PIZZERMA »CIGLER« Šoštanj Tel.: 063/882-2M NAS CAS NAŠ CAS oMJr- velenje, 30. avgusta 1990 številka 33, cena 7 dinarjev SE TURIZMU OBETAJO BOLJŠI ČASI? V občini Velenje se pripravlja projekt celovite turistične ponudbe. STRAN 2 STAVKOVNI ODBOR PRENEHAL Z DELOM V nazarski lesni industriji so razmere zelo zaostrene in so bile v bližnji preteklosti še bolj. V ponedeljek je po izpolnjenih obljubah prenehal z delom stavkovni odbor . . . STRAN 3 SEJEM BIL JE ŽIV Delavci kulturnega centra bodo tudi letos pripravili zanimivo narodopisno prireditev. STRAN 7 Občina Velenje Industrijska proizvodnja pada Še preteklo leto smo bili v občini Velenje lahko zadovoljni z doseženo ravnijo industrijske proizvodnje, letos pa ta konstantno upada. Vendar pa je bila v petih mesecih letošnjega leta kumulativno še vedno nad lansko. Če ji prištejemo še junijsko, ko smo naredili za 9,5 odstotka manj kot junija lani, pa je polletni obseg industrijske proizvodnje že za 0,6 odstotka nižji od lanskega. Najbolj je proizvodnja v letošnjem prvem polletju upadla v grafični dejavnosti, kjer so dosegli le 71 odstotkov lanske višine. Podobno je tudi v strojegradnji, kjer so ustvarili tričetrt lanske polletne proizvodnje, v proizvodnji gradbenega materiala (82 odstotkov), predelavi kovin (90 odstotkov). Kot že vemo je v občini Velenje upadla tudi proizvodnja premoga, dosegli so 91 odstotkov lanske višine, malenkost pod lansko ravnijo je tudi proizvodnja tekstilne konfekcije, električnih strojev in aparatov. Malenkost, za dobrih 8 odstotkov je porastla v letošnjem prvem polletju proizvodnja usnja in krzna, več so naredili tudi v elektrogospodarstvu, še posebej velik skok, kar 83 odstoten pa beležijo v predelavi plastičnih mas. Gospodarstvo občine Velenje je precej izčrpano, kar se vidi tudi v njegovi naložbeni dejavnosti. Skromna je. Skupno smo namenili v občini v prvem polletju za naložbe le 164.618.000 dinarjev. Posebej močno so upadle investicije v gospodarstvu, zato se je tudi delež med gospodarskimi in negospodarskimi naložbami zmanjšal z lanskih 92,7 na 85,2 odstotka v korist gospodarstva, pa čeprav so realno te upadle tudi v negospodarstvu. Več o letošnjih polletnih rezultatih velenjskega gospodarstva na 3. strani. GIBANJE INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE V PPVpM pni 1 FT,III 1990 ■ * ! 1 16 H 1 10 -ft - K ■v \ . I \ I I ~~ ' — ^ - • -_- i ° - f 0 —--d N -15 - -20 - ■V 1/1 I I I 1 990 II III IV V v □ obdobje no olxtobje - + messe no mesec ^ Še v pretekleirČletu smo se hvalili z dokaj visoko industrijsko proizvodnjo. Letos pa nam ta konstantno upada. Odlok o komunalnem in javnem redu ter miru Osnutek Odloka o komunalnem in javnem redu ter miru je bil obravnavan na zadnji julijski seji občinske skupščine. Ker je ta odlok eden izmed važnejših odlokov za normalno življenje ljudi smo povzeli pobudo Zelenih Velenja, da se osnutek odloka objavi v sredstvih javnega obveščanja tako, da se z njim v javni razpravi seznani čim širši krog naših občanov. Ne nazadnje je na tem področju vsekakor boljša preventiva (poznavanje in spoštovanje odloka), kot kurativa (plačevanje kazni). Želimo, da občani sodelujejo pri nastanku predlo-odloka, zato pozivamo vse, ki imajo kakšne predlo-jc.je*pripombe ali pobude za spremembe ali dopolnitve •/ odloka, da le-te dostavijo na Občinski sekretariat za ja-\Vnte gospodarske dejavnosti do vključno 10. 9. 1990. Odlok objavljamo na straneh 11 in 12. — Posnetkov, kakršen je tale, bi v preteklih letih lahko naredili, kolikor bi jih hoteli. Zadnja leta pa pri iskanju »motivov« nimamo velike izbire. Tako kot večina drugih hmeljarjev tudi pridelovalci zlatih kolub v Šaleški dolini spravljajo pridelek strojno. Pri Rakunovih v Rečici ob Paki ne bi bila nobena izjema, če ne bi bil pridelek zelo lep, pa še prvoletnik za nameček. Poprosili so nekatere ' domačine za pomoč, za škaf obranega hmelja plačali 18 dinarjev in njiva je bila obrana v dobrem tednu dni. r i i i i i i i i i i i L.. Brezskrbno v šolo Vozniki! Varujmo naše otroke Prihodnji dnevi bodo v znamenju pričetka novega šolskega leta. Tudi na cesti in v prometu sploh, saj bomo srečevali številne nove udeležence, ki smo jim dolžni posvetiti največ skrbi. Zlasti seveda najmlajšim, ki bodo prvič sedli v šolske klopi in v vrtce. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje bo tudi letos usklajeval akcijo »Varno v šolo«, v kateri seveda sodelujejo tudi vsi ostali dejavniki, ki so kakorkoli zadolženi za varnost v cestnem prometu. Dejstvo je, da so bile akcije uspešne že vrsto let in želimo si, da bi bilo tudi tokrat tako, da ne bi bilo prometnih nezgod v katerih bi bili udeleženi otroci. Vsaka šola naj bi otroke posebej pozorno pripravi- la na vedenje na cesti, najpomembnejša pa je seveda vloga staršev, ki naj z nasveti in predvsem z osebnim zgledom prispevajo čimveč k varni poti svojih otrok v šolo in domov. Vozniki koles z motorjem smejo na cesto le s popolno opremo in ob upoštevanju vseh cestno-prometnih predpisov, posebej pozorni pa seveda morajo biti vozniki s primerno prilagojeno hitrostjo, upoštevanjem predpisov, pozornostjo do otrok in s svojim osebnim zgledom, saj se morajo zavedati napotka »vozi varno in preudarno«. Skratka, prav vsi se moramo potruditi, da bo pot v šolo in domov varna, s tem pa tudi šolski dnevi bolj prijetni. B. Mugerle 1 I I I I I I I I I I I J Savinjski gaj Prihodnji teden »Cvetje Evrope« Slovenski vrtnarji v svojem parku ob Savinji v Mozirju pripravljajo novo veliko prireditev v ponos Savinjskemu gaju in zadovoljstvo in veselje vseh ljubiteljev cvetja in lepe narave sploh. V že sicer enkratno urejenem Gaju bo od prihodnjega petka do nedelje, od 7. do 10. septembra, mednarodna razstava cvetja »Cvetje Evrope«. Na njej bodo sodelovali vrtnarji osmih evropskih držav in Tajlanda, pa seveda številni domači. Razstavo bodo z zanimivo prireditvijo odprli v petek, - 7. septembra popoldne, za soboto zvečer načrtujejo veličasten ognjemet, vse skupaj bodo znova popestrili mlajevci, upajmo, da bo tudi ostala ponudba na ravni te velike vrtnarske prireditve. Teniški turnir za pokal M cluba Novo: Orbis Velenje V Velenju je te dni začelo delo novo podjetje Orbis Velenje — družba z omejeno odgovornostjo, jeseni pa se bo preoblikovalo v javno podjetje. Gorenje seje namreč odločilo, da bo izločilo iz svojega sestava proizvodnjo priznanega lovskega in športnega orožja, ki je bila nazadnje organizirana v Gorenju Procesna oprema, predtem pa v Savi Kranj, ter proizvodnjo nekatere druge opreme. Vsa ta pro- izvodnja se je osamosvojila in se organizirala v novo podjetje Orbis. (vš) nama VELENJE 853-500 Najvidnejši predstavniki Gotovo bo zelo zanimivo in razgibano v soboto na teniških igriščih ob Jezeru v Velenju. Ob 9. uri se bo namreč pričel tretji tradicionalni teniški turnir dvojic za pokal M-cluba, na katerega je organizator povabil tudi preko sto zelo zanimivih osebnosti. Med drugim so vabila prejeli Janez Drnovšek, Lojze Peterle, Ciril Ribičič, Jože Školč, Tone Vogrinec, Jure Zdovc, Radmilo Armenulič, Mima Jaušovec in mnogi drugi — skratka, vsi najvidnejši predstavniki našega političnega, športnega in siceršnjega življenja. (ros) »BUČE« I Novice tir'' BANČNO OKENCE TUDI NA OBČINI (mz) Velenje — Kadar imamo opravke na občini se nemalokrat hudujemo, ko nam da uslužbenec položnico s katero moramo najprej na banko in šele, ko poravnamo obveznost, lahko urejamo zadeve naprej na občini. To namreč pomeni, da bomo izgubili precej časa. Kmalu pa ne bo več tako. Ljubljanska banka Splošna banka Velenje že ureja bančno okence tudi v prostorih občinske skupščine. Na njem bo mogoče poravnati omenjene račune, v tej enoti pa bodo izplačevali tudi osebne dohodke občinskim uslužbencem. Na banki upajo, da bo vse nared najkasneje do konca oktobra. VSAK MESEC VIŠJE STANARINE (jp) Mozirje — V mozirski občini so se junija odločili, da s prvim julijem povečajo stanarine za 125 odstotkov (za takšno povišanje seje odločilo 18 slovenskih občin). Glede na to, da je treba do konca leta doseči 3,43 odstotkov vrednosti stanovanjskega sklada za pokrivanje stroškov enostavne reprodukcije, je izvršni svet skupščine občine Mozirje na zadnji seji sprejel sklep, da se stanarine s 1. 9. povišajo še za 20 odstotkov in prav za toliko še s 1. 11. SREDSTVA ZA »ZELENE ZIME« (jp) Mozirje — Glede na zadnje »zelene zime«, ki se štejejo med naravne nesreče je mozirska občina iz republiških sredstev prejela 1,3 milijona dinarjev. Od tega so RTC Golte namenili 1.275.000 dinarjev in GP Turist 25.000. Na Golteh morajo ta sredstva izključno nameniti za naložbe v naprave za zasneževanje, v žičniški sistem in podobno, nikakor pa za reševanje likvidnostnih težav, v Turistu pa morajo sredstva porabiti za obnovo gostišča v Mozirju. OBISK REPUBLIŠKEGA SEKRETARJA ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE (tp) Velenje — Jutri, v petek, bo obiskal našo občino republiški sekretar za vzgojo in izobraževanje dr. Peter Vencelj. Zbranim pedagoškim delavcem, učiteljem in drugim, ki bdijo nad tem področjem, bo spregovoril zlasti o vlogi in nalogah osnovne šole pri uresničevanju novih vzgojnih in izobrazbenih ciljev ter o konkretizaciji nalog notranje prenove osnovne šole. Seminar oziroma predavanje bo v dvorani glasbene šole v Velenju, začeli pa ga bodo ob 10. uri. DEMOSOV PIKNIK V CELJU (fk) Celje — Celjski Demos je pripravil v soboto ob Šmartinskem jezeru politični piknik, ki so se ga udeležili skoraj vsi najvišji predstavniki iz republike. Prišel je predsednik slovenskega Demosa dr. Jože Pučnik, oba podpredsednika skupščine Vitograd Pukl in Vane Gošnik, pa ministri Dimitrij Rupel, Rajko Pirnat, Maks Basti, Izidor Rejc in drugi. Vsi ti so v glavnem ocenjevali prvih sto dni nove vlade in opozarjali, da vsega niso naredili zaradi preslabe dediščine, ki so jo nasledili, in blokad s katerimi se soočajo. Prav tako so spregovorili o napovedanem generalnem štrajku, na katerega pozivajo svobodni sindikati Slovenije, in se začudili, da poziva na štrajk isti človek, ki je pred leti bil proti štrajkom. Štrajk bi povzročil našemu gospodarstvu veliko škodo, koristil pa le tistim, ki želijo omajati slovensko gospodarstvo. STRUP POTOPIL RIBE (fk) Slivnica — V enem od ribnikov ribiške družine Vo-glajna ob Slivniškem jezeru in v Drobinskem potoku je prejšnji teden poginilo v.eliko rib. Vzroka zastrupitve še ne vedo, lahko pa bi to napravil kdo tudi namerno. Voda je namreč bila zastrupljena z močnimi strupi, ki jih pri nas že nekaj let ne uporabljajo več. K sreči so zastrupitev pravočasno opazili in zaprli ribnik (enega od štirih) ter naredili pregrade na potoku. Sicer bi zastrupitev povzročila še hujše posledice. Še posebno, če bi strup prišel v samo jezero. Škoda je tem večja, ker so tu začeli prvi pri nas umetno gojiti nekatere ribe, ki sicer pri nas in v Evropi že izginjajo. Pa je bilo tako veliko teh rib, ki so že dosegle primerno velikost, namenjenih tudi na tuje. VENDARLE OBNOVA ŽIČKE KARTUZIJE (fk) Žiče — Sedanja akcija za obnovo znamenite kartuzi-je v Žičah, enega najstarejših kulturno zgodovinskih spomenikov pri nas, naj bi vendarle uspela bolje kot vsi dosedanji poskusi. Pod vodstvom celjskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine naj bi opravili vsaj tista dela, ki bi prepre-i čila nadaljnje propadanje. Predvsem streho in nekatere druge . dele. Pri tem Konjičani upajo na republiško pomoč, saj naj bi . dobili 900 tisoč dinarjev, sami pa naj bi .dali še. tretjino tega; Projekt »Turizem po evropsko« PERSPEKTIVA, podjetje za gospodarsko svetovanje in inženiring, Šoštanj, d.o.o., Kajuhova 7 a je Skupščini občine Velenje posredovala ponudbo za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo za področje turistične infrastrukture na območju Občine Velenje. Glede na interesantnost dane ponudbe, se je pozitivno odzval minister za gospodarstvo naše občine Igor MEH. Skupaj z direktorico PERSPEKTIVE Cvetko TINAUER, dipl. pravnico, sta zastavila aktivnosti za realizacijo dane ideje in projekt poimenovala »TURIZEM PO EVROPSKO«. Podlaga za ta projekt so predvsem: — nepravilno pojmovanje turizma pri nas — neizkoriščene zmogljivosti in naravne danosti — nepovezanost pravnih subjektov, kar povzroča nesinhronizacijo turističnega naselja, nerešeno vprašanje financiranja turistične infrastrukture. Ustanovitelji nove družbe za potrebe turizma bi naj bili predvsem: — občina in krajevne skupnosti — komunalne organizacije — društva in potovalne agencije — trgovska, hotelska in gostinska podjetja — obrtnik in druga podjetja, ki imajo interes, da se njihov kraj razvija in s tem zagotavlja obstoj in perspektivo. Deleži, ki bi jih ustanovitelji vložili v novonastajajočo družbo bi bili predvsem: — s strani občine, KS in komunalne organizacije nepremičnine (parki, bazeni, parkirišča in drugi objekti) — s strani ostalih podjetij in obrtnikov pa predvsem denarni vložki. Družba bo zasledovala naslednje cilje: — izboljšati turistično ponudbo — skrbeti za razvoj poslovnega turizma in alternativnega turizma — zagotoviti nadzor nad naložbami in sinhronizacijo turističnega kraja oziroma naselja — povečati skrb za okolje in snago Družba bo na podlagi svoje dejavnosti pridobivala do- hodek in ustvarjeni dobiceic delila na družabnike v skladu z njihovo udeležbo v osnovnem kapitalu. Takšen koncept turizma je v tujini že preizkušen in daje dobre rezultate. Sadove od tega pobirajo vsi tisti, ki vlagajo sredstva in s tem skrbijo za ohranjanje kvalitete svoje in skupne ponudbe. Naše ozko pojmovanje turizma v individualnosti ponudbe je preživeto in čas je, da vsi skupaj spoznamo, da lep hotel z bazenom v sicer zanemarjenem kraju, ne more doseči tistih rezultatov, kot bi jih v kraju, kjer vsi skupaj skrbijo za napredek, skupno organizirajo razne prireditve (koncerti, predstave, razstave, tekmovanja itd.). Turistično ponudbo je potrebno prilagoditi definiciji turista, ki se v mednarodnih dokumentih opredeljuje kot oseba, ki prebiva najmanj 24 ur v državi, ki jo obišče zaradi zabave, rekreacije, počitka, zdravljenja, pridobivanja znanja, zaradi verskih razlogov, športa in podobno, kot tudi poslovnih razlogov, javni, družbeni, politični shodi, itd. V zvezi >m se pojavlja tudi definicija turističnega mesta oziroma naselja, kf?" predstavlja funkcionalno organizirano celoto za nu-denje storitev: prehrane, namestitve, rekreacije, zabave, preventive itd. V naši dolini imamo trenutno veliko obrtnikov in podjetij, ob dejstvu, da svojih poslovnih partnerjev nimamo možnosti primerno namestiti, kaj šele organizirano ponuditi vse tisto, kar se od nas pričakuje. V zvezi s tem, poziva Sekretariat za ekonomske odnose vse zainteresirane pravne in fizične osebe, da se odzovejo na ta projekt in svoj interes izrazijo pismeno ali telefonsko na naslov: PERSPEKTIVA, podjetje za gospodarsko svetovanje in inženiring, d.o.o., Šoštanj, Kajuhova 7 a, tel. 881-228, kontaktna oseba Cvetka TINAUER dipl. pravnica. Na tem naslovu dobite tudi vse ostale informacije. Ponudbe se bodo zbirale do 30. 9. 1990. Na osnovi zbranih ponudb bosta Komite za gospodarstvo občine Velenje in PERSPEKTIVA, d.o.o., Šoštanj organizirala skupen posvet, kjer bo projekt TURIZEM PO EROP-SKO natančneje predstavljen. O datumu in kraju posveta bodo vsi subjekti obveščeni pismeno ter preko javnih medijev (Naš čas, CATV, radio). Celjsko območje mm ■ ■Mm um Po vodo v Stranice in Savinjsko V Celju že dolgo časa razpravljajo o tem, kako najkakovostnejšo vodo speljati k ljudem, slabšo pa v industrijo. Načrtov je bilo že veliko, toda kaže, da je najbližji uresničitvi tisti, ki predvideva gradnjo posebnega cevovoda iz Medloga do središča celjske industrije. To pomeni, da bi vodo, ki je prekomerno obremenjena z nitrati, speljali za industrijske namene, ljudje pa bi za gospodinjstva bolj uporabljali vodo iz vitanjskega konca. Seveda ob tem tudi razmišljajo, kako še zboljšati tako količinsko kot kakovostno stanje v celjskem vodovodnem omrežju. Pri tem se ponovno ozirajo proti konjiški občini. Tu so že odkrili dva vodna vira z zmogljivostjo 50 litrov vode na sekundo, niso pa dosegli sporazuma s konjiško občino, da lahko to vodo pripeljejo v Celje. Pa vendarle v Celju še vedno upajo, da bodo (z novo konjiško oblastjo) dosegli sporazum o koriščenju. Še vedno pa tudi razmišljajo o bogatenju podtalnice v Medlogu z vodo iz Savinje. Težava je le v tem, da je Savinja preveč onesnažena. Upajo sicer, da bo po začetku delovanja čistilnih naprav v Ve- lenju in še ponekod drugod voda v tej reki vendarle bolj čista, vprašanje pa je, če dovolj, da bi jo lahko speljali v celjsko podtalnico. Toda razmišljati morajo tudi o tej rešitvi, ki bi jo uporabljali ob večjih pomanjkanjih vode. Dolgoročno pa se Celjani še vedno ozirajo proti Zgornji Savinjski dolini. Ta zamisel, da bi vodo zajemali pod vasjo Meliše pri Radmirju, je sicer svojčas že naletela na odpore; tudi nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bi z odvzemom skoraj 800 litrov vode na sekundo preveč osiromašili Savinjo — vseeno to ostaja resna dolgoročna usmeritev. Se posebno, ker bi tu dobili res kakovostno pitno vodo, pa čeprav ne tako, da je ne bi bilo treba predhodno čistiti (I. do II. kakovostni razred). Iz tega vodnega vira pa bi lahko razen Celja oskrbovali s pitno vodo še občine Mozirje, Velenje, Žalec in Šentjur. Seveda bi bila to draga naložba. Samo za oskrbo Celja in Žalca bi bilo treba zgraditi razne objekte (ne akumulacija) zajetje, vodovod, čistilno napravo, vo-dohram in še nekaj drugega — vse pa naj bi veljalo skoraj 600 milijonov dinarjev. (-fk) WW Savinjsko-šaleška naveza MB Se niti res trgajo shf Pravijo, da bo treba nad-naslov rubrike spremeniti, ker da je na našem območju vse manj povezav — ampak jaz mislim, da je vendarle še dovolj raznih navez, ki se začenjajo na tem ali na onem koncu. Nekateri celo vedo povedati, da bomo o takih navezah zdaj vse več slišali -— pa čeprav ne izhajajo iz sedanjih dni. Gre seveda za tiste povezave, s katerimi se na glas ni nihče bahal, ampak so bile vseeno močne. Veliko močnejše od tistih uradnih. Tam ni bilo treba pogodb in svečanih podpisov. Dosti je bil stisk roke, predvsem pa je veljala beseda. Beseda ima namreč lah-.ko čpdežno mpč, čp jo,Je, izrečejo pravi ljudje. Pri, dru- gih nima nobene moči in nobenega učinka še toliko izgovorjenih besed. O tem smo se lahko prepričali v naši pretekli in skorajda še ne pretekli zgodovini. So tudi taki, ki ob jubileju sto-dnevnice nove vlade pravijo, da so nekateri več govorili, kot so zdaj storili. Pa čeprav drugi odgovarjajo, daje bil prepad, ki gaje pustila prejšnja vlada, tako globok, da ga bo treba zapolniti tudi z malo več govorjenja. Na veliko zadnje dni govorijo tudi predstavniki naših raznih sindikatov. Tudi tu so se niti potrgale in zdaj se kopica sindikatov bori za pravice delavcev. Le da imajo delavci od vsega tega zelo ,malo.( Veliko jifji je že pametnejših 'p4 »gfavnega« sindikata in vedo, da nimajo proti kom štrajkati in da jih nedelo vendarle ne more rešiti iz težav. Čas, ko je vsaka prekinitev dela pomenila tudi avtomatično višje plače, je vendarle minil; vsaj pri nas. Slišimo pa seveda tudi to, da imajo ponekod po državi še vedno tako učinkovite štrajke, da lahko štrajkajočim čez noč zvišajo plače za sto odstotkov. Zato je škoda, da se naša nova vlada ne pozanima pri njih, kako izvesti take štrajke, saj potem bi verjetno v tak generalni štrajk pristala. Pa bi zgradila še kak športni center, kjer bi se lahko dostojno zbirali delavci. Prihode delavcev pred skupščino pa bi lahko izrabili za svojevrstno turistično poživitev. Dokler takih čudežnih štrajkov ne bomo iznašli, se bomo morali žal zadovoljevati z delom. Dokler ga bomo imeli. Nova vlada sicer pravi, da bo ostrejši zakon o delovnih razmerjih sprejela zato, da bo lahko zbe-zljala iz lukenj tudi tiste z državne uprave in ponekod drugod, ki so se pravočasno dobro zavarovali, palica pa lahko seveda udari tudi koga drugega, ne le take delavce — voluharje. Sicer pa nas lahko tolažijo besede prvega človeka Demosa, da v Sloveniji stradal ne bo nihče — upajmo le, da tudi lačnih ne bo! Ali kot reče-' no, da se nam ne bodo trgale nitke po želodcih. - (fck) Kako gospodarimo v občini Velenje Rdeče številke naše redne spremljevalke Kar navajeni smo že, da podatke o rezultatih gospodarjenja težko primerjamo s preteklimi obdobji, saj se zakonodaja kar naprej spreminja. Takšne primerjave pa radi delamo, saj na takšen način ugotavljamo, ali smo uspešnejši, ali slabši kot v preteklem obdobju. Letos so te primerjave še toliko težje zaradi lanske visoke inflacije. Prav zato bomo v temle poročilu o letošnjih polletnih rezultatih primerjali le tisto, kar se primerjati da. VEČJI DELEŽ PRODAJE NA TUJEM V prvem polletju so ustvarili v gospodarstvu občine Velenje za 6.445.724.000 dinarjev prihodkov. Večino so jih oblikovali s prodajo na domačem trgu, razveseljivo pa je, da se delež od prodaje na tujem zvišuje. Lani je predstavljal ta 15 odstotkov vseh občinskih prihodkov, letos pa že 22. ODHODKI VEČJI OD PRIHODKOV Dober gospodar porabi manj kot ustvari. Za gospodarstvo občine Velenje pa ob letošnjem prvem polletju to ne velja. Porabilo je namreč kar 6.963.385.000 dinarjev, to pa je kar 8 odstotkov več kot je ustvarilo. V strukturi odhodkov predstavljajo 57,7 odstotni delež materialni stroški in amortizacija. Zato so odšteli 4.015.378.000 dinarjev. Na tolikšno povečanje ima največji vpliv skupina obračunanih stroškov materiala, energije, nadomestnih delov in drobnega inventarja. Amortizacija je ob polletju predstavljala v strukturi poslovnih odhodkov 8,7 odstotkov, kar je malenkost več kot ob trome-sečju, ko je ta znašala 8,5 odstot- ka. Obračunana je bila v višini 546.420.000 dinarjev kar pa zagotavlja le enostavno reprodukcijo izrabljenih osnovnih sredstev. Nematerialni stroški predstavljajo 5,7 odstotni delež, osebni dohodki pa 16,9 odstotni. Ta delež seje od lani nekoliko povečal saj je predstavljal le 14,1 odstotkov poslovnih dohodkov. NA DELAVCA 37.503 DIN DO Bruto dobiček, kot prvostopenjski rezultat so ob polletju ugotovile tiste pravne osebe, ki so s svojimi prihodki pokrile vse svoje odhodke. Ob polletju so podjetja izkazala 105.908.000 bruto dobička. Ta predstavlja v celotnem prihodku 1,6 odstotka kar je 0,6 strukturnih točk manj kot ob tromesečju tega leta in kar 2,6 strukturnih točk manj kot v preteklem letu. Dohodek so izkazale tiste pravne osebe, ki so dosegle bruto dobiček in ga povečale za višino osebnih dohodkov, pa tudi tiste, ki so imele izgubo — če je bila ta nižja od zneska osebnih dohodkov. Pri teh pomeni namreč ustvarjeni dohodek razliko med osebnimi dohodki v realiziranih proizvodih in storitvah teh izgu- bo v poslovnem letu. Gospodarstvo je izkazalo skupaj 776.058.000 dinarjev dohodka (12 odstotkov vseh prihodkov). V primerjavi z lanskim letom se je delež dohodka v celotnem prihodku znižal za 2,7 strukturnih točk. Na delavca je izkazalo gospodarstvo občine Velenje v letošnjem prvem polletju 37.503 dinarje dohodka. VELIKE IZGUBE Z rdečimi številkami se še naprej otepajo v mnogih delovnih okoljih naše občine. Ob polletju je znašala izguba kar 665.019.000 dinarjev. Delež izgube v celotnem prihodku se je od lanskega leta povečal z 9,7 na 10,3 odstotka. Ob tem je še posebej zaskrbljujoče, da znesek izkazanih izgub v občini Velenje presega višino ustvarjene akumulacije oziroma predstavlja akumulacija le 2,1 odstotek izgube. Še lani je bil ta delež trikrat večji. Nenadomeščena sredstva iz celotnega prihodka ali izguba na substanci je znašala ob polletju 115.922.000 dinarjev ali 17,4 odstotke izgub — lani pa več kot polovico celotnega zneska izgub. ZA DRUŽBENE SKUPNOSTI 47 ODSTOTKOV DOHODKA Poglejmo še, kako so podjetja razporejala svoj dohodek. Kar 617.951.000 dinarjev so namenili za potrebe družbenih skupnosti. To je kar 46,7 odstotkov razporejenega dohodka. Ta delež se je v primerjavi z letošnjim tromeseč- jem sicer znižal za 2,5 strukturnih točk, a je od povprečja lanskega leta še vedno 1,9 strukturnih točk višji. Delež davkov in prispevkov iz dohodka se je znižal za 9,2 odstotka oziroma je bil za 2,1 strukturni točki nižji tako v primerjavi s tromesečjem kot lanskim letom. Povečal pa se je delež davkov in prispevkov iz osebnih dohodkov. Lani je bilo za to namenjenih 31,8 odstotkov dohodka, letos pa že 37,5 odstotka. Podjetjem je tako ostalo za lastne potrebe 53,3 odstotke razporejenega dohodka, to je 705.791.000 dinarjev. Za osebne dohodke in skupno porabo so namenila 691.906.000 dinarjev, kar predstavlja 52,3 odstotke razporejenega dohodka, to pa je 2,9 strukturnih točk več kot ob tromesečju letos oziroma 1,7 strukturnih točk več kot lani. OB POLLETJU SMO POVPREČNO ZASLUŽILI 5.228 DIN Povprečni čisti obračunani osebni dohodek je znašal ob letošnjem prvem polletju v gospodarstvu občine Velenje 5.228 dinarjev. Od povprečnega osebnega dohodka v enakem obdobju lani je bil ta sicer višji za 1592 odstotkov, realno pa je močno upadel, saj so se življenjski stroški povišali v tem času za 2202,7 odstotkov. Če primerjamo majske osebne dohodke vidimo, da nam je standard padel kar za dobrih 30 odstotkov. KONVERTIBILNA BLAGOVNA MENJAVA (v i polktju 1990) 1GO 140 - 120 1ÜÜ 4f 1 - 2u - -4L) O IZVOZ Izvoz je pravzaprav edina svetla točka v našem gospodarstvu. Krivulja doseženega izvoza v letošnjem polletju sicer precej niha, vendar je ves čas krepko nad lanskim povprečjem Celo letošnje leto nam osebni dohodki realno upadajo. Marca so nam padli kar za 32 odstotkov, maja pa so bili prav tako realno več kot 30 odstotkov nižji kot v enakem mesecu lanskega