa mmi AU v^ialtlantsa §f R6ssi liaaáae^s fsiifftsiim tod^pMi ea^ m6Is^9F9 aOisf Oiaa btsifll ikisM bi MMfiMid sesreiapp § efflcs. mium «I «tak tomfll iImW ha »Nriwii i« Mm MilaHal ........I rimnatel mum »>«rr Um )iriillrtli» ti Ut «imrif1! «IOm AhM k« I vNh Mm. ('•mpUlnU ••■«•mina «»»• ml ÜM umSN ImMI ShII h« «ááNMi ta flu yaw. mmMiIi ni alwaM ht i||nhi| ia Jaka OwM, «Imímmk. J1 OmiwIUm. ia. Ma*aker na Kitajskem § strupenimi ii van kam i ftangtiaj, 14. maja. — Iz Cungkinka, provinca Hzečvan, poročajo, da Je tamkaj ie 2000 oaeb umrlo za zastrupljanjem krvi. Vse te osebe so M le pičene s strupeno šlvanko v gned na ulicah. Policija je doslej prijela enajst morilcev s strupeno šivanko, toda nihče ne ve, koliko Jih še ojM«rlra v množi• cah. Chungking Je večje prišle» nihtno mesL> ob reki Jangtae v zapadni Kitajski. Zamorska organizacija iigota Roosevelt a New York. — Hplošna tveza za podvig zamorskega ljudstva je olieodila Rooseveltovo admi» nistracijo, ker je |iotisnila za konixiajo proti linčanju na stran. V protestu naglata, da je bilo že nad 70 zamorcev Un čanih, »nikar Je liooeeveltova administracija na krmilu. Na »liki ala V. I. Uni*, vodja b«4jAevik^ v rmkl revoleé,!, in J mM Slahn. »edenR diM.lnr HO%iet«ke KuMije. Ta »lika h bêla vseU neke j «e»ecev pred l>m^%e *mr\)m. Ali et• le naročili Pranveü» ali MMtn»kl N»l evoje«« prijatelju etftni dar I rajne vrMlmtl. lil ga •Il «ortaJnihu e domovin«? To je trn mal Sen.ir lahko poAljete a«oj-erai w ADF pripravljena organizirati jeklarja (Nadaljevanja a 1. atranl.) in delavce bi organizirali po strokah. 3) Kksekutiva bo rada sprejela vse brezpogojne finančna kontribucije za kampanjo, odklonila pa bo vsako denarno ponudbo, ki je "v konfliktu % organizacijskimi smernicami Amerilke delavska federacija." To je direktna zavrnitev pogojne ponudbe Odbora za industrijsko organizacijo. Ko Je bil Green vpruAan, ka tira unije bi prlâle v poAtev z ozirom na priznanja jurlsdik-eljsklh pravic, je <»d|rovoril, da unije strojnikov, elektrikov, in-étMilrjev, tesarjev "in mogoôe Ae druge." Dodal pa je, da bi se kampanja vrAila "na kolikor mogofe Široki Industrijski bazi" in da pri Jurisdikcljaklh sporih "vedno pride do popu tfanja in modifikacije." Z ozirom na vpraAanJe, kje bi federacija dobila denar za to kampanjo, Je Green odgo voril: "Mi bomo prijeli z njo, lepra v ne dobimo dolarja. Imamo 40 organizatorjev, kl Jih lahko takoj porinemo v to Industrijo, kampanjski urad pa bomo ustanovili v Pittsburghu in mogoče tudi v Gary Ju, Ind." (J propoziciji Odbora za industrijsko organizacijo za na-branje sklada v znesku enega milijona in pol, Je Green rekel, da je to vse skupaj — "bunk" In "publicitéta". Ce Je bila "bunk" In "publlclteta" tudi njegova propozicija za ustanovitev trlčetrtmilljonskega sklada, za kar se je zudnjl* obrnil na mednarodne unije in jih vpraAal, koliko so pripravljene priapevati — Je bilo tudi to "bunk" In "publlclteta", o Um je molčal. On pričakuje, da bodo "direktno zainteresirane unije" postavile na MJe od 70 do KO organizatorjev. "Trditev, da Jeklarski delavci komaj čakajo, da se pridružijo unijam, Je 'nonsense' ali gobozdanje," pravi Green. "PrU družili ae jim bodo, £e Jih kom-panije ne bodo peraekutirale do amrti. In tukaj naletimo na pravo opozicijo . . . Nimamo noUnc iluzija, kaj na« čaka. Wagner je vt'ga delavskega zakona ae bomo poalutill na