SO. številka» Maribor, (foe 12, novembra 1915. Letnik TIT list za iloi?sSo Ifwdstiro. [t ! Maseib&T I M. «3. »r©5ftKi§£®'»S8 s« vsak dan ©d Sl.—IS. ss-« Novi italijanski napadi proti Gorici. Italijani bi radi Gorico za vsako ceno. — Italijani srdito napadajo na črti od Plav do Monte dei sei Bussi. — Vsi napadi krepko odbiti. — Lord Kitchener gre na Izhod. — Srbska armada v obupnem položaju. — Glavni deli srbskih čet beže v gore. — Bolgari prekoračili Moravo. Težišče svetovne vojske. Angleški vojni minister lord Kdchener je odpotoval n Izhod. To je najbolj teh tovit m označba sedanjega svetovnega vo.nega položaja. Vojni minister Angležev je sle di zakonu vojne težnosti. Pa ne samo v tej dobi, ko se odigrava ž lo-igra srbske vojske in srbske držav , je Izhod in predvsem Balkan težišče svetovne vojske. Odnekdaj je bil to. Sedaj se vsied ofenzive osrednjih vlasti in Bolgarije proti Srb ji bolj opaža njegova utež na vojni tehtnici. Zavo jo Srbije je izbruhnila svetovna vojska. Pa ni šlo za Srbijo. Šlo je za vojaški dvoboj med dvema velikima evropskima državnima zvezama, fcojih interesi so si prišle med seboj ? veliko navzkrižje In ravno tamkaj je vzplamtela svetovna vojska, kjer sa se ti interesi križali neposredno in naravnost, na Balkanu. Balkan pa je evropskim vlastim zato v navzkrižje ker je križšče potov, feipeljajo iz Evrope v Azijo in naobratno. Kdor je hotel dotod in odtod spravljati svoje blago na azijske trge, si je prej moral ta pota politično zavarovati in če ni šlo mirno s politično pogodbo, je pa moralo iti z mečem, sulico in strelico, z bajonetom, puško in topom. Zgodovina, ki poroča o balkanskih bojih več ali manj v vseh stoletjih, spričuje veliki pomen tega mosta med Evropo in Azijo. Menjava v udeležbi pri svetovni trgovini je tudi povzročala spremembo v stališču posameznih držav napram Balti an u. Nekdaj je Bismarck javno izpovedal, da Balkan n) vreden kosti ednega pomorjanskega grenadirja Danes pa se bori na Balkanu na tisoče nemških vojakov. To je najočitnejše oznamenilo za važnost Balkana. Obenem pa tudi najrazločnejše oznamenilo za to, kako je Nemčija od Bismarcka napredovala v smeri svetovne trgovine — kot konkurentnija Angleške. in ravno to je Kitchenerja potegnilo na Balkan. Anglija hoče s svojimi zaveznicami na vsak način preprečiti, da bi Nemčija s svojo zaveznico zavladala na Balkanu. Ni zvestoba do Srbije, ki nagiba Anglijo in njene četverosporazumne prijateljice, da bodo v veliko večji meri in z večjo vojaško močjo posegle v boj na Bvtkanu? Če bi šlo samo za Srbijo in njen obstoj, bi noben Anglež in noben Francoz v vojaško pomoč niti z mazincem ne ganil. Pa gre za Carigrad in Egipt in Bagdad in Indijo. In zato je odšel na balkansko in orijer.tsko bojišče najboljši angleški poznavatelj Orijenta, nekdanji po vernik v Egiptu, v Sudanu in v Indiji, lord Kitchener. Baje bo poveljeval na balkanskem bojišču ali pa, kakor slove drugo poročilo, celi vojni akciji v Sredozemskem morju. Ta poti na Izhod se je ustavil v Parizu, kjer je bil odobren, oziroma izpopolnjen njegov novi vojni načrt za izhodno vojno. Bližnja bodočnost bo pokazala, ali priteguje ta novi načrt tudi Rusijo in Italije. V zadnjih dneh so došia poročila, da ima Rusija ? Besarabiji pri pravbenih Sakih 200.000 mož in veliko japonskih topov. Ni še pa poročila o tem, da bi bila Rumu-nija dovolila prehod ali prevoz ruskih čet. Kar se dostaje Italije, se