leta. 6 Lesna industrija Gorenje Glin Nazarjè Konec brezplodnih razprav ali... Razmere v na/arski Lesni industriji Gorenje Glin so že dalj časa laostrene, lahko bi jim dejali že izredne, še posebej kritično pa je postalo v minulih dneh. V podjetju so namreč že pred časom ustanovili stavkovni odbor, ki je 23. julija direktorju Janezu Živku postavil pet zahtev za rešitev gmotnega položaja podjetja in delavcev. Vse zahteve je direktor sprejel in doslej sta bili uresničeni dve — izplačan je bil regres in osebni dohodki so višji, zahteva po nemotenem poslovanju je bila uresničena le delno, dve pa nista bili. To je zmanjšanje režije od razmerja 1:1 na 1:2,5 in imenovanje novih vodilnih delavcev, saj so delavci štirim dosedanjim izrekli nezaupnico. Kljub ponovnemu zagotovilu, da bo to uresničeno, se je močno zapletlo prav pri omenjenih kadrovskih zadevah. Vršilec dolžnosti direktorja Janez Živko namreč zahteva, da mora najprej z delom prenehati stavkovni odbor, sicer za direktorja ne bo kandidiral, ker ne more dovoliti dvovladja v podjetju, stavkovni odbor pa naj bi bil odgovoren za morebitni stečaj. Ob tem je jasno, da je med obema stranema prišlo do ostrih in brezplodnih razprav, ki rešitve ne obetajo, ta pa je nujna in to takoj. Zato je stavkovni odbor prejšnji teden sprejel nove zaključke. Še naprej soglasno podpira direktorja, trenutno sicer vršilca dolžnosti; odbor bo prenehal z delom v trenutku, ko bo vršilec dolžnosti podal kadrovske rešitve za najodgovornejše funk- cije, celo pred svojim imenovanjem, kar je bila tudi prvotna zahteva; odbor zahteva imenovanje upravnega odbora, za njegovega predsednika pa Martina Marolta, podpredsednika Koncema Gorenje, ki se mora takoj vključiti v razreševanje kritičnih razmer. Mimo te problematike seveda ni mogel izvršni svet SO Mozirje, in se je z njo ponovno soočil na nedavni redni seji. Povedati velja, da so stališča in sklepi izvršnega sveta zelo podobni zahtevam stavkovnega odbora. Med drugim izvršni svet podpira imenovanje upravnega odbora in imenovanje Martina Marolta za predsednika, prav tako podpira imenovanje Janeza Živka za direktorja podjetja. Obenem zahteva, da vršilec dolžnosti direktorja in stavkovni odbor prenehata Na četrtkovi seji so imeli člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje priložnost razpravljati o prenekateri zadevi že kar odločilnega pomena. Najprej so se seznanili z rezultati gospodarjenja v prvem polletju in obenem ocenili trenutno stanje, ki je vse prej kot rožnato in terja takojšnje in ostre ukrepe. V primerjavi s stanjem v prvem polletju so razmere že skoraj katastrofalne. Izgube so se povečale vsaj za trikrat in trenutno dosegajo že 1300 DEM na zaposlenega; prejšnjim izgu-bašem so se namreč pridružili še novi. Na vse to seveda močno vplivajo širše družbene razmere. Najbolj zgovoren »dokaz« za to je Gorenje — Mali gospodinjski aparati, ki kar 77 odstotkov celotne proizvodnje namenja izvozu, obenem pa je v tem trenutku med izgubaši v mozirski občini na drugem mestu. Še hujši problem so likvidnostne težave. Zaradi vsega tega med drugim ne bodo uresničeni programi na področju gospodarske infrastrukture in družbenih dejavnosti, saj priliv sredstev ne dosega niti 50 odstotkov predvidenih. Predlogov in sklepov z brezplodnim sestankovanjem in da mora vršilec dolžnosti predložiti (že znani) seznam nosilcev najodgovornejših nalog ter predlog dela in ukrepov. Stavkovni odbor naj se o tem odloči — in če bo mnenje ugodno, naj takoj preneha z delom. Prav tako izvršni svet meni, da naj se kolektiv v tem primeru odpove napovedani stavki vsaj za dobo enega leta. Izvršni svet občine Mozirje bo takšno novo vodstvo podpiral v največji možni meri. Poudariti velja, da imata Janez Živko in Martin Marolt polno podporo stavkovnega odbora, kolektiva, Koncema Gorenje in izvršnega sveta občinske skupščine. Zadržek pa vendarle ostaja. Izvršni svet namreč meni, da sta za sedanji položaj nazarske lesne industrije sokriva tudi vršilec dolžnosti in Koncem Gorenje, prejšnje seje izvršnega sveta praktično nikjer niso upoštevali, zato se že postavlja vprašanje smiselnosti nadaljnjega ukrepanja in sprejemanja stališč izvršnega sveta in občinske skupščine. Ne upošteva jih nihče, vsekakor pa bi se morali v vseh okoljih sami zavedati svojega položaja, obveznosti in nalog. Zaradi likvidnostnih težav se skoraj vsa podjetja iz dneva v dan borijo za preživetje in stališče izvršnega sveta je, naj preživijo tista, ki to zmorejo, sicer naj ne živijo več; stečajna politika namreč ni nikakršna rešitev. Na stanje seveda vplivajo tudi razmere v širši družbi, veliko in preveč je razlogov v podjetjih samih, prav zato pa se izvršni svet zavzema za likvidacijo podjetij s trajno izgubo. Nekaj spodbudnih podatkov v splošnem kritičnem položaju ne pomeni veliko. V posebni točki so člani obravnavali tudi priporočilo o nagrajevanju direktorjev in njihovih najožjih sodelavcev. S tem v zvezi so sprejeli priporočilo o najnižjem razmerju med osebnimi dohodki, ki.naj bi bilo v podjetjih s 100 zaposlenimi 1:3,5, z do 500 zato pritiski na stavkovni odbor niso utemeljeni. Ob morebitnem stečaju podjetja (za katerega po mnenju izvršnega sveta ne more biti odgovoren stavkovni odbor) bo izvršni svet zahteval raziskavo razlogov in odgovornost vseh, ki so odjetje vodili v zadnjih petih letih (če bo ugotovljeno, da se je družbeno premoženje zmanjša- zaposlenimi 1:4,5 in v podjetjih z več kot 500 zaposlenimi 1:5, obenem pa v povprečne plače naj ne bi bili všteti osebni dohodki delavcev, ki so upoštevani v tem priporočilu. Za uspešno delo v sedanjih razmerah je pač potrebna ustrezna stimulacija, ki je ne kaže omejevati, vse pa je seveda odvisno od uspešnosti poslovanja, oziroma profita. Več kot pereča je problematika izgradnje popolne osemletke na Rečici ob Savinji, ki jo je kraj izgubil pred 20 leti, krajani pa to sprejemajo kot nepopravljivo krivico in jo želijo popraviti. Tudi sami, če ne bo šlo drugače. Zaradi tega zadnji referendum za samoprispevek v tej krajevni skupnosti ni uspel. Seveda je treba povedati, da samoprispevek ni več občinskega pomena, saj se za skupne potrebe namenja le petina sredstev. Uspešnost referenduma se je torej štela po posameznih krajevnih skupnostih. Ker na Rečici ni uspel, so ga ponovili in izglasovali, brez deleža za skupne potrebe, vsa sredstva pa so namenili prav za izgradnjo šole. Izgranja popolne osemletke lo). Razumljivo je tudi, da izvršni svet. skupščine pbčine Mozirje poziva vse vodilne delavce, strokovnjake in vse zaposlene, da z vsemi močmi in znanjem podpro prizadevanja za rešitev podjetja, saj si v nasprotnem primeru posledic za občino in dolino nihče skoraj ne upa niti predvidevati. (jp) je v teh razmerah (pre)zahtevna zadeva, od nje pa na Rečici ne nameravajo odstopiti, čeprav sredstev enostavno ni. Šola naj bi po sedanjih cenah veljala okrog 25 milijonov dinarjev, s samoprispevkom jih bodo zbrali 5, ob tem trdijo, da bodo dodatno sami zbrali še 10 milijonov, manjka jih torej še najmanj 10, odprto pa je tudi vzdrževanje. Na vseh krajevnih samoupravnih ravneh so se odločili, da šolo bodo gradili, če pa jim širša skupnost ne bo pomagala, grozijo z odcepitvijo svoje krajevne skupnosti iz občine Mozirje, ali z ustanovitvijo lastne občine, ob tem pa v celoti sprejemajo odgovornost za svoj nadaljnji razvoj. Takšen je sklep zbora krajanov. Izvršni svet gradnji ne nasprotuje, vseeno pa zahteva finančno konstrukcijo do 10. septembra in izgradnjo šole v najmanj petih letih. Od vsega tega je namreč odvisen razvoj šolstva v krajevnih skupnostih Rečica, Nazarje in Mozirje z dograditvijo osemletke v Mozirju, za katero so se v Nazarjah in Mozirju že odločili. Več kot vroče bo torej. (jp) Onesnaženost zraka Maximaina dovoljena 1/2 urna koncentracija 0,75 mg S02/m3 zraka je bila presežena : M. 8. Šoštanj 18.00 19.00 19.30 0,87 1,28 0,91 16. 8. Šoštanj 15.30 19.00 1,16 1,22 17.8. Zavodnje Šoštanj 10.00 10.30 15.00 15.30 1,77 1,23 0,80 1,02 18. 8. Šoštanj 11.00 0,77 | V tednu od 20. 8. koncentracije S02 do 26 . 8. 1990 so bile izmerjene naslednje povprečne 2*1 urne in maximalne 1/2 urne koncentracije S02 v zraku: AMP 20.8. 21.8. 22.8. 23.8. 21.8. 25.8. 26.8. 1 Soštan i 2 0,16 0,73 0,02 0,09 0,02 0,11 0,01 0,08 0,02 0,08 0,02 0,16 0,03 0,12 1 Topolšica 2 0,0^ 0,25 0,02 0,13 0,01 0,05 0,03 0,25 0,05 0,32 0,05 0,31 0,02 0,21 1 V.vrh 2 0,01 0,56 0,01 0,48 0,11 0,51 0,08 0,53 0,03 0,20 0,01 0,03 0,13 0,91 1 Zavodn ie 2 - 0,02 0,03 0,05 0,16 0,01 0,19 0,12 1,00 0,20 1,63 0,07 0,17 1 Velenje 2 0,02 0,07 0,02 0,09 0,01 0,09 0,00 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,02 Graška gora 1 2 - 0,00 0,00 0,01 0,05 0,00 0,01 0,01 0,05 0,01 0,03 0,01 0,02 1 povprečna 21 uma koncentracija S02 v zraku (v mg/m3) 2 maximalna 1/2 uma koncentracija S02 v zraku v dnevu (v mg/m3) Maximalna dovoljena 1/2 urna koncentracija 0,75 mg S02/m3 zraka je bila presežena v naslednjih terminih: 21 (ft. Zavodnje 9.00 1,00 25.Ö? Zavodnje 11.00 1,6"* 11.30 1,20 i 26.8. Veliki vrh 9.00 0,91 Izvršni svet Sob Mozirje Šola na Rečici ali odcepitev Xaxiaalna dovoljena 21 urna koncentracija 0,30 mg S02/m3 zraka ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Uporabnikom KRS Velenje Obveščamo vse uporabnike kabelsko razdelilnega sistema Velenje, da lahko prijavljajo morebitne okvare KRS direktno na telefonsko številko 854-229 ali 853-916 (ob delovnikih od 7.00 do 16.00, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00). Ob nedeljah, praznikih in ob delovnikih izven omenjenega časa pa pokličite na telefonsko številko 856-273. Zadnja vest Stavkovni odbor prenehal delati Pred zaključkom redakcije smo zvedeli, da je vršilec dolžnosti direktorìà Gorenia Glin Nazarie Janez Zivko na seii delavskega sveta v ponedeljek predložil program kratkoročnih ukrepov za Izboljšanje položaja v podjetju. Obenem je predlagal tuoi nova imena za vodilne, funkcije. S tem so bile izpolnjene zahteve stavkovnega odbora, ki je tako prenehal z delom. Vino Šmartno ob Paki Širitev seznama kakovostnih vin pred dvema letoma smo ob obisku v Erinem pro-fitnem centru v Vinu Šmartno ob Paki ob tem času lahko pisali o tem, ali je bila turistična sezona za kolektiv uspešna ali ne. Z dajanjem večjega poudarka lastni polnitvi kot grosistični dejavnosti pa tokrat pišemo predvsem o aktivnostih, ki so pred zaposlenimi do konca leta. S prestrukturiranjem dejavnosti porast skrbi za večjo kakovost blaga ni nič presenetljivega, saj je poleg cene za potrošnika, ki ima pri doseganju dobrih finančnih rezultatov glavno besedo, slednja nadvse pomembna. Večje zadovoljstvo kupcev ter bera priznanj z letošnjega vinskega sejma krepko potrjujeta pravilnost odločitve. Hkrati pa zavezujeta k vztrajanju na začrtani poti. Tako naj bi se že prihodnje leto Vino »pojavilo« na trgu z novim kakovostnim vinom sauvignon, po vsej verjetnosti še z modro fran-kinjo v bordojski steklenici. Z njima izpolnjujejo v začetku tega leta napovedano širitev seznama zaščitenih vin Vina Šmartno ob Paki. To, zasičenost trga s tovrstnim blagom, močna konkurenca pa narekujejo spremembe tudi pri programu namiznih vin. Urban bo, po napovedih, že prihodnji mesec na prodajnih policah v novi preobleki in z boljšo kakovostjo, temu bo sledilo namizno belo, pa še nekatera druga vina. »Marsikaj moramo še postoriti, da bomo pri uresničevanju zastavljenih aktivnosti uspešni. Prožnosti nam pri vsem tem resnično ne bo smelo manjkati. Kajti, le z nižjimi stroški bomo lahko konkurenčni in tako se čimbolj približali potrošnikovemu žepu,« poudarja direktor Erinega pro-fitnega centra Vino Šmartno ob Paki Tone Šeliga. Svoj delček pa naj bi k uspešnosti načrtovanega prispevala še reorganizacija Ere same, znotraj katerega naj bi postalo Vino samostojno podjetje. Čeprav jim omenjene spremembe dajejo malo možnosti za druge aktivnosti, se zlasti v mesecih pred nami zaposleni vestno pripravljajo na trgatev. Z ustreznimi dogovori o od- kupu pridelka z vinogradniki šmarško-virštanjskega okoliša bi si radi zagotovili dovolj lastne surovine. Za nameček pa je pred vrati še prva trgatev v lastnih poskusnih nasadih. Te imajo v Šmartnem ob Paki in Šenti-lju. Pred približno dvema letoma začete akcije o ustvarjanju lastnega zaledja s tem še ni konec. Pospeševanje vinogradništva že daje lepe rezultate znotraj kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah, kjer je s kakovostnimi vrstami trte obnovljenih že več kot 1000 hektarjev vinogradov. Podobnih uspehov se nadejajo tudi v neposredni bližini Vina. Raziskovalna naloga je namreč pokazala dokaj velike možnosti za zasaditev s trto nekoč že zasajenih obronkov zlasti Malega in Velikega vrha. Delavci Vina se radi pohvalijo, da so med Erinimi profanimi centri letos na področju naložb naredili največ. Razlogov za to imajo dovolj: obnovljen diskont ob Savinji v Celju, zamenjava tehnologije pri proizvodnji od hladilnega sistema v kleti do termoizo-lacije cistern, da ne omenjamo posebej nakupa druge opreme, potrebne za proizvodnjo kakovostnih vrst vin, nevtralizacijsko napravo za vse industrijske odplake, katero izgradnjo zaključujejo v teh dneh. Iz obsežnega naložbenega programa pa je več kot omembe vredno vakuumsko pakiranje steklenic še v tem letu ter pripravo vsega potrebnega na prehod polnjenja vina v nepovratne steklenice prihodnje leto. / »Na voljo imamo le štiri mesece za napeljavo novega vinovoda iz nerjavečih cevi, čaka nas ureditev tehnične dokumentacije za obnovo skladišča in diskonta v Zagorju, med nalogami imamo zapisano še širitev lastnih poslovnih enot, poseganje na nova tržišča in še in še. Pripravljamo pa še nekatere druge stvari, o katerih bomo lahko nekaj več povedali malo kasneje. Doseženi ugodni finančni rezultati kljub naložbam vlivajo optimizem za prihodnje leto, v katerega nameravamo stopiti kar se da smelo,« je sklenil pogovor Tone Šeliga. (Tap) SitiP Gotovina ob vsakem času Brezgotovinsko poslovanje je tudi pri nas v velikem razmahu, prav zato nosimo s sabo le malo gotovine. Potem pa se nam pogosto dogodi, da nam je zmanjka v nepravem času, ob sobotah, nedeljah, praznikih. Na Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d. d. že dolgo mislijo na to, že v kratkem pa bodo ta problem tudi razrešili. Na enoti Rudarska bodo namestili bankomat, s pomočjo katerega bodo lahko lastniki tekočih računov s pomočjo posebne magnetne kartice (podobne kot je tista, ki jo uporabljajo na samopostrežnem informacijskem mestu) dvigovali gotovino kadar bodo sami želeli podnevi, ponoči, ob nedeljah in praznikih. Bankomat, vreden je okoli 60 tisoč dolarjev dobi velenjska banka na enoletno preizkušnjo. Nameščen bo na zunanji steni banke na Rudarski cesti. Posebej bo zaščiten. Na njem bo mogoče dvigniti gotovino v limitiranem znesku (ni še točno opredeljeno, verjetno pa bo tam okoli 2.000 dinarjev) in dobiti nekatere lokalne informacije. (mz) V Gaberkah 8. septembra Živinorejska razstava in srečanje slovenskih kmetov Kmetje zaradi opravil na polju ali v hlevu redkokdaj najdejo čas za razna srečanja, pogovore ... V soboto, 8. septembra pa si ga bodo gotovo vzeli in se podali v Gaberke, kjer bo Erina temeljna organizacija kooperantov Šoštanj, pod pokroviteljstvom Mlekarne Arja vas in Izvršnega sveta ter skupščine občine Velenje, pripravila živinorejsko razstavo. Kajti, to ne bo samo priložnost za ogled razstavljene živine, ampak tudi priložnost za pogovor o vsakdanjih tegobah, načrtih. Kmetijci in tudi vsi ostali udeleženci bodo z njo proslavili tudi 80-letnico rejskih organizacij na Slovenskem ter dva občinska jubileja tovrstne proizvodnje — 20-letnico pospeše- valne službe in 40-letnico rejske dejavnosti v Šaleški dolini. Kot poudarjajo organizatorji bo živinorejska razstava v Gaberkah ena največjih doslej nasploh. Na njej bo sodelovalo več kot 50 razstavljalcev, od tega bo 43 kooperantov razstavljalo govejo plemenico, trije plemenske bike, sodelovali bodo tudi konjerejci, popestril pa jo bo še trop drobnice. Komisija, ki bo med najboljšimi razstavljenimi kravami poskušala izbrati najboljšo, ne bo imela lahkega dela. Kajti že pri predizbiri živali se je bilo marsikdaj težko odločiti za »kandidatko«. Na praznik živinorejcev se pripravljajo tudi kmečke žene, ki bodo ob tej priložnosti pripravile razstavo kmečkih jedi ter mladi zadružniki. Slednji bodo poskrbeli predvsem za to, da bo srečanje živinorejcev iz vseh tistih področij, kjer redijo sivo-rjavo oziroma sivo pasmo goveje živine, kar se da prijetno. Organizator pričakuje več tisoč udeležencev iz celjske, koroške, dolenjske in primorske regije- Na tej prireditvi bo med drugim Zadružna zveza Slovenije podelila najpriza-devnejšim kmetom v republiki priznanja za njihove proizvodne dosežke, rejci bikovskih mater za rjavo pasmo pa se bodo sešli še na krajšem sestanku. Gotovo ni naključje, da bo ena največjih živinorejskih razstav doslej prav v Šaleški dolini. Vzrok zanjo ne tiči le v prej omenjenih jubilejih, ampak predvsem v rejskih rezultatih. Že tretje leto zapored so namreč Erini kooperanti na vrhu lestvice v proizvodnji mleka, oddaji mleka na kmetijo. Po petih letih bodo tako imeli šaleški živinorejci znova priložnost, da pokažejo rejski napredek od zadnje živinorejske razstave pri nas. Prvo so pripravili leta 1950, deset let kasneje še dve, tretja je bila pred šestnajstimi leti, letošnja pa bo torej peta po vrsti. T. P. Atest za velenjski kabelsko distribucijski sistem Po meritvah na glavni postaji, po krajevnih skupnostih in na posameznih priključkih, opravljene so bile od aprila do junija letos, so Radio televizija Slovenija — Oddajniki in zveze ugotovili, da kabelsko distribucijski sistem za radio in televizijo Velenje izpolnjuje zahteve, predpisane z odredbo o obveznem atestiranju kabelsko distribucijskih sistemov. Tako je Gorenje Servis, kot pooblaščeni upravljalec in vzdrževalec, prejel za kabelsko distribucijski sistem za radio in televizijo Velenje s krajevnimi skupnostmi, kot prvi večji tovrstni sistem v Sloveniji atest, potrdilo, da izpolnjuje vse pogoje, predpisane z odredbo o obveznem atestiranju. Na velenjski kabelsko distribucijski sistem za radio in televizijo je trenutno priključeno že blizu 7.000 gospodinjstev vit krajevnih skupnostih z območja mesta Velenja in bližnje okolice; računajo pa, da se bo število priključkov povzpelo na okrog 9.000. Gospodinjstva, ki so priključena na kabelsko distribucijski sistem za radio in televizijo Velenje, lahko zdaj sprejemajo sporede 3 radijskih in 13 televizijskih postaj (vključno s kanalom Velenje), do konca leta pa bo mogoče, kot zatrjujejo v Gorenju Servis, spremljati spored 6 radijskih in 20 televizijskih postaj. Po ureditvi oddajnega centra na gori Oljki pa bodo v velenjski kabelsko distribucijski sistem za radio in televizijo vključili še tri televizijske postaje, in sicer Avstrija I, Avstrija II in Ko-per. (K) Gorenje Gospodinjski aparati Okolju prijaznejši izdelki Ker je takorekoč vsaka proizvodnja potencialni onesnaževalec okolja, in to na vseh področjih, so v podjetjih koncema Gorenja zadnja leta okrepili prizadevanja, da bi tako proizvodnja kot izdelki kar najmanj obremenjevali okolje. V teh prizadevanjih so že dosegli pomembne uspehe; sama proizvodnja, zahvaljujoč v vse aktivnosti tehnološkega posodabljanja vgrajen ekološki vidik, kot proizvodi so vse bolj prijazni do okolja. Pri tem še posebej izstopa največje podjetje tega koncema — Gorenje Gospodinjski aparati. Okrepljena naložbena dejavnost zadnja leta zagotavlja novo, najsodobnejšo tehnološko opremo, krmiljeno z računalniki, visoko-produktivno, ki omogoča in zagotavlja tudi energetsko varčno in ekološko čisto proizvodnjo. Istočasno s posodabljanjem proizvodnje pa poteka tudi proces zamenjave še preostalih ekološko manj primernih sestavnih delov s komponentami, ki so prija- Zahvaljujoč EKO ki je vgrajen v Gorenjeve pralne stroje, bomo samo letos v Jugoslaviji prihranili več kot milijon kilogramov pralnih praškov, občutno manj pa bomo onesnažili tudi naše reke in jezera. zne do okolja. Tako je mogoče trditi, da so veliki gospodinjski aparati, izdelani v enem največjih tovrstnih proizvajalcev v Evropi, tudi kar zadeva njihovo prijaznost do okolja, povsem enakovredni izdelkom drugih evropskih in svetovnih proizvajalcev izdelkov tako imenovane bele tehnike. Zato tudi ni slučaj, da Gorenje Gospodinjski aparati prodajo vse več svojih izdelkov na tuje, saj imajo Gorenjevi véli-ki gospodinjski aparati vse, včasih pa celo več, kot terjajo zahtevni evropski kupci, poudarjajo v tovarni. Posebne nalepke na vélikih gospodinjskih aparatih Gorenja, posebej še na pralnih strojih in hladiIno-zamrzovalnih aparatih, opozarjajo kupce na njihovo pri- jaznost do okolja. Pa se seznanimo z nekaterimi podatki o Gorenjevih velikih gospodinjskih ana-lann, kì potrjujejo njihovo vse večjo prijaznost do okolja. Pralni stroji EKO sistem, ki je vgrajen v vse pralne stroje Gorenja, preprečuje usedanje neraztopljenega pralnega praška v odtočnem sistemu in zagotavlja popolno izkoriščenost pralnega praška. S tem je zmanjšana poraba pralnih praškov za 20 %, manjše pa je zategadelj tudi onesnaževanje okolja. Z varčevalnim programom je mogoče prihraniti do 40 % vode in električne energije. S sistemom prhe, ki predstavlja nov, uspešnejši in varčnejši način pranja, posebej še za najobčutljivejše perilo, pa je mogoče prihraniti okrog 30 % vode (navaden pralni stroj porabi za 1 pranje 140 litrov vode, pri sistemu prhe pa porabimo samo 75 1 vode), manjša je poraba električne energije (0,75 kWh za eno pranje), krajši pa je tudi čas pranja (za 15 minut). Dodati je še treba, da so kadi Gorenjevih pralnih strojev iz nerjaveče pločevine, ohišje pa je iz pocinkane pločevine (pralni stroji drugih jugoslovanskih proizvajalcev se s tema dvema novostma ne morejo pohvaliti), kar vse podaljšuje življenjsko dobo strojev. Sicer pa vgrajujejo v pralne stroje, na mesta, ki povzročajo elektromagnetno sevanje, posebne filtre. Para, ki nastaja pri pranju, pri višjih temperaturah, se kondenzira v stroju samem (kar je zlasti pomembno pri podpultnih oziroma vgradnih Po uporabi sistema prhe prihranimo s pralnim strojem Gorenje pri vsakem pranju 40 litrov oziroma 200 kozarcev pitne vode! variantah pralnih strojev). Višji obrati centrifuge zagotavljajo, da je perilo bolj mehko (ne da bi uporabili mehčalec perila). Hladilno zamrzovalni aparati Že od lanskega polletja naprej je v zaščiti hladilno zamrzovalnih aparatov Gorenje za 50 % zmanjšana količina freona R 11 (razpršila pri pripravi poliuretanske pene in izolatorja). Drugi jugoslovanski proizvajalci hladil-no-zamrzovalnih aparatov te novosti vse doslej niso uvedli. V Gorenju Gospodinjski aparati pa v prizadevanjih za zaščito ozonske plasti nad zemljo že nekaj časa delajo poskuse, da bi freon R 11 zamenjali z drugim sredstvom, pa čeprav doslej tuji proizvajalci še niso poslali na trg novih, alternativnih sredstev. Kljub temu pa v Gorenju Gospodinjski aparati pričakujejo, da bodo ponudili že prihodnje leto izdelke, pri katerih bo zaščita brez freona Ril. Z novimi izvedenkami kompresorjev, ki jih bodo začeli vgrajevati v hladilno-zamrzovalne aparate prihodnje leto, pa bodo zmanjšali pri teh aparatih porabo električne energije za 20 %. Kuhalni aparati Ena od pomembnih prednosti kuhalnih aparatov, izdelanih v Gorenju Gospodinjski aparati, je tudi varčnost pri porabi energije. Pri porabi električne energije, se lahko Gorenjevi štedilniki enakopravno merijo s sorodnimi izdelki najbolj znanih evropskih V izolaciji hladilno zamrzovalnih aparatov Gorenje je 50 % manj freonov. Napovedujejo, da bo že prihodnje leto izolacija brez freona R ti. Gorenje Gospodinjski aparati gre tudi pri tem vštric z evropsko in svetovno konkurenco! IBHHHflHHHnMWMMnHil Nalepke na stroju opozarjajo, da ta izdelek manj obremenjuje okolje proizvajalcev, pri nekaterih (posebej še pri pečicah) pa konkurenco celo prekašajo. Pri novih generacijah pečic je poraba električne energije zmanjšana za 15 do 25 %, zahvaljujoč boljši izolaciji in uporabi odbojnega stekla na vratih pečice. Emajl na štedilnike in pečice nanašajo tudi s sistemom elek-troforeze; ta postopek so v proizvodnji v Evropi prvi uvedli prav v Gorenju Gospodinjski aparati. • Of ! Poudariti velja, da v Gorenju Gospodinjski aparati, podobno kot tudi v vseh drugih podjetjih koncema Gorenje, vsa nova .spoznanja s področja ekologije sproti vnašajo tako v proizvodnjo kol v izdelke. Klepet s predsednikom ZK R Stranice demokratične prenove * f7va. cleJavca uv. nilicc ne mnrma Tokrat smo izbrali za klepet predsednika ZKS — Stranke demokratične prenove Velenje Srečka Meha. To je stranka, ki je doživela v zadnjem obdobju najbolj korenite spremembe. Čez noč se je prelevila iz vodilne v opozicijsko vlogo in bila deležna (in je še vedno) tudi največ spotikanja. Kako so se torej znašli, kako delujejo? — V občini Velenje se je pravzaprav vaša stranka na volitvah odlično odrezala. Dosegli ste najboljše volilne rezultate. Se pa vendarle zdi, da ste se pri delitvi oblasti odrezali mnogo slabše. SREČKO MEH: »Ko smo oblikovali volilni program in naše cilje, nismo za vsako ceno postavljali, da morajo biti člani naše stranke na vodilnih funkcijah. Prepričani smo, da morajo te opravljati najsposobnejši ljudje. Zato lahko rečemo, da smo, vsaj kar se tiče sestave izvršne oblasti, lahko zadovoljni. Res pa je, da smo si na začetku, ko smo se učili demokracije in se pripravljali na volitve, predstavljali delitve nalog v skupščini nekoliko drugače. Menili smo, da bodo le te odvisne od moči posamezne stranke.