vaej črti in kolikokrat bo potreb- .. H* no. V «lučaju, da bi konvencija ¿»kiarak* unije aprejela po-nodbo Odbor» z» industrijsko organizacijo, ki je bolj reali-i «tična In daje veliko več upanja za uapeh kampanje kakor I pa stališče ali "ponudbe" ekee-I kot i ve federacije, tedaj bo aled-I nje amatrala to za "novo aitua-cijo". Jeklarska unija m po Greenovem mnenju lahko Izreče le za eno, ne pa za obe. |Na vpra&anje, kaj misli ekse-kutlva storiti z aplikacijo U-ii i ted Radio A Klectrical Work-ers unijo za industrijski tarter, je Green odgovoril: "Lahko z gotovostjo rečem, da bo proinja odbita, ker smo to vpraAanJe le reAill na seji meseca januarja v Miamlju." Kksekutiva je na vrh Mate postavila dva zakonska osnutka, katera "mora" kongres sprejeti pred zaključkom zasedanja. To sta Wagnerjev stanovanjski osnutek In Walshev osnutek za protektiranje delov-«ito pogojev v tovarnah, k4 imajo vladna naročila. Ameriški general čestita Museoliniju Washington, D. C. — "Sprejmite čestitke od vaAega starega prijatelja v Ameriki k vaAi ve-liki zmagi v AbealnIJi," se glasi kablogram, katerega Je poslal general Charles II. Hher-rill Italijanskemu diktatorju Mussolini ju. tiiiili&ii Ognite se gnječe! Potujte v Kvropo zgodaj v juniju — Potujle v popolni udobnonil. V uril» m a »ksprvunlM parnikoia PARIS 6. junija . ali ILE DE FRANCE 11. junija Odpluje Is nove liake HH Wen! IM h Hi., New York Oly /ICLO (IINIIINK THKTJWiA HA/HIDA K A HIN K HO VAM V K l> N O NA UA/ltM.AUO Vredite aranf.ma za vale jN>to- vanje HKDAJ Vprašaji« kateregakoli naAcga av-torlairan»aa ae»nU( ti vam a me Ijaiti |M>«tiwA«Jo, «It pa PRENCH LINE ,10a No. Michigan Avc^ < hlrago, lil. Nervozni -AéegtUjoél ? Tukaj je kUrs pomoč m»mi tal H^UiWM »ima Tona «a pwm»t tu a u»+m M Mk, U Mod W» M vm «»Mi »Mm« ItmM •H«* »• M Mi» »><•« nnaita a«» « M on A mst ta a»«« u-*., cmMsm «M*» •ta. Ni «I.Ii.m m « taOOA T»»Ht U » ••t.Irl al. I« l«M>« I—Ml M fwAiWU ft mo .4,•*!>••>• M a* 4>»Ut Ahm »ta 4 • — . taCil «Mi «»«MM M* I" -Ui »• tmmtém ««» m* U4*rM#aa »• «4U4*#*e — 1« étmm tt M- liM^iSi NUOA tUNft rruii M>«i«M >MMto OOA SOL IfclM ACilTIMAJTZ EA PMOUVITOI PROSVETA Dolina meseca SOMAN i ACS LONDON- Od daleč sU minila veliki opečnati hlev. "Nekaj dolarjev o pravem ¿mu bi bilo prihranilo pri UJ atrehi stoUke," je pripomnil Billy. "Nu, vaekako ne bom troail za zbolj-Save če kupim. In še nekmj ti povem. Ta ranč je poln vode, in če Glen Ellen sčasoma zraste, bodo morali priti k meni, da ae preskrbijo x vodo." ,/J. • < _■ j Billy j« dobro poznal vea ranč in je v gozdu ubiral blltnjlce po kravjih stezah. Nekje je mahoma zadržal konja in oba sta se u»t*yUa. Tik nasproti, komaj tucat korakov od njiju, je sUl poldorasel lisjak. Divja stvarca ju je skoraj pol minute opazovala a svojimi okroglimi, lakrečlml ae očmi in z občutljivo mrda-jočimi nosnicami atregla na vest, ki jo je prinašal zrak. Nato je odakočila z žametnimi šapicami in izginila med drevjem. "Lopov mali, da bi ga vrag!" je vzkliknil Billy. Ko sta ae bližala Divji vodi, sta prijahala na dolg, ozek travnik. Sredi travnika je bil ribnjak. "Naravni zbiralnik, kadar začne Glen Ellen kupovati vodo," je dejal Billy. "Ali vidi!, Um na spodnjem koncu? Skoraj nič me ne bi stalo, če bi Um napravil jez. In rasen tega lahko speljem semkaj vse, kar curlja s hribov. Preden mine tisoč let, bo v UJ dolini voda toliko kakor denar. In vsi ti zabiti bedaki ne slišijo ničesar in ne vidijo, kaj prihaja — ko jim inženirji pred nosom merijo električno železnico iz SausallU z odcepkom v Napsko dolino !" Dospela sU na rob kanjona Divje vode. Naslanjaje se na sedlih dalač nazaj, sU spustila konja nizdol po strmem bregu in prijahala nazadnje skozi velike jelove gozde na staro, skoraj U zabrisano stezo. 