cd silnih udarcev, ki jih je ob Soči dobila po glavi, še ni osves ila ter se še ni odločila. Ali se no Cadorna sedaj, ko se je njegova tretja ve ika soška ofenziva zopet končala z velikanskim vremenskim neuspehom, endar dal omehčati za posiate? italijanskih čet na Bab k-n? Framasooska in radikalna klika je že zopet začela delovati ornehčevalno. Zopet so namreč oživeti po raznih mestih tisti akcijski odseki, ki so pred poi letom Italijo nahujskali na vojsko proti Avstriji Sedaj gre zato, ali 1‘alija ostane še nadalje nedelavna glede Balkana in pa dejalno poseže v balkansko vojsko. Framasonski listi so že začeli tarnati, da zmagujoča in proti morju prodirajoča Bolgarija ogroža Valono in sploh vse ital janske interese v Albaniji. Kmalu bo za listi prišla ulica. Naravnano pa je vse to hujskanje na italijanski pariament, ki se bo sestal 1. decembra ter bo imel nalogo, da zopet podeli ministra Salandri polno oblast Tudi v Rumun ji in Grčiji framasonska loža neprestano in neumorno deluje, da bi odločilne činitelje omehčala za poseg v vojsko na strani če-tverosporazuma. Ti dve državi se še nista odločili ter se nista zavezali za nobeno stran. Pač pa je rumunski ministrski svet, kakor se poroča, zadnje dni sklenil, da morajo vsa gospodarska podjetja in tudi vsi zasebniki vojaški oblasti naznaniti količino gotovih kovin, ki jih imajo v posesti, ter da ima vojni minister pravico rekvirirati kovine, posebno železo, nadalje vsa vozila itd., v meri, ki je potrebna za vojaštvo. V GrC iji je novi ministrski pred sednik Skuludis napram četverosporazumu izjavil najblagohotnejšo neviralnost, kralj Konstantin pa preti z vojaško diktaturo proti Venicekstom, huj skajočim za vojsko. Kmalu se bo pokazalo, katere države bodo vrgle svoje uteži na tehtnico balkanske vojske in stem za odločitev v svetovni vojski. è .................................-""T"... Kardinal Ferrari za mir. V Milani se je položil temeljni kamen za novo vseučiliško poslopje. Ministrski predsednik Salano.ra si v Milanu ni upal govoriti o vojski, ampak o modroslovnih in socioloških vprašanjih. Pač pa je milanski kardinal Ferrari ob tej priliki govoril: Glavni del vseučibškega poslopja je namenjen kmetijstvu in ravno to rabi moških moči, katere ugo-nablja vojska. Milan hoče s to slovesnostjo k 1 i-c a t i za mir. Naj pride mir, ki ga vsi želijo in ki bo delal čast ljubljeni Italiji, trajen in neskaljen mir, v katerem lahko sinovi Italije udobno živijo in v katerem bo prišla krščanska kultura do svoje veljave. Mirovne predpriprave sovražnikov. »Times« poročajo: Parlamentariern trgovinski odseki aliirancev se bodo mesca januarja v Parizu posvetovali o skupnem nastopu koncem vojne. Bolgarsbo-srbsko bojišč Glavna bólgarska armada je v prostoru mea Aleksincem in Leskovcem v široki fronti fronti prekoračila južno Moravo in prodira v dolim reke Toplica. Njen cilj je skoro gotovo Priština, da odreže glavni srbski armadi prehod v južnozahodno Mace-donijo. Ako se Bolgarom ta načrt posreči, bo fran-cosko-angleška pomoč preko Soluna pr.šla Srbdm gotovo prepozno. Južna bolgarska armada pa ob Vardarju zadržuje prodiranje Francozov in Angležev proti severu ter je s temi četami že imela precejšnje praske. Bolgari zasedli Leskovac in Tetovo. Bolgarska armada je dne 8. novembra zasedla mesto I.eskovac v Moravski dolini (južno od Niša). V Macedoniji pa se je isti dan posrečilo bolgarskim četam, da so iztrgale Srbom mesto Tetovo (zahodno od Skoplja.) 