« — Kje menite, da boste predloge vaše stranke v naši občini najuspešneje uveljavili? SREČKO MEH: »Vpliv naše stranke in pravzaprav vseh strank se mora čutiti v skupščini, kjer je po moje mesto dogovarjanja in tudi ukrepanja. Žal so doslej skupščine izzvenele bolj ob obrobnih, nevsebinskih vprašanjih, predvsem v merjenju moči in v nekem smislu iskanju pozicij posameznikov in strank v njej.« — Stranka demokratične prenove ima svoj poslanski klub. Ali deluje? SREČKO MEH: »Deluje. Vendar je tudi tu tako, da smo se parlamentarizma in s tem tudi dela poslancev začeli šele učiti. Sestajamo se vedno pred skupščino, toda doslej se še niti nismo imeli možnosti pripraviti na res pomembna -/prašanja za razvoj naše občine, saj takšnih na dnevnem redu skupščine še ni bilo. V predvolilnem boju so stranke marsikaj obljubljale. Tudi stranka demokratične prenove. Kaj je od tega ostalo? SREČKO MEH: »Oblju be, ki so bile dane v predvolilnem boju stranke seveda niso izpolnile. Tudi naša stranka je v svojem volilnem programu zapisala in si zastavila določene cilje, ki bi jih pa lahko uresničila le če bi imela izvršno oblast. V tem trenutku mislimo, da moramo v skupščini občine Velenje in v republiški skupščini izpostaviti najbolj odprta vprašanja kot so nezaposlenost, težko stanje v gospodarstvu, vračanje lastnine, pa seveda tudi ostala vprašanja, ki se pojavljajo v širši družbi. — Ena najbolj aktualnih poletnih tem so cene stanarin in komunalnih storitev. Kakšno je stališče vaše stranke? SREČKO MEH: »Mi smo za ekonomske stanarine in prave in ekonomske stroške ostalih koomunal-nih storitev, a tudi za ekonomske plače ... Mislim, da je večina zahtev po zvišanju omenjenih cen upravičenih, a vseeno menim, da tega ni bilo treba narediti tako hitro in na takšen način. Če se je izvršni svet za povišanjem stanarin in komunalnih storitev za tako velik odstotek odločil v času, ko se plače niso dvignile, bi moral ob tem organizirati tudi institucijo, ki bi tistim, ki so pomoči potrebni, pomagala s subvencijami. Tega niso naredili. Tako delavci socialnega skrbstva nimajo evidence o dejanskih socialnih problemih v občini, še manj pa denarja. In, če pri vsem upoštevamo še dejstvo, da je denar za te namene v Ljubljani, da torej od tam dobivamo sredstva za socialno varnost ljudi, potem je bila poteza izvršnega sveta preuranje-na. Ta je v bistvu povišal cene stanarin in komunalnih storitev tri dni po ime- novanju. Pa bi po moje morali ob tako pomembni odločitvi kot je okoli 100 odstotno povišanje omenjenih cen primerno obvestiti stranke in sindikat katerega naloga je zaščita delavca. Če bi bile naše plače ekonomske, naj bodo ekonomske tudi cene. Pri vsem tem je najhuje to, da se za delavca, za ljudi, za tiste ki živimo samo od tistega kar v službi zaslužimo, nihče ne zanima. Naj k temu še pridam, da trditev, da je kupna moč v Velenju zelo velika, to ne drži. Povprečno že, a nekateri že zelo težko živijo.« matika v velenjski občini tako težka, da zahteva celega človeka, ves dan. Ko smo izvolili pedsednika izvršnega sveta je dobil veliko podporo. Glasovali smo zanj, prepričani, da smo izbrali pravega človeka. To še vedno mislimo. Menim pa, da je bilo naše stališče na prvi seji skupščine načelno in da bomo verjetno morali vztrajati pri načelu profesionalnega opravljanja tudi te naloge.« — Naše gospodarstvo, tudi velenjsko, ne le slovensko in jugoslovansko, bije krčevit boj za obstanek. Se morda obeta, kot nekateri napo- Srečko Meh: »Doslej so skupščine izvenele ob obrobnih vprašanjih, v merjenju moči, iskanju pozicij posameznikov« — Kot najmočnejša stranka v občini nimate vpliva na izvršni svet? SREČKO MEH: »Na izvršni svet nima nihče vpliva.« — Predsednik izvršnega sveta je sporočil, da bo svojo nalogo opravljal neprofesionalno. Kaj boste rekli? SREČKO MEH: »To je vroča in občutljiva tema ter zelo zahtevna naloga za delegate na skupščini. To pa iz dveh razlogov. Ko smo se pogovarjali na prvi seji skupščine o predsedniku skupščine občine Velenje, smo izglasovali z zelo veliko večino sklep, da mora predsednik skupščine opravljati delo profesionalno. Menili smo, da je proble- vedujejo, ponoven zaton premogovništva? SREČKO MEH: »Načrti, ki jih rudnik ima kažejo, da te bojazni ni. Bojazen je nekje drugje. To velja za celotno gospodarstvo, ne le za rudnik. Bojazen je v ljudeh, kaj bo z njimi, saj se govori o brezposelnosti in odpuščanju. Zato bomo najostreje zahtevali, da nam dajo odgovorni v občini in podjetjih natančne odgovore. Prav je, da si ljudje pravočasno najdejo svoje rešitve. Naša stranka bo v skupščini izpostavila problematiko zaposlovanja in odpiranje novih programov. Seveda se tu postavlja tudi problem lastnine in naše miselnosti. Mi se še vedno bojimo bogatih ljudi.« — Se vam zdi, da tavamo brez pravega voznega reda? SREČKO MEH: »V to sem prepričan. Na nek način pa je treba to vprašanje najprej razširiti. Cela Jugoslavija tava kot bi bila brez glave. Zato velja v tem trenutku moja obsodba predsedstvu Jugoslavije, ki ne ukrepa primerno. Mislim, da je netaktno, da se recimo pogovarjajo s predstavniki Kuvaita, ne ukrepajo pa ob težkem položaju v Kninski pokrajini in se ne vključujejo v razreševanje mednacionalnih odnosov v celi Jugoslaviji. Tako kot naše zvezno predsedstvo ne vleče pravih ukrepov, sem trdno prepričan, tudi pri nas v Sloveniji in naši občini, tega ne delamo. Ljudi postaja vedno bolj strah, strah, da bodo ob delo. Poleg tega pa v povprečju življenjski standard pada. Človek ima neprijeten občutek, da je vse v zraku, da se nič ne rešuje. Nujno bi morali že enkrat izoblikovati zakon o lastnini, brez njega ne bo šlo. Nobena odločitev tudi ne bi smela biti prehitra, kot je bil na primer ta zakon o vračanju gozdov lastnikom. Če smo čakali 45 let bi lahko še eno leto in pripravili takšen dokument, ki ne bi delal novih krivic. Enako je tudi na drugih področjih.« — Mar ni v vsej tej politični igri najbolj oškodovan delavec? SREČKO MEH: »Da. Samo delavec. In to je najbolj hudo in seveda tudi najbolj kruto. Žal pa tudi naša stranka in tudi vsi ostali, ki tako mislimo, ne moremo pomagati, kajti volilni oziroma glasovalni stroj v skupščini Slovenije ne dopušča kakršnekoli akcije, ki bi popravile te napake.« — Bi torej lahko rekli, da smo spet v enopartijskem sistemu? SREČKO MEH: »Seveda. In to v enopartijskem sistemu, ki deluje v nekem oziru še slabše kot je prejšnja oblast — vsaj v zadnjem obdobju.« — Kje se pa Velenje vidi v Sloveniji? Ali se našemu razcvetu počasi kuje pogreb? SREČKO MEH: »Lahko bi tako rekli. Moja prispodoba je, da je Velenje krava, ki ima gobec v Velenju, molzejo pa jo vsaj v Ljubljani. To je lahko prispodoba velenjskega gospodarstva. Vedno več stvari, ki jih je Velenje že imelo se na nek način jemlje, ne da bi mi dvignili halo. Velenje nima svoje pošte, komaj nam je uspelo obdržati banko. Socialno skrbstvo je v Ljubljani, prav tako zavod za zaposlovanje, zdravstvo ... To lahko enostavno pomeni, da lahko tu delamo, drugi pa bodo razpolagali s sredstvi, ki jih ustvarjamo. In če zraven dodamo, da ne odpiramo dovolj novih delovnih mest, ki bi kvalitativno spremenila naše gospodarstvo, bi zgornja trditev veljala.« — Morda še kakšna misel za konec tegale pogovora? SREČKO MEH: »Kot občan bi si želel, da bi bilo v Velenju tako kot včasih — ne da bi bil sentimentalen. Tu predvsem mislim na zaposlovanje. Zelo hudo je, če je 1040 ljudi brez dela in nimajo nobene perspektive, da bi zaposlitev kmalu dobili. Letos se jim bo pridružilo še 250 iskalcev prve zaposlitve. Tu so še delavci EKO, ki niso všteti v to število in vsi tisti, katerih delo je v teh časih bolj ali manj ogroženo. Ob tem je posebej zaskrbljujoče, da je kvalifikacijska struktura tistih, ki čakajo na delo boljša od tistih, ki delajo. Mislim, da je to tako hudo breme, da bi od vseh Velenjčanov terjalo dober skupni pristop. V velenjski občini imamo letos 100 novih podjetij, a z lastniki vred je v njih zaposlenih le 30 ljudi. Torej smo očitno še v prvi fazi in spodbuda za sproščanje iniciative ljudi, ki jo imajo, je nujna. Zato je treba zagotoviti politično trdnost in stabilnost, tako da bo človek sredstva, ki jih bo vložil, vložil varno. To so po moje prava vprašanja, vprašanja, ki bi jih morali postaviti na prvo mesto. Zadeve, ki so obrobne bi lahko nekoliko počakale in bi se o njih pogovarjali potem, ko bi nam šlo bolje. Socialni problemi in nemiri so pogojeni predvsem z ekonomskimi težavami. V deželi, kjer vlada blagostanje, kjer imajo vsi delo in ekonomsko varnost ni socialnih nemirov. Jaz sem za ekonomsko stabilnost in varnost, s tem pa tudi za socialni mir.« Ob načrtovanem generalnem štrajku Iz odprtega pisma, ki ga je v tisku objavil stavkovni odbor Zveze svobodnih sindikatov je moč videti, da je napovedani splošni štrajk uper-jen proti komaj tri mesece stari, prvikrat v zgodovini slovenskega naroda demokratično izvoljeni vladi. Njo želijo destabilizirati ali zrušiti (ni naključje, da je že pripravljena »vlada v senci«). Zahteve, ki jih je postavil stavkovni odbor so tako splošne in daljnosežne, da jih nikakor ni bilo mogoče uresničiti v treh mesecih do te mere, da bi bili rezultati že uporabni. Pozabiti ne smemo tudi, da uporablja ta vlada le mehanizme parlamentarne demokracije. (Da torej ne uporblja nikakršne duhovne ali fizične prisile). Na aprilskih volitvah smo se navsezadnje odločili za demokracijo! Tudi če današnje družbene slabosti ne bi nastajale petinštirideset let, bi bilo skrajno neodgovorno in vse prej kot dobronamerno, če bi vlado silili v nepremišljene in panične posege v gospodarstvo, ki zaradi svoje internosti ravno takih posegov ne prenese. Za menjavo temeljev družbene zgradbe potrebuje vlada nekaj razumnega časa in vsaj nekaj miru. Višek ironije pa je, da so ljudje, ki sedaj pozivajo k stavki, že dolgo uporabljali in zlorabljali ime sindikat, ko so podpirali prepoved organiziranja kakršnihkoli drugih sindikatov in ko so malce prenašali, da so štrajkajoče delavce metali na cesto, (na primer v Kopru). Beseda štrajk ali stavka se ni smela niti javno omenjati, saj se je smelo govoriti le o »prekinitvah dela«. In če je prišlo do teh, so preganjali in šikanirali udeležence takih prekinitev. Vemo pa, kaj se je dogajalo s pravimi ali domnevnimi organizatorji stavke, ki jih je bilo za vsako ceno treba najti ali določiti! Nimam namena trditi, da na Slovenskem ni razlogov stavke, teh je bilo, so in bodo v bodoče. Toda za božjo voljo, izkoristimo enkrat priložnost in se končno za nekaj odločimo sami in svobodno. Odvrzimo enkrat za vselej breme stiske, ko nas nekdo v nekaj sili ščuva in prepoveduje uporabljati metode sodobnega sindikalnega boja. Pri tem jasno povejmo proti komu oziroma čemu štrajkamo, kakšne so naše zahteve in kako daleč bomo vztrajali pri njih. Sindikalni voditelji, bi se morali zavedati dejstva, da nismo le neuka masa, ki se ji enkrat lahko dopoveduje, da so stavke pri nas nesmisel, ker bi stavkali proti samim sebi, potem pa, ko se vlada zamenja, pa nas prepričujejo, da so nastopili pravi razlogi za generalno stavko. Nismo neumni, čeprv so nas dolgo in »usmerjeno« šolali za to. Najmanj kar potrebujemo je sindikalno gibanje z izrazito političnimi ali celo samo političnimi cilji, ki bi nadomeščalo nemoč zgodovinsko preživelih političnih sil, ki svojih interesov niso zmožne realizirti v parlamentu in nam zato na tak način dopovedujejo, da še vedno obvladujejo materialni temelj družbe oziroma gospodarstva. Zaradi vsega tega, predvsem pa zaradi tako organiziranih ciljev napovedane stavke, javno izražam, da v tej stavki ne bom sodeloval. Franjo Bartolac, Slovenska demokratična zveza Velenje Prof. Lidija Napotnik Tečaji in prevajanje lingua Evropa 92 — moto današnjega časa. V naša razmišljanja je vneslo to veliko večjo potrebo po znanju svetovnih jezikov. Sicer pa se z nujnostjo tovrstnega znanja srečujemo na vsakem koraku, še zlasti si brez njega ni mogoče zamisliti uspešnega podjetnika. To je spoznala tudi Lidija Napotnik, profesorica nemščine in angleščine in se odločila, da se preizkusi na tem področju. V Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki organizira tečaje omenjenih dveh jezikov za osnovnošolce, posveča pa se tudi prevajanju. Pri delu uporablja najsodobnejše učne metode in pripomočke. Otroci si pridobivajo znanje jezika med igro, gledanjem od- daj na videu, prepevanju .. . Med sabo si dopisujejo v tujem jeziku. Dvakrat letno izdajo časopis, seveda v tujem jeziku. »Hallo« so ga poimenovali in nanj so zelo ponosni. Lidija je skupine zasnovala tako, da znanje z leti dograjujejo, poglabljajo in dopolnjujejo. V drugem septembrskem tednu bodo nadaljevali z delom v vseh že utečenih skupinah v Šoštanju, Velenju in Šmartnem ob Paki. Starejši otroci obiskujejo tečaje enkrat na teden po dve uri, mlajši pa dvakrat na teden po eno uro. Z novim šolskim letom vabi Lidija še zlasti v tečaj nemščine za učence višjih razredov osnovne šole. Ta tečaj bo organizirala v Velenju, Šoštanju in Šmart- nem ob Paki enkrat tedensko, izvajala pa ga bo po najsodobnejšemu Langenscheidt Deutsch conkret sistemu. Če se še niste odločili, razmislite in vključite svojega otroka v jezikovni tečaj. Znanje jezika bo v svojem nadaljnjem življenju potreboval na vsakem koraku. Omogočite mu lažjo in hitrejšo vključitev v Evropo. Tečaji in prevajanje Lingua — prijave in informacije po telefonu 881-232 od 12. do 14. ure — vsak dan. ŠE ENKRAT »VELENJE PONOČI - ALI POTREBUJEMO LEGALIZACIJO PROSTITUCIJE« V 31. številki Našega časa je bil objavljen članek« Velenje ponoči — ali potrebujemo legalizacijo prostitucije«. V članku je bilo med drugim omenjeno, da je v polpretekli bližnji zgodovini prostitucija živela tudi v Pesju. Nekateri so to mnenje povezovali z nekdanjo tamkajšnjo gostilno Melanšek, še posebej, ker je imela ta gostilna zaradi tovrstnih govoric pred leti sodni spor. Vse to pa ne drži. kar dokazuje tudi stališče sodišča: Marica Melanšek je namreč sodni spor dobila in torej ni kriva. Druga turneja podmladka Alpskih dežel Velenjski skakalci med najboljšimi Blizu 90 mladih skakalcev iz posameznih regij Avstrije, Italije, Zvezne republike Nemčije in Slovenije je nastopilo na prvi tekmi 2. turneje podmladka Alpskih dežel v soboto v Velenju. Za to vrsto tekmovanja so se dogovorili predlansko sezono z razlogom, da bi si mladi tekmovalci nabrali čimveč mednarodnih izkušenj. Na tej prvi tekmi letošnje turneje so se zelo izkazali mladi velenjski skakalci, ki so sicer tekmovali za štajersko—koroško regijo, saj so se največkrat povzpeli na vidnejša mesta. Starejši pionirji so skakali na 55-metrski, mladinci pa na 80-metrski skakalnici z umetno prevleko. Rolando Kaligaro si je med starejšimi pionirji skupaj z Žikartom iz Gorenjske regije delil prvo mesto (oba sta zbrala po 185 točk), Velenjčan pa je imel skoka dolga 46,5 in 50,0 metra. Robi Šegelj je bil s 175 točkami tretji (46,0, 48,0). Uvrstitve ostalih Velenjča-nov: 15. Boštjan Menih, 18. Boštjan Iršič, 19. Drago Zupane, 25. Ivi Lipičnik, 27. Tomaž Lipičnik. Pri starejših mladincih je bil s 199,3 točke (71,5 in 75,0) najbolj-ši Jekovec (Gorenjska regija) — ta tekmovalec je prejel tudi "pokal za najdaljši skok, 5. Matjaž Triplat, 181,5 (67,0, 70,5), 11. Viki Cepelnik, 27. Robi Oblak. Mlajši mladinci: 1. Franc Urban (Gorenjska regija) 186,2 (169,0, 72,0), 2. Boštjan Rednak 177,1 (66,0, 69,5) 11. Peter Ko-lenc, 13. Igor Lukič, 15. Damjan Ograjenšek. Druga tekma te druge turneje bo v soboto v avstrijskem mestu Eisenerzu. (vos) Vsaj točko so zaslužili Domžale:Rudar 2:1 (1:1) RUDAR: Hrast, Skrbinšek, S. Oblak, Doler, Golač, Macura, Cvikl, Pranjič (F. Oblak), Polovšak, Brdžanovič, Goršek. STRELCI: 0:1 - Goršek (3), 1:1- Juršič (36), 2:1 - Kancilja (77). V slovenskih nogometnih ligah so odigrali drugo kolo. Zal v letošnjem prvenstvu samo z enim predstavnikom z našega področja namesto lanskih treh. Elkroj je iz slovenske lige zaradi pomanjkanja sredstev izstopil, Šmarčani so izpadli iz vzhodne slovenske območne lige in ostal je le velenjski Rudar, ki je v prvem kolu zmagal in v drugem izgubil. Velenjski nogometaši so gostovali pri Domžalah in bi si glede na prikazano igro zaslužili vsaj točko. Povedli so že v 3. minuti, ko je mrežo domačih po lepi podaji Pranjiča zatresel spretni Andrej Goršek. Ta mladi in obetavni igralec je bil tudi v nadaljevanju igre vseskozi velika nevarnost za domačo obrambo, kljub temu pa so Dom-žalčani z velikimi napori le uspeli streti odpor žilavih gostov. V naslednjem kolu bo moštvo Rudarja na domačem igrišču ob Jezeru gostilo ekipo Jadrana Lame. Rokomet ŠRK Velenje zmagal v Kozini Med pripravami na novo sezono so bili rokometaši Šaleškega rokometnega kluba Velenje (prej Šoštanj) konec tedna na turnirju v Kozini. Domači Jadran so premagali s 24:16, Ferotehno iz Izole s 24:14 in Sežano z 28:10 ter seveda premočno osvojili prvo mesto. (vos) Maraton Celje—Logarska dolina V soboto na pot že šestič V soboto ob 1. uri zjutraj bodo iz Celja krenili na pohod udeleženci letošnjega že 6. po vrsti maratonskega pohoda na 75 kilometrov dolgi progi od Celja do Logarske doline. Letošnji bo presegel vsa pričakovanja marljivih organizatorjev, saj se je že prijavilo več kot 600 pohodni-kov, od tega 80 iz tujine. Zgornja Savinjska dolina Sport ob občinskem prazniku Ob bližnjem prazniku občine Mozirje se bodo izkazali tudi športniki in ljubitelji rekreacije po vsej dolini. Pripravljajo namreč že 7. teden športa, ki bo od I. do 9. septembra vključil 18 športnih panog po vsej dolini. V soboto popoldne bo najprej kegljaški dvoboj med Mozirjem in Ljubnim, v Lučah pa bo vsakoletni rokometni turnir za »Jožkov memorial«. V nedeljo bodo na Travniku odprli novo planinsko kočo, obenem bo dopolodne še trim kolesarjenje po Zadrečki dolini in šahovski turnir na Rečici. V ponedeljek bodo v Mozirju igrali namizni tenis, v torek košarko v Bočni, v sredo bo NK Elkroj pripravil prijateljsko nogometno tekmo, v četrtek pa bodo člani karate kluba Mozirje prikazali veščine tega privlačnega borilnega športa. Ostala tekmovanja bodo na vrsti od petka do nedelje. Planinsko društvo Ljubno Nova postojanka na Travniku V nedeljo se bodo veselili člani planinskega društva Ljubno in sploh vsi ljubitelji planin in narave od blizu in daleč. Na prelepi planini Travnik bodo namreč ljuben-ski planinci na priložnostni planinski slovesnosti in tova-riškem srečanju odprli povečano in prenovljeno planinsko kočo. Na 1610 metrih nadmorske višine so Ljuben-ci leta 1978 zgradili bivak, ki je bil kaj kmalu s svojimi štirimi ležišči in šestimi skupnimi ležišči premajhen. Vedeti je namreč treba, da ima koča na Travniku prelepo in tudi sicer ugodno lego, saj je na poti slovenske planinske transverzale med Smrekov-cem in Raduho. Predlani so se ljubenski planinci odločili za obnovo in povečanje. K temu je veliko pripomogla obljuba Planinske zveze Slovenije, da bo pomagala s finančnimi sredstvi. Dela so stekla lani, finančno so jih podprli Planinska zveza Slovenije, ZTKO občine Mozirje, krajevna skupnost Ljubno in njena društva, pa številni zasebniki in ostali posamezniki. Nikakor seveda ne smemo prezreti izredne požrtvovalnosti članov planinskega društva Ljubno, ki so sami opravili preko 4000 prostovoljnih delovnih ur, ob tem pa zaradi nedostopnosti s prevoznimi sredstvi večino materiala do koče znosili na hrbtih in rokah. Koča bo v sezoni redno oskrbovana ob sobotah, nedeljah in praznikih, med tednom po vnaprejšnjem dogovoru, prav tako pozimi, če ne bo preveč snega. Vsekakor si ta lep košček planinskega sveta zasluži vsaj kakšen obisk, ki v vsakem primeru nudi lepe trenutke v prav tako lepi naravi. (jp) Topolšica Prvi mali maraton za pokal Gorenja Tekaška sekcija Gorenja bo letos prvič priredila tekmovanje v malem maratonu, to je teku na 21.100 m dolgi progi. Podobno kot dosedanja tekmovanja v teku v naravi, bodo tudi ta maraton izpeljali v Topolšici. Proga bo potekala od mostu pri gasilskem domu v Topolšici po severni magistralni cesti mimo Lajš do Zgornjih Raven, nato skozi Spodnje Ravne nazaj na magistralno cesto, mimo gostišča Kotnik do Gabrk, od tam mimo Šoštanja, skozi Lajše in nazaj do Topolšice, kjer bo cilj pred hotelom Vesna Naravnega zdravilišča Gorenja. Tekmovanje se bo pričelo ob 16. uri, organizatorji pa so k sodelovanju pritegnili šo-štanjske tabornike, gasilce iz Šoštanja in Topolšice, največji delež pa bodo opravili Karate — Tečaji in šole v Šoštanju ter Velenju Vsi, ki bi se radi seznanili z veščinami karateja, se lahko vpišejo v začetne tečaje, ki jih pripravlja sekcija za karate pri TVD Partizan Šoštanj. Nove člane bodo vpisovali 3., 7., 10. in 14. septembra od 18. do 19. ure v telovadnici Partizana, v Velenju pa v istih dneh v Rdeči dvorani od 17. do 18. ure. Izvedli bodo začetno pionirsko karate šolo in tečaje samoobrambe za ženske, šolo karateja kot rekreacije in tekmovalnega karateja. Člani sekcije so s treningi pričeli prejšnji petek, več informacij pa lahko dobite po telefonu 858-411. Karate klub Velenje je najstarejši v Sloveniji, saj deluje že 22 let, v njegovih vrstah pa deluje veliko priznanih mojstrov karateja, sodnikov in trenerjev, ki delajo z vsemi selekcijami. V prav vse bodo nove člane vpisovali 3., 4., 5., 10., 11., 12., 17. in 18. septembra v avli osnovne šole Mihe Pintarja-Toleda od 19. do 20. ure. Treningi bodo dvakrat tedensko za vsako selekcijo v urejenih in ogrevanih športnih dvoranah osnovnih šol v Velenju, vodili pa jih bodo strokovno usposobljeni in priznani mojstri karateja. Športno plezanje Mejovšek ponovno uspešen v Nemčiji Nemško plezališče Kastl-vand v čudoviti dolini Al-multhal je znano kot eno od najlepših plezališč, predvsem pa slovi po svojih izjemno težkih smereh. Te dni sta se vrnila s turneje po tem ogromnem plezališču tudi dva velenjska plezalca, ki sta opravila nekaj zelo kvalitetnih vzponov, v smereh ki slovijo po vzdržljivostnem plezanju in zahtevajo od plezalca maksimalno močne prste saj se večinoma pleza po luknjicah za en prst. Mejovšek je opravil odličen vzpon v smeri THE FACE s težavami X — smer je svetovna klasika desete težavnostne stopnje in je tako dobila prvi YU vzpon. Se boljši, in to dosežek mednarodne vrednosti, pa je Mejovšek dosegel z odličnima vzponoma na pogled (pomeni način plezanja kakršen je na tekmovanjih, ko tekmovalec ni predhodno seznanjen s smerjo) v smereh SILVENER WEG IX, IX + in LUFTSLOS IX, kar je letos najboljši vzpon na takšen način v Jugoslaviji in eden najboljših v vsej zgodovini YU športnega plezanja. Mlad plezalec Urh Kodre pa je opravil, po trdem desetdnevnem plezanju, vzpona v smereh LUFTSLOS in SILBENER WEG, kar je za tako mladega plezalca resnično pohvale vreden rezultat. Sicer pa je Urh eden od plezalcev mlade plezalne garde v Velenju, ki vsekakor mnogo obeta. Brat Rok pa je naredil prav tako odlične vzpone v smereh PARIZ-DAKAR IX-, KOLOMON IX- in v SREBRNI STREHI VIII+ , IX-. Naj povemo, da sta si s temi vzponi priplezala razred perspektivnega športnika za prihodnje leto. Za zaključek dodajmo, da je športno plezanje, prav tako kot po svetu, tudi v naši dolini v resničnem razcvetu, kar je lepa perspektiva za velenjsko športno Gorenje Servis Tridnevni izlet na Triglav Med delavci Gorenja Servis je precej ljubiteljev planin. Velikokrat doslej so se že povzpeli na vrhove gora v Sloveniji, pa tudi v drugih naših republikah. Pred tremi leti pa so se odločili, da se bodo vsako leto enkrat organizirano povzpeli na Triglav. Pol stotnije delavcev Gorenja Servis, ki se jim bodo pridružili še serviserji zagrebškega Rade Končarja in planinski vodniki iz Konjiča in Goražde, bo letos »zavzemalo« Triglav od 6. do 8. septembra. Omeniti velja še, da je prav na pobudo njihovih delavcev — ljubiteljev gora prevzel Gorenje Servis pokroviteljstvo nad 1. srečanjem planincev in drugih ljubiteljev narave iz Mežiške, Mislinj- ske, Šaleške in Savinjske doline na Smrekovcu, ki je bilo 26. maja letos. , (vs) Prodajalna SEKffffT Vam nudi vse za šolarja na dva obroka in 5% -ni popust za nakup nad 500 din delavci oddelka za rekreativno in kulturno dejavnost Gorenja in seveda tudi člani tekaške sekcije Gorenje. Maraton bo potekal ob mobilni zapori ceste in z dobrim varovanjem ter radijsko povezavo velenjskega radijskega kluba. Organizator je že razposlal vabila skupaj s prospekti Velenja in pričakujejo veliko udeležbo ljubiteljev teka iz Slovenije, Hrvaške ter Avstrije in Italije. Tekmovalci bodo razdeljeni kar v 5 starostnih skupin, kar velja tudi za tekmovalke. Najboljši bodo prejeli pokale, praktične nagrade pa bodo razdelili med udležence z žrebom. Pripravili pa bodo še več presenečenj, predvsem pa bi naj s to prireditvijo največ pridobila Topolšica in Gorenje Naravna zdravilišča. H. J. Zasebna plavalna šola vabi: — k učenju plavanja otrok in mladine — k učenju plavanja odraslih — in k izpopolnjevanju tehnik plavanja Oglasite se na naslov: Zasebna plavalna šola »VIDRA« prof. Rajmud Vaici, Tomšičeva 10 a, 63320 Velenje ali po telefonu 850-289 vsak dan popoldan. VABLJENI! £ črt? i Plesna i šola J Step I Plesna šola STEP Velenje vpisuje predšolske in šolske otroke v I celoletno plesno šolo standardnih in latinsko-ameriških plesov. I I I I I I I I I I I I j^^iedeljek od 16. ure dalje v osnovni šoli M. P. loledo Velenje. ■ Za otroke iz VELENJA bodo plesne vaje vsak ponedeljek v avli osnovne šole M. P. Toledo Velenje. Pričetek v ponedeljek, 10. septembra po naslednjem razporedu: — za otroke od 5. do 7. leta starosti ob 16. uri — za učence od 1. do 4. razreda ob 17. uri — za učence od 5. do 8. razreda ob 18. uri I Za otroke iz Šoštanja bodo plesne vaje ob torkih v telovadnici I TVD »Partizan« Šoštanj. Pričetek v torek, 11. septembra po na- j slednjem razporedu: — za otroke od 5. do 7. leta starosti ob 17. uri — za učence od 1. do 4. razreda ob 15. uri — za učence od 5. do 8. razreda ob 16. uri Sprejemamo tudi prijave za začetni tečaj družabnih plesov za mladino in odrasle. Za organizirane skupine nudimo poseben popust. Informacije in vpis po tel. 853-920 ali osebno vsak torek od 17. do 18. ure v telovadnici TVD »Partizan« v Šoštanju in vsak ponedeljek od 16. ure dalje v osnovni šoli M. P. Toledo Velenje. V Mislinji trojno slavje 160 let šolstva, otvoritev prizidka in 30-letnica šole Pred novim šolskim letom V šolskih klopeh manj otrok kot lani V Mislinji je bilo v soboto nadvse slovesno, saj so v tem kraju proslavili 160 let šolstva, odprli nov prizidek k tamkajšnji osnovni šoli in počastili 30-letnico sedanje osnovne šole Rada Iršiča. Slavje je pričel ravnatelj mislinjske osnovne šole Tone Gašper, ki je podrobno opisal dolgo pot uspešnega šolstva v tem kraju. Zatem so se zvrstili še drugi govorniki, ki so pozdravili prizadevanja šolnikov MPZ Svoboda Šoštanj 20 let uspešnega dela Že veliko pevcev in pevk mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj je v letih delovanja z lepo zapeto pesmijo razvnelo srca ljudem, ki radi prisluhnejo domači zborovski skladbi. Polne dvorane povsod tam, kjer nastopajo, številna priznanja z revij in raznih temovanj pričajo o kakovosti zbora in potrjujejo, da je na pravi poti. Pevci in pevke, tisti, ki so v zboru nekoč že peli in še pojejo, so ponosni na prehojeno pot, na mnoge uspehe, še najbolj v ponos pa jim je zlata plaketa mesta Maribor, kjer vsako leto poteka tekmovanje najboljših slovenskih zborov. Jubilej — 20-letnica dela in poslanstvo, ki ga s prepevanjem pevci in pevke opravljajo, jih zavezujejo k vztrajanju na začrtani poti. V teh dneh je zbor na široko odprl vrata tudi novim članom. Vsi, ki bi v zboru radi prepevali, se jim lahko pridružite že na prvih vajah. Te bodo jutri, 31. avgusta, od 19. ure dalje v prostorih doma kulture v Šoštanju. /z muzeja Velenje p Zgodilo se je . . 