'To pot so napravili že v petdesetih letih," je pojasnil Billy. • "Našel sem Jo samo po naključju. Nato sem včeraj vpraial Poppea, kl se je v tej dolini rodil. Rekel je, da je bilo Ukrat, ko so iskalci zlaU zaradi sleparskih vesti o novi žili kar čez hribe prldrll iz PeU-lume. Igralci so bili vzdignili vso reč in menda jim je ilo na limanice kakih tisoč kalinov. Glej tisto ravnico Umle ln tlsU sUre Štore. Tam je bil Ubor. Kar pod drevjem so postavili igralne mize. Ravnica Ja bila prej večja, a potok se je zajedel vanjo. Poppe pravi, da so Jih nekaj ubili, enega pa linčall." Nizko sklonjena na vrat svojih konj, sU se po strmi živinski stezi vzpela lz kanjona ln jela po kamenitemt raztrganem svetu Jahati proti gričem. "Čakaj, Saxon — ti, ki zmerom iščeš lepih reči. Pokažem ti nekaj Ukega, da se ti bodo lasje ježili, samo da se prerijeva skozi te man-zanltovce." Na vaeh njunih potovanjih ni bila Saxon še nikoli videla tako ljubkega pogleda, kakor se je ponudil očem, ko sU prišla iz goščave. Zabrisana pot se je vijugala sem ter tja po mehkih gozdnatih tleh kakor rdeča senca, padajoča od velikih sekvoj in širokovejnih hrastov. Videti je bilo, kakor da so se vsa drevesa in divje trte, ki so rasle v tem kraju, zarotile med seboj in spletle listnato streho: javorji, veliki madronjevci, lovorji in visoki hrasti z rjavo skorjo, po katerih sU plezala divja trU in pla-meneči strupeni hraat Ur jim ovijala debla in prepieUla veje. Saxon je opozorila Billyja na mahovito leho petpritne praproti. Bilo je, kakor da bi se stekala vsa pobočja in oblikovala to velikansko gozdno hlaidnlco. Tla pod nogami so bila od vlage mehka kakor goba. Neviden potoček je žuborel pod širokolisto praprotjo. Na vse strani so se odpirali majhni, čarobni pogledi, kjer ao mlade sekvoje tiho Ln ponosno sUle okoli padlih velikank, ki so segale konjema do pleč, akriU pod mahom ln polagoma razpadajoče v prst. Nazadnje, ko je minilo še Četrt ure, sU privezala konja ob robu Usnega kanjona, ki se je zajedal v divjino med griči. Skozi odprtino med drevjem je Billy pokazal na vrh tisU nagnjene jelke. "Prav Umle «podaj bo," je dejal. "Morala bova hoditi ob strugi potoka navzgor. SUze ni, a videla boš polno sledov za jeleni, ki hodijo čez potok. Pripravi se na to, da si zmočiš noge." Saxon se je veselo zasmejala in mu osUla tik za peUmi. Bredla sU po mlakah, plezala na vseh štirih po spolzkih bokih skal, obruše-nlh od vode, in se kakor dva črva plazila pod debli aUrlh, podrtih dreves. "Vsa U gora je brez pravega skalnega jedra,", ji je razlagal Billy, "zato se voda čedalje globlje zajeda in bregovi se udirajo. Strmi so, kakor le morejo biti, ne da bi se porušili. Nekoliko više zgoraj je kanjon skoraj samo še razpoka v tleh, a na moč globoka, če bi te kdo vprašal. ¡Pljuneš lahko Čezenj in tudi vrat si lahko zlomiš v njem." Plezanje je posUlo še bolj težavno in nazadnje ju je ustavila v tesni soteski grmada naplavljenega lesa in dračja. "Počakaj tu," je ukazal Billy in po trebuhu zlezel med