70 000 francosko angleških čet v Macedoniji. Italijanski list »Secoto« poroča iz Aten: Pred Solun je priplul oddelek angleškega vojnega bro-dovja pod poveljstvom admirala Robeka, Zavsem je došlo dosedaj v ' ~b 70.000 angleško-francos-kih čet V gorovja B&buna, severno od Prilepa, so dosegle francoske čele zvezo s Srbi in morejo skupno posiopati, vs!e i česar za se aj Bitolj ni og o-žen. Francozi prodirajo zahodno od reke Vardar proti Kavadarju, ki leži med reko Vardar in njenim desnim pr.tokom Cerna ševernoizhodno od B -t. lja. Sevt rnozahodnc od Gevgelija, ki leži v dolini Vardar tis ob grški meji, se nah da srbske armade. V polkrogu, ki se začenja pri Ivanjici ter se končuje ri Vranji, užno od zahodne in južne Morave, obkoljujejo avstrijske, nemške m bolgars e armade s bsko vojno, katera se koncentrično umika v prost m Sienica-Novipazar-Priš ina. Srbom je samo še mogoče, da se umaknejo v Črnogoro ali pa v severoiz odno Albanijo, ari p: še na Kosovem polju enkrat poskusijo svojo srečo z orožjem. Mogoče pa je tudi, da bo zbrala armada svoje skrajne moč, da se pretolče v smeri proti Sko j-Iju—Tetovo, da doseže zvezo z franco sko-angleški-mi četami ter se s pomočjo teh oddelkov ope ojači in pripravi /a boj. Naglo umikanje Srbov na Kosovo po je spričuje, da Srbi nekaj tacega n me-ravajo. Vsekako bo ta poizkus čin obupa, a edina uspešna rešitev za srbsko armado. Premoć nage artilerije. Poročevalec angleškega lista »Daily Chronicle* v Bitolju naglasa v svojih poročilih veliko premoč naše artilerije nap?am srbski. N-ša armada ima v Srbiji toliko artilerije, da bi zadostovala celo za armado, katera bi štela en milijon mož. Strašen je ogenj, katerega bruha a/sirijska artilerija v srbske vrste Anglež se čudi, kako je bilo Avstrijcem mogoče Srbe gl de artilerije tako nadkriliti, ko je bilo vendar splošno znano, da je srbska artilerija ena izmed prvih na -vetu. 50 000 srbskih beguncev v Čralgori. Iz Lugana se poroča dne 10. novembra, da je došlo dosedaj že čez 50.000 srbskih beguncev v Črnogoro, vsled česar je zavladalo veliko pomanjkanje živeža. Srbska vlada v Mitroviči Kakor se poroča iz Soluna, se je srbska vlada na svojem begu ustavila v mestu Mitroviča, zadnji postaji stranske železnice od Skoplja.. V Mitroviči se nahaja ministrski predsednik Pasic z vsemi ministri in z urad niš tvom. Mitrovica je mesto v Novi Srbiji ter leži ševernoizhodno od Prištine blizu črnogorske meje. Srbska vlada je torej Staro Sr bij : popolnoma zapustila. Municiju za B olgarijo in Tur čijo. V Belgrad je priplulo več sto avstrijskih in nemških ladij, ki prevažajo municijo za Bolgarijo m Turčijo. Ladje so odplule že naprej. Dasiravno so Italijani vse dosedanje ofenzive plačali z ogromnimi žrtvami, vendar ne miru ejo. Po krakem oddihu po tretji veliki ofenzivi, ki je Italijane stala okoli 200.000 žrtev, so Italijani dne 10. novembra pričeli zopet z novimi navali na našo soško fronto. Posebno hudi so napati na postojanke pred Gorico. Vzrok te nove ofenzive je pred vsem političen. Italijanski državni zbor bo ob začetku decembra začel zborovati in Cadorna bi v aj našo solnčno Gorico rad položil na mizo italijanskega parlamema, da s tem potlači nezadovoljnost, ki vlada med ljudstvom in poslanci. Soditi je torej, da bo tudi ta italijanska ofenziva enako srdita, kakor so bile prejšnje. Naši zrakoplovci namreč poročajo, da