30. AVGUSTA LETA 1953 Savinjski vestnik je objavil novico z naslovom »Šoštanj je dobil eno najlepših pošt v Sloveniji«: »Dne 16. avgusta 1953 je bila v Šoštanju slavnostna otvoritev nove poštne zgradbe v Šoštanju, ki je po svojem izgledu med najlepšimi v Sloveniji. Vsa notranjost je urejena v prav lepem, modernem stilu, tako da je vsak obiskovalec, ki vstopi, prijtiio presenečen. Uslužbenci pošte Šoštanj so ponosni in srečni nad tem doseženim ciljem, kar se je izrazilo z lepim in pestrim kulturnim programom na samem slavju. Dobro uspeli solospevi, dekla-macija ter zborna recitacija, ob zaključku še folklorna točka, so nakazali, da bo kolektiv pošte pri novih danih pogojih v bodoče beležil še prav lepe uspehe ter s tem dokazal, da razume zahteve socialističnega razvoja naše domovine.« Kolektiv pošte v Šoštanju je razumel zahteve socialističnega razvoja naše domovine in se moral preseliti v nove (ali tudi boljše??) prostore. Danes je v zgradbi stare pošte v Šoštanju lepo urejena knjižnica. LETA 1959 V rubriki »Iz naših občin« je Celjski tednik objavil tudi novico iz takratne občine Šoštanj: Pred dobrim mesecem so v Velenju začeli graditi nove prostore za obrat, ki izdeluje gumiran papir. S pridobitvijo novih prostorov se bo ta panoga lahko razvila v industrijski obrat, saj bodo povečali proizvodnjo kar za dvakrat.« Prepričan sem, da danes večina Velenjčanov niti ne ve, kje je ta obrat deloval (v bližini železniške postaje Velenje). LETA 1961 »V Velenju pogrešajo dvorano za družabne prireditve« je naslov članka, ki ga je objavil mariborski Večer: »Že dolgo pogrešajo v Velenju dvorano, kjer bi lahko bile družabne prireditve. Doslej takega prostora v Velenju še niso imeli. Zato Velenjčani pozdravljajo zamisel o gradnji steklene dvorane, ki bi jo naj zgradili v neposredni bližini kulturnega doma. Treba je misliti na to, da ima že sedaj Velenje nad 6000 prebivalcev, zato bi bila taka dvorana več kot potrebna.« Da ne bo pomote in panike, to je samo rubrika »Zgodilo se je« ! LETA 1970 Zopet novica iz mariborskega Večera, kjer je bilo v teh letih objavljenih največ novic iz naše doline. Novica ima naslov »Ljubljanska Elektrotehna v Velenju«: »1. septembra bodo v središču Velenja nasproti Delavskega kluba odprli novo dvonadstropno trgovsko hišo, ki jo je postavilo podjetje Vegrad iz Velenja. V njej bo poslovalnica trgovskega podjetja Elektrotehna iz Ljubljane. Prodajali bodo (električni material. V velenjski občini take specializirane trgovine doslej še niso imeli.« V zadnjih nadaljevanjih je bilo v naši rubriki sorazmerno največ prostora posvečeno' »trgovini« in bojim se, da me bo kdo obdolžil, češ da delam brezplačno reklamo tej dejavnosti v naši občini. DAMIJAN KLJAJIČ »-».-• ............. in vseh drugih, vključno s krajani, ki so zaslužni, da se šolstvo še naprej razvija in modernizira, kljub neugodnim časom. Prizidek k tamkajšnji osnovni šoli, ki ji je primanjkovalo sodobnih učilnic za nemoten in sodoben pouk, zlasti za enoizmen-skega, so pričeli graditi septembra lani z združenimi sredstvi in samoprispevkom, veliko pa so prispevala tudi tamkajšnja podjetja in krajevna skupnost. Dela je izvajalo gradbeno podjetje Kograd iz Dravograda in jih opravilo v predvidenem roku. Tudi oprema je prispela pravočasno. Z novim prizidkom, ki so ga v soboto svečano odprli, je OŠ Mi-slinja pridobila devet novih učilnic, od tega specialno opremljeno učilnico za fiziko, kemijo, glasbeno in likovno vzgojo, nove prostore pa sta dobili tudi strokovna-in dijaška knjižnica. Tu so še sodobna zbornica in kabineti za različne predmete. Ob gradnji prizidka so prenovili in posodobili še kurilnico. Za šolo sta tudi dve teniški igrišči, ki sta namenjeni tudi za potrebe krajanov. Omeniti velja še obračališče za avtobuse s čakalnico in parkirnim prostorom, ki odslej zagotavlja večjo varnost otrok. Sobotne svečanosti se je udeležilo veliko krajanov, gostov in nekdanjih učiteljev. B. Mugerle Počitnice so minile kot bi mignil gotovo zadnje dni pred novim šolskim letom komentirajo učenci. Učitelji najbrž niso enakega mnenja, še manj pa tisti, ki so napovedali vrsto učnih sprememb. Kajti, v predmetnikih in učnih načrtih za šolsko leto 1990/91 vsaj zaenkrat velikih sprememb ni opaziti. Te, ki pa so, se nanašajo predvsem na delo učiteljev na posameznih področjih. Če bo pri že utečeni obliki vzgoje in izobraževanja na osnovnih šolah tudi v prihodnje tako, bo odvisno predvsem od nadaljnje vizije razvoja teh vzgoj-noizobraževalnih ustanov in vloge slednjih v slovenskem prostoru. Hkrati s tem pa bo določena njena naloga v okolju, kjer živi in dela. Tako bo, vsaj za učence desetih osnovnih in prav tolikih podružničnih šolah v velenjski občini, novo šolsko leto teklo pO starih tirnicah. Na šolah so čas počitnic izkoristili predvsem za ureditev vsega tistega, kar naredi šole vsaj na videz prijetne in kar je potrebnega za nemoteno delo. Odvisno pač od razpoložljivega denarja so bile nekatere šolske stavbe deležne večjih, zopet druge manjših vzdrževalnih del. Zaradi takšnih in drugačnih vzrokov so ponekod morali preurediti tudi učilnice. Skratka nič posebnega. »Na prvem delovnem sestanku, prejšnji teden, so ravnatelji ob tem, kaj so na šolah postorili za nemoteno delo v novem šolskem letu, izrazili veliko bojazen, kako bo z vzdrževanjem šolskih objektov v prihodnje. Za te namene bi rabili mnogo več denarja kot ga imajo na voljo sedaj. Zlasti veliko težavo predstavljajo strehe,« poudarja pomočnik direktorja VIZ-a Velenje Dušan Dolinar. Tudi vprašanje, kako bo s podružničnimi šolami, zaenkrat še nima odgovora. Predvsem zaradi velikih stroškov vzdrževanja so se te teme dotaknili na nekaterih ravneh že v minulem šolskem letu. »Kot šolniki,« pravi sogovornik »se bomo zavzemali za ohranitev šole v kraju, dokler bo ta uspešno opravljala svoje poslanstvo, dokler bo prinašala v kraj kulturno življenje ter sodelovala pri uresničevanju poselitvenih ciljev. Vsekakor pa se bomo morali slejkoprej v občini dogovoriti, kakšno šolsko mrežo želimo. Nismo več tako bogati, da bi za vzdrževanje objektov, ki ne odigrajo svoje vloge v celoti, namenili toliko sredstev.« Poleg opravljenih vzdrževalnih del na šolah, izgradnji nove_ telovadnice k osnovni šoli Šalek (o njej smo pisali v prejšnji številki našega tednika) pa je treba omeniti še nekaj — namreč v novem šolskem letu bo na šolah za dva oddelka manj učencev kot prejšnja leta. To sicer olajšuje organizacijo in omogoča večjemu številu otrok pouk v eni izmeni, žal pa k reševanju prostorske stiske na razredni stopnji kaj veliko ne pripomore. Vsaj pri učencih od petega do osmega razreda se v občini počasi približujemo zastavljenim ciljem na tem področju. V šolskem letu 1990/91 bo tako »gulilo« šolske klopi okrog 6200 učencev v 256 oddelkih. Koncept šole danes je velenjskim pedagogom jasen, kakšna pa naj bi bila šola jutri pa naj bi spoznali pri odzivanju in iskanju novih oblik dela. V strokovnih organih velenjskega Viza se bodo, vsaj tako zatrjuje sogovornik, trudili pri iskanju ter predstavljanju možnosti, ki bi jih kot novo obliko življenja in dela lahko ponudili svojim učencem ter njihovim staršem. Kljub nekaterim težavam pa stopajo v novo šolsko leto z delovnim optimizmom in upanjem, da bodo v sodelovanju s starši uspeli uresničiti zastavljene naloge vsaj v obsegu, doseženem v minulih letih. — wmmmm Sejem bil AK rt iìiililllillllliì je ziv ... fllldtd L UU i i - Prof. Jože Hudales Ob letošnji 4. prireditvi »Sejem bil je živ . . .«, ki jo pripravljamo v Kulturnem centru »Ivan Napotnik« Velenje, bomo zapisali nekaj besed o »domači obrti«, ki je bila nekdaj sestavni del vsake sejemske prireditve. Danes domača obrt hitro propada, kar najbolje vemo organizatorji prireditve, ki vsako leto vložimo veliko truda za iskanje obrtnikov, ki še znajo delati »po starem«. Kljub temu bo letošnja sejemska ponudba na prireditvi, ki se bo začela v soboto 1. septembra ob 10.00, še bolj bogata kot prejšnja leta. Prireditev bo trajala ves dan in jo bo spremljal zanimiv in pester kulturni program v katerem bodo nastopili: Folklorna skupina Antona Tanca iz Marija Gradca, Šaleške predice in žanjice bodo prikazale mlačev in se sprehodile po letnih časih s pesmijo Jaz pa v Gorice grem. Nastopil bo tudi ciganski ansambel Lipa iz Lendave. V primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo 2. septembra. Peki iz velenjske pekarne bodo na sejmu zamesili kruh, žemljice in preste, pletarji s Paškega Kozjaka bodo pletli koše iz vrhovih viter in pleterje iz slame, kovači bodo »gafali šino«, izdelovali drobne kovaške izdelke, in morda podkovali še konja. Poleg njih bosta »špengler in bogner« — klepar in kolar kazala vse umetnije svoje obrti, »pinter« — sodar bo krivil doge in nabijal ■obroče itd. Lončar iz Mačkovcev -bo pred vašimi očmi spretno oblikoval lončeno posodje. Gostinstvo Paka in gostilna Pod gradom bosta poskrbela, da obiskovalci sejma ne bodo lažni in žejni. Predstavili vam bodo slaščičarsko in klobasičarsko obrt in ponudili golaž in druge domače jedi. Ob žganjekuhi, ki prihaja iz Št. Andraža, boste lahko poskusili še toplo domače žganje. Nekatere izdelke predstavljenih domačih obrti boste lahko tudi kupili, ali izbirali med bogato ponudbo »kramarskega blaga«, ki ga bosta na ogled ponudili trgovski podjetji ERA in NAMA iz Velenja. Popoldne bodo na sejmu sodelovali tudi obrtniki iz Laškega, ki bodo pokazali nekatere zanimive domače obrti iz svoje okolice. S sabo bodo pripeljali piskroveza, ki bo popravljal stare lonce in pi-skre, prikazali bodo kako so nekoč izdelovali »krancelpint« — papirnate vence za okraševanje cerkva, mlajev itd. Etnološka skupina iz Male breze bo pokazala izdelavo domače pogače, dva škalska mešetarja pa se bosta »po starem« pogodila za prodajo krave. Skratka, ponudba bo raznovrstna, zato vam ne bo žal, če boste v soboto zavili v Staro Velenje. Domača obrt, ki jo bomo v soboto predstavili, je mišljena torej predvsem kot rokodelska dejavnost. ki danes vse bolj izginja, nekdaj pa je bila značilna za oba dolinska trga — Šoštanj in Velenje, kjer je v preteklosti delala cela vrsta obrtnikov. Nekatere obrti so bile značilne tudi za kmečko podeželje, kjer so mnoge obrti gojili skoraj pri vsaki hiši, marsikje pa so se izmojstrili tudi v bolj specializiranih rokodelstvih (tkalstvo, kolarstvo, sodar-stvo) in jim je obrt predstavljala dobrodošel vir postranskega zaslužka. Vsekakor je bilo poleg naštetih obrti v dolini še cela vrsta drugih, ki so kar po vrsti izginjale že od začetka 19. stoletja dalje, ko je industrijski način proizvodnje mnoge obrti vse bolj potiskal v pozabo. Čas po letu 1945 je bil mnogim »rokodelstvom« še bolj nenaklonjen in danes je marsikatero že povsem izginilo. Obrtniki do 19. stoletja Obseg in razvoja obrti lahko za starejša obdobja posredno rekonstruiramo iz ohranjenih urbarjev, kakor je npr. za Škale že storil Tone Ravnikar v Šaleških razgledih 3. V urbarjih so na- mreč navedeni podložniki posameznih gospostev v dolini s priimki, ki pogosto označujejo tudi obrtno dejavnost. Čeprav ni nujno, da je podložnik, ki ga urbar npr. označuje kot »Šmida« res opravljal kovaško obrt, pa je gotovo vsaj, da je to obrt opravljal njegov prednik. Prav tako lahko sklepamo, da je bilo obrti v resnici veliko več, kot jih nakazujejo urbarji,- saj so bili mnogi obrtniki navedeni tudi pod drugačnimi priimki. Pregledali smo objavljene urbarje gospostev Ekenštajn, Kat-zenštajn, Fortenek in Šoštanj iz leta 1480, večina objavljenih urbarjev pa je iz 16. stoletja. Za ta čas smo upoštevali imena pod-ložnikov v urbarjih gospostev škalske župnije iz leta 1510, Velenja (1598) in cerkve sv. Marije v Velenju. Pregled daje naslednjo podobo obrti v tem času: Popis obrti po urbarjih Šaleška dolina v 15. in 16. stoletju OBRTNIKI 1480 1510 1542 1575 1598-1600 tesar 2 1 tkalec 1 2 2 1 krojač 1 2 4 zidar 2 1 1 lončar 1 1 kovač 4 1 krznar 1 sitar 1 mlinar 7 2 2 sodar čevljar kolar 1 1 1 1 1 Pavla Oprešnik in sinova v Domu O družini Pavle Oprešnik smo v Našem času že precej pisali, ko so vsi trije — ona in oba sinova, živeli še na Paškem Kozjaku, ko je stvar vzel v roke naš dopisnik Lojze Ojsteršek. Tokrat nam piše, da je petinosemdeset-letna Pavla s sinovoma Pepijem in Francijem že od aprila v Domu za varstvo odraslih v Velenju. • • • Pred dnevi sem jih obiskal. To sicer ni bil moj prvi obisk pri njih in vidim, da bolj ko se čas njihovega prihoda v dom odmika, bolj se ta tričlanska družina vključuje v okolje in bivanje v domu. Pepi in Franci sta mi povedala, da je bilo od vsega najhuje tisto prvo umivanje in kopanje. Pravita, da je bilo v kadi toliko milnice, da so oči pekle in ko sta prišla iz vode, telesa sploh nista čutila. Vse je bilo tako nekam čudno. Tudi Pavla je rekla, da so jo oči strašno pekle. »Vam rečem, da sem po tistem prvem kopanju tako zaspala, kot da bi cel dan kopala krompir.« Pravijo, da je hrana dobra, in da jo je veliko. Hodijo na telovadbo, pa na pevske vaje, tu in tam Franci in Pepi tudi kaj Svečano v Šentilju pokosita, pride pa včasih dan, ko jih domotožje vleče nazaj na Kozjak, v tisto strašansko umazanijo. Vem, da so me v občinski socialni službi na tihem še kako preklinjali, pa sem po drugi strani še kako zadovoljen, da so vendarle spoznali, da sem ob pisanju tega perečega socialno — občinskega problema imel prav, le da so za to morala preteči tolika leta. L. Ojsteršek 90 let Miha Andrejca Prejšnji teden, v sredo, smo bili v Podgorju številka 168, pri Mihu Andrejcu, po domače Arnežniku. Tu je tudi kontrolna postojanka za Šaleško planinsko pot in za planinsko pot XIV. divizije. Kmetija leži na nadmorski višini 730 metrov, kjer vse dozori, le grozdje ne. Je srednje velika, meri 28 ha, od tega 8 ha gozd, drugo so pašniki in njive. Na leto oddajo blizu 19 tisoč litrov mleka, redijo pa tudi nekaj prašičev. Tod Arnežniki birtjejo že več kot 400 let. Uradno so vezani na slove-njegraško občino, življenjsko pa na velenjsko, saj imajo do Gaberk nekaj minut hoje. Sam pa sem do domačije prevozil 25 kilometrov. Pri Arnežniku se niso >spufali< pod nobenim režimom in tudi zdaj ne kaže, da bi se. Za staro hišo stoji že nova, v gradnji je hlev in gospodarsko poslopje. Tuje 15. avgusta Miha Andreje praznoval 90-letnico. Tak korenjak je, da bi zmogel še kakšnih 5 let dela ob redni zaposlitvi. Resnih bolezni se ne spomni, le ko mu je bilo 69 let, ga je malo načel ishijas. Pred leti mu je zrasel nov modrostni zob, ki pa ga je dal spuliti. Pokojnino je zaslužil s kmetovanjem, dela pa še vsa kmečka opravila — kosi, vozi traktor, podira drevje, suši seno, orje . .. Pa je bila Mihova življenjska pot trda in težka. Dve svetovni vojni — v drugi je bil maja 1943 interniran v Buhenvald, izgnana je bila cela njegova družina, hišo pa so Nemci pred njihovimi očmi požgali. Domov seje vrnil 16. avgusta 1945, žena nekaj mesecev prej, tudi vsi otroci so bili doma do njegovega prihoda. Potem se je začelo novo trpljenje. Hiša je pogorela, v hlevu- nobene živine, še kur ne. »Najhujša pa je bila tista obvezna oddaja. Nič nisem imel, pa so mi odborniki na osnovi 28 hektarjev pripisali kaj sem moral oddati: 3 tisoč litrov mleka, seno, krompir, nekaj koruze. Ker nisem zmogel, sem se uprl. Potem je bil šele hudič. Bolj sem jim pravil, da v štali nimam niti repa, da ne morem dati mleka ne mesa, da dam lahko le seno... Hudo je bilo vse do leta 1953,« pripoveduje. »Velikokrat sem se spomnil na svojo taboriščno številko 0094 in si rekel, če si tam preživel, tudi Stantetova 18 v Velenju Nekoč igralnica - danes ropotarnica Ni malo stanovanjskih blokov v Velenju kjer so v spodnjih ali kletnih prostorih uredili igralne prostore ali mladinske sobe. Takšni in podobni prostori so skoraj že nujni, zlasti v tistih stanovanjskih središčih, v katerih se otroci ob slabem vremenu ali pozimi nimajo kje zbirati in igrati. Do sem vse lepo in prav, drugo vprašanje pa je, kako so omenjeni namenski prostori vzdrževani, ali v kako obupnem stanju so ponekod. Marsikje namreč sploh ne služijo svojemu namenu, postali so enostavno ropotarnice. To je zelo žalostno ob dejstvu, da bi te prostore lahko zelo koristno uporabili tudi zasebniki za svoje različne dejavnosti, saj ustreznih prostorov za te namene trenutno močno primanjkuje. Pred dnevi nas je v uredništvo poklicala Biserka Poznič iz Stantetove 18 v Velenju. Povabila nas je na ogled njihovih dveh igralnih prostorov za otroke. P 'edala nam je, da so otroci rvem vhodu omenjenega stanovanjskega bloka dobili dva manjša igralna prostora. V njih je bila miza za namizni tenis in druga oprema. V začetku so otroci to s pridom uporabljali, zatem pa jo pričeli zane- marjati in celo uničevati. Malo bolj odrasli seveda, mlajšim pa je ostalo pravo razdejanje. Oprema je povsem razbita, vrata vržena s tečajev, v prostorih pa se je nabrala vsa mogoča navlaka. Zares je žalostno pogledati v klavrno notranjost nekoč lepih igralnic. Seveda tistim staršem, ki imajo manjše otroke še zdaleč ni vseeno, da so prav ti prikrajšani. Zapišimo še, da imajo starejši otroci — mladinci v srednjem vhodu svojo mladinsko sobo. Rešitev omenjene tažave je bržkone v tem, da se bodo morali prizadeti starši pogovoriti s skupnostjo stanovalcev te hiše in najti skupno rešitev. Upajmo, da bomo lahko že v kratkem pisali o uspešni rešitvi tega problema na Stantetovi 18, ki žal v Velenju ni osamljen. Takšnega odnosa do naše lastnine nikakor ne bi smeli dopustiti, pa naj to storijo otroci ali kdorkoli drug. B. Mugerle ko so Angleži taborišče popolnoma zbombardirali... Med redno oddajo pridelkov — bil sem tudi malo trmast, so počasi začeli drugače gledati na našo domačijo. Dobil sem nekaj kredita, da sem lahko pozidal hišo, pa hlev. Potem, ko so mi še malo znižali dajatve, sem si opomogel.« Miha se je oženil 22. februarja 1938. leta z Marijo iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu. Zlato poroko sta že obhajala, zdaj je na vrsti biserna. »Tudi na tej bi rad še plesal in nadejam se, da bo lu-štno, saj se bo naši družini še pridružil kak vnuk in pravnuk,« pravi. V zakonu se jima je rodilo devet otrok, štiri hčere in pet sinov, danes ima Miha že 18 vnukov in 7 pravnukov. Možakar je precej radoveden, veliko bere in za poročila mora biti doma — pri radijskih ob pol štirih, pri televizijskih zvečer. Kakšen je njegov recept za zdravo in dolgo življenje? »Jesti velikokrat po malem na dan, biti vedno dobre volje, živeti skromno, z nobenim si biti v jezi, delati od jutra do mraka, ob nedeljah in praznikih pa si spočiti. Pa malo sreče te mora spremljati,« je še rekel. L. Ojsteršek Z raportom, ki ga je predal predsedniku občinske gasilske zveze Velenje Tonetu Brložni-ku poveljnik šentiljskih gasilskih vrst Mičo Pačnik, se je pri tamkajšnjem gasilskem domu pričela osrednja slovesnost ob prevzemu novega TAM-ovega orodnega vozila. Vse navzoče, med katerimi je Bil tudi župan naše občine Pa-nek Semečnik, je najprej pozdravil predsednik domačih gasilcev Bogomir Jelen, ki se je v svojem govoru med drugim zahvalil tudi občinski gasilski zvezi oziroma SIS-u za požarno varnost občine Velenje za pomoč pri nabavi vozila. Samo društvo, kot je poudaril predsednik Jelen, tega bremena ne bi nikdar zmoglo. O pomenu gasilstva, o gasilcih ter njihovem požrtvovalnem in udarniškem delu je spregovoril Pane Semečnik, ki je pripomnil, da spadajo šen-tiljski gasilci med najbolj delovna društva v velenjski občini. Županovo trditev so ti gasilci že zdavnaj upravičili, ko so pred leti res da s pomočjo širše družbe vendar z ogrom- nim številom udarniških ur in prisp. v materialu zgradili gasilski dom. Ko je pred dvema letoma v njihovem zaselku Sitava pogorel hlev so bili ravno gasilci tisti, ki so priskočili na pomoč in popolnoma obnovili hlev v slabih devetdesetih dneh. Na proslavi so se spomnili tudi svojega dolgoletnega člana Martina Pletrška, človeka, ki je celih sedemindvajst let poveljeval gasilcem. Odol-žili so se mu z lepim spominskim darilom. Po končanem glasbenem programu, katerega so pripravili in izvedli mladi planinci domačini, je sledil najsvečanejši trenutek, ko je predsednik obč. gas. zveze Velenje simbolično izročil ključe novega avtomobila poveljniku šentiljskih gasilcev Mičotu Pačniku, ki je svoj zahvalni govor končal z besedami: »Moja osebna želja in želja vseh nas šentiljskih gasilcev je, da bi to vozilo uporabljali čim manj pa takrat učinkovito.« M. Hrusti Zlatoporočenca Rozika in Ivan Čas Njunih 50 skupnih let Z veliko žlico so zajemali pri Časovih v Gaberkah prejšnjo soboto. Bilo je flet-no, veselo kot že dolgo ne: za hčerke, fanta, vnuke, pravnukinje, najbolj pa seveda za zlatoporočenca Roziko in Ivana sama. 50 let je namreč minilo, kar sta si obljubila zvestobo in pomoč drug drugemu. Hotela ali ne se je kolo spominov na minula leta zavrtelo v zgodnjo mladost. Za nikogar od njiju ni bila lepa. Ostala sta zgodaj brez mater, preživela leta prve svetovne vojne. Tudi, ko sta se vzela, jima ni bilo z rožicami postlano. Nasprotno. Dota, ki sta jo prinesla v zakon, je bila borna. Skozi trpko življenje sta se morala prebijati kot sta vedela in znala. Z eno knapovsko plačo pri hiši, z odraščajočimi otroki, naj- prej pod krovom tuje strehe. Po letih odrekanj, trdne volje in z žuljavimi rokami sta si nato zgradila svoj topel dom. »Kaj čeva pravit,« sta komentirala bolj zase. »Težki trenutki so za nama, čez mnoge ovire sva morala na skupni življenjski poti,... Brez zaupanja drug v drugega, v Boga, ob zvrhani meri razumevanja bi tega gotovo ne zmogla. Če bi mladi morali vse to prestati kar sva midva, marsikdo bi težko zdržal.« Solza, ki se je utrnila Roziki iz oči, je njuni pripovedi dovolj zgovorno pritrdila. Primerjanje takratnih in sedanjih pogojev mladih za življenje na izrazito ločnico ni pokazalo: na nekaterih področjih so stvari danes res igrača, so pa zato pri drugih mladih prikrajšani za lepe trenutke, ki sta jih Rozika in Ivan vsem teža- vam navkljub vendarle poznala. Radost in sreča je torej prejšnjo soboto napolnila njun dom in potisnila trpke spomine nekoliko v ozadje. Slavje — pripravilo jima ga je njunih pet otrok z družinami — je bilo preveč lepo, da bi si z obujanjem spominov na pretekla leta kratila čas. Veliko bolj slovesno je bilo tokrat, sta hitela pripovedovati, kot pred 50 leti. Toliko daril, lepih stvari sta dobila, toliko iskrenih želja in stisk rok da ... »Enkratno je bilo in človek si želi še več takšnih priložnosti, na katerih bi se vsi skupaj pove-selili. Vsi najini najdražji so bili, vsi so z nama nazdravili najini klenosti in željam po zdravju.« Za naš obisk sta si sla-vljenca Rozika in Ivan vzela čas. Naslednji dan je bilo drugače. Zdravje jima zaenkrat še toliko služi, da naredita sama vse kar rabita. »Dela je dovolj, le okrog je treba pogledati: njivca, vrt, to in ono. O, pa še vnučki. Res nama ne more biti dolgčas.