lomečo se hosto naprej. Saxon je čakala, dokler ni utihnil sleherni šum. Čakala je še deset minut, nato je krenila po poti, ki Jo je bil Billy udri. Ko je po-sUla vsaka hoja po dnu kanjona nemogoča^ je prišla na jelenjo stezo, kl se je vlekla ob strmem bregu in kakor rov predirala gosto zelenje. Ujela je pogled na nagnjeno jelko, na oni strani, skoraj tik nad njeno glavo, in stopila iz goščave ob čistem gozdnem jezercu v ilovnati koUnji. Ta koUnja je bila očivldno šele nedavno nasUla, ko je zemlja z drevjem vred zdrčala z brega. Onkraj Jezerca se je dvigala bela, skoraj navpična sUna. Takoj je spoznala, kaj pomeni, in se je jela ozirati po Billy ju. Začula je njegov žvižg in pogledala kvišku. Dve ato čevljev nad njo, v vrtoglavi višini, prav na vrhu bele sUne se je držal za deblo nekega drevesa. Nagnjena jelka je rasla nedaleč od njega. (Komo prihodnji«.) Krnat E. Wellach: 'Ali ti to razumeš, Jeannette?' ir - Vsako Jutro Je stopil točno ob osmih v velikansko čakalnico podzemeljske železniške postaje na vzhodnem koncu velikega me-sU. Sleherno jutro je stopil h kiosku in si kupil pri starikavi In suhljati prodajalki jutranjik, potlej je stekel — preskakujoč po eno ali dve stopnici — dol na ielacniški peron. Podzemeljski vlak je stal že pripravljen. Tudi današnje jutro ni storil nič drugače—in vendar je bilo vse popolnoma drugače. vsaj Rudolfu se je zdelo Uko. Skočil je kar v prvi voz in še srečno ujel sedal poteg rejrnegs gos|M> da. ki v naglici brfcča* še zajtrka ni bil pospravil, zakaj neprestano je pobožno prežvekoval sam Bog si ga vedi kaj. Rudolf je ničel po navadi ta-kaj razgrnil svoj časnik in »e zatopil vanj, danes ga je pa Ar globlje potisnil, v žep in začrl s poaebno vnemo študirati obraze sopotnikov. "Čudno, hm." ai je mislil, "ka< ko čemerni ao vsi ljudje ob tej rani uri! Kar iz oči jim tirreš, da ao se z nejevoljo izkobarali u svojih mehkih p<»t*IJ. da so z nepopisno naglico zvrnili kavo in so šele po stopnicah in na |M»tl na skrivaj ant-dli svežo šemljo. Zdaj pričenjajo — sitni in raz-dražljivi — novi dan. A jat." se je globlje zamislil, "zakaj nem le jas danes Uko dobre volje?** Tedaj je pogledal nehote na glavo čaanika. ki mu je motel it žepa; tam je našfl ključ svoje razigranosti: "sobota 28. janu •rja" ••« Kakopak, sobota! Prekrasna beseda! Prostost pomeni, zlasti pa — spremembo! Solnčni žarek, ki zdajci posije v pusto vsakdanjost! Rudolf je brž prelistal jutranjik: Železniška nesreča — u-mori doma, hudodelstva v tujini, športne vesti, borza — stoj! gledališča in zabavišča — to bo pravo! . . . Zvečer vsi v koli-zej . . . "Central", črnske atrakcije . .. "Platišča pri "Črni mač-ki" . . . "Črna mačka"? Čedno, imenitno! To bo zanj! Ples, lepe, zapeljive dame — nemara še kaj . . . Vlak odsekano zasope. Sunkovito obstane. Belo opločena postaja mežika skozi oroseno okensko steklo. "Pariška cesta!" — Rudolf ročno izstopi — in sedi že nekaj minut nato v svoji pisarni. .. kopice papirja, knjig In računov . . . brnenje telefona .. . "Gospod Rudolf Berger, kliče \aa ravnatelj Linhart!" pripoveduje pisksjoč. glas lz telefonske slušalke. "V njegovo iasebno pl-sarno stopite, pa takoj, prosim!" Hud«»H )«• zaprl «oblazinjena vrata ravnateljev e zasebne pisarne zs seboj. S širokim' nasmehom mu je gospod Linhart ponudil stol. "(¡os|>od Berger, nedavno ste ml svetovali, naj sklenem kupčijo z ono ameriško družbo. Saj *e še s|Mimnite? Takrat se ml je zdela stvar lepava. pa sem vendar (toitvedoval. Nu. in kaj sem izvedel?