spravljajo Italijani zadnje dni z veliko naglico nove, sveže rezerve na soško fronto, osebno proti prostoru pri Gorici. Naši podmorski čolni so Italijanom potopili ladji »Ancona« in »Aleza Francesca« ter dve francoski in eno angleško. V Libiji so uporni arabski rodovi Italijane hudo naklestili in jim odvzeli velik kos ozemlja ter okoli 10 mest, trgov in vasi. Italijanski zrakoplovci n«d Nabrežino. Dne 10. novembra so italijanski zrakoplovci metali bombe na naše železniško križišče v Nabrežini. Usmrč nih je veš civilnih oseb, med temi ena žeta in trije otroci. Pot' p italijanske ladje. Tz Chiassa se dne 9. novembra uradno poroča : V nedeljo popoldne je podmorski čoln, kateri je imel razobešeno avstrijsko zastavo, na morju med Sardinijo in Alžirjem potopil italijanski parnik »Ancona« N potopljeni ladji je bilo 422 potnikov, večinoma izs ijencev v Ameriko in 6000 kubičnih metrov blaga. Ladja je plula proti Novemu Jorku. Rešenih je le 270 ose! med njimi 60 mož posadke. Kakor poroča »Corriere della serra« je ladja, ko je opazila podmorski čoln, izpočetka hotela uteri, potem pa se je ustavila. Nato so padali na njo streli, in sicer strel za strelom. Ladja se je naglo-ma potopila. Razven tega se poroča, da so avstrijski podmorski čoni potopili italijansko ladjo »Eriza Frances a«, francoska parmka »Yser« in »France« ter angleški prevozni parnik »Woodfield«. Od poslednjega je 42 mož priplavalo do obrežja, od prej« šnjih treh pa so bil kakor se dozdeva, vsi potniki in vse moštvo rešeno. Italijani se bojijo' Bolgaroy. Turinski list „Stampa“ piše o položaju na Balkanu ter o tozadevnem grško-bolgarskem sporazumu sledeče: Ce bi se Bolgari pojavili ob jadranski obali, bi ogroževali Valono. Italija bi ne mogla trpeti, da M prišle nie e sovražnice za hrbet Valone, oropale Vaioli© zaledja in bi nameravale tamkaj zadušiti Italijo. Tz tega vzroka zasleduje italijanska vlada gibanje avstrijsko-nemških in bolgarskih čet v smeri proti Jadranski obali z veliko pazljivostjo. .Itali; ar s1 »vlada bi utegnila smatrati za potrebno spremeniti svoje dosedanjo stališče, da zabrani, da Valena ne izgubi v- o:e vred"opti ter da Albanija ne postane plen gr-ško-bolgarske, oziroma bolgarske poželjivosti. Italijanski ministri se svetujejo Dne 10. novembra se je vršil v Pärnu važen ministrski svet katerega so se udeležil vsi ministri, Vojni minist« r Zuppali' je imel daljšo konferenco z ministrom zunanjih ?adev, Sonninom. U ravitelj Tripolisa, general Ameglio, se je podal na fronto, da poroča kralju o nevarnem in vedno močnejšem uporniškem gibanju v Libiji in Tri polisu. flystrijsko-rüüifQ bojišče. Na ruskem bojišču se vrše le manjši boji, in sicer zaho no od Cartoryska, ob Styru in na severu pri Rigi. Ruski car odpotoval ca bojišče. Iz Petrograda se dne 9. novembra poroča: Ruski car je odpotoval v spremst u prestonastod-nika z Carskojega Sela na bojišče. Ruske pdprave ob rumuuski meji. »Corriere della Sera« poroča te dni iz Bukarešte: Iz Galaca in Jassyjev poročajo, da zbirajo Rus* ob rumunski meji pr? Ismailu velike množine pehote in kavelerije. Dva armadna zbora taborita pri Remh ob Donavi. Iz Kišineva je odšlo 27. oktobra 15 vlakov z artilerijsko municijo v Re i. Ruska vlada je najela v Črnem morju sena-haj jo e parnike »Serbia«, »Levanta«, »Tevere« in » Athena«. Rue zbiru vpoklkasi 16. noveiabra? Uradni razglas z dne 1. novembra naznanja, da so za 16. november vpoklicani