« Ko vse to »poštima-ta«, mama Rozika najraje vzame v roke knjigo, časopis, oče Ivan pa si katero za kratek čas zapoje. »Ko bi bilo še naprej takot kot je bilo zadnja leta, ne bi bilo nič narobe,« sta sklenila naš klepet. Zlatoporočerccema iskreno čestita tudi naše'uredništvo. t. P. Nasveti za ljubitelje cvetlic Presajanje lončnic Znano je, da lahko sobne lončnice presajamo preko celega leta, razen v dobi mirovanja, ko so v bujni rasti, ali pa cvetijo. Presajamo rastline, ki so prerastle rastni prostor (cvetlični lonček, posodo, korito in podobno) ali pa želimo rastlino razpoloviti in obe vzgajati naprej. S presajanjem rastline nudimo več prostora in hrane, kar je tudi osnovni namen presajanja lončnic. Da bi kaj več izvedeli, kako se cvetlice presajajo strokovno, smo za nasvet zaprosili vrtnarja Staneta Vanovška, ki bo v tej rubriki sodeloval tudi v prihodnje. Tokrat bo torej nasvet o presajanju lončnic. »Za uspešno rast rastlina potrebuje: dober rastni substrat (zemljo). Za večino lončnic pripravimo naslednjo mešanico: eno lopato dobro preperelega hlevskega gnoja ali komposta, dve lopati vrtne zemlje, prav toliko lopat šote ali gozdne zemlje, pol lopate mivke, dodamo pa lahko še hygro-nuar, perlit ali stiropor. Vse skupaj dobro premešamo in zmes porabimo za presajanje. Taščin jezik (Sansevieria) je lonček prerasteI Posoda za presajanje cvetlic je lahko keramična, iz gline, kovinska ali plastična. Podrobnosti o prednosti posameznih posod kdaj drugič. Pomembno je, da je posoda za presajanje večja od prejšnje, vendar ne prevelika. Na dno posode damo obvezno črepinjo. Rastlini pred izločitvijo iz prejšnje posode, odstranimo del stare zemlje in ocenimo, ali je rastlino potrebno razdeliti ali ne. Delimo jo z raztrgovanjem ali pa jo preprosto razrežemo z nožem na ustrezno število delov. Korenine načeloma ne krajšamo, razen če so te prebujne, ko že rastejo preko lončka. Nato dodamo na dno lončka nekoliko zemlje (prej imenovane mešanice), postavimo rastlino v lonček in ostali prostor zapolnimo s pripravljeno mešanico zemlje. Zemljo s prsti ob rastlini očvrstimo. Vsak razdeljen de! lončnice smo nato presadili v nov lonček Po presajanju moramo rastlino dobro zaliti. Kadar presajamo lončnice ne smemo teh dognojevati z mineralnimi gnojili, to naredimo šele takrat, ko opazimo, da je rastlina začela normalno rasti. Tudi škropljenje ni priporočljivo takoj po presajanju.« B. M. Parbat 1990 Nemir ob več dni trajajočem slabem vremenu, ki nam že dokaj pogasi upanje na vrh, se poleže, ko nas zbudi čudovito jutro in nas zopet zaposli z mislimi na vrh te Pakistanske gore. Spet se kot mravlje zaženemo v strmino, ki pa je noče zmanjkati. Na tej gori pomeni namreč 1.000 višinskih metrov bore malo, kajti vse je pač v himalajskih razsežnostih. Tako prebiramo grušč proti TI z Gregom, Tomijem in Silvom in spet preklinjamo, zakaj je baza tako nizko. Ponoči odhajamo naprej proti T2 in jo naslednji dan v lepem vremenu tudi dosežemo in tako smo spet 6.000 metrov visoko. Več dni trajajoče slabo vreme nam obeh taborov niti ni preveč načelo, le spalne vreče so v glavnem vse mokre in jih je potrebno pač nekako posušiti in to malo na soncu, malo pa z lastno toploto, ki pa jo človek tu gori še kako potrebuje za lasten obstoj. Svet med drugim in tretjim taborom sestavljata v bistvu dve, več kot tisoč metrov visoki sneženi pobočji, ki ju vmes prekine plato, v bistvu ravnina, kjer pač strmina za kakšno uro omaga. Že sedaj, ko skoraj ni novega snega, se človek komaj pre-koplje preko te napol sprijete moke, saj se sneg na tej višini že ne predela več tako kot je normalno nižje in zato se v glavnem vedno predira, ponekod do kolen, ponekod do pasu, ponekod pa tudi nič. Največji problem je seveda v tem, da med temi fazami ne moreš postaviti ritma. Malo pomaga samo noč, tokrat pa je seveda namesto prediranja strupeni mraz, tukaj že gotovo več kot —20° C. Tako lahko vsaj izbiramo med obema neugodnostima. Toda kljub vsemu se tudi mi odločimo za noč in po še- Baza 28. julija stih urah dosežemo na tej gori višino 7.000 metrov, kjer še stoji en šotor našega tretjega tabora. Tu postavimo na vrhu viharnega grebena še en šotorček in tako imamo postavljen in opremljen v bistvu odskočni tabor za naskok na vrh. V naslednjih dneh bodo tako, seveda če bo ugodno vreme, lahko kot prvi poizkusili proti vrhu Marica, Robi in Jože. Vendar pa je do vrha po tem grebenu še zelo, zelo daleč. Na mestu kjer stoji naš T3 pa je tudi polno sledi prejšnjih odprav. Tu se sedaj tudi najbolj vidi, koliko ljudi je že poizkušalo tod priti na vrh Nanga Parbata. Pa je le tako redkim uspelo. Tukaj človek najde polno od vetra in časa raztrganih šotorov, spalnih vreč, da puh kar frči okoli, ostankov opreme in hrane. Pa bi človek v tem snegu lahko naletel tudi na kaj neprijetnega in zato rajši ne razkopavamo veliko. Naj bodo mirni tisti, ki so morda morali svoj mir najti tu gori. In nekaj je pogrešanih. Drugače pa najdemo tu sledove odprav iz let 1976, 1981, 1984, 1986 in tako naprej. Zgodilo pa se je tudi, da nam je veter pri sušenju odnesel eno dragoceno spalno vrečo in tako sva n\orala z Gregom prespati noč na se-demtisoč metrih v eni sami spalni vreči. Celo noč sva se tako tiščala, kot da sva telesi enega. Pa naju je še kljub temu močno zeblo in naslednji dan palca na levi nogi ne čutim več. Dan za tem morava z Gregom, zaradi pomanjkanja prostora in spalnih vreč, v dolino. To je seveda problem revne odprave, delno pa tudi slabe organizacije. In tako bo potrebno za naju še enkrat vse od začetka, pa še za vreme bova morala prositi. Medtem pa Mariča, Jože in Robi poizkušajo naprej proti četrtemu taboru, ki bo že 7.500 metrov visoko. Vreme je začuda še vedno na naši strani. x x x x x Tudi bivanje v šotorih, na velikih višinah, je poseben užitek. Največje herojstvo pa je prav gotovo vstajanje v zgodnjih, strupeno mrzlih ju-trih ali celo sredi noči, ko je notranjost majhnega šotor-čka eno samo ivje in je le notranjost spalne vreče navidezno topel prostorček. In človek je sposoben zapustiti še tega!! x x x x x Z Gregom sva včeraj v dobrih dveh urah sestopila iz drugega tabora v bazo, kar znaša 2.600 višinskih metrov in je v teh razmerah odličen dosežek, toda kaj ko bo treba to zapravljeno višino še enkrat pridobiti. Sedaj bova dva dni počivala, potem pa greva še enkrat na goro. Medtem je v bazo prispela še japonska odprava, ki bo tudi po našem grebenu poizkusila na vrh. Tako smo sedaj v isti smeri na Nanga Parbat že tri močne odprave. Že zato je skrajni čas, da mi pridemo na vrh in odidemo. Danes je naša odprava že tudi realizirala enega od svojih ciljev, saj je Silvo Babič srečno poletel z padalom iz višine 6.500 metrov v bazo. Polet je v prekrasnem jutru trajal več kot 20 minut. Toda dneva še zdaleč ni konec in življenje v bazi pod Nanga Parbatom je res pestro. Popoldan nam iz nemške baze sporočijo, da se je pri sestopu iz T2 ponesrečil naš Tomo. Seveda je takoj alarm in naša ekipa z zdravnikom mu že teče na pomoč. Čez dobro uro se s Tomom že vrnejo v bazo. Tomi je res poškodovan po levi roki, poškodoval pa se je, ko je pomagal od kamenja ranjenemu Nemcu, da je sestopil v TI. Brez Tomijeve pomoči, bi ga ne bilo več! S.edaj leži na TI in čaka na transport v dolino, ki pa seveda ne bo enostaven. Ko nekako rešimo ta problem se javi jurišna trojka, da je sicer dosegla T4 na 7.500 metrih, da pa ima Robi znake pljučnega edema In tako smo spet na nogah, kajti na gori se že mrači, Robi pa bi moral čimprej v dolino. Vsi trije so sedaj od napornega plezanja tako utrujeni, da niti niso v stanju sestopiti. Tako bodo šele jutri zju- traj odločili, kako naprej in tudi to, ali bo šel Robi v dolino sam ali pa vsi trije. To je seveda zelo težka odločitev, posebno še za Maričo in Joža, ki sta tako blizu vrha. Mislim pa, da bo večje herojstvo, če bosta odšla z bolnim Robijem v dolino, kot pa sama na vrh, pa četudi se bo Robi sam srečno vrnil prbti trojki, kamor mu že hitijo na pomoč prijatelji. Seveda pa je to čisto moje mnenje, ki ga oblikujem v toplem baznem šotoru. Kljub temu pa mislim, da bi tudi na gori tako ravnal. Iz naše bazne kuhinje pa se oglaša celo petelinje petje. Naš kuhar je namreč iz doline spet prinesel živega mesa. Pakistanska vojska, ki še vedno tabori blizu nas in s katero smo že pravi prijatelji, nas zvečer povabi na čudovito večerjo. Mesa, ki ga tako pogrešamo je toliko, da celo ostaja. Verjetno tudi zaradi stanja na gori nismo pravi jedci. Jutri bo tako še en naporen dan, ko se bo odločalo o marsičem in to zelo visoko, tam nekje, kjer meje med življenjem in smrtjo skoraj ni več! x x x x x Petelin v bazni kuhinji, pa čeprav je popolnoma zvezan, že navsezgodaj veselo kikiri-ka. Tudi vreme se že zgodaj pokvari. Z jurišno trojko nimamo zveze in tako ne vemo ali sestopa Robi sam ali pa vsi trije. Kakorkoli že, da bi bilo le vse vredu. Na TI odhaja tudi naš zdravnik z zdravili, da bo takoj pomagal Ro-biju, pa tudi ranjenemu Nemcu, ki je še vedno v prvem taboru. Tudi vojska je pripravljena pomagati pri transportu. Čakamo! Če bo vse normalno, greva z Gregom jutri spet na goro, tokrat res zadnjič in to po možnosti do konca. Potem pa bo zame najpomembnejša spet drobna stezica, ki se ob reki vije proti dolini. In to je sled, ki vodi domov in postaja vedno močnejša in jasnejša. Res si že želim oditi od tod! Opto- me- ter Treba bo čez — pomagaj si kot veš in znaš! Nič kolikokrat smo si že v dežju ali po dežju rekli, da moramo narediti posnetek te velike mlake, ki med Standardom in vrtcem nastane po vsakem dežju. Ko smo posneli tole fotografijo, je sonce že veselo pripekalo, nekaj vode že vzelo v nebo, pa vseeno je še trajalo, predno je jezerce izsušilo. Nemogoče pa se je čez ta predel prebiti v dežju! Takrat stoji tam vode, da ti je hudo. Tudi to so stvari, ki bi jih moral kdo od odgovornih kdaj opaziti, ne pa da se nad njimi vedno jezimo samo (nemočni) pešci. Kdo in zakaj se bo odcepil? Zadnji referendum za samoprispevek v občini Mozirje je bil krajevnega značaja, se pravi, da so se rezultati (ne)uspešnosti šteli po posameznih krajevnih skupnostih. Ob uspešno izglasovanem samoprispevku so se krajevne skupnosti obenem odločile, da petino zbranih sredstev namenijo za skupne (občinske) namene. Referendum je uspel v vseh krajevnih skupnostih, razen na Rečici ob Savinji, ker v programu ni bilo izgradnje popolne osemletke v tem kraju, ki jim je bila »odvzeta« pred 20 leti. Te krivice na Rečici ne morejo preboleti, zato so v ponovljenem referendumu za samoprispevek v program zapisali izključno izgradnjo te šole. Referendum je uspel (brez prispevka za skupni občinski program) in na Rečici so trdno odločeni šolo zgraditi sami. Če jim občina na podlagi solidarnosti Rečice v prejšnjih referendumskih obdobjih ne bo pomagala, bodo izstopili iz občine Mozirje, ali na območju sedanje krajevne skupnosti ustanovili lastno občino. Odcepitev torej. Pri tem na Rečici pozabljajo, da sta 12. junija letos minili natanko dve leti odkar se je vas Prihova po vseh predpisih in z večinsko voljo na referendumu odločila za odcepitev vasi iz KS Rečica in priključitev v krajevno skupnost Nazarje, v kateri prebivalci Prihove dejansko živijo. Do danes v zvezi s tem ni bilo rešeno praktično nič, nihče ni upošteval volje in potreb krajanov, še najmanj Rečica. Kdo se bo torej prej odcepil in od koga? Je boljša voda ali beton? V ponedeljek zjutraj se je marsikdo spraševal, če bodo v Šoštanju napolnili bazen z vodo in če bo možno kopanje tega dne. Bazen so namreč ob »šoštanjski noči« izpraznili, da ne bi kdo slučajno padel v vodo in se morebiti celo utopil. Ob tem se samo po sebi vsiljuje vprašanje kaj je bolje — pasti v temi v vodo ali na goli beton? Igra narave Kot kaže ima narava pri >igranju< še najraje korenje. Dva primerka smo poslikali za vas. Na kaj vas spominjata? ZWICK - Pliberk (na trgu) Telefon: 9943-4235/2113 PLIBERŠKI SEJEM na travniku od 1. do 3. septembra UGODNE CENE na sejmu za IZVOZ! — Motorna kosilnica za vinograde Homelite, neto 1.650 1.330 375 1.165 1.990 3.825 74 41 7,5 in še 500 ARTIKLOV PO DISKONTNIH CENAH! ŽELEZNINA — GRADBENI MATERIAL - HIŠNI IN KUHINJSKI STROJI - VODOVODNA INSTALACIJA - ORODJE IN BARVE ZWICK — vaš ugodni partner! Strežemo v slovenskem jeziku! — kotne brusilke 2000 W Black & Decker — Accu izvijač Black & Decker — škarje za živo mejo Black & Decker 400 W — motorna žaga Homelite — namizna krožna žaga 4,5 k.s. — garnitura izvijačev — gedore ključi 21 delni — avtomatski meter — 2 m cm CAK i/f/y*. SERVIS ZAMRZOVALNIKOV Če vam skrinja toči, rosi, ledeni, neprenehoma deluje, pokličite 062 — 511-743 ali 512-348 NON STOP. Garancija, kilometrine ne zaračunavamo. Šiviljstvo Cik cak Efenkova 61, Velenje Po naročilu vam izdeluje otroška, ženska in moška oblačila ter ostale šiviljske usluge po zmernih cenah. Deiovni čas: — torek, četrtek od 16. do 19. ure — sreda, petek od 10. do 13. ure Tel. 063 855-181 int. 53 ali 063 853-099 int 53 Obiščite šiviljstvo CIK CAK in se prepričajte o kvaliteti! /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje TISKARNA p. o. Velenje Štrbenkova 6 Na podlagi sklepa organa upravljanja razpisujemo JAVNO DRAŽBO za prodajo garsonjere na terasi 10 stanovanjskega stolpiča Bračičeva 2, Velenje v izmeri 20 m2. Izklicna cena znaša 329.528,70 din Rok plačila je 30 dni po sklenitvi pogodbe. 10% kavcije od izklicne cene morajo udeleženci javne dražbe položiti na ŽR št. 52800-601-21415 dan pred javno dražbo. Javna dražba bo v poslovnih prostorih TISKARNE na Štr-benkovi 6 v Velenju dne 17. 9. 1990 ob 8. uri. Podrobnejše pogoje prodaje interesentom posreduje podjetje NOVI DOM, d.o.o. na Efenkovi 61 v Velenju v času uradnih ur vsak delovni dan od 8. do 11. ure, tel. 856 899 ČAS POČITNIC JE MIMO Verjetno so marsikomu od potovanj v tujini ostali neporabljeni kovanci tujih valut. Želimo vas seznaniti, da lahko nekatere kovance položite na svojo devizno vlogo. Vplačilo v dobro devizne vloge lahko naredite na vseh enotah LB Splošne banke Velenje d.d., v naslednjih apoenih: ATS v apoenih 1 in večjih FRF v apoenih 1 in večjih NLG v apoenih 1 in večjih ITL v apoenih 100 in večjih DEM v apoenih 0,50 in večjih CHF v apoenih 0.50 in večjih GBP v apoenih 1 in večjih USD v apoenih 0,25 in večjih Bistro £ ZAXTAM AVID LJUBLJANA AVTOMOTOR „ ^ „ fkkjnyQi en 63000 CELJE, Miklošičeva 5 WWffllfTdLCI« AMERIKANEC ZA EVROPEJCA CHRYSLER LE BARON COUPE V JUGOSLAVIJI Varnost, udobnost, kvaliteta . .. Kompletno zadovoljstvo boste našli v ameriškem vozilu CHRYSLER LE BARON COUPÉ ali LEBARON GTC, izdelanem po meri evropskega kupca z ameriško kvaliteto. Nekaj tehničnih podatkov: LE baron coupé osnovni model GTC Model motor 4 valjni vrstni 2484 ccm prostornina KW (KM) menjalnik max. brzina alu kolesni obroči gume mere dolžina, širina, višina 5 stopen 71(97) 170 KM/h 205/60/HR15 2213 ccm TURBO 130(177) 5 stopen Šport 211 KM/h 205/55VR 16 4696x1738x1294 OPREMA: centralno zaklepanje vrat, električno premikanje stekel, električno reguliranje voznikovega sedeža, reguliranje kolesa volana na različne višine, servo volan, električna nastavitev zunanjih ogledal, tonizirana stekla,... CHRYSLER ZAGOTAVLJA KVALITETO Z NEOBIČAJNO GARANCIJO: 3 leta oz. 110.000 KM 7 let jamstva v nerjavenju karoserije CENE brez prometnega davka za: 1. LE BARON COUPÉ 203.604,00 2. LE BARON COUPÉ s klima napravo 218.920,00 3. LE BARON COUPE GRC 231.500.00 PROMETNI DAVEK V RS = 66,5% MOŽNOST NAKUPA PO SISTEMU »STARO ZA NOVO«. Količina vozil po reklamno nizkih cenah je omejena. DOBAVA: TAKOJ ali do 30 dni Informacije in ogled vozil na prodajnih mestih: AVTOMOTOR CELJE, Miklošičeva 5, tel.: (063) 24-211 SLOVENJ GRADEC Glavni trg 51 tel ■ (0602) 41-461 VELENJE, Šaleška 18, tel.: (063) 853-267 ■ - ... i •vIVWV. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE p. o. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE organizira in izvaja različne vzgojno-izobraževalne oblike, v katerih si delavci in občani pridobivajo izobrazbo, izpopolnjujejo predhodna znanja oz. pridobivajo nova. V š. I. 1990/91 bomo poleg izobraževanja, ki ga narekujejo zakonski predpisi, izvajanja naročil delovnih in drugih organizacij ter sodelovanja z izobraževalnimi službami in centri organizirali še naslednje izobraževalne oblike, namenjene občanom : izobraževanje — pridobitev manjkajočega 7. oz. 8. razreda (pogoj za vpis: uspešno opravljen 6. oz. 7. razred OS. starost nad 17 let oz. zaposlenost) 2. letnik VIP PFTD v ekonomski usmeritvi — smer izobraževanja eko-nomski-komercialni tehnik (v izobraževanje se lahko pogojno vključijo tudi tisti, ki imajo uspešno opravljen vsaj t. letnik v kateri drugi usmeritvi —■ izpite za manjkajoče predmete iz 1. letnika bi opravljali vsporedno s šolanjem v 2. letniku) 4. letnik istega programa — vključijo se lahko tudi tisti, ki šolanja po tem programu v predhodnih obdobjih še niso uspešno zaključili šola za poklicne voznike motornih vozil (možna vključitev v 3 različne oblike izobraževanja -odvisno od predhodne izobrazbe — temeljni vpisni pogoj: uspešno končana osnovna šola) jezikovno izobraževanje * nadaljevanje predhodnega jezikovnega izobraževanja otrok in odraslih (udeleženci tečajev v š. 1. 1989/90, bodo na izobraževanje povabljeni neposredno, zato se jim ni potrebno posebej prijavljati) * Začetni tečaji nemščine in angleščine za predšolske otroke (praviloma v starosti 6 leti * začetni tečaji nemščine in angleščine za odrasle * začetni tečaj latinščine za dijake in odra-sle. * nadaljevalni tečaj italijanščine * tečaj slovenskega jezika za občane iz drugih jezikovnih področij Jugoslavije (predvsem za tiste, ki so pri svojem delu dolžni komunicirati s strankami — n. pr.: prodajalci, gostinski delavci, upravni delavci, zdravstveno osebje ipd) tečaj strojepisja tečaj stenografije tečaj strojnega pletenja začetni in nadaljevalni tečaji šivanja in krojenja * po sistemu DOT (ameriška metoda krojenja) * po krojnih polah iz modnih revij tečaj sodobne priprave jedi (kuharski tečaji, peka kruha in potic, mikrovalovne pečice...) - tečaj aerobike za odrasle in - druge priložnostne izobraževalne oblike, za katere bodo občani izrazili interes (n. pr.: obrezovanje drevja, radiestezija. reja in nega domačih "živali, sobnih rastlin, bio-vrtnarjenja ipd). Prijave za te izobraževalne oblike bomo sprejemali na osnovi posebnih objav oz. razpisov. Med navedenimi izobraževalnimi oblikami je prav gotovo kaj takega, kar vas zanima. Vabimo vas, da se zglasite pri nas in zahtevate podrobnejše informacije. Radi in z veseljem vam jih bomo posredovali. Naš naslov je: DELAVSKA UNIVERZA VELENJE, TITOV TRG 2. Pokličete pa nas lahko tudi po telefonu na št. 853-576 ali 854-539. Na razpolago smo vam vsak delovni dan med 8. in 12. uro. ob ponedeljkih in sredah pa tudi med 15. in 18. uro. Prijave za vpis v posamezne izobraževalne oblike bomo sprejemali do petka, 14. 9. 1990. - Op.: Tistim, ki ste se za pridobitev manjkajoče osnovne šole oz. za pridobitev poklica VOZNIK prijavili že v prejšnjem šolskem letu, se ni potrebno ponovno prijavljati! DOSEDANJI UDELEŽENCI NAŠIH IZOBRAŽEVALNIH OBLIK SO BILI V VELIKI VEČINI S KVALITETO NAŠIH STORITEV ZELO ZADOVOLJNI. PREPRIČANI SMO, DA BOSTE TUDI VI. VABLJENI! Skupščina občine Velenje je na podlagi 3. « urejanju naselij in drugih poseg»» » prostor (I radili li>t Velenje št. 4/84) na drugih posegov » prostor (Urad sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne PREDLOG o prekrških (Uradni lisi SRS. št. 25/83,42/85. 2/86, 47/87. 5/90). 12. člena Zakona ist KS, š(. 18/84, 26/90) in 135. člena statuta občine Velenje (l radni vestnik občine ... sprejela O mmtSmBmmmmmmmm^K^ I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se urejajo kriteriji in ukrepi za varstvo občanov in premoženja, zdravja in čistoče, varovanje javnega reda in mira, zunanjega videza mest in naselij, zelenih površin, način plakatiranja in izobešanja zastav ter komunalnega nadzora. 2. člen Občani so dolžni živeti in delati tako, da: — ne motijo, vznemirjajo ali ovirajo drugih pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku, — ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja, — spoštujejo disciplino in javno moralo, — skrbijo za privlačen in dostojen videz kraja, kjer živijo, delajo ali se začasno zadržujejo, — ne opuščajo ali opravljajo dejanja, ki so po tem odloku obvezna oziroma prepovedana. Za prekrške, ki jih storijo mladoletne osebe, so odgovorni starši in skrbniki, ki jim je zaupano varstvo in vzgoja mladoletnika, če so prekrški posledica njihove pomanjkljive skrbi za mladoletnike. II. VARSTVO JAVNEGA REDA IN MIRU 3. člen Za vzdrževanje reda in miru na javnem shodu oziroma javni prireditvi je odgovoren vodja shoda oziroma prireditve, ki ga določi organizator, za vzdrževanje reda in miru v gostinskem ali drugem javnem lokalu pa odgovorna oseba gostinskega obrata ali druge organizacije oziroma zasebni gostinec. Oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje reda in miru, je dolžna: 1. poskrbeti za red in disciplino ter za varnost na prireditvenem prostoru in javnem lokalu; 2. poskrbeti, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, vzbujajo zgražanje, motijo, nadlegujejo ali žalijo občane; 3. zaključiti prireditev ob uri, ki je navedena v posebni odločbi ali potrdilu o priglasitvi oziroma zapreti in izprazniti javni lokal po izteku obratovalnega časa; 4. poskrbeti, da se mladina do 15 leta starosti brez spremstva staršev ali skrbnikov po 22. uri ne zadržuje na prireditvenih prostorih in v javnih lokalih; 5. poskrbeti, da udeleženci na prireditveni prostor ne prinašajo alkoholnih pijač; 6. poskrbeti za parkirne prostore in red ter varnost na njih; 7. po končani prireditvi prireditveni prostor očistiti in odstraniti postavljene objekte in ostale predmete. 4. člen \artanje in igranje drugih iger v javnem lokalu ali na drugem javnem mestu lahko prepove pristojni upravni organ za notranje zadeve, če ugotovi, da je to potrebno za izboljšanje razmer na področju javnega reda in miru. Kartanje in igranje drugih iger lahko prepove v svojem lokalu tudi podjetje ali zasebni gostinec. Prepoved mora biti izobešena v lokalu na vidnem mestu. 5. člen Za zagotovitev javnega reda in miru je prepovedano: 1. točiti ali prodajati alkoholne pijače v lokalih, ki so izključno namenjeni prehrani delavcev; 2. kaditi v gledališčih, koncertnih in kino dvoranah, športnih dvoranah, lokalih, ki so izključno namenjeni prehrani delavcev in kjer je z napisom to prepovedano; 3. prenočevati po tržnicah, senikih, kozolcih, parkih, avtobusni in železniški postaji, v zapuščenih vozilih in drugih za to neprimernih prostorih; 4. puščati motorna vozila z delujočimi motorji ali ogrevati motorje v strnjenih stanovanjskih naseljih dalj kot 1 minuto; 5. ovirati ali motiti organizirane sprevode ter vznemirjati udeležence sprevodov; 6. metati petarde ali podobna pirotehnična sredstva na kraju, kjer lahko ogroža varnost ljudi in premoženja; 7. popivati na javnih krajih zunaj prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač; 8. vstopiti brez dovoljenja v prostore, zgradbe ali na kraj, kjer je vstop prepovedan, če je prepoved vidno označena ali če je kraj kako drugače zavarovan; 9. vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov ali izjav, ki niso v javnem interesu; 10. namerno motiti kopalce ali ogrožati njihovo varnost na javnem kopališču, v bazenu itd. U. povzročati hrup z uporabo zvočnikov, radijskih in televizijskih aparatov, glasbil in ostalih zvočnih naprav, ki jih je treba v nočnem času, to je od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj prilagoditi sobni jakosti; 12. razširjati smrad, dim, plin ali prah v strjenih naseljih, bližini šol, ambulantah in drugih javnih ustanovah; 13. s preglasnim govorjenjem, petjem, kričanjem ali na kak drugačen način motiti nočni počitek občanov med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj ; 14. s kakršnim koli ravnanjem motiti TV in radijske programe, če so sprejemniki izdelani v skladu z JUS predpisi in standardi; 15. izzivati pretep, nered ali prepir, smešiti ali nadlegovati občane; 16. motiti ali ovirati javne shode, verske obrede, zborovanja, sestanke in druge javne prireditve; 17. nadlegovati občane v zasebnem prostoru ali na javnem kraju; 18. zadrževati se v prireditvenih, prostorih po končani prireditvi ali v gostinskem lokalu po končanem obratovalnem času; 19. poležavati na zelenicah, parkih in klopeh ali na drugi način motiti mir in povzročati javno zgražanje občanov; 20. deponirati bivalne prikolice na parkirnem prostoru, zeleni površini ali drugi javni površini; 6. člen Javne prireditve, kot so cirkuške predstave, postavitev naprav za ljudsko zabavo in druge je dovoljeno postaviti na zelenici med reko Pako in PTT centrom. Dovoljenje za začasno postavitev montažnih objektov da upravni organ pristojen za urejanje prostora ob soglasju upravljalca zemljišča in ustrezne pogodbe za čiščenje prostora po končani prireditvi s podjet-jeiji, ki je zato registrirano, i if. VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA 7. člen Da se zavaruje premoženje in zdravje ljudi ter družbeno in zasebno premoženje je prepovedano: 1. izven za to določenih strelišč ali posebej zavarovanih območij uporabljati orožje ali drugo nevarno orodje; 2. na prireditvah in javnih lokalih ter na podobnih mestih nositi predmete, s katerimi se lahko prizadene telesna poškodba, nošenje takšnih predmetov pa se v navedenih primerih šteje za nošenje hladnega orožja; 3. z brezobzirno vožnjo poškropiti ali kako drugače onesnažiti ljudi; 4. uničiti, poškodovati, popisati ali odstraniti napisne table, oznake ali kakršnekoli naprave, ki služijo javnemu namenu; 5. opustiti opravila ali odstraniti objekte in naprave za varnost ljudi in premoženja; 6. med vožnjo vstopati, izstopati ali se obešati na vozila v javnem prometu; 7. prislanjati kolesa, kolesa z motorjem in motorna kolesa k stenam hiš in drugih objektov, robnikom hodnikov za pešce, izložbam ali na druge kraje, kjer se lahko povzroči škoda ali ovira promet; 8. zažigati odpadke, netiti ali prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost občanov in premoženja, odmetavati goreče cigarete in druge ogorke na krajih, kjer je možnost, da se zaneti požar, ter kuriti ogenj v vetrovnem vremenu v bližini zgradb in drugih objektov, na travnikih, njivah, gozdovih in drugih krajih, če ogenj ni ustrezno nadzorovan; 9. puščati otroke do 5 let starosti brez nadzorstva v stanovanjih, na cestah, ulicah ali na drugih javnih mestih; 10. preprodajati in vsiljevati predmete ali storitve ter brez dovoljenja krošnjariti po stanovanjih ali na javnih krajih; 11. nadlegovati občane s širjenjem ali vsiljevanjem idej in naukov po stanovanjih ali na javnih krajih; IV. VARSTVO ZDRAVJA IN ClSTOČE 8. člen Zaradi varstva zdravja in čistoče je prepovedano : 1. onesnažiti vodo, namenjeno ljudem in živalim; 2. metati, spuščati ali odlagati predmete, snovi ali odpadke v reke, potoke, jezera, travnike, gozdove, ulice, pločnike, ceste, dvorišča in druge prostore, ki niso za to določeni; 3. voditi živali, razen službenih psov in psov vodičev slepih v trgovske, gostinske in druge javne lokale; 4. na tržnicah, športnih igriščih, na krajih, kjer je dovoljeno taboriti, avtobusni in železniški postaji in drugih javnih prostorih zanemarjati red in čistočo tako, da se s tem kvari videz, moti okolico in ogroža zdravje ljudi ; 5. pustiti greznice, odtočne kanale in smetiščne jame odprte ali slabo zaprte ali opustiti pravočasno izpraznjevanje le teh: 6. prevažati mrhovino, kosti, kože, fekalije in podobno v vozilih, ki niso zaprta;. 