*' Je zategnjeno menil ravnatelj In puhnil dim vonjave smotke. "Stvar ni tako nevarna Ne. ne! Poskusil bom .. . Nu, in če m» poakus nhne»e - |H>tlej m» vam gotovo odd«klžim ta vaš I nasvet " Ponudil ji Rudolfu livojo mehko deinko — in Ru- dolf jo je spoštljivo, a vendar krepko stisnil, tako krepko, ka kor da bi že čutil v roki šop velikih bankovcev. "Torej, do pondeljka!" je še prijazno poki-mal "stari". Rudolf je presrečen odšel. Potovanje, ki se je Rudolf ob oamih zvečer nanj podal je bilo čisto drugačno od jutranjega. Povsod elegantne večerne oblake — temno oolečeni gospodje — slika v podzemeljski železni ci je bila nekam svečana, ble-ateča, razigrana . . . In če je človek še sam razigran, xam slavnostno ubran, kakor je bil Rudolf Berger, se mu idi že takšno velemestno vozilo važa pred nebeškimi vrati . , Se dve postajališči — pa bo na cilju! Rudolf izstopi, Rudolf je razposajen. Pokliče taksi in ukaže: "Do 'Črne mačke'!" Šofer prikima, taksi piše. številke objestno skačejo. Rudolf zavida ljudem, ki se zmerom prevažajo v takšnihle hitrih, mehko oblazinjenih vozilih iz kra t a v kraj. "Črna mačka;" velike žareče črke mečejo rdeči svit v notranj ŠČino avtomobila. Jazz. cocktail. parfumi, kričeče. |toharvane dame — pisana, neubrana simfonija. Rudolf Berger se zaiehe v vrtinec; njegov mošnjiček se prazni, toda njegova veselost ne prekipeva ... Narobe' "Štgvilka 27M - plašč. ruta. klobuk ... da, tiatole tam . . .T "Pilkavegs oreha nI bil vreden ta večer," ai očita Rudolf. "Pametneje »>o, Či* drugič ležem In se v nedeljo pošteno prespim do enajstih . . ,** Zdajci zasliši korake za seboj. Drobne, prav drobne, neenakomerne korake. Tako stopa samo ženska! Prehiti ga. Prekrasna] ženska, prekrasna! V oči ga zbode njena lepota — ln noge jo kar same ubero za njo. Kri mu šine v glavo. "Sram te bodi, Rudolf; kakor petošolec!" se ozmerja. In vendir stopa za njo, dohiti jo, zaječijtobrabljeno frazo: "Ali vasSsmem malo spremiti, milostljiva Obupno neznaten se mu zazdi U sUvek. Takile navadno ljubki ženski bi moral človek že kaj lepšega, kaj svojskega reči. Pa je že Uko! NajduhoviUjši človek pod solncem je nebogljen spričo lepe, očarljive ženske . . . In glej: lepotica obrne glavo, «e naamehne in de: "SmeU! Cesta je temačna. Nekoliko plaha sem." Tako gresta iz ulice v ulico, se pomenkujeU, Rudolf je blažen— toda zdajci: "Do svidenja ... v ponde-ljek "V pondeljek torej — ob sedmih — gospodična . . .?" "Jeannette!" dahne lepotica in steče. Z belo rokavico mu še pomaha v slovo . . . e Pondeljek je. Počasnost delavnika mori Rudolfu živce. Za pi-salnikom sedi in računi... Pravljične šUvilke . . . pat-, šest-, se-demštevllčne . . . Smešna se mu zazdi trišUvilčna številka njegove skromne plače. In zvečer naj se eesUne z ono lepotico. Ne! Ne more. Kaj bi siromak?! Bog si ga vedi, kako je razvajena. Kar tako za šalo, za kratek čas . . . Ne, škoda je je! Večkrat, mnogokrat bi se rad sostal njo... Zdajci ga prešine ko strela jasnega. Saj res, saj res! Pokonci skoči ln steče k šefu. "Nu>, gospod Berger, stvar se je Imenitno obnesla. Nos pa Ima-U, imeniten nos. Se, še bom storil po vašem nasvetu. Zdaj pa še obljubljeno nagrado . .. Ah, ka, bi se le denarja branili . . Kar sUri Linhart obljubi, drži. Da