pod orožje Je letniki 1875, 1876, 1877 1891 in 1895. O vpoklicu letnikov 1873, 1874 in 1896 razglas ničesar ne orne-. nja in bodo torej skorogotovo vpoklicani še le za poznejši čas. Hcabrostne kolajne za vojaške inyalide. C in kr. vojno ministrstvo je zauk : zalo razglašati sledeče: Ker se upravičeno domneva, da se nahaja izven vojne uprave mnogo vojakov, ki so svojo dolžnost popolnoma storili in so pri izvrševanju svoje dolžnosti vojni invalidi postali, namerava višje vojno poveljstvo ob izkazanem izvrševanju vojaš. dolžnosti take vojake v pretres vzeti za Najvišje odlikovanje. Vsi taki vojaki, kateri so resnično eden ali več udov, eno ali obe oče3i izgubili, ali drugače podobno stalno poškodovani, in ki niso dcsedaj še prejeli kakega Najvišjega odlikovanja se povabljajo, da se do 15. novembra pri svoji pristojni policijski ali politični oblasti oglase, k;er se bodo njih izpovedbe protokolarično zapisale, na podlagi katerih bo potem višje vojno poveljstvo uvedlo daljše poizvedbe pri armadi. Prevoz mrličev s armadnega oiemlja. Ministrstvo notranjih del je obvestilo deželna politična oblastva, da si je višje armadno poveljstvo (višje etapno poveljstvo) pridržalo pravico, odločiti v vsakem posameznem slučaju, če naj se dovoli ali ne prevoz mrličev iz armadnega ozemlja, kateremu se prišteva sedaj tudi okupacijsko ozemlje Ruske Poljske. Rok za oddajo ovsa podaljšan do 20. no-yernbra. Okrajno glavarstvo v Mariboru je obvestilo dne 9. novembra podrejene občine, da je cesarska namestnija rok za oddajo ovsa podaljšala od 10. do 20. novembra t 1. Župani se opozarjajo o tem odloku, da naj pojasnijo ljudstvu, da se mora razun semenskega ovsa in ovsa za konje (1 kg. za en dan za 1 konja), ves oves brezpogojno oddati do 20. novembra. Kdor do tega časa ae bo izročil svojega ovsa vojno-žitno prometnemu zavodu, se mu ga bo pririlnim potom odvzelo in bo dobil za svoj oves 10 % manj kakor pa če ga prostovoljno odda. — Kakor izvemo, so dobili mlinarji naročilo od politične oblasti, da ovsa pod nobenim pogojem ne smejo zamleti. Oves, ki ga kdo pripelje v mlin, se mora odkupiti za vojno žitno prometni zavod. — Cena ovsu je določena na 26 kron za 100 kilogramov. Angli]a prepovedala Izvoz zlata. Iz Novega Jerka se poroča, da je angle bika vlada prepovedala izvoz zlata, ker Je bil izvoz zlata v Angliji v zadnjem času zelo živahen.- Omejitev prometa zasebnih poštnih zavojev z Ogrsko. Na prošnjo ogrske poštne uprave je avstrijska poštna uprava odredila omejitev prometa z zasebnimi poštnimi zavoji z Ogrsko in sicer sme ena stranka poslati na dan k večjemu do liO zasebnih' poštnih zavojev. Izvzete so pošiljatve za vojaštvo in poših t-ve z zdravili, zaboji z drožaipi ter zavoji z den are ; pošiljatvami, V Nemčiji se pivo vnovič podraži. Z>eza nemških pivovarnarjev je sklenila, da vnovič zviša cene za pivo, in sicer za 5 mark ;-a hektoliter. V letošnjem letu so poskočile cene za pivo v Nemčiji od 22 na 33 mark za hektoliter. Življenje na Zeppelinu. Neki ameriški žurna-list je govoril z nemškim kapitanom Matheyem, ki se je že večkrat v Zeppelinovem zrakoplovu peljal na Angleško. Kapitan mu je rekel: V visočini 3000 do 5000 čevljev je silno mrzlo, zlasti če pelje zrakoplov hitro. Komaj se je mogoče ganiti. Pred odhodom se dobro najemo, na polu pa pijemo vročo kavo ali vroč čaj. Na Zeppelinih ne pijemo nikakih alkoholnih pijač, ker moramo imeti čiste glave in