7. prevažati ostale odpadke tako, da vozila niso pokrita ali ustrezno drugače zaščitena in odpadki onesnažujejo oziroma zaprašujejo okolico. V. VARSTVO ZUNANJEGA VIDEZA 9. člen Prepovedano je postavljati šotore, avto dome ali avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače taboriti na zemljiščih, ki niso za to določena. Pristojni upravni organ za urejanje prostora lahko za določen čas dovoli bivanje oziroma taborenje na zemljiščih, ki niso za to določena po predhodnem soglasju lastnika ali upravljalca zemljišča, sanitarne in požarne inšpekcije. 10. člen Prepovedano je hoditi ali voziti v naseljenih krajih izven poti, lomiti drevje, grmičevje, trgati cvetje, ki je nasajeno ali postavljeno v okras kraju in ga uničevati, poškodovati javne parke in druge javne naprave. U. člen Prepovedano je parkirati motorno vozilo na zelenih ali drugih površinah, ki niso namenjena za parkiranje. 12. člen Prepovedano je pustiti motorno vozilo, s katerega so odstranjene registrske tahlice ali je brez veljavne registracije ali je huje poškodovano in zanj nihče ne skrbi, na parkirnem prostoru, zeleni površini ali na drugi javni površini. Če motornega vozila iz prejšnjega odstavka lastnik na zahtevo pristojne komunalno-cestno prometne inšpekcije ne odstrani, pristojna ko-munalno-cestno prometna inšpekcija odredi, da se vozilo odstrani na stroške lastnika. Kolikor lastnika ni mogoče ugotoviti, pristojna komunalno-cestna inšpekcija odredi, da se motorno vozilo iz prvega odstavka tega člena odstrani na stroške občine Velenje. Odstranjevanje motornih vozil opravlja za to dejavnost registrirano podjetje, ki v okviru svojih površin določi prostor za shrambo odstranjenih motornih vozil in način njihovega varovanja. Kolikor lastnika ni mogoče ugotoviti in je motorno vozilo v takšnem stanju, da njegova vrednost ne presega stroškov odstranitve in shrambe, lahko komunalno cestna inšpekcija odredi odvoz takšnega motornega vozila direktno na odpad. 13. člen Lastniki, hišni sveti ali uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb so dolžni pred svojim objektom in na pripadajočih funkcionalnih površinah: 1. skrbeti, da so na objektih nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda, snežne ograje in podobne naprave; 2. očistiti sneg, ki je ponoči zapadel ali padel s strehe na pločnike, dohode k stanovanjskim in poslovnim zgradbam, kanalizacijske jaške in hidrante čimprej, najkasneje pa do 8. ure zjutraj, podnevi pa sproti odstranjevati novo zapadli sneg ali sneg, ki pada s strehe; 3. očistiti sneg, ki je ponoči zapadel ali padel s strehe na parkirišča, ki funkcionalno pripadajo njihovim zgradbam čimprej, najkasneje pa do 10. ure zjutraj; 4. ob poledici posipati pločnike ob stanovanjskih in poslovnih zgradbah s soljo ali peskom. 14. člen Lastniki in upravljalci lokalov so dolžni pred lokalom namestiti ustrezno številko stojal za kolesa ali na kakšen drugačen način omogočiti shranjevanje koles in to tako, da se ne ovira prometa in pešcev ali povzroča škodo na zgradbah in ne kvari estetski videz kraja. 15. člen Uporabniki izložBenih oken so dolžni skrbeti, da so le te čista ter estetsko in primerno urejena. 16. člen Podjetja in občani, ki opravljajo obrtno dejavnost kot samostojen poklic (obrtniki), kakor tudi vsi občani, ki opravljajo obrtne storitve kot postranski poklic (popoldanski obrtniki) so dolžni označiti svojo firmo: — na stavbi, v kateri poslujejo, — na vratih stanovanja, v katerem se opravlja gospodarska in druga dejavnost, — na motornem vozilu, če se uporablja za dejavnost — na plovnem sredstvu, če se uporablja za dejavnost Napisne table (svetlobni napisi) morajo biti estetsko in okolju primerno urejene. Pristojni upravni organ za urejanje prostora lahko odredi, da mora lastnik napisno tablo (svetlobni napis) ali reklamni napis odstraniti oziroma nadomestiti z drugim, če kvari izgled okolice, ni varno postavljen ali ni v skladu s projektirano dokumentacijo zazidave. Napisno tablo (svetlobni napis) ali reklamni napis ni dovoljeno nameščati na drogove prometne signalizacije ter javne razsvetljave. 17. člen Izvajalec gradbenih del je dolžan ograditi gradbišče s primernimi panoji. Deponije gradbenih materialov so lahko samo v območju ograjenega gradbišča. Vse dovozne poti, ki potekajo do gradbišča, je potrebno čistiti, primerno urediti in utrditi. Če investitor ali izvajalec gradbenih del prekine ali začasno opusti gradnjo, je dolžan zavarovati in urediti gradbišče tako, da se onemogoči dostop drugim občanom ter da ne kvari izgleda svojega okolja. 18. člen Provizorične objekte in naprave (barake, ograjo, ute itd.) in druge objekte, ki niso sposobni za obnovo in kvarijo zunanji videz kraja, niso pa pod posebno zaščito, ter druge ruševine zgradb in drug material, mora lastnik odstraniti. Začasne objekte (barake), ki se uporabljajo pri gradnji objekta, pa mora investitor odstraniti najkasneje do začetka uporabe novega objekta. 19. člen Lastniki oziroma upravljalci zgradb morajo le-te vzdrževati v primernem stanju tako, da ne kvarijo zunanjega videza kraja. Lastniki oziroma upravljalci stanovanjskih in drugih stavb morajo skrbeti za ureditev okolja v skladu s predpisi in z navodili pristojnega upravnega organa za gradbene in komunalne zadeve. Lastniki in upravljalci dvorišč, vrtov in ostalih zemljišč ter ograj in živih mej morajo skrbeti, da so taka zemljišča očiščena in urejena, ograje in žive meje pa primerno vzdrževane. Ograje ob javnih cestah in poteh je prepovedano opremljati z bodečo žico. Kanalizacijske naprave, da se ne stekajo na cesto ali druge površine, da ne zasmrajajo okolice. 20. člen Prepovedano je popravljati čistiti in prati motorna vozila na javnih mestih in funkcionalnih površinah na območju Velenja, Šoštanja, Šmartnega ob Paki in naselja Topolšica, ter ob vsej strugi reke Pake in njenih pritokih ter jezerih. 21. člen Smetiščne in gnojne jame lahko imajo občani, katerim je osnovna dejavnost kmetijska proizvodnja in občani, ki jim je izjemoma dovoljena reja domačih živali po 23. členu odloka. Smeti in odpadke, ki jih ne morejo sami uporabljati so dolžni odlagati v za to določene posode, ki jih odvaža podjetje, ki je zato registrirano. Nihče ne sme sežigati ali zakopavati smeti in komunalnih ter industrijskih odpadkov. 22. člen Vsi lastniki, oziroma upravljalci zemljišč na katerih se pojavijo divja odlagališča odpadkov so dolžni odpadke takoj odstraniti. V kolikor se odpadki po določilu 1. odstavka tega člena ne odstranijo odredi komunalni inšpektor odstranitev le teh na stroške lastnika oziroma upravljalca zemljišča. Odpadke po določilih 2. odstavka tega člena odstrani podjetje, ki je zato registrirano. 23. člen V ožjem mestnem območju Velenja, ki meji na Šaleško cesto, povezano Efenkovo cesto, reko Pako, Kidričevo cesto, Koroško cesto, Cesto talcev in Foitovo cesto, reja domačih živali, razen psov, mačk in ptic, ni dovoljena. Izjemoma je dovoljena reja domačih živali izven ožjega mestnega območja Velenja, v Šoštanju, naselju Šmartno ob Paki in drugih naseljih le lastnikom stanovanjskih hiš, ki se štejejo za kmete po zakonu o kmetijskih zemljiščih in drugim, ki si pridobijo soglasje sosedov. Vsi rejci živali, ki jim je reja dovoljena po 2. odst. tega člena morajo imeti higiensko urejene hleve oziroma druge primerne prostore po določilih sanitarnih in veterinarskih predpisov. 24. člen Poginjene domače živali se smejo neškodljivo odstraniti samo na za to določen prostor pod nadzorstvom veterinarske službe. VI. VARSTVO DREVJA, ZELENIH POVRŠIN IN PLODNE ZEMLJE 25. člen V mestih in naseljih občine Velenje je prepovedano poškodovanje, sekanje, obsekovanje in odstranjevanje drevja in grmovnic ter sprememba namena zelene površine brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa za urejanje prostora. Preden se izda dovoljenje za posek drevja in grmovnic na zeleni površini je potrebno pridobiti mnenje komisije v sestavi pristojnega upravnega organa za urejanje prostora, uprave za urejanje prostora in varstvo okolja, podjetje, ki je registrirano za vzdrževanje in varstvo zelenic in prizadete KS. Posekana drevesa in grmovnice je potrebno praviloma nadomestiti na drugi primerni zeleni površini skladno s PIA, oziroma predlogom komisije. Prekop zelene površine je možen samo ob soglasju upravljalca zelene površine in ustreznem dovoljenju s strani pristojnega upravnega organa za urejanje prostora. Po končanem prekopu, zaradi izgradnje posameznih komunalnih vodov je potrebno zeleno površino vspostaviti v prvotno stanje. 26. člen Plodna zemlja je dobrina javnega pomena in jo je potrebno zavarovati pred uničenjem. Uporabljati se sme le za vzdrževanje in obnavljanje obstoječih in ureditev novih zelenih površin. Prodaja plodne zemlje je prepovedana. Pri ravnanju s plodno zemljo se lahko zahteva le poravnava stroškov za odkop, nakladanje in prevoz, v kolikor to že ni zajeto v ceni gradbenih del. 27. člen Investitorji oz. izvajalci gradbenih del morajo pri ravnanju s plodno zemljo upoštevati naslednje: 1. pred pričetkom gradbenih del morajo ugotoviti slojevitost tal in določiti debelino sloja plodne zemlje, 2. odkop plodne zemlje smejo izvajati le v suhem vremenu in na način, ki ohranja prvotno sestavo in plodnost zemlje; 3. plodno zemljo morajo deponirati v kupe, ki ne smejo biti višji od enega metra in pol, ter ne širši kot štiri metre; 4. plodno zemljo morajo deponirati na mestih, ki so z .urbanističnimi izvedbenimi akti določene za zelene površine, oziroma na mestu, ki ga določi pristojni upravni organ za komunalne zadeve. Na območju, kjer se izvaja gradnja objektov se lahko deponira le tista količina plodne zemlje, ki je potrebna za ureditev zelenih površin. VII. PLAKATIRANJE IN NAMEŠČANJE TRANSPARENTOV 28. člen Lepljenje in nameščanje plakatov in oglasov ter podobnih objav je dovoljeno samo na za to posebej določenih mestih panojih. Panoji morajo biti izvedeni v skladu s sklepom pristojnega upravnega organa za komunalne zadeve o enotni komunalni opremi. Podjetja in druge organizacije ter društva imajo lahko svoje panoje in vitrine za svoje potrebe izven svojih prostorov, ki morajo biti oblikovani v skladu s soglasjem pristojnega upravnega organa za urejanje prostora in upravljalca površine. (nadaljevanje na 12. strani) (nadaljevanje zli. strani) 29. člen Mesto za postavitev panoja in vitrine ter nameščanje transparentov določi upravljalec cestne oziroma komunalne površine. 30. člen Za dosego enotnega koncepta mestne komunalne opreme je potrebno v roku 30 dni od sprejema odloka tudi obstoječe panoje in vitrine nadomestiti s predpisanim oziroma si pridobiti soglasje pristojnega upravnega organa za urejanje prostora za primere po 2. odstavku 28. člena. 31. člen Panoje enotne mestne komunalne opreme postavlja na javnih površinah upravljalec teh površin. Panoje in vitrine iz 2. odstavka 28. člena postavljajo in z njimi upravljajo lastniki sami. 32. člen Podjetja in drugi lastniki morajo panoje in vitrine redno vzdrževati. Vsaka poškodba se mora v 7 dneh popraviti. 33. člen Organizatorji prireditev in ostalih, ki só namestili plakate in oglase so dolžnrrazstrgane in onesnažene plakate ter oglase takoj odstraniti ali prelepiti. Plakati, ki oglašajo prireditve se lahko po končani prireditvi prekrijejo z novimi. 34. člen Plakate, oglase in panoje, ki oglašajo prireditev, je treba odstraniti najkasneje v roku enega tedna po končani prireditvi. Transparente pa je potrebno odstraniti v roku 48 ur po končani prireditvi. 35. člen Plakate, oglase, transparente in panoje ni dovoljeno prelepiti ali odstraniti pred končano prireditvijo oziroma dogodkom, ki so mu namenjeni. 36. člen Metanje letakov je prepovedano. VIII. IZOBEŠANJE ZASTAV 37. člen Podjetja, hišni sveti, lastniki in drugi uporabniki stanovanjskih hiš in poslovnih zgradb na območju občine Velenje so dolžni na dan zveznih, republiških, občinskega in krajevnega praznika ter na splošen poziv izobesiti zastave družbenopolitičnih skupnosti. Ob dnevih splošne žalosti ali na poseben poziv pristojnega organa je potrebno izobesiti zastave na pol droga. 38. člen Zastave družbenopolitičnih skupnosti, zastave ter prapore drugih organizacij ter društev je dovoljeno nositi ob jubilejnih praznikih teh skupnosti, organizacij ter društev in ob drugih pomembnih priložnostih. Zastave in prapori iz prejšnjega odstavka se smejo uporabljati le v organiziranih sprevodih in jih nositi na čelu sprevoda. Zastav in praporov ni dovoljeno nositi v sprevodih in drugih prireditvah izključno zabavnega značaja. 39. člen Na vsaki stanovanjski ali poslovni zgradbi mora biti po določilih tega odloka izobešena najmanj ena zastava. 40. člen * Izobešene zastave morajo ustrezati ustavnim določilom Republike Slovenije in ne smejo biti raztrgane, umazane, obledele ali drugače neprimerne. 41. člen Zastave je treba izobesiti na dan praznika, odstraniti pa takoj oziroma najkasneje 24 ur potem, ko mine razlog zaradi katerega so bile izobešene. 42. člen Izobešanje zastav na javnih prometnih površinah v mestih Velenje in Šoštanj izvaja podjetje, ki je zato registrirano. IX. SLUŽBA KOMUNALNEGA NADZORA 43. člen Pri pristojnem upravnem organu za komunalne zadeve se ustanovi služba komunalnega nadzora. 44. člen Službo komunalnega nadzora opravljajo komunalni nadzorniki. Komunalni nadzorniki imajo pri opravljanju svoje službe posebno legitimacijo, ki jih pooblašča opravljati nadzor in uniformo ter opremo, ki jo s pravilnikom predpiše Izvršni svet SO Velenje. 45. člen Služba komunalnega nadzora nadzoruje izvajanje predpisov občinske skupščine in njenih organov, ki se nanašajo na videz mest in naselij, v zvezi z rednim vzdrževanjem objektov in naprav, varstva zelenih površin, čistoče mesta, lokalnega prometa, zimske službe, plakatiranja in izobešanja zastav. Komunalni nadzornik ima pri opravljanju nadzora, ko ugotovi kršitev predpisa, pravico in dolžnost da: — opozarja občane in organizacije na nepravilnosti in kršitve predpisov s področij iz 1. odstavka tega člena, — izreka mandatno kazen, kadar je za to pooblaščen, — predlaga uvedbo postopka zaradi prekrška, naznanja kazniva dejanja in gospodarske prestopke, — odreja ukrepe, da se nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravijo v roku, ki ga za to določi, — izvaja druge ukrepe za katere je pooblaščen. 46. člen Podjetja in druge organizacije ter skupnosti in posamezniki so dolžni komunalnim nadzornikom omogočiti nemoteno izvrševanje nadzorstva, omogočiti vstop v poslovne prostore in objekte, ter do naprav, ki se nadzorujejo. 47. člen V primerih, da zavezanec ne izvrši naloženega ukrepa ali ga ne izvrši popolnoma ali v predpisanem roku, lahko komunalni inšpektor odloči, da opravi predpisan ukrep druga oseba na zavezančeve stroške. V skladu z zakonom o notranjih zadevah lahko komunalni nadzornik zahteva pomoč delavcev milice. X. KAZENSKE DOLOČBE 48. člen Z denarno kaznijo od 2.000,00 do 15.000,00 din se kaznuje za prekrške podjetje ali druga pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če: 1. dovoli kartanje ali igranje drugih iger v javnem lokalu ali na drugem javnem mestu, kjer je to z odločbo pristojnega upravnega organa za notranje zadeve prepovedano (4. člen); 2. toči ali prodaja alkoholne pijače v lokalih, ki so izključno namenjeni prehrani delavcev (1. točka 5. čl.): 3. organizira javne prireditve v nasprotju s 6. členom: 4. je opustil opravila ali odstranil objekte in naprave za varnost ljudi in premoženje (5. točka 7. čl.); 5. onesnaži vodo namenjeno ljudem in živalim (I. točka 8. čl.); 6. meče, spušča ali odlaga predmete, snovi ali odpadke na prostore, ki niso za to določeni (2. točka 8. čl.); 7. zanemarja red in čistočo tako, da se s tem kvari videz, moti okolica in ogroža zdravje ljudi (4. točka 8. čl.); 8. ne namestijo pred lokalom ustrezno število stojal za kolesa (14. člen); 9. ne skrbijo za izložbena okna tako, da so čista, estetsko in primerno urejena (15. čl.); 10. ne označijo firmo po določilih I. odst. 16. čl.; 11. so napisne table urejene v nasprotju z določili 2. odst. 16. čl.; 12. se ne ogradi gradbišče s primernimi panoji (1. odst. 17. čl.); 13. poškoduje, seka, obsekava in odstranjuje drevje tergrmovnice oz. spremeni namen zelene površine brez dovoljenja pristojnega upravnega organa za urejanje prostora ali če izvajalec del pri prekopu zelene površine le-te ne vzpostavi v prvotno stanje (25. člen); 14. se plodna zemlja uporablja v nasprotju z določili 26. čl.; 15. da s plodno zemljo ravna v nasprotju z določili 27. čl.; 16. se lepijo in nameščajo plakati in oglasi ter transparenti v nasprotju z določili 28. in 29. člena; 17. se obstoječi panoji in vitrine ne uskladijo z določili 30. čl.; 18. se panoji in vitrine redno ne vzdržujejo (32. člen); 19. se takoj ne odstranijo raztrgani in onesnaženi plakati in oglasi (33. čl.); 20. se ne odstranijo plakati, oglasi, panoji in transparenti po določilih 34. čl.; 21. se plakati, oglasi transparenti in panoji prelepijo ali odstranijo pred končano prireditvijo (35. čl.); 22. se mečajo letaki (36. člen) 23. podjetje, ki je za to registrirano ne izobesi zastav na javnih prometnih površinah v mestih Velenje in Šoštanj (42. člen); Poleg pravne osebe se za prekršek kaznuje tudi njena odgovorna oseba z denarno kaznijo od 1.000,00 din do 2.500,00 din. 49. člen Z denarno kaznijo od 1.000,00 din do 2.500,00 din se kaznuje za prekršek 1. vodjo javnega shoda, vodjo javne prireditve, poslovodjo in drugo odgovorno osebo ter zasebnega gostinca, če ne poskrbi za red in disciplino ter za varnost na prireditvenem prostoru ali javnem lo-kalu-(l. točka 3. čl.); 2. vodjo javnega shoda, vodjo javne prireditve, poslovodjo ali drugo odgovorno osebo ter zasebnega gostinca, če ne poskrbi, da se odstranijo s prireditvenega prostora in gostinskega lokala osebe, ki ogrožajo javni red in mir, vzbjujajo zgražanje, motijo, nadlegujejo ali žalijo občane (2. točka 3. čl.); 3. vodjo prireditve, če ne zaključi prireditev ob uri, ki je navedena v posebni odločbi ali potrdilu o priglasitvi oziroma po izteku obratovalnega časa (3. točka 3. čl.); 4. vodjo prireditve, poslovodjo ali drugo odgovorno osebo ter zasebnega gostinca, če ne poskrbi, da se mladina do 15. leta starosti brez spremstva ali skrbnikov po 22. uri ne zadržuje na prireditvenih prostorih in v gostinskih lokalih (4. točka 3. čl.); 5. kdor uporablja orožje ali drugo nevarno orodje izven za to določenih strelišč ali posebej zavarovanih območij (1. točka 7. člena); 6. kdor na prireditvah in v javnih lokalih ter na podobnih mestih nosi predmete, s katerimi se lahko prizadene telesna poškodba (2. točka 7. čl.); 7. kdor pusti motorno vozilo s katerega so odstranjene registrske tablice ali je brez veljavne registracije ali je huje poškodovano in zanj nihče ne skrbi na parkirnem prostoru, zeleni površini ali na drugi javni površini (12. čl.); 8. lastnike oziroma upravljalce zemljišč na katerih se pojavijo divja odlagališča odpadkov in te odpadke takoj ne odstranijo (22. čl.); 9. rejce živali, ki jim reja živali ni dovoljena (23. čl.); 10. kdor poškoduje, seka in odstranjuje drevje ter grmovnice oz. spremeni namen zelene površine brez dovoljenja pristojnega upravnega organa za urejanje prostora ali če izvajalec del pri prekopu zelene površine le-te ne vzpostavi v prvotno stanje (25. čl.); 50. člen Z denarno kaznijo od 500,00 din do 1.000,00 din se kaznuje za prekršek: 1. vodjo prireditve, poslovodjo ali drugo odgovorno osebo, če ne poskrbi, da udeleženci na prireditveni prostor ne prinašajo alkoholnih pijač (5. točka 3. člena); 2. vodjo prireditve, če ne poskrbi za parkirne prostore ter red in varnost na njih (6. točka 3. čl.); 3. vodjo prireditve, če po konačni prireditvi ne poskrbi, da se očisti prireditven prostor in odstrani postavljene objekte in ostale predmete (7. točka 3. člena); 4. kdor karta ali igra druge igre v javnem lokalu ali na drugem javnem mestu, kjer je to prepovedano (1. odst. 4. čl.); 5. kdor prenočuje po tržnicah, senikih, kozolcih, parkih, avtobusni in železniški postaji, v zapuščenih vozilih in v drugih za to neprimernih prostorih (3. točka 5. čl.); 6. kdor ovira ali moti organizirane sprevode ali vznemirja udeležence sprevodov (5. točke 5. čl.); 7. kdor popiva na javnih krajih zunaj prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač (7. točka 5. čl.); 8. kdor vstopi brez dovoljenja v prostore, zgradbe ali na kraj, kjer je vstop prepovedan, če je prepoved vidno označena ali če je kraj kako drugače zavarovan (8. točka 5. čl.); 9. kdor vznemirja, moti ali nadleguje občane z zbiranjem podatkov ali izjav, ki niso v javnem interesu (9. točka 5. čl.); 10. kdor namerno moti kopalce ali ogroža njihovo varnost na javnem kopališču in bazenu (10. točka 5. čl.); 11. kdor povzroča hrup z uporabo zvočnikov, radijskih in televizijskih aparatov, glasbil in ostalih zvočnih naprav in jih v nočnem času med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj ne prilagodi na sobno ja-kost (11. točka 5. čl.); 12. kdor razširja smrad, dim, plin ali prah v strnjenih naseljih, bližini šol, ambulant in drugih javnih ustanovah; (12. točka 5. čl.); 13. kdor s preglasnim govorjenjem, petjem, kričanjem ali na kak drugačen način moti nočni počitek občanov med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj (13. točka 5. čl.); 14. kdor s kakršnimkoli ravnanjem moti TV in radijske programe (14. točka 5. čl.); 15. kdor izziva pretep, nered ali prepir, smeši ali nadleguje občane (15. točka 5. čl.); 16. moti ali ovira javne shode, zborovanja, sestanke ali druge javne prireditve (16. točka 5. čl.); 17. nadleguje občane v zasebnem prostoru ali na javnem kraju (17. točka 5. čl.); 18. kdor se zadržuje v prireditvenih prostorih po končani prireditvi ali v gostinskem lokalu po končanem obratovalnem času (18. točka 5. čl.); 19. kdor deponira bivalne prikolice na parkirnem prostoru, zeleni površini ali drugi javni površini (20. točka 5. čl.); 20. kdor z brezobzirno vožnjo poškropi ali kako drugače onesnaži ljudi (3. točka 7. čl.); 21. kdor uniči, poškoduje, popiše ali odstrani napisno tablo, oznako ali napravo, ki služi javnemu namenu (4. točka 7. čl.); 22. kdor sežiga odpadke, neti ali prenaša ogenj na način, ki ogroža varnost prometa ali premoženja ali povzroča zadimljenje kraja, kjer bivajo občani ter kuri ogenj v vetrovnem vremenu v bližini zgradb in drugih objektov, gozdov, na pašnikih ali drugih krajih, če ogenj ni ustrezno nadzorovan (8. točka 7. čl.); 23. kdor pusti otroka do 5 let starosti brez nadzorstva v stanovanju, na cesti ulici ali na drugem javnem mestu (10. točka 7. čl.): 24. kdor preprodaja ali vsiljuje predmete ali storitve ali brez dovoljenja krošnjari po stanovanjih ali na javnih mestih (10. točka 7. čl.); 25. kdor nadleguje s širjenjem ali vsiljevanjem idej in naukov po stanovanjih ali na javnih krajih (12. točka 7. čl.); 26. kdor pusti greznico, odtočni kanal in smetiščno jamo odprto ali slabo zaprto ali opusti pravočasno izpraznjevanje le-teh (5. točka 8. čl.); 27. kdor postavi šotor, avtodom ali avtomobilsko prikolico za bivanje ali kako drugače tabori na zemljiščih, ki niso za to določena (1. točka 9. čl.); 28. kdor hodi ali vozi v naseljenih krajih izven vidnih poti, lomi drevje, grmičevje, trga cvetje, ki je nasajeno ali postavljeno v okras kraju ali ga uničuje, ppškoduje javne parke, klopi in druge javne naprave (10. člen); 29. kdor ne poskrbi, da se na objektu ob ~esti ali poti nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda, snežne ograje in podobne naprave (1. točka 13. čl.); 30. kdor deponira materiale izven območja gradbišča (2. točka 17. čl.); 31. kdor ne čisti, utrdi ali uredi dovozne poti (3. točka 17. čl.); 32. investitor ali izvajalec gradbenih del, če z deli prekine in ne zavaruje oz. uredi gradbišča (4. točka 17. čl.); 33. kdor ne odstrani provizorične objekte in naprave ter druge objekte, ki niso sposobni za obnovo in kvarijo zunanji videz kraja ter drt.ge ruševine zgradb in drug material in kdor ne odstrani začasnih objektov (barak), ki se uporabljajo pri gradnji objektov, do začetka porabe novega objekta (19. čl.); 34. lastnik oz. upravljalec zgradbe, če le-to ne vzdržuje v primernem stanju in kvari zunanji videz kraja (1. točka 19. člena); 35. lastnik