veste!" Rudolf pridrži dih. Ali sanja, ali je res? RavnaUljevo pero zdrči po papirju. In trenutek na to — drži fefatf v drhteči roki ček — prekrasen ček! Linhart se ozre na uro. "Pet je ^e!" vzklikne "Kar z menoj se peljite, gospod Ber g«r!" Ves zmeden stopa Rudolf ob ravnateljev! levici po stopnicah zmeden stopi na ulico in še zme rom je ves zatopljen v svoje sa nje, ko stoji te tik ravnateljeve ga avtomobila. Zdajci ga zdram Linhartov glas: "Dovoliš, ljubica, to je mo, uradnik, gospod Berger, moj naj sposobnejši uradnik — moja že VI a " na . . . , Rudolf pogleda, se zdrzne, srce mu zastane. Potlej zaječija: "Gospod ravnatelj, vendarle bi si rajši izbral podzemeljsko železnico .. Avtomobil neslišno potegne Ves začuden meni ravnatelj svo ji ženi: "JeannetU, ali ti to razumeš?" Ločitev JEH'15 MAJI Ženska matematika "Koliko sU stari?" vpraša so dnik pričo. "64." "Pa vi, gospa?" se obrne k nje govi ženi. "Polovico sem mlajša od svojega modta." "Kako, prosim?" "Moj mol je dvakrat starejši od mene". "Vašemu možu Je M let, tore imate vi 27 let, ne?" 'Tako nekako." "Natanko 27? Kdaj ste se pa rodili?" "To je lahko izračunati. Ko sem se poročila, mi je bilo 20 let, moj mož je Imel pa takrat dvakrat toliko, torej 40 let. Zdaj je mojemu možu 54 let; ker je dvakrat starejši od mene. moram biti toraj stara 27 let." Nesporazum "Gospod natakar, naprej mi prinesite »motko. Neko damo čakam." "Kakšno, prosim? Debelo, srednjo ali drobno?" "Kaj vam to mar!" a V kinu "Oprostite, gospa, ali ne bi bili tako ljubeznivi In bi odlo-lili klobuk? Plačal sem namreč l>etdeset centov za sedM!" "Ze m<»g«če — jaz sem pa dala za svoj klobuk 6 dolarjev!" W. 8. Parter "Ločitvene zadeve so vaša posebnost, kaj ne da, gospod doktor T' je dejal elegantni gospod in malomarno prekrižal noge. "HoUl bi ae z vami pogovoriti o neki zadevi; imen ne x>m imenoval, pač bi pa rad vedel, kakšno je vaše mnenje." Odvetnik je nemo prikimal. Njegova nova stranka mu ni bila nič všeč. Mož je bil preveč načičkano eleganten in na oko neverjetno domišljav. Stvar je namreč Uka: Neka čedna žena, celo zelo čedna žena, jo nenadoma popiha, zapusti moža, dom in rodno mesto in se potika po svetu. Bez-ja za nekim človekom, ki se je vanj zatreskala; pa še kako! Cez ušesa! Ta žena je od sile omikana ln muzikalična; v . avnem življenju je povsod prva. Svojefca moža kakopak visoko nadkriljuje. Mož živi samo za trgovino, omikan ni kdo ve kako, okusa nima in je sploh tak, da ni kaj prida za Uko ženo." Odvetnik je elegantnega gospoda vprašujoča pogledal: "A vi — oprtati te, oni neznanec namreč — ali je on Uk, da bo to damo osrečil?" "Kajpada, kajpada! Kroll — hotel sem reči: oni tretji — ima ImenlUn značaj. Toda ker sem se že zablebeUl, vam kar povem, da gre za Mullerjeva, morda ju celo poznaU. Recite ml, gospod doktor, ali bi mogli te; dami pomagati do prostosti? Ce se vam to posreči, vam rad pla čam pet sto šilingov." Se preden je odvetnikov odgovoril, je vstopil koncipient in javil prihod neke dame. Odvetnik je brž spremenil svojega klienU v sosedno sobo na lev in ga prosil, naj počaka. Komaj je zaprl vraU za njim, je že vstopila čedna dama, elegantno oblečena, skora, malo preelegantno. Sedla je in začela Ukoj pogovor: "Veste kaj bi rada, gospod doktor? Alf je po postavi in po obstoječem družabnem redu mogoče, da bi se žena, častivredna žena namreč, ločila od svojega