hladne živce. Na Zeppelinih je tako, kakor v šoli: piti in pušiti ni dovoljeno. Uio .r faradi par češpelj. Na Češkem v vasi Kozakov pri Semilu je posestnik Franc Mahacny svojemu sosedu Vaclavu Havrdi dal v najem njivo, na kateri je stala češplja. Pred nekaj tedni je Vaclav Havrda začel češpljo obirati. Franc Mahacny pa mu je hotel to zabraniti, češ, da mu je dal samo njivo v najem, ne pa drevesa. Kér se Havrda ni vdal, je šel Mahacny po puško in je STIA t A. __________ ustrelil na Havrdo. Ta je padel z drevesa in kmalu potem, ko so ga prinesli v bolnišnico, umrl. Dopisi* Maribor. Umrl je pristav južne železnico in poročnik v rezervi, Franc Temin, v 28 letu svoje starosti. Pogreb se je vršil pretečeni torek. Pne 7. nov. je pa umrla tukajšnja gostilničarka Marija Draksler v 32. letu svoje starosti. Prikopana je bila pretečeni torek na mestnem pokopališču v Pobrežju. Maribor.' Pretečeno nedeljo popoldne je izbruhnil v, hlevu hiše št, 13 v Mlinski ulici požar, ki je u-niči! vise zaloge sena in slame. Posrečilo so je rešiti svinje. Pri gašenju je delovalo tudi vojaštvo. Vzrok požara je neznan. Maribor. Poročnik Oton Horvatek, sin v lan skem letu umrlega deželnega poslanca Alberta Horvatek je bil odlikovan s Signum laudri. Maribor. V trgovini Mayer na glavnem trgu se prodaja krmilna moka za konje, govedo in svinje in sicer: otrobi po 25 K 50 v, ječmenova mo ka po 32 K 50 v 100 kg Brezuio. Lovski paznik Janez Babič je ustrelil na skalnatih pečinah pri Sv. Ožbaldu krasnega div jega kozla, ki je .lir čas zbežal iz tirolskih alp, ker mu ni ugajalo grmenje topov. Velika Nedelja. Na Dušno smo med obilno udeležbo faranov pokopali g. Iv, Alt, posestnika in gostilničarja v Mihovcih. Želodčna bolezen je pripravila konec življenju blagemu možu, dobremu očetu Naj v mira počiva! Za njim žaluje vdova s 6 doraslimi otroci, izmed njih je g, Ivan kaplan v Slov. Bistrici, g. Aleksander nadučitelj pri sv. Janžu pri Spodnjem Dravogradu, Rajmund v državni službi v Gradcu, Anton topničar nekje na froati, kčerki pa pomagate doma materi. Sprevod je vodil veleč, g. župnik Središki Cajnkar v dražbi 4 duhovnikov. Bog naj tolaži žalujoče ostale! Sv. Dah pri Luéan&h. Dne 8. oktobra 1915 je umrla Antonija Finster v 59. letu svoje starosti. Bila je skrbna gospod.nja. Zredila je 10 otrok. Sin je pri^ vojakih. N. p. v m. ! Store. Pretečeni petek zjutraj je trčil na tukajšnji postaji osebni vlak v tovorni vlak, ki je bil naložen s petrolejem. Štirje vozovi petroleja so bili popolnoma razbiti. Petrolej je fekel v bližnjo Voglajno. Na debelo plast petroleja, ki je pokrival valove reke Voglajne, je sijalo jesensko solnce in odsevale so najkrasnejše barve mavrice. Ranjenih je bilo baje pet oseb. Celjani so petrolej že težko pričakovali, a splaval jim je po vodi. Celje. Kakor vsako leto, tako je zapelo tudi letos celjsko društvo pod vodstvom učitelja gosp. Cirila Preglja na slovenskem pokopališču ne kaj žalostink. Celje. Ponarejene krone so se pojavile v Celju. Falzifikati so precej spretno napravljeni, imajo letno številko 1897 ter so na robu brez napisa. Pri obtipanju je čutiti kakor da bi bili mastni, tudi barva je temnejša kakor pri pravih kronah, Celje. Vsled ran, zadobljenih na bojiščih, so umrle v zadnjih dneh v tukajšnjih vojaških bolnišnicah sledeče vojaške osebe in sicer pešči: Mihael Jaroka, Juro Kovač, Ljudovik Pretzner, Jurij Cso-bota, Jurij Huszagy, Janez Pal