oz. upravjalec stanovanjskih in drugih stavb, če ne skrbi za ureditev okolja v skladu z navodili pristojnega organa za gradbene in komunalne zadeve (2. točka 19. čl.); 36. lastnik ali upravljalec dvorišč, vrtov in ostalih zemljišč ter ograj in živih mej, če ne skrbi, da so taka zemljišča očiščena in urejene ograje in žive meje primerno vzdrževane in če ograje ob javnih cestah in poteh opremlja z bodečo žico (3. točka 19.); 37. Če kanalizacijske naprave, odtoki odplak in padavinskih voda niso urejeni tako, da se ne stekajo na cesto ali druge površine in, da ne zasmrajajo okolice (4. točka 19. čl.); 38. kdor v večjem obsegu popravlja, čisti ali pere motorna vozila na javnih mestih in funkcionalnih površinah na območju Velenja, Šoštanja, Šmartnega ob Paki ter naselja Topolšica in ob vsej strugi reke Pake in njenih pritokih ter jezerih (20. čl.); 39. kdor ima smetiščne in gnojne jame pa mu reja domačih živali ni dovoljena in če smeti in odpadki, kijih ne more sam uporabiti, ne odlaga v za to določene posode, ki jih odvaža registrirano podjetje ali če sežiga in zakopava smeti in komunalne ter industrijske odpadke (21. čl,); 40. lastnik poginjene domače živali, ki le to odstranjuje v nasprotju s 24. čl.; 41. podjetja, hišni sveti, lastniki in drugi uporabniki stanovanjskih hiš in poslovnih zgradb, če ne izobesijo zastav po določilih 36., 38., 39. in 40. člena; 42. podjetja in druge organizacije ter skupnosti in posamezniki, ki komunalnim nadzornikom ne omogočijo nemoteno izvrševanje nadzorstva, ne omogočijo vstop v poslovne prostore in objekte, ter do naprav, ki se nadzorujejo (46. člen); Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz II., 12., 14., 16., 17., 19., 22., 25., 26., 27., 28., 29., 30., 31., 32., 33., 34., 35., 36., 37. in 38. točke tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 1.000,00 din do 2.500,00 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 800,00 din do 1.000,00 din. 51. člen Z denarno kaznijo 200,00 din se kaznuje za prekršek: 1. kdor kadi v gledališču, koncertni in kino dvorani, športni dvorani, v lokalu, ki je vključno namenjen prehrani delavcev in kjer je to z napisom prepovedano (2. točka 5. čl.); 2. kdor pusti motorno vozilo z delujočim motorjem ali ogreva motor v strnjenem stanovanjskem naselju dalj kot 1 minuto (4. točka 5. čl.); 3. kdor vrže petardo ali podobno pirotehnično sredstvo (6. točka 5. čl.); 4. kdor poležava na zelenicah, parkih in klopeh ali na drugi način moti mir in povzroča javno zgražanje občanov (19. točka 5. čl.); 5. kdor med vožnjo vstopa, izstopa ali se obeša na vozila v javnem prometu (6. točka 7. čl.); 6. kdor prisloni kolo, kolo z motorjem ali motorno kolo k steni hiše ali drugega objekta, robnika hodnika za pešce, izložbi ali na drugi kraj, kjer to lahko povzroči škodo ali ovira promet (7. točka 7. čl.); 7. kdor privede žival v trgovski, gostinski ali drugi javni lokal (3. točka 8. čl.); 8. kdor prevaža mrhovino, kosti, kože, fekalije in podobno v vozilih, ki niso zaprta (6. točka 8. čl.); 9. kdor prevaža ostale odpadke tako, da vozila niso pokrita ali ustrezno drugače zaščitena in odpadki onesnažujejo oz. zaprašu-jejo okolico (7. točka 8. čl.); 10. kdor parkira motorno vozilo na zeleni ali drugi površini, ki ni namenjena za parkiranje (11. člen); 11. kdor ne očisti snega, ki je ponoči zapadel ali padel s strehe na pločnik, dohoda k stan. ali poslovni zgradbi, kanalizacijskega jaška ali hidranta do 8.00 ure zjutraj ali podnevi sproti ne odstranjuje novo zapadli sneg, ki pade s strehe (2. točka 13. čl.); 12. kdor ne očisti snega, ki je ponoči zapadel ali padel s strehe na parkirišče, ki funkcionalno pripada h zgradbi do 10.00 ure zjutraj (3. točka 13. čl.); 13. kdor ob stanovanjskih ali poslovnih zgradbah ob poledici ne po-suje pločnika s soljo ali peskom (4. točka 13. čl.); Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz 2., 7., 8., 9., 10., 12. in 13. točke tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 800,00 din do 1.000,00 din, odgovorno osebo pravne osebe pa z denarno kaznijo 500,00 din. XI. KONČNE DOLOČBE 52. člen Za prekršek po 51. čl. odloka izterja denarno kazen takoj na mestu delavec milice ali pristojen inšpektor občinskega inšpektorata. O plačani denarni kazni se izda potrdilo. Če storilec denarne kazni ne plača ali ga ni mogoče dobiti na licu mesta, se mu po pošti pošlje obvestilo o prekršku in plačilni nalog. 53. člen Prekrški po 48., 49. in 50. členu so v pristojnosti sodnika za prekrške Skupščine občine Velenje. 54. člen Uvedbo postopka o prekršku po tem odloku predlaga pristojni upravni organ, pristojni inšpektorji, postaja milice ali oškodovanec. 55. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok prenehajo veljati naslednji odloki: 1. Odlok o javnem redu in miru v občini Velenje (Ur. vestnik št. 5/84) 2. Odlok o dopolnitvi odloka o javnem redu in miru v občini Velenje (Ur. vestnik št. 8/86), 3. Odlok o izobešanju zastav v občini Velenje (Uradni vestnik št. 8/80), 4. Odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v občini Velenje (Ur. vestnik št. 2/76), 5. Odlok o ustanovitvi in nalogah službe komunalnega nadzora v občini Velenje (Ur. vestnik št. 9/78), 6. Odlok o nameščanju in vzdrževanju objektov ter lokacij za javno plakatiranje (Ur. vestnik št. 10/83); 7. Odlok o ravnanju s plodno zemljo in ^izkopanim materialom pri izvajanju gradbenih del na območju občine Velenje (Občinski Šaleški rudar št. 6/69). 56. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Velenje. Predsednik Skupščine občine Velenje Pankrac SEMEČNIK ČETRTEK 30. AVGUSTA PETEK 31. AVGUSTA SOBOTA I NEDELJA | PONEDELJEK 1. SEPTEMBRA ■ 2. SEPTEMBRA I 3. SEPTEMBRA TOREK 4. SEPTEMBRA TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA I ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA I ■ TV SLOVENIJA 1 8.50 Video strani 9.00 Grizli Adams, 20. del ameriške nanizanke 9.25 Zakon v Los Angelesu, 13. del ameriške nanizanke 10.10 Video strani 15.15 Video strani 15.25 Žarišče, ponovitev 15.55 Poletna noč — ponovitev nadaljevank 18.00 Tv dnevnik 1 18.10 Noben gozd ni navaden gozd, izobraževalna oddaja 18.40 Spored za otroke in mlade — Čudežna leta, ameriška nanizanka, 11/18 Risanka Tv dnevnik 2 O. Osetinski — L. Nehoro-šev: Mihailo Lomonosov, sovjetska nadaljevanka, 4/9 Tv dnevnik 3 Poletna noč — Pri Huxta-blovih (Cosby show), ameriška nanizanka, 20/22, Sin z otoka, ameriška nadaljevanka, 10/14, Alo, alo, angleška nanizanka, 5/6 Video strani 19.10 19.30 20.00 21.55 22.15 0.15 TV SLOVENIJA 2 17.00 Izbor iz J RT 2 ali satelitski programi — poskusni prenosi. 19.30 Tv dnevnik. 21.30/21.40 Žarišče. 22.00/22.10 Letopis popa Dukljani-na, dokumentarna oddaja TV Titograd. 22.40/22.50 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. HTV 1 9.55 Tv koledar, 10.K Poletni spored (do 14.25), 15.30 Poročila, 15.40 Ponovitev programa plus, 18.00 Poročila, TV koledar, 18.20 Številke in črke, kviz, 18.40 Poročila v nemščini, 18.45 Podnebje in energetske meje na vasi, dokumentarni spored, 19.15 Risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Tednik, politični magazin, 20.50 Zabavna oddaja, 21.50 TV dnevnik, 22.10 Poročila v angleščini, 22.15 Program plus, nočni spored, 0.25 Poročila. SATELITSKA TV 8.50 Video strani 9.00 Kljukčeve dogodivščine, 10. del 9.30 Delfin Flipper, ameriška nanizanka, 7/7 9.55 Letopis popa Oukljanina, oddaja TV Titograd 10.35 O. Osetinski — L. Nehorošev: Mihailo Lomonosov, sovjetska nadaljevanka, 2/9 11.45 Video strani 15.15 Video strani 15.25 Žarišče, ponovitev 15.55 Poletna noč, ponovitev nadaljevank 18.00 Tv dnenvik 1 18.10 Kot potovanja — mesta mostovi, Sanski most 18.40 Pet prijateljev, angleška nanizanka, 10/13 19.10 Risanka 19.30 Tv dnenvik 2 19.54 Zrcalo tedna 20.15 V 80 dneh okoli sveta, angleška dokumentarna serija, 4/7 21.10 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka, 16/42 22.15 Poletna noč — Pri Huxta-blovih (Cosby show), ameriška nanizanka, 21/22, Sin z otoka, ameriška nadaljevanka, 11/14, Alo, alo, angleška nanizanka, 6/6 0.20 Video sstranl TV SLOVENIJA 2 17.00 Izbor iz JRT 2 ali satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Domači ansambli — ansambel Trim, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 21.50/22.00 Žarišče 22.20/22.30 G. Mahler: II. simfonija, posnetek koncerta iz Vatikana. 23.20/23.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 8.50 9.00 9.10 9.15 9.45 10.10 10.40 11.40 15.25 15.55 18.00 18.10 18.55 19.10 19.30 19.54 20.15 20.30 22.05 22.25 0.30 Video strani Radovedni Taček: Grad Zlata ptica: Od kdaj je koza domača žival Moja družina In ostale živali, angleška serija, 9/13 Čudežna leta, ameriška nanizanka, 11/18 Zgodbe iz školje, 8. oddaja Tednik Video strani Žarišče, ponovitev Poletna noč — ponovitev nadaljevank Tv dnevnik 1 Živeti z naravo, poljudnoznanstvena oddaja TV Sarajevo Spored za otroke in mlade Risanka Tv dnevnik 2 Utrip Žrebanje 3x3 Bom, bom... za sedaj, ameriški film Tv dnevnik 3 Poletna noč — Pri Huxta-blovih (Cosby show), ameriška nanizanka, 22/22, Sin z otoka, ameriška nadaljevanka, 12/14, Rožnata nanizanka, francoska nanizanka, 8/8 Video strani TV SLOVENIJA 2 17.00 Šport ali satelitski programi, poskusni prenosi. 19.00 Kako biti skupaj, oddaja TV Skopje. 19.30 Tv dnevnik. 20.30 Satelitski programi, poskusni prenosi ali program JRT 2. SAT 1 6.00 Dobro lutro s Sat J. 8.35 Sosedje, Carson in f Tele i Carson, Zdravje. 10.05 Teleshop. 10.30 Tenis, US Open, povzetek. 12.15 Kolo sreče. 14.00 Car- HTV 1 9.55 TV koledar, 10.00 Poletni spored (do 14.25), 15.35 Poročila, 15.40 Ponovitev Programa plus, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Risanka, 18.20 Številke in črke, kviz, 18.40 Poročila v nemščini, 18.45 Noro, norejše, norišnica, humoristična nanizanka, 19.05 Risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 V Cityu, filmska nanizanka, 20.55 Domači show spored, 21.40 TV dnevnik, 22.00 Kulturni magazin, 23.00 Poročila v angleščini, 23.05 Program plus, nočni spored, 1.25 Poročila, 1.30 Ekstra program plus. SATELITSKA TV HTV 1 9.15 TV koledar, 9.25 Čebelica Maja, risana nanizanka, 9.50 Ponovitev nočnega sporeda Program plus, 12.10 Dirka za srečo, filmska nanizanka, 14.30 Ciklus filmov o psu Lessiju, 16.00 Rezerviran čas, 16.50 Poročila, 17.00 Oddaja narodne glasbe, 17.30 Kukavičja ulica, filmska nanizanka, 18.20 Sedmi čut, 18.30 Dokumentarna oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Outbach Boum, ameriški film, 21.35 TV dnevnik, 21.50 Športna sobota, 22.10 Poročila v angleščini, 22.15 Program plus, nočni spored, 0.35 Poročila, 0.40 Ekstra program plus. SATELITSKA TV SAT 1 SAT I 7.30 Dobro Jutro s Sat 1. 8.30 Tenis, Open, prenos. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Tenis, US Open, prenos. 22.00 Poročila. 22.10 Medeni Meadow, prenos. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.05 Bogat in lep. 10.35 Tv butik. 11.05 Explosiv, politični magazin. 12.00 Cena je vroča. 12.30 Klasika. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Nori časi. 15.45 Poročila. 16.00 Družina Munster. 16.30 Murphyjev zakon, začetek ameriške serije. 17.10 Cena je vroča. 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Carson in Carson. 9.50 Kuhajte. 10.05 Teleshop. 10.30 Šport, tenis. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.00 Carson in Carson. 15.00 Sosedje. 15.25 Teleshop. 15.35 Tenis, US Open, povzetek. 16.40 Test. 16.50 Tenis, Flushing Meadow, prenos. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Te- US Open, povzetek. 10.05 Teleshop, nls zzv. lock Holmes in dr. Watson, serija menčkovi. 13.20 Fuzz' po\ io 12.50 Kre-14.10 Sher- nis, US Open,prenos. 22.00 Poročila. 22.10 Kvartet bestiial, francsko-nem-ška kriminalka, 1975 (Michel Piccoli, 14.35 Kuhajte. 14.45 Podnevi in ponoči, nemška komedija, 1957 (Erna Sedmer). 16.30 Znanost. 16.40 Kino. 17.05 Od tu In tam, potovalni kviz: Jugoslavija. 17.35 Poročila. 17.50 Fantazijski otok. 18.45 Poročila. 19.05 Tenis, US Open, prenos. — do 4.00. RTL PLUS Gerard Depardieu, Jane Birkin). 0.00 Tenis,povzetek. 1.30 Tenis, prenos. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.05 Bogat in lep. 10.35 Tv butik. 11.00 Nori časi. 12.00 18.00 Dva, serija. 18.45 Poročila. _____„ u.».™,,™,. ,„„„„. ,„.«„, 19.10 Moški za šest milijonov dolar- Cena ip vrnpp I o Klnellrn' 1 Vnn aprs 16 50 Avto jev. 20.00 Delo na črno 21.00 Sedem - vi-oca.jz.j^Kiaslka. 13.00 gers. ib.au Avto 6.00 Prva skupina. 6.45 Oče Murphy. 7.30 Tammy. 8.00 Za otroke. 10.15 Pravljice. 11.00 Risanka. 11.10 Princ in večerna zvezda, češka pravljica. 12.30 V deželi Saurijev, nova serija. 13.00 Flintstonovi otoroci. 13.25 C.O. P. S. 13.50 Želvica. 14.25 Mož iz At- (Gastone Moschin) 22.30 Poročila. 22.30 Grič, angleški vojni film, 1965 (Sean Connery, Harry Andrews). 0.25 Veselje do ubijanja, francoski film. EEEEB 6.00 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurobics. 10.00 Atletika, Split. 12.30 Tekma kočij. 13.00 Tenis. 16.00 Atletika, Split, prenos. 18.30 Športne novice. 19.00 Eurosport News. 20.00 Atletika, EP, prenos iz Splita. 21.00 Nogomet. 23.00 Konjeništvo, The Bri-tich Jumping Derby. 0.00 Moto šport. 1.00 Novice. SUPER CHANNEL 6.00 Channel E, izobraževalne informacije. 7.00 Daybreak. 8.30 Mix. 17.30 Summer on the Air. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Potolči hudiča, ameriški film, 1954 (Hump-hrey Bogart, Gina Lollobrigida). 22.15 Singles. 23.15 Sladko in kislo, avstralska serija. 23.45 Mix. 10.30 Infošov. 11.00 Noč generalov, angleško-francoski vojni film po Klr- stovem romanu, 1966 (Peter oToole) 13.30 Infošov. 14.00 Ukradi nebo (Stesi the Sky), ameriški film o prebegu iraškega pilota, 1988 (Ben Cross). 16.00Diamantna lady, ameriški film, 1988 (Brooke Shields). 18.00 Pet dni do polnoči (Midnight Run), ameriška kriminalka, 1988 (Robert De Niro). 20.10 Policijska akademija 2, ameriška komedija, 1985. 21.35 Študentka, francoski film, 1988 (Sophie Marceau). 23.10 V osrčju noči, erotična kriminalka, 1988. Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Nori časi. 16.00 Zdravje. 16.30 Oče Murphy. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Dva. 18.45 Poročila. 19.10 Prva skupina. 20.00 Boj proti mafiji, serija. 21.00 Monte Carlo, tretji del. 22.00 Nogomet. 23.00 Ko so ženske še imele rep, italijanski seksi film, 1970 (Senta Berger, Giuliano Gemma). 0.30 Okus po peklu, ameriški vojni film, 1973 (John Garwood). 1.55 Django, španski vestem, 1966 (Franco Nero). 3.20 Komanda, angleški akcijski film, 1982. 5.10 Prva skupina, ponovitev. lantisa. 16.05 High Mountain Ran- ?ers. 16.50 Avto. 17.45 Čudovita leta. 8.15 Nori hotel, zabavna serije. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 20.15 Lady L, ameriška komedija, 1965 (Sofija Loren, David Niven). 22.00 Vse ali nič, kviz. 23.00 Emmanuelle 2, francoski erotični film, 1978 (Silvia Krastel). 0.25 Django, maščevalec, italijasnki vestem, 1966 (Franco Nero). Ennzu 7.00 Morski greben. 7.30 Leteči kivi. |.00 Za otroke. 10.00 Nogomet. 10.30 EUROSPORT športne novice. 11.00 Trax. 13.00 Tedenski pregled. 13.30 Športno popoldne: Vodni športi, White Water Kayaking, atletika, Split, prenos. 20.00 Monster truck. 20.30 Moto 6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurobics. 10.00 Atletika, Split, ?renos. 13.00 Svetovni šport. 14.00 enis. 16.00 Atletika, Split, prenos. 18.30 Tedenski pregled. 19.00 Novi- apor 10.00 Atletika, Split, ' ' ' 14.0 ce. 20.00 Atletika, Split,prenos. 21.00 . 22.30 Športne novice. WW Wrestling 0.00 Trax. 1.0 Novice. SUPER CHANNEL 6.00 Channel E. 7.00 Daybreak. 8.30 Mix. 17.30 Summer on the Air. 19.00 Hit Studio International. 20.00 Vreme. 20.05 Mix. 21.00 Koncert. 22.00 Poročila. 22.15 Koncert. 23.15 Snub. 23.45 Mix. 0.15 Poročila. SUPER CHANNEL 7.00 Video comic. 9.00 Mix. 17.00 Video moda. 17.30 Coca cola Euroc-hart. 18.00 Vreme. 18.05 Ve.iki šov. 19.00 Ultra šport. 21.00 Vstaja, ameriški film, 1952 (Angela Lansbury). 22.25 Cona somraka. 22.55 Ubijanje zunaj Zete, ameriški znanstveno-fantastični film, 1980 (Gordon Devol). TELECLUB TELECLUB PRO 7 10.30 Infošov. 11.00 Arthur 2, ameriška komedija, 1988 (Dudley Moore. 14.40 Infošov. 14.00 Gorile v megli, ameriška drama, 1988 (Sigourney Weaver). 16.25 Vrzi mamo skozi okno, ameriška satira, 1987 (Danny DeVito). 20.00 Čarovnica Sabba, ameriški film, 1982. 21.40 Zamenjava vlog, nizozemska komedija, 1987. 23.20 Karate Tiger 3, ameriški film o kick bokserjih, 1988. 0.55 Smrtonosni prijatelj, ameriška grozljivka, 1986. 10.30 Infošov. 11.00 Super policaj L. A., ameriški akcijski film, 1988. 13.30 Infošov. 14.00 Six Pack, ameriška satira, 1982 (Kenny Rogers). 16.00 Zločinska srca, ameriški film, 1986 (Diane Keaton, Sissy Spaček). 18.00 Laž, voina in smrt, ameriška kriminalka, 1988. 20.00 Georgija, avstralska kriminalka, 1989. 21.35 Nico, ameriški akcijski film, 1987 (Steven Seagal, Pam Grier). 23.20 Tali, Dark and Handsome, ameriški erotični šov. 0.35 Javna ženska, francoski erotični film, 1984 (Valéry Kaprisky). 6.35 Veverička, Potepuh, Leteči kivi, Kum Kum, Naša hiša, Bret Maverick, Shlloh ranč, Kobra, prevzemite. 11.40 Adderiy. 12.30 Bill Cosby. 12.55 Hard-castel In McCormik. 14.25 Sholoh ranč. 15.30 Kum Kum. 15.55 Bilo je nekoč. 16.20 Potepuh. 17.45 Leteči kivi. 17.10 Waltonovi. 18.10 Vohljač, serija. 18.55 Hardcastel in McCormik. PRO 7 19.45 Grk osvoji Chicago. 20.10 Otok nasilja, ameriški film, 1961 (James Mason). 21.45 Hawai 05. 22.40 Kot- 16.55 Periv Mason. 15.45 Scooby Doo. 16.05 Potepuh (Paul Burke). 16.30 Leteči kivi. 16.55 Perry Mason. 18.00 Harry O. 18.50 Hardcastle in McCormik. 19.40 M. A. S. H. 20.10 Z menoj pa ne, gospodje, ameriška ko- PRO 7 11.45 M. A. S. H. 12.00 Z menoj pa ne, gospodje, ameriška komedija. 13.45 Perry Mason. 14.35 Mrtve ptice, dokumentarec. 15.25 P-kot ponarejen, francosko-iranski film, 1973 (Orson Welles). 17.00 Riptide. 17.55 Belston- tan, avstrijski film, 1981 (Franz Buc-hrieser). 0.45 FBI. 1.35 Slavolok zmage, ameriški film, 1948. ska lisica, angleški film, 1973 (Jeremy Kemp). 19.45 Harryjeve sodbe. 20.10 Naloga, švedska kriminalka, ška komedija 1966 (Rosalind Russell). 0.10 Cona somraka. 0.40 Hawal 0.5. 1977 (Thomas Hellberg). 21.45 Ceste San Francisca. 22.40 Dick Tracy, risanka. 22.55 Tihi sovražik, angleški volni film, 1958 (Lawrence Harvey). 0.35 Nenavadne zgodbe. 9.30 Video strani 9.40 Otroška matineja — Živžav, 50 10.30 Otroška matineja — Pet prijateljev, angleška nanizanka (10. del/13) 11.00 Zgodbe starih mest, zabavno-glasbena oddaja, 11. — zadnji del 11.30 Čez tri gore — vokalni kvintet — Gorenjci iz Naklega in Miha Dovžan 12.00 Kmetijska oddaja HTV 14.40 Poletna noč — ponovitev nadaljevank: Pri Huxtablovih (Cosby show), am. nan. 22/22, Sin z otoka, ameriška nadaljevanka 12/14 15.50 J. Marek: Praški panopti-kum, češkoslovaška nanizanka (8. del/10) 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Mačka na vroči pločevinasti strehi, ameriški film 19.05 Risanka 19.15 TV okno 19.30 Tv dnevnik 2 19.50 Vreme 20.00 Kazimir Klarič: Pozitivna ničla, nadaljevanka TV Zagreb (5. del/6) 20.55 Zdravo 22.15 Tv dnevnik 3, vreme 22.35 Sova: Doktor Doogie How-ser, ameriška nanizanka, 1/13, Sin z otoka, ameriška nadaljevanka, 13/14 23.50 Video strani wim'umtm 10.00 Oddaja za JLA in igrani film. 14.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Veliki tektonski jarek, angleška poljudnoznanstvena serija 3.— zadnji del. 21.30 Satelitski programi, poskusni prenosi. 21.50 Športni pregled. 22.20 Satelitski programi, poskusni prenosi. Opomba: Maribor: SP v šport, ribolovu, Tacen—Generalka za SP, Doboj — rokometni turnir. HTV 1 9.30 Poročila, 9.38 Smrkci, ponovitev risane nanizanke, 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke, 11.00 Kmetijska oddaja, 12.00 Oddaja resne glasbe, 13.00 Poslovna ženska, filmska nanizanka. 14.00 Poročila, 14.05 Sestanek brez dnevnega reda, 16.00 Odkritja pod vodo, poljudnoznanstvena nanizanka, 16.55 Poročila v nemščini, 17.00 Kavbojski osli, ameriški film, 18.45 Smrkci, risana nanizanka, 19.10 TV-fortuna, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Če boš nekoč potrkal na moja vrata, filmska nanizanka, 21.00 Oddaja zabavne glasbe, 21.30 TV dnevnik, 21.50 Športni pregled, 22.20 Poročila v angleščini, 22.25 Program plus, nočni spored, 0.45 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 Fuzzy, Kuhajte, n. 10.30 Tenis, 8.05 Kremenčkovi, Kino. 10.00 Od tu in tam. povzetek. 12.40 Kremenčkovi. 13.10 Berlinski pogovori. 14.00 Prosti čas, Glava, glavica, Fuzzy. 15.25 V krem-pljlh Borgiicev, ameriški akcijski film, 1949 (Orson Welles). 17.10 Afriški slon, ameriška dokumentacija. 18.45 Poročila. 19.05 Tenis, US Open, prenos. 21.50 Šport. 22.00 Poletni gostje. 23.00 Tenis, US Open, povzetek. 1.00 Tenis, prenos. O 6.00 V deželi Saurijev, film. 7.00 Yogi. 7.30 Scooby Doo. 8.00 Za otroke. 9.30 Maček Heatcliff. 11.00 Izziv, ameriški film, 1969 (Ernest Borgni-ne). 12.30 Klasika. 13.15 Moj oče vesoljec. 13.35 Munsterji. 14.05 Ultra-man. 14.30 Bila je prva ljubezen, nemški film, 1958 (Christian Wolff). 16.10 Poročna vročica, nemški film, 1958. 17.35 Ruleta. 17.50 Glasbena revija. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Nebo in nevihta, nemška komedija, 1978 (Eddie Arent). 21.45 Spiegel TV. 22.15 Prime Time. 22.30 Tutti Frutti. 23.35 Kriminalistične zgodbe. 0.25 Rožnata serija. ■ VJii-Hfrlitl 7.00 Religija. 8.00 Za otroke. 10.00 Nogomet. 10.30 Vožnja kočij. 11.00 Svetovni šport. 12.00 Boks. 13.00 Magazin za deskarie. 13.30 Športno popoldne: Motoclkllzem za Veliko na- grado Madžarske, atletika, EP v Splitu, nogomet, liga v Španiji. 19.00 Avstralski nogomet. 20.00 Nogomet opanija. 22.00 Tenis, Aschaffenburg Cup: Seleš—Sanchez. 0.30 Motoclkllzem, Madžarska. SUPER CHANNEL 7.00 Video comic, nonstop risanke. 9.00 Mix. 11.00 Eurochart. 12.00 Mix. 13.30 Hello, Austria. 15.00 George Vandeman. 16.00 Turistični magazin. 16.30 E.R.F. 17.00 Mix. 17.30 Jutrišnji svet. 18.00 Financial Times, tedenski pregled. 19.30 Video moda. 20.00 Dundee in Cilhane. 21.00 Kapitan Apache, ameriški film, 1971 (Lee van Cleff, Carol Baker). 10.30 Infošov. 11.00 Vroča dirka, ameriška komedija, 1988 (John Ca-dy). 13.30 Infošov. 14.00 Zadoščenje, ameriški glasbeni film, 1987 (Justine Bateman). 16.00 Filadelfijski poizkus (Philadelphia Experiment), ameriški znanstveno-fantastični film, 1984 (Nany Allen). 18.00 847 — polet gro-..... 21.4 ze, ameriška grozljivka, 1à88. 2T.40 By By Baby, italijanski film, 1987 (Brigitte Nielson, Luca Barbareschi). 23.10 Quiet Coo, ameriška kriminal- 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, spored za otroke in mlade Nina in Ivo: Ivo fotograf. 9.15 Alice in njena druščina, ameriška nanizanka 9.50 Mozaik, ponovitev, utrip, zrcalo 15.10 Sova, ponovitev doktor Dogie Hawser, amer. nanizanka 1/14, Sin z otoka, amer. nadaljevanka. 16.30 Tv dnevnik 1 16.45 Mozaik, ponovitev Zdravo 18.10 Spored za otroke in mlade 18.10 Radovedni taček: Zajec 18.25 Križem, kražem, oddaja TV SK 18.55 Risanka 19.13 Tv okno 19.30 Tv dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Peter Kostov: Trgovec iz Soluna, drama TV Skopje 21.20 Osmi dan 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Pregled modernega baleta, sodobna generacija 22.55 Sova: Alfred Hitchoock, predavatelja am. nanizanka 1/16, Sin z otoka, amer. nadaljevanka 14/14 Opomba: Celje—Skokov memorial TV SLOVENIJA 2 16.30 Satelitski programi, poskusni prenosi. 19.00 Rab, dokumentarna oddaja HRV. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.15 Swing, swing, swing, glasbena oddaja TVS. 22.10 Satelitski programi, poskusni prenosi. HTV 1 10.10 TV koledar, 10.20 Poletni spored (do 14.25) 15.35 Poročila, 15.40 Ponovitev nočnega sporeda Program plus, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Risanka, 18.20 Številke in črke, kviz, 18.40 Poročila v nemščini, 18.45 Teledisk, 19.15 Risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Dramski spored, 21.05 Argumenti, zunenjepolitična oddaja, 21.35 TV dnevnik, 21.55 Poročila v angleščini, 22.00 Program plus, nočni spored, 0.20 Poročila. SATELITSKA TV SAT I 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Carson in Carson, Potovanje. 10.05 Teleshop. 10.30 Tenis, US Open, povzetek. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.00 Carson in Carson. 15.00 Sosedje. 15.25 Teleshop. 15.35 Tenis, US Open. 16.40 Narava. 16.50 Tenis, US Open, prenos. 22.00 Poročila. 22.10 Magazin. 22.55 Tenis, povzetek in prenos. 1.30 Tenis, prenos—do 4.25. RTL PLUS ì .00 Halo, Evropa. 10.00 David. 10.25 elvica. 11.00 Tv butik. 11.30 Dragi striček Bill. 12.00 Cena je vroča. 12.30 Klasika. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Bogataš in revež, začetek ameriške serije (Peter Stra-uss). 15.45 Poročila. 16.00 Potnika v začetek ameriške serije (Peter Stra času. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara, ponovitev. 18.45 Poročila. 19.10 Letalonosilka Georgetown. 20.00 Airwolf. 21.00 Otok groze, angleška kriminalka, 1972 (Judy Gea-son). 22.35 Poročila. 22.45 Kulturni magazin. 23.10 Priložnost za ljubezen. 23.35 Magazin za moške. 0.10 Wrestling. uns: 6.00 Sky World Review. 6.30 Poslovni raport. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurobics. cing, 18.00 Dan na plaži. 19.00 Novice. 20.00 Snokerjì, biljard. 21.00 Športni dokumentarec. 22.00 Boks. 23.00 Motociklizem, Madžarska. 0.00 Vodni športi. 1.00 Novice. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.30 Mix. 17.30 On the Air. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. klasični kllpi. 20.00 Mix. 21.00 Super počitnice. 