UREDNIŠTVO 
Murkova nagrada 
dr. Mariji Stanonik 
Slovensko etnološko društvo fepodelilo v Slovenskem etnografskem muzeju 
Murkovo nagrado za življenjsko delo na področju etnologije naši rojakinji 
iz Zirov dr. Mariji Stanonik 
Marija Stanonik. rojena na Dobračevi - Žiri, je leta 1974 diplomirala iz slavistike in 
etnologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 1987 je opravila magisterij iz etno 
logije, leta 1993 je obranila doktorski naslov na filozofski fakulteti v Zagrebu. 
Od leta L974 je zaposlena na Inštitutu za slovensko narodopisje pri Znanstveno 
raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kjer je bila 1999 
izvoljena za znanstveno svetnico. V času od 199*5 leta dalje ima tudi naziv docentke 
na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer predava slovstveno folkloro, enako pa tudi na 
Pedagoški fakultet i v Mariboru. 
Njen študij je bil prav tako kot vse dosedanje delo zelo interdisciplinaren. V zvezi 
z diplomskim izpopolnjevanjem so bila krajša ali daljša bivanja na univerzah v Brnu 
na Moravskem. Varšavi na Poljskem. Budvšinu v tedanji Nemški demokratični re 
publiki. Gotingenu v Nemčiji itd. Ves čas je včlanjena v Slavistično društvo Slovenije, 
Slovensko etnološko društvo in International Societv for Folk Narrative Research, 
le tudi članica Slovenskega pisateljskega društva. 
Koncept raziskovalnega dela dr. Marije Stanonik je zasnovan predvsem interdisci 
plinarno in zajema tako teoretična kot empirična vprašanja na področju zgodovine in 
teorije slovstvene folklore ter etnološke in kulturnozgodovinske problematike sloven 
skega prostora kot tudi zamejstva. 
Vse njeno delo bi lahko uokvirili v štiri kroge. Prvi krog bi tako obsegal izdajanje 
slovenske slovstvene folklore. Zasnovala je zbirko z. naslovom Glasovi pri ČZD Kmeč 
ki glas, ki izhaja od leta 1988 in v kateri je doslej izšlo že 12 knjig z blizu 6.000 sloven 
skimi folklornimi pripovedmi doma in v zamejstvu. Do leta 1993 je zbirko vodila kot 
strokovna koordinatorka. leta 1995 pa je prevzela tudi uredniško delo. V okviru zbirke 
se je doslej vzgojilo vsaj dvajset zelo dobrih terenskih sodelavcev, veliko pa jih je še 
v procesu tega oblikovanja. 
V drugi krog sodijo razprave iz zgodovine in teorije slovenske slovstvene folklore 
in njenih stičišč z literaturo. S slovensko folkloristiko je najbolj seznanjena, ob delu 
s to tematiko se je seznanila z vso tujo kot tudi domačo literaturo in na podlagi dolgo 
letnega proučevanja teme napisala vrsto znanstvenih člankov s področja folkloristke. 
S tem odličnim poznavanjem ji je omogočeno iskati folklorne paralele tudi v vedah 
psihologije, mitologije, zgodovinopisja, antropologije in celo geografije. V zvezi s tem 
363 
/OSA7 KA/(,li:i)l -r 
se je udeležila več strokovnih in znanstvenih posvetovanj doma in v Evropi (Avstrija. 
Češka. Italija. Madžarska. Nemčija. Poljska I. Trenutno je nosilka projekta o slovenskih 
pregovorih. Temeljna dela na to temo so: Slovstvena folklora v domačem okolju, 
Ljubljana. 1990, 1993; Slovenska slovstvena lolklora. Ljubljana. 1999; Od setve do 
žetve (Interpretacija in konkordanca svetopisemskih motivov v slovenski slovstveni 
folklori). Ljubljana 1999: Slovenijo je bog nazadnje ustvaril (pretekle in sodobne 
slovenske folklorne pripovedi i God erealed Slovenia last (Past and contemporarv 
Slovenian Polk Tales). Ljubljana. V deveti deželi (Sto slovenskih pravljic iz naših dni), 
Ljubljana, 1989. 
V tretji krog sodijo prizadevanja ob zbiranju slovenskega pesništva med drugo sve 
tovno vojno. Na desettisoče enot pesmi je skrbno obdelala tako z etnološkega kot 
literarnozgodovinskega vidika in rezultate proučevanja strnila v naslednje knjige: 
»Pozdravljeno trpljenje...-, »Na tleh leže slovenstva stebri stari-. Ljubljana. 1993; Iz ka 
osa v kozmos (Žanrski sistem in kontekstualnost slovenskega odporniškega pesni 
štva). Ljubljana, 1995, 1999: Slovensko pesništvo pod tujimi zastavami (Pesnjenje 
slovenskih prisilnih mobiliziraneev v nemško vojsko v drugi svetovni vojni od I9tl 
do 1945), Celje.1999: Most (Antologija pesmi iz druge svetovne vojne, ne glede na to, 
na kateri strani so se znašli njihovi avtorji), Novo mesto, 2000. 
V četrti krog spada njena monografska obdelava Žirov z etnološkega in kulturno 
zgodovinskega vidika. Poglavitna dela te vrste so: Promet na Žirovskem. Ziri, 1987; 
Čebela - žlahtna spremljevalka slovenske kulture. Žiri-Ljubljana, 1995; Štiri matere -
ena ljubezen, Ljubljana, 1997, ponatis 1997. V obliki člankov je bilo obdelano tudi 
žirovsko čevljarstvo, čipkarstvo. prehrana, nabiralništvo itd. 
Podelitev Murkove nagrade dr. Mariji Stanonik v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljub 
ljani JI. novembra 2000 
364 
MIRKOVA \ACRADA DR MARIJISTA.\USIK 
V letih 199 t do 1997 je bila na Inštitutu za narodopisje urednica njihovega zborni 
ka Traditiones in v tem času je pripravila štiri tematske številke: Naš živi jezik. Slov 
stvena lolklora. Besede in reči ter Kes Slovenka. quo vadiš' Njeno bibliografijo tvorijo 
še številni članki (68 izvirnih znanstvenih člankov. 3"" preglednih znanstvenih 
člankov). 3 samostojni sestavki v znanstvenih knjigah. 9 znanstvenih predavanj itd. 
Je avtorica 9 znanstvenih in 3 strokovnih monografij. Aktivno sodeluje tudi pri pripravi 
gesel za Enciklopedijo Slovenije. 
/a dr. Marijo Stanonik lahko rečemo, da med slovenskimi etnologi sodi med naj 
uspešnejše in najplodovitejše na znanstvenem področju. 
365