ter Peter Nekulesk, nadalje desetnika Jurij Magyar in Maks Mryszka. ~ Zadnja poročila došla b petti dne IZ. novembra. Najnovejše avstrijsko uradno poročilo Uradno s© rasgl-aSa i Dunaj, 11. nov. Busko bojišče. Zahodno oi Czartoryska smo odbili ruski napad. Zahodno od Rafalovke so pognale avstro-ogr-ske čete, katere je podpiral ogenj nemških baterij, sovražnika nazaj notri do reke Styr, pri čemur je bilo ujetih 7 častnikov, 200 mož ter uplenjenih 8 strojnih pušk. Sicer nič novega. Italijansko bojišče. Italijani so ponovili napore, da bi zavzeli Gorico. V odmoru po tretji soški bitki so uvrstili v svojo armado nadomestno moštvo ter so na Goriško pritegnili novih čet. Včeraj dne 10. novembra so po večurni hudi artilerijski predpripravi začeli s splošnim in z močnimi četami izvršenim napadom na celo bojno črto od Plav notri do Monte dei sei Bussi. Zopet so T2. novembra 1915 odbili hrabri branitelji vse sovražne navale deloma z ognjem, deloma v bojnem metežu, pri čemur je imel sovražnik zelo težke izgube; njegovo veselje do napada je v večernem neurju za ta dan popolnoma obnemoglo. Srbsko bojišče.. Izhodno od Trebinji srno odbili močen črnogorski napad, Sovražnik je imel velike izgube. Južno od Užic prodirajoče avstro-ogrske čete so se nahajale včeraj dne 10. novembra na pol pota v Novi Varoš. Severno-izhodno oi Ivanjice smo zapodili sovražnika iz več postojank na Čemerovem grebenu. Nemške divizije generala pl. Kovessa porivajo Srbe na ozemlju Stolove Plavioe nazaj. Lhodno od tam so si izvojevale c. in kr. čete dohod na Krnjo Jelo in Pogled. V Trs toniku je prišlo v naše ujetništvo 1000 Srbov. V Vrnjački Banji.južno-zahodno od Trstenika so zapustili Srbi vojno bolnišnico s 1000 ranjenimi vojaki in častniki ter enim zdravnikom. Armada generala pl. Gallwitza se bojuje severno-izhodno od Brusa in na severnih vznožjih gorovja Jastrebac. Bolgarske čete so prekoračile pri Aleksincu reko Moravo. Namestnik načelnika generalnega Štaba : pl. Holer, pođmarjšal. Najnovejše nemško uradno porodilo. Berolin, 11. nov. Francosko bojišče. Na raznih mestih bojne črte artilerijski boji, kakor tudi živahno delovanje z minami in ročnimi granatami. Buško bojišč©. Armadna skupina generatale 1 d m a r š a 1 a pl. H i n de n b u r g a. Pri Kemmernu (zahodno od Rige) so bili včeraj dne 10. novembra odbiti trije ruski napadi katere je podpiral ogenj ruskih vojnih ladij. Po noči so bile nemške čete, nemotene od sovražnika in po določenem načrtu, vzete nazaj iz gozdnatega ozemlja zahodno in južno-zahodno od Schiocka, ker je bilo dotično ozemlje vsled deževja v zadnjih d.»eh spremenjeno v močvirja. Pri kraju Bersemiinde (južno-izhodno od Rige) se sovražni napad vsled našega ognja ni mogel izvršiti. Pri kratkem protisunku je bilo ujetih več kakor 100 Rusov. Armadna skupina generala-feldmaršala princa Leopolda bavarskega. Položaj nespremenjen. Armadna skupina generala p*L L i n s i n g e n a. Avstro-ogrske čete, katere je podpirala nemška artilerija, so vrgle Ruse iz Kos-ciuhnovke (severno od železnice Kovel—Sami) in iz njihovih južno od tam se nahajajočih postojank. Ujetih je bilo 7 častnikov in 200 mož ter uplenjenih 8 strojnih pušk. Južno od železnice so se izjalovili ruski napadi. Srbsko bojišče. Zasledovanje Srbov v gorovju južno od zahodne Morave je dobro napredovalo. Ujetih je bile Čez 4000 Srbov. Armada generala Boja d je v a je prekoračita na več mestih reko