moža, ki je ni vreden, ločila za to, ker si je izbrala drugega, ki koprni po njem?" "Ne zamerite, ali ste vi ti sta dama?" vprašal odvetnik. "Nu, recimo, da sem! Povej te mi prav odkrito svoje mne nje, kako bi se Ukšna ločitev končala, mislim namreč ločitev od Človeka, s katerim ne morem več živeti. HoUla bi sle diti klicu svojega srca." "Milostljiva, ostaniva pri stvari!" "Prav! Svojega moža so vražim, neomikan je, po glav mu roje samo kupčije; mošk: pa, ki ga ljubim, ima blago srce in je duhovit. Koliko bi raču nali za ločitev?" "Prav vesel sem, milostljiva gospa, da ste pokazali kvarte Tore* ste vi . . ." "Da, jaz sem gospa Mueller jeva. Mož, ki ga ljubim, se pi še Kroll. Odvetnik je vstal in se z lah nim nasmeškom spomnil gospoda, ki čaka v sosednji sobi. Kolikšna sreča, da sta se oba za tekla prav k meni, si je dejal nu, sicer pa ni nič čudnega, saj sem vendar na glasu najboljše ga ločitvenega odvetnika! "Ali vas smem prositi, mi lostljiva, da počakate . nekaj minut v sosedni sobi? Tako, bom spet pri vas." S temi besedami je spremi damo v sosedno sobo na desni pazljivo je zaprl vraU za njo in je hotel oditi k svojemu pr vemu klientu. Toda zdajci mu je koncipient javil tretjega obi skovalca. Vstopil je majcen, suhljat, živčen in razdražljiv gospod. Njegova obleka je bila sicer iz dobrega angleškega blaga, toda nekam zanemarjena. "Gospod doktor, trgovec sem in bi vam rad na kratko opisal neko zadevo. Neka dama je poročena z nekim možem, ki pa ni zanjo. Preprost človek je; ona sanja o stihih in simfonijah. Njun zakon ni bil nikoli srečen, čeprav se je mož zelo potrudil. Nedavno se je pa ta dama seznanila z nekim moškim in se zaljubila vanj. Zakaj se je za-ljubila prsv vanj, živ krst ne v«. Ta moški se je ogiblje, ogib- lje ae njene ljubezni — in veste kaj je ona storila? Zapustila je svojega moža in svoj dom, kjer je imela vsega v izobilju, kar ji je le srce poželelo! Ali ni to blazno? Odvetnik je prikimal, vendar e prevido molčal. "In veste, gospod odvetnik, z onim drugim ne bo nikoli sreč- na! Samo domišlja «ji, da je pravi in edini * . ." "Torej mislite, da bi ločitev ..." "Ločitev! Gospod doktor, samo tega ne! Prišel sem samo I zato k vam, ker vem, da ste že I vahno. Elegantni gospod rekel : Je vstal . "Iz te moke „e U, kruh. je preveč zame. Hvala vL t*ud, gospod doktor!" "Zbogom, gospod Kroll za mrmral odvetnik ¡n ¿1 vo ošinil odhajajočega "Zdaj pa k zapušča progu!'«, je ** tihem «topi v svoja pisarno, k, čakal nanj suhi gospod- "Torej želite, da gospo Mullerjevo, naj * vrne za domače ognjišče*» "Da," je prikimal g08po4 "Brez skrbi bim, da bova zdrufe mnogo zakoncev spravili. Vem, da ste spretni, in zato vas prosim, da preprečite ločitev. Pomagajte mi! To se pravi, hotel sem reči — sicer pa iUk nima smisla da bi vam ime prikrival — gre namreč za gospo Muel-erjevo." "Želite torej, da . . ." "Gospe Muellerjevi prigovarjajte, naj se vendar spametuje. Recite ji, gospod doktor, da jo sprejme njen mož vsako minu- kriknil, držeč za kljuko. ~T to z odprtimi rokami... Oblju- (zaroU! Ona je tu? Vea bite ji, kar ji hočete, samo do-J sem že bil, da sem se je n mov jo spet privediU! Do sled znebil . .. In zdaj smrti vam bom hvaležen!" ~ v*m lahko ob dosegla uit uspeh. Srečno naključje je neslo, da sedi gospa Mueller» v sosedni sobi. Prepričan da se bo najinim prošnjam vdala." Sredi stavka mu je zai beseda v