21.30 Očesna klinika, dokumentarec. 22.00 Poročila. 22.15 Hollywood, dokumetnarec. 23.15 Turistični magazin. 23.45 Coca Cola Eurochart. 0.15 Poročila. 9.00 10.25 10.40 14.40 15.10 16.30 16.45 17.50 17.55 19.30 19.55 20.05 21.00 22.05 22.25 Mozalk, ponovitev Šolska TV, portret znanstvenika 1/6, Boj za obstanek Sedma steza, športna oddaja Osmi dan Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev Alfred Hitch-cock, predstavlja. Sin z otoka amer. nadaljevanka 14/14 Tv dnevnik 1 Mozaik, ponovitev šolska TV portret znanstvenika Boj za obstanek Spored za otroke in mlade Zlata ptica: Gosposka in poljska miš Tv dnevnik 2 Vreme J. C. Grumberg: Musical-Hall, francoska nadaljevanka Splitski biseri 1980-1990 Tv dnevnik 3, vreme Dekameron 1/14, Srce mesta, ameriška nanizanka. umi 16.30 Satelitski programi, poskusni prenosi. 18.10 Svet športa, oddaja HTV. 19.05 Mednarodni folklorni festival Folk art — Ljudska glasbila. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer Elisabeth Taylor, intimen portret, Nočno preianje, angleški film. HTV 1 10.10 TV koledar, 10.20 Poletni spored (do 14.25), 15.35 Poročila, 15.40 Ponovitev nočnega sporeda Program plus, 18.00 Poročila, 18.10 TV koledar, 18.20 Številke in črke, kviz, 18.40 Poročila v nemščini, 18.45 Znanstveni spored, 19.15 Risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Žrebanje lota, 20.05 Zastrij ji obraz, filmska nanizanka, 21.10 V velikem planu, kontaktni spored, 22.40 TV dnevnik, 23.00 Poročila v angleščini, 23.05 Program plus, nočni spored, 1.25 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Carson In Carson, Test. 10.05 Teleshop. 10.30 Tenis, US Open, povzetek. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.00 Carson in Carson, Denar. 15.00 Sosedje. 15.25 Teleshop. 15.35 Tenis, US Open. 16.40 Avto. 16.50 Tenis, US Open, prenos. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Tenis, prenos. 22.00 Poročila. 22.10 Spiegel TV. 22.40 V-zunajzemelJski, serija. 23.30 Tenis, US Open, povzetek. 1.30 Tenis, prenos — do 4.40. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.00 Potovalni kviz. 11.05 Tv butik. 11.30 Tvegano. 12.00 Cena je vroča. 12.30 Klasika. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Bogataš in revež, drugi del. 15.45 Poročila. 16.00 Buck Rogers. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara, ponovitev. 18.45 Poročila. 19.10 Dobrodošli mister B, ameriška agentska komedi a, 1965. 21.45 Spiegel TV. 22.30 Poročila. 22.45 Lovec na glave, ameriška kriminalka, 1975. 0.15 Koliko ljubezni potrebuje normalni par, ameriški film, 1967. CI TTTZTa 6.00 Sky World Reviee. 6.30 Poslovni raport. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurobics. 10.00 Novice. 11.00 Športni dokumentarec. 12.00 SnukerjL Cafe Royal, London. 13.00 Boks. 14.00 Motoclkllzem, Madžarska. 15.00 Tenis (Se- leš— Sanche;). 17.30 Moto šport. 18.30 Goli, Španija........ 19.00 Novice. 20.00 The Nike Sports Night, prenos iz olimpijske dvorane v "Münchenu. 22.30 WW Wrestling. 23.30 Moto šport. 1.00 Novice. Uli JI-l-IIH'I'IJM 7.00 Daybreak, poročila, vreme, glasba. 8.30 Mix. 17.30 On the Air, oddaja v živo na telefon 071 41 81 71 7 v Londonu. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Ultra šport. 22.00 Poročila. 22.15 Ultra šport, nadaljevanje. 0.15 Poročila. 0.30 Mix. 10.30 Infošov. 11.00 Poročeni moški ponori ameriška komedija, 1986, (David Gicen). 13.30 Infošov. 14.00 Zadnja izmena, ameriška drama, 1984 (Peter Strauss). 16.00 Bigglov uči- nek, angleški znanstveno-fantastični film, 1986. 18.00 Tequila Sunrice, nevarna mešanica, ameriški film, 1988 (Mei Gibson, Kurt Rüssel). 20.00 Pranje možganov, ameriški film, 1981. 21.40 Angel, ameriška kriminalka, 1983 (Susan Tyrell, Cliff Gorman). 23.15 Šmrtonosna odprava, ameriški agentski film, 1988 (Ted Leplat). PRO 7 6.05 Veverička, Stan in Olio, Potepuh, Leteči kivi, Riptide, Bret Maverick, Shlloh ranč, Harry O, Harcastle in ;. 12.05 Barney Miller. 12.30 Reomeo in Guilliana, italijanski film. 14.10 Shlloh ranč. 15.15 Veveri- 10.30 Infošov. 11.00 Zmagoslavje moža, imenovanega Konj, ameriški akcijski film, 1981. 13.30 Infošov. 14.00 Nič več seksa? ameriška komedija. 1988 (Lea Thompson, Jerry Levine). 16.00 Ewoksi, karavan hrabrih, ameriški znanstveno-fantastični film, 1984. 18.00 Milargo, ameriška socialna pra-lica, 1988 (Sonia Braga). 20.00 kradi nebo (Steal the Sky], ameriški vlji Uki ga). /j, ami film o prebegu iraškega pilota, 1988 (Ben Cross, Mariel Hemingway). 21.50 Mondo Topless, ameriški eroti- ka, 1986 (James Remar). Harry McCormick. 12.05 a, Italiji 5.15 vi čka. 15.40 Tom in Jerry, risana serija v 84 delih. 16.05 Potepuh. 16.30 Leteči kivi. 16.55 Randall in Hopkir. 18.00 Doc Elliott. 18.55 Hardcastle in Cor-mick. 19.45 Na zdravje, Helmut, serijska komedija. 20.10 Lady z železno masko, ameriški zgodovinski film, 1952 (Patricia Medina). 21.35 Kitajska plaža, akcijska serija. 22.25 Dick Tracy. 22.40 Moriti je lahko, angleški film. 0.15 Kabaret in satira. 0.40 Ceste San Francisca. čni film, 1987. 22.55 Osvojen mož, ameriška komedija, 1982 (Kate Caps-haw). PRO 7 6.30 Veverička, Tom in Jerry Potepuh, Leteči kivi, Randall in Hokirk, Bret Maverick, Shiloh ranč, Doc Elll-ot. 11.35 Hardcastle in McCormick. 12.20 Na zdravje, Helmut. 12.45 Lady z železno masko, ameriški film. 14.05 Shiloh ranč. 15.15 Veverička. 15.40 Tom in Jerry. 16.05 Potepuh. 16.30 Leteči kivi. 16.55 Tarzan (Ron Ely). 18.00 Simon Templar. 18.55 Hardcastle in McCormick. 19.45 Alice (Linda Lanvin). 20.10 Chubasco, meriški film, 19" ...... nes). 3.05 ameriški film, 1966 (Christopher Jo-). 21.55 Mannix. 22.50 Dick Tracy. 23.05 Jesensko listje, ameriški film, 1956 (Joan Crawford, Cliff Robertson). 1.00 Kitajska plaža. SREDA 5. SEPTEMBRA TV SLOVENIJA 1 9.00 Mozaik, ponovitev Alice in njena druščina, ameriška nanizanka 16/16 9.50 Peter Kostov: Trgovec Iz Soluna, drama TV Skopje 10.25 J. C. Grumberg: Musical Hall, francoska nadaljevanka. 14.15 Žarišče, ponovitev 14.45 Sova, ponovitev Dekameron 1/14, Srce mesta, ameriška nanizanka. 16.30 Tv dnevnik 1 16.45 Mozaik, ponovitev 16.45 Dokumentarna oddaja 17.30 Po sledeh napredka 18.05 Spored za otroke in mlade 18.15 Kako so živali prišle v Avstralijo, Moja družina in ostale živali, angleška nadaljevanka 10/13 19.00 Risanka 19.15 Tv okno 19.30 Tv dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Film tedna: Smešne stvari so se zgodilo na poti v Forum 21.45 Tv dnevnik 3, vreme 22.05 Kompas rock 22.50 Seva: Alf, ameriška nanizanka 1/39, Srce mesta, ameriška nanizanka 2/13 TV SLOVENIJA 2 16.30 Satelitski programi, poskusni prenosi. 18.30 Mostovi. 11.00 Zdravila, izobraževalna oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Operne zgodbe La Boheme. 21.25 Svet poroča. 22.25 Satelitski programi, poskusni prenosi. HTV 1 10.00 TV koledar, 10.20 Poletni spored (do 14.25), 15.35 Poročila, 15.40 Ponovitev nočnega sporeda Program plus, 18.00 TV dnevnik, 18.20 Številke in črke, kviz, 18.40 Poročila v nemščini, 18.45 Potopis, 19.15 Risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Filmoskop: Pod vulkanom, ameriški film, 22.45 TV dnevnik, 23.05 Poročila v angleščini, 23.10 Program plus, nočni spored, 1.30 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Carson In Carson, Gospodinjstvo. 10.05 Teleshop. 10.30 Tenis, US Open, povzetek. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.00 Carson in Carson. 15.00 Sosedje. 15.25 Teleshop. 15.35 Tenis, US Open. 16.40 Živali. 16.50 Tenis, US Open, prenos. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 12.00 Tenis, prenos. 22.00 Poročila. 22.10 Cesta brez izhoda, ameriška kriminalka, 1981 (Laura Harrington). 23.40 Tenis, US Open, povzetek. 1.30 Tenis, prenos. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.25 Dragi striček Bili. 11.00 Tv butik. 11.30 Tvegano! 12.00 Cena je vroča. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara, 383 nadaljevanje. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Bogat in lep. 16.00 Novo v kinu. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara, ponovitev. 18.45 Poročila. 19.10 CHiPs, serija. 20.00 Narodna glasba. 21.45 Stern TV. 22.20 Poročila. 22.30 Koma, ameriška kriminalka, 1977 (Michael Dou- glas, Genevieve Bujoold). 0.20 Do-rodošel Mr. B, ameriški film. EUROSPORT 6.00 Sky World Review. 6.30 Poslovni raport. 9.30 Eurobics. 10.00 Novice. 11.00 Konjeništvo. 12.00 Moto šport. 13.00 Nemški dirkalni avtomobili. 14.00 Stockcar Racing. 15.00 Vodni športi. 16.00 Magazin za deskarje. 16.30 The Nike Sports Night, povzetek. 19.00 Novice. 20.00 Hokej. 21.30 Španski goli. 22.00 Boks. 23.00 Nogomet. 0.00 Moto šport. 1.00 Eurosport News. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.30 Hello, Austria. 9.00 Mix. 17.30 On the Air, šov v živo. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Mix. 21.00 Ruska enaistica, nova serija o življenju v Sovjetski zvezi. 21.30 Financial Times. 22.00 Poročila. 22.15 Evropa, reportaže. 22.45 Novice iz Azije. 23.15 Ruska enajstica, ponovitev. 23.45 Financial Times. EmzMaMi 10.30 Infošov. 11.00 Cheerballs, ameriški zabavni film, 1984.13.30 Infošov. 14.00 Stevenova ugrabitev, prvi del ameriškega filma. 16.00 Steven: Tujčev obisk, drugi del ameriškega filma, 1989. 18.00 Študentka, francoski film, 1988 Sophie Marceau, Vincent Gordon). 20.00 Potovanje v Tarzanijo, ameriška komedija, 1988. 21.35 Spa-cecop L.A. ameriški akciiski film, 1988 (James Caan, Mandy Patinkin). 23.10 Javna ženska, francoski erotični Ulm, 1984 (Valerie Kaprisky). PRO 7 6.00 Veverička, Ton) in Jerry, Potepuh, Leteči kivi, Tarzan, Bret Mave-rick, Shiloh ranč, Simon Templar, Hardcastle in McCormlck. 12 00 Alice. 12.25 Chubasco, ameriški film. 14.05 Shiloh rani. 15.15 Veverička. 15.40 Tom In Jerry. 16.05 Potepuh. 16.30 Leteči kivi (Estelle Woods). 16.55 Naša hiša. 18.00 Kobra, prevzemite. 18.50 Hardcastle In McCormlck. 19.45 Bill Cosby šov. 20.10 Vohuni, povsod vohuni, ameriška agnetska parodija, 1988 (Harry Andersen). 21.50 FBI. 22.45 Dick Tracy, risanka. 23.00 Fort «ss, avstralski film, 1985 . (Rachel Ward). 0.35 Mannix. 1.25 Jesensko listje, ameriški film. SEJEM BIL JE ŽIV V soboto, 1. septembra, bo v Starem Velenju že tradicionalna prireditev Sejem bil je živ, kjer bomo zopet obudili Stare obrti. Sejem pa bo zares živ, saj boste izdelke lahko tudi kupovali. V tej napovedi pa vam naj povemo le še to, da bo prireditev gotovo zanimiva in vredna ogleda zato si več o nastopajočih in sodelujočih preberite v članku SEJEM BIL JE ŽIV - DOMAČA OBRT! KRAVA V CIRKUSU ZA NAŠE NAJMLAJŠE V petek, 31. avgusta, ob 19.00, prav na zadnji počitniški dan, bo v naše mesto prišla K R A V A. Pa to ni čisto navadna krava ampak je KRAVA V CIRKUSU — izredno komunikativna in slikovita plesna predstava. Glavni lik je prikupna Krava Elizabeta, ki bo skozi glasbo, igro in ples pričarala otrokom čarobni svet cirkusa in sanj. Scenarij je delo Bine Štampe-Žmavc, glasba Janija Goloba, koreografijo in kostume je napravila Gordana Stefanovič Erjavec, sceno Go-ga Schmidt-Miškov. Igrajo in plešejo pa Miha Alujevič, Urša Horvat, Sava Malenšek, Tadej Brdnik, mažuretke, akrobati, divje zveri, čarovnik, siamski dvojčki, največja kača na svetu ... S to predstavo so člani Plesnega Foruma Celje gostovali na letošnjem 30. Festivalu otroka v Šibeniku. MARATON NA VELENJSKEM GRADU V nedeljo, 2. septembra, ob 19.30 bo na velenjskem gradu gledališka predstava, v kateri bodo igrali maratonci Slavko Cerjak, Janez Hočevar Rifle in Branko Šturbej. Na glasbo Mojmira Šepeta bo pela Marjetka Falk, glasbeno spremljavo pa bo izvajal Ivo Umek. Vstopnice lahko dobite eno uro pred predstavo. Če bo vreme slabo, predstave ne bo. ZDRAVO! V današnjem kotičku sem se odločil napisati nekaj zanimivih misli o trenutno zelo popularnem rap-arju MC. HAMMER-ju. MC HAMMER - Rojen je bil pred 27 (sedemindvajsetimi) leti v vzhodnem predelu Los Angelesa s pravim imenom KIRK BURRELL Prvič smo ga lahko pobližje spoznali kot risanega mačka v video spotu PAULE ABDUL - OPPOSITES ATTRACT. Dobil je nagrado za najboljšega rap izvajalca in najboljši rap album (za njegov prvi LP — Let's Get it Started) in seveda veliko spoštovanje American Mu- sic Awards, ki je nagrado tudi podelilo. BILLBOARD - ameri ški glasbeni magazin pa misli, da je MC HAMMER najboljši rap pevec v letu 1989. Kako pa bo letos? Mislim, da je na najboljši poti, da lanski triumf ponovi. Kakorkoli že, njegov drugi LP - PLEASE HAMMER DON'T HURT'EM je v ZDA izpodrinil SINEAD O'CON-NOR iz prvega mesta, kar tudi po svoje govori o sami uspešnosti albuma. Na svojem prvem LP-ju je sodeloval tudi s PRINCE-m. Plod tega sodelovanja je komad, ki se imenuje »PRAY«, v njem pa naslednje cerkveno petje: »We need to pray just to make it today!« In če ne verjamete, da je MC HAMMER res tako uspešen, si hitro zavrtite njegovo uspešnico I CAN'T TOUCH THIS. Res prima zadeva, ni kaj. Ko pa bom našel kakšno prosto urico, bom na Radio Velenje tudi sam z veseljem zavrtel njegov zadnji LP. Za vse tiste, ki še ne vedo naj povem, da naša kontakt linija še vedno živi na tel. številki 855-191 in sicer vsak dan od 17.—19. ure. Na koncu pa si pc JAY SERVICE (R. 1. Love is such a loneley sword BLUE SYSTEM 2. TECHNOTRONIC Megamix 3. Love is - ALLANAH MYLES 4. Crazy for you - D. HASSELHOFF 5. Captain on her hear — CUSATO 6. Hanky panky - MADONNA vam je všeč, jo lahko dobite tudi na kaseti. 7. Only your love -MA 8. Itsy . BALURINA 9. Get in the BOYS I 10. I promised myse MEN (0 (D ü ■co (D C »Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propadando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planine, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 7 din, mesečna naročnina 28 din, trimesečna naročnina 77 din, polletna naročnina 154 din, trimesečna naročnina za tujipo 132 din. Ziro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odpreme: ČZP Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »"Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (odda|nik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 31. AVGUSTA: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub) ; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 2. SEPTEMBRA: Začetek sporeda: 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 3. SEPTEMBRA: 15 00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 5. SEPTEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 do 19.00 Poletno popoldne na Radiu Velenje. 1 1 I* M M o I 1 J REDNI KINO VELENJE Četrtek, 30. 8. ob 18. uri Petek, 31. 8. ob 18. in 20. uri PORKIJEVE VRAGOLIJE - ameriški, komedija. V gl. vi.: Dan Monahan Petek, 31. 8. ob 10. uri Sobota in nedelja, 1., 2. 9. ob 18. in 20. uri NE VIDIM IN NE SLIŠIM - ameriška komedija. V gl Richard Pryor, Gene Wilder Ponedeljek, 3. 9. ob 10. in 18. uri UKRADENO NEBO — ameriški, ljubezenski. Torek, 4. 9. ob 18. in 20. uri Sreda, 5. 9. ob 10., 18. in 20. uri ZMAJEVA IGRA SMRTI II - hongkonški, karate. V gl Bruce Lee NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 30. 8. ob 20. uri Petek, 31. 8. ob 22. uri Nedelja, 2. 9. ob 22. uri GREŠNA ZADOVOLJSTVA - erotski. Sobota, 1. 9. ob 22. uri Ponedeljek, 3. 9. ob 20. uri ONA JE TAKO DOBRA - trda erotika. FILMSKO GLEDALIŠČE V DOMU KULTURE PONOVNO SE DOBIMO VSAK PONEDELJEK NA IZBRANIH FILMSKIH PREDSTAVAH FILMSKEGA GLEDALIŠČA! OD OKTOBRA DALJE VAM BOMO PONUDILI TUDI FILMSKI ABONMA! Ponedeljek, 3. 9. ob 20. uri UKRADENO NEBO - ameriški, ljubezenski film. Režija: Clive Donner Vloge: Derek De Lint, Kim Thomson Po romanu Marion Meade STEALING HEAVEN! vi.: vl- KINO DOM KULTURE Četrtek, 30. 8. ob 20. uri NE VIDIM IN NE SLIŠIM — najnovejša ameriška komedija. V gl. vi.: mojstra in zvezdnika komedij Richard Prxor in Gene Wilder KINO ŠOŠTANJ Sobota, 1. 9. ob 20. uri NOČNI KINO - GREŠNA ZADOVOLJSTVA - erotski. Nedelja, 2. 9. ob 19. uri PORKYJEVE VRAGOLIJE - ameriški, komedija. Ponedeljek, 3. 9. ob 19. uri NE VIDIM IN NE SLIŠIM — ameriški, komedija. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 31. 8. ob 20. uri NE VIDIM IN NE SLIŠIM - ameriški, komediia. KINO VELENJE SI PRIDRUŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE, TOZD Splošno zdravstvo Mozirje, objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta JAVNO DRAŽBO za prodajo garsonjere v izmeri 26,96 m1 v Rečici ob Savinji št. 107 a, 1/8. Izklicna cena na dan objave je 354.825,90 din. Javna dražba bo 5. 9. 1990 ob 11. uri v Rečici ob Savinji št. 107 a. Ponudniki morajo pred pričetkom dražbe vplačati varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun št.: 5280Ö-603-38547 ZC Velenje TOZD Splošno zdravstvo Mozirje pri SDK Velenje. Vse stroške v zvezi s pogodbo in vpisom v zemljiško knjigo nosi kupec. Kupoprodajno pogodbo bomo sklenili v treh dneh po dražbi, kupnino bo treba plačati v 30 dneh po sklenitvi pogodbe. --- sivoAL Tel. št.: 853 451 _855 450. MLADO KOZO poceni prodam. ©881-010. OSEBNI AVTO 125 PZ, letnik 76, prevoženih 80.000 km prodam. Cena po dogovoru. ©0602/31-573. GRADBENO PARCELO 900 m2, z obstoječim objektom prodam. © 858-557. ŠTEDILNIK na trda goriva, pisalno mizo in spalnico prodam. © 858-557 V NAJEM VZAMEM prostor primeren za avtomehaniko v okolici Velenja, Celja ali Mozirja. ŠIFRA: AVTOMEHANIK. OTROŠKI VOZIČEK Chicco, globok in športni prodam. ©857-061. TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto prodam. Cena 4.000.00 din. © 853-539. DVAKRAT RABLJENO BRA-KO PRIKOLICO prodam in kupim KINTA KUNTO. © 850-967. PRODAM ALI MENJAM za terensko vozilo Nivo ali Arota avto J ETTO, letnik 81. © 858-158, od 19. do 20. ure. DVOSOBNO STANOVANJE v centru Velenja zamenjam za večje. © 855-248, popoldan. PARCELO — negradbeno 1.250 m2, v ravnini, prodam. Informacije na © 855-667, zvečer. V NAJEM VZAMEM garsonjero ali manjše stanovanje za dalj časa v Velenju in okolici. Plačilo vnaprej. ©066/21-083. ZASTAVO 128, letnik 11/1987, garažirano, prevoženih 25.000 km, prodam. Cena po dogovoru. © 850-780. 150 m2 OPAŽA prodam. Cena 75,00 din m2. © 882-496. FIAT ZASTAVA 750 LE, garaži-ran, 33.000 prevoženih km, prodam. © 882-883. APN 6, star 3 leta, prodam. ©858-559. BREJO TELICO (6 mesecev) prodam. Kopitar, Paka 61. IŠČEM STAREJŠO ŽENSKO za majhno pomoč v gospodinjstvu, proti usluga — SOBA. Naslov v uredništvu. HIŠO, končana III. faza v Mi-slinjski Dobravi, blizu letališča na lepi sončni legi, prodam. © 882-230. JUGO 45, letnik 83, prevoženih 75.000 km, rumen, dobro ohranjen, prodam za 22.000 din. ® 776-007. MOTORNO KOLO ATX 50 prodam. © 855-373. ZASTAVO 750 LE, letnik 1982, prodam. © 851-922. KOTO KOTEKS TOBUS išče pogodbena zbiralca kož z lastnim prostorom na področju Velenje —Šoštanj. Nudimo vam stimulativno plačilo. Ponudbe pošljite na naslov: KOTO KOTEKS TOBUS OP Celje, Cesta v Trno-vlje 19. © 33-251. DEŽURSTVA V Zdravstvenem domu Velenje : Četrtek, 30. avgusta — dopoldan dr. V. Renko, popoldan dr. D. Popov, nočni dr. Vrabič in dr. Pirtovšek POMOČ V GOSPODINJSTVU in pri varstvu otrok iščemo 5-krat tedensko, od 8. do 14. ure. © 882-100, KARAMBOLIRANO ZASTAVO 750, v celoti ali po delih, prodam. © 831-959. R 4, letnik 80, videorekorder Orion, magnetofon Philips, štiriste-zni, prodam. © 857-542. KARAMBOLIRAN JUGO 45 E 86 in štiri skoraj nove semperit gume s platišči, 155 SR 13 STT radial, prodam. © 854-113. POROČNO OBLEKO št. 40 prodam. © 854-612. OPEL CORSA 1,5 D, star leto dni, reg. do avgusta 91, ugodno prodam. © 775-133, od 19. do 21. ure. UGODNO PRODAM KOZLA. Kličite na tel. št.: 858-343. ZASTAVO GTL 55, letnik 86, registrirano do aprila 91, prodam po ugodni ceni. © 851-616. JUGO KORAL 45, letnik 89, prevoženih 18.000 km, prodam po zelo ugodni ceni. © 855-231 int. 312 do 14. ure, po 14. uri pa na © 858-810. BRAKO PRIKOLICO, staro eno leto poceni prodam, tudi na obroke. Jagrič, Kajuhova 2, Velenje. © 858-715. ADRIO 2 + 2 Optima z baldahi-nom prodam. © 881-214. BRAKO PRIKOLICO (SKIF) in šotor za dve osebi prodam. © 881-214, zvečer. DOBRO OHRANJENO OTROŠKO POSTELJO z jogijem in kuhinjsko mizo 100 x 60 ter malo mizo za televizijo ugodno prodam. © 24-927. AMC POSODA? Velika izbira, dobava takoj, dostava na dom. Vse informacije na ©061/559-920. GLOBOKI IN ŠPORTNI OTROŠKI voziček, prodam. © 853-628. POROČNO OBLEKO, št. 38, iz butika DANA, prodam. ©881-259. POLTOVORNI AVTO ZASTAVA 35-8, letnik 1986 prodam. © 891-138. BRUSILNI STROJ za brušenje rezkarjev in skobelnih nožev prodam. © 891-138. PRIKOLICO ZA TRANSPORT, nosilnosti 450 kg, prodam. © 858-700. JETTO letnik 1982, prodam. © 855-983. PRODAM komplet novejšo spalnico, računalnik ZX Spektrum 48, mini hladilnik Gorenje ter nov televizor Trim. Kličite zvečer 854-411. SERVISIRANJE IN MONTAŽO stanovanjske opreme (vodovodne armature, ključavnice, pohištvo .. .) opravim hitro, kvalitetno in po zmerni ceni. ©851-010. Petek, 31. avgusta — dopoldan Grošelj, popoldan dr. Zupančič, nočni dr. Mijin in dr. O. Renko Sobota, 1. septembra in nedelja, 2. septembra — dnevni dr. Jonko, nočni dr. Grošelj in dr. Jonko Ponedeljek, 3. septembra — dopoldan dr. Zupančič, popoldan dr. V. Renko, nočni dr. Žu-ber in dr. D. Popov Novo Novo Novo NOVO V PESJU Zasebna trgovina „PRIMA" Velenje, Partizanska 65 (Pesje), vas obvešča, da bo dne 1. 9. 1990 pričela z obratovanjem. # z & * * Pri nas boste lahko izbirali med uvoženim in našim meterskim blagom, podlogami, zadrgami, gumbi, veliko izbiro volne različnih barv, kvalitet in proizvajalcev (tudi tujih) ter modnih dodatkov. * * * * ODIPRALNI ČAS: od 9.00 -12.00 ure, sobota od 8.00 - 12.00 ure. 1600 19.00 Se priporoča zasebna trgovina „PRIMA." Marjeta Koštomaj - ® 003/857-319 GIBANJE PREBIVALSTVA ß nama POROKE: KAJBA Zlatko, rojen 1962, Šoštanj, Trg bratov Mravljak št. 3 in STOJANOVIČ Mileva, rojena 1963, Šoštanj Trg bratov Mravljak št. 3, NIKIC Tomo, rojen 1962, Kosci št. 75 in SPASOJEVIČ Grozdana, rojena 1966, Šoštanj, Tovarniška pot št. 2/d, JAMNIKAR Marjan, rojen 1963, Laze št. l/a in LEDNIK Danijela, rojena 1968, Lipje št. 2, VRECER Franc, rojen 1959, Celje, Cesta na Dobrovo št. 36 in TRUNKL Mateja, rojena 1966, Velenje, Graškogorska c. št. 44, DEBELAK Miran, rojen 1966, Podkraj pri Velenju št. 19/c in ŠPEH Marta Olga, rojena 1969, Podkraj pri Velenju št. 19/c, AN- DROČEC Leonard, rojen 1964, Velenje, Cesta talcev št. 18 in MARTINČIČ Nataša, rojena 1965, Mozirje, Aškerčeva c. št. 12, JEZERNIK Igor, rojen 1965, Gotovlje št. 189/b in GLUŠIČ Zlata, rojena 1966, Gotovlje št. 189/b SMRTI: JELEN Marija, rojena 1911, Šenbric št. 38, ANDREJC Marija, rojena 1904, Šoštanj, Kajuhova c. št. 3, KLADOŠEK Ana, rojena 1926, Kozje št. 63, ŽOHAR Angela, rojena 1907, Štore, Cvetke Jerihove št. 10, KUŠER Ludvik, rojen 1933, Velenje, Zupančičeva c. št. 11 Namin kotiček — zvezki A 4 40 — tehnični svinčniki iz uvoza — nalivniki iz uvoza KAM PO NAKUPIH V TEM TEDNU? V TEKSTILNI DISKONT — anoraki le din 84,00 — brisače kg din 317,30 NA ŠPORTNEM ODDELKU — ZA LJUBITELJE TENISA! — teniški loparji MAXIMA, K 2, SLAZINGER, HEAD, ROSSIGNOL že od 445,60 din dalje — teniške srajce že od 178,20 din dalje ZA ŠOLARJE NA ODDELKU PAPIRJA din 5,60 din 23,70 od 68,90 din dalje NA ODDELKU METRAŽE — prevleke za blazine kom — jersey NA MOŠKEM ODDELKU — srajce iz uvoza NA OTROŠKEM ODDELKU — hlače žamet že od 213,00 din dalje NA ODDELKU OBUTVE ZA DEŽEVNE JESENSKE DNI — moški in ženski gumijasti škornji od 100,00 din dalje — otroški gumijasti škornji že od 35,90 din dalje Na NAMIN izlet bo potoval tudi: ANTON JAZBEC, Zgornja Črnova 43 a, Velenje že za 50,90 din samo 93,40 din za meter samo 322,00 din OBČINA MOZIRJE: POROKE: Miran Račnik, 1966, elektrotehnik iz Planine 24 in Ida Žuntar, 1970, frizerka z Zgornjih Pobrežij 29; Peter Tro-gar, 1962, kmetovalec z Brezij 15 in Martina Senica, 1968, konfek-cionarka z Dol Suhe 8. SMRTI: Marija Zvipelj, 1915, upokojenka iz Kokarij 9; Miroslav Cigale, 1936, upokojenec iz Nazarij 5; Marija Hudales, 1905, upokojenka z Rečice ob Savinji 29; Kristjan Poličnik, 1933, upokojenec iz Solčave 8; Jožef Bre-zovnik, 1901, upokojenec iz Bočne 95; Frančišek Juvan, 1924, upokojenec z Ljubnega 102. Republiški zavod za zaposlovanje — enota Velenje Objave potreb po delavcih v občini Velenje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DEL. NČ ROK IZK. DČ P OD ŠT. DEL. OBČINA VELENJE Center srednjih šol Velenje Velenje visoka izob. ustrezne učitelj računalništva smeri visoka izob. ustrezne prof. biologije smeri DČ 08 7.000,00 DČ 08 7.000,00 V Zdravstvenem domu v Velenju : V nedeljo, 2. septembra je dežurni zobozdravnik dr. Božo Je-všek, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje. Na Veterinarski postaji v Šoštanju: Od 31. avgusta do 7. septembra je dežurni dipl. veterinar Franc Blatnik, Stanetova 46, tel.: 857-875, Na Veterinarski postaji v Mozirju : Do 2. septembra je dežurni dipl. veterinar Marjan Lešnik, Ljubija, tel.: 831-219. Od 3. septembra do 9. septembra je dežurni dipl. veterinar Drago Zagožen, Ljubno, tel.: 840-179. ZAHVALA V 80. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce naše mame, tašče, tete stare mame in prababice Marije Jelen Špitalove mame iz Šenbrica 38 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in našim sodelavcem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in denar v dobrodelne namene. Zahvaljujemo se govornikoma za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, gospodu kaplanu za opravljen pogrebni obred in praporščakoma za sodelovanje. Hvala tudi dr. Naiekovi za dolgoletno zdravljenje in zdravnikom Zdravstvenega doma Velenje za lajšanje bolečin v njenih najtežjih dneh. Zahvaljujemo se lastnikoma trgovine MARTY na Konovem za razumevanje in pomoč.