grlu. Možicelj je čil ko obseden pokoncu in «t k vratom. "Kaj naj pa to pomeni r Odvetnik je namrščil obrvi. "Da veste, plačam vam tisoč šilingov!" je dejal trgovec. "Samo trenutek, prosim!" Odvetnik je vsUl in se še enkrat opravičil: "Samo nekaj besed se moram še pomeniti z neko stranko, ki že dolgo čaka name!" Stopil je v sosedno sobo na levi, kjer je malomarno sedel elegantni gospod s cigareto v ustih in listal v nekem sUrem letopisu "Kunčjerejca". / "Torej, gospod doktor? Ali se zmeniva za pet sto šilingov?" "Za naprejščino bo dovolj. Za ločitev računam pa poldrugi tisoč." Sunkovito je odprl vrata. "Kam pa, za božji čas? ljubljena žena vas že čaka, spod Mueller!" "Vam se meša! Kakšen 1 ler! Moje ime je Kroll!" Zatresnil je vrata za sebi Odvetnik se je prijel za in lovil sapo. Potlej si je poveznil klobuk na glavo klical svojemu koncipientu "Oditi moram. Razp imam. Ko bom že na cesti stopite k oni dami v sob desni in ji recite . . . reciti da je vse bob ob steno .. Naročite Mladinski list, boljši mesečnik za slovenska dino! in (UROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pe sklepa IS. redne konvencije se lahka naroči aa list Presvati k *teje edem, dra, tri, štiri aU pet «anov Is ene drnilne k eni asrotsU. Proereta stane sa vse enako, sa člana ali nečlana $«.00 ss sne Mas i nI no. Ker pa tlanl ia plačaj« pri asesaienta 91 J« ss tedalk, m fin i «Mn k naročnini. Torej sedaj nI Taroka, reči, da Je list prsdrif m 8. N. P. J. List Prooveta ja raša lastnina in gotove Je r vsakPJrtiai i ki bi rad tital list enak dan. Caaa listo Proareta Jo: Sa Zdrnft. dršaro t» Kaaado HM Ca Cleoro In Chleafe )«... 1 tednik ia................ 4^0 1 tednik In.............. S tednika In...............I.M t tednika In............. S tednike hi............... 1.4« 9 tednike In............. 4 tednike In...............1J9 4 tednike in............. i tednikov Ia.............. nI! S todnikoe In............ Za Evropo je..............99.«9 Ispolnlto spodnji kupon, prilofttu potrebno vnete deasrjs si Order v planin In al naročite Proaveto, tlet. kt Je vaša lastaiaa. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teb članov pronehs biti ilu I ali če ao preseli proč od d rutine ln bo sahteval sam svoj Hat tednik, moral tisti {lan is dotične družine, ki ja tako skupno nsrotsns ss i Prosveto, to takoj nasnaniti upravnlitvu lista, in obenem doplačati vsoto liatn Prosvota. Ako tega ne štora, tedaj mora uprsTnifttvs datum ta to vsoto naročniku. 1) PROS V BT A, SNPJ, SSS7 80. Lawndalo Ave., Ckieere. It Priloženo pošiljam aaroénlno sa Hat Proaveto vsote 9....... Ia«....................................¿....Ci društva Naalov Ustavite tednik in gn pripišite k moji uaroénini od sledečih A*s« drnilno: t) I) «) 9) • oeeeeoeeeee« eeeeeeeei .........ČL druétfs 11. .........CL drultfs It. .........ČL društr. It ........Cl društvs It .Drftava ................ M«v '••••••••••••aa..•■ TISKARNA S.N.P gPSEJKMA V8A v tiskarsko obrt spadajoča del Tiska vabila za veselica In shods, vUitnfc* knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem. Ihrr» slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jttik« c VODSTVO TI8KARNK APKIJRA NA 8.N.PJ., DA TÏ8EOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI OA* Vsa pojasnila daje vedetve Usksrns S.N.P.J. PRINTER" 2IS74I sa LAWNDAM AVE^JI Tehtam Raekwa« 4t©4 CHICAGO, OX» •m m m m ••