Moravo. Srbsko umikanje v Cmogoro ogroženo. Francosko časopisje, ki je vojaški položaj Srbije, še pred nekaj dnevi slikalo kot zelo ugoden, priznava sedaj, da je po padcu Niša, Kraljeva in Kraševca srbski odpor končan. Prihod naših čet v Luanjico in v prostor južno od Kraljeva je glavni srbski sili odrezal prehod v Črnogoro. Srbska armada ima sedaj najbrž še edino pot čez Mitrovico v Albanijo. Srbski glavni stan. Srbi so svoj glavni stan premestili v Raško, ki leži severnoizhodno od Novega pazarja. Grška zbornica razpuščena. List >Embrosc poroča, da je kralj Konstatin napisal odlok, s katerim se grška zbornica razpušča. Uradno še vest ni potrjena. Manjami* padli in ujeti« Pešpolk štev. 87: Kanjoni častniki: Oster Frane, kadeti Demeter Albert, praporščak; Ko si Karol, kadet; Reichert Žiga, praporščak. Padlo moätvo:, Bark Franc, pešec, Mozirje; Biasoli Lovro, pešec; Borko Karol, pešec; Cokalj Jožef, četo vodja; 0nš Jožef, pe šec; Deželak Janes, pešec; Dežman Leopold, pešec; Erman Franc, pešec; Flies Ferdo, pešec; Hodej Frate, če to vodja, Trbovlje; Iljaš Anton, peše, Bizeljsko; IvajnSiš Vlako, pe šec, Ljutomer; Jager Janez, pešec; Jernejčič Janez, pešec, Cirknica; Karlovi! Anton, pešec, Kaspun Anton, pešec; Kihli Jožef, desetnik; Klinserer Jožef, narednik; Kodrič Martin, pešec; Kondrak An., pešec*; Konečnik Viktor, pe šec; Korošec Lovro, pešec, Ljutomer; Kos Franc, poddeset nik; Krajne Jožef, pešec; Kraner Florjan, pešec, Ljutomer; Kristovič Franc, pešec: Križnik Jakob, pešec; Kuhar Ste fan, pešec; Lešer Janez, pešec; Lesjak Jakob, pešec; Leskovšek Anton, pešec, Brežice; Maček Franc, pešec ; Majhen Jožef, pešec; Matjašič Jožef, pešec; Matjašič Vinko, pešec, Ptuj; Mastinšek Simon, pešec; Muc Ferdinand, pešec, Kon jiee; Oprešnik Jožef, desetnik, Brežce; Otič Gašpar, pešec; Otorepce Jožef, pešec; Plavčak Franc, pešec; Probar Franc, pešec; Rampre Janez, pešec; Razpotnik Martin, pešec; Rop nik Matija, oešee, Celje; Samec Franc, pešec; Schwab Jo žef, pešec; Špan Karol, pešec; Šterman Matevž, pešec; Stumpf Anton, pešec; Šuligoj Jožef, pešec; Terčič Stefan, pešec, Ptuj; Terčon Ljudovik, pešec; Verzolak Jakob, pešec; Vidovič Franc, desetnik; Virtn k Franc, pešec; Vivod Janez, pešec; Vuga Friderik, pešec, Celje; Žalar Martin, pešec, SJadkagora; Železnik Jožef, pelea; Žob' Rafael, stotnik, ujet; Blatnik Janez, öetotodja, &v. lij; Bortič Franc, pešec, Brežice; Brenholz Jožef, častniški sluga; Breznik Peter, Sio-venjgradee; Črevatin Anton, pešec; Cuk Franc, pešec, Veržej; Cvetko Franc, ds jetnik, Brežice; Dimetz Franc, poddesetnik, Celje; Dogša Martin, narednik, Ptuj; Družovič Jožef, pešec, Ptuj; Drubaa Ant .m, pešec, Ljutomer; Fostoe-rič Martin, pešec, Ptuj; Gobec Janez, pešec, S?. Ema; Ga-lob Frarc, pešec. Slovenjgradee; Gorjup Janez, poddeset nik, Jurklošter; Grbac Jakob, pešec; Gričnik Ignacij, pešec. Konjice; Hren Šimoa, desetnik, Ptuj; Iuger Martin, pešec, Sv. Jurij Celje; Jerenko Jožef, pešec, Ptuj; Jsvžek Anton, poddesetnik, Hrastnik; Kausalic Janez, pešec; Kerznar Nikolaj, pešec, Celje; Klinc Janez, pešec, Konjice; E odigli a. Janez, pešec; Kolman Janez, pešec, Sevnica; Kompan Mihael, pešec, Šoštanj; Iön:g Oton, pešec, Konjice; Konrad Leopold, pešec, Radgona; Koroša Franc, pešec, Ptuj ; Koser Friderik, pešec, Ptuj; Kosi Jožef, pešec Ljutomer; Kostanjšek Anton, pešec, Brežice; Kostanjšek Jurij, pešec, Brežice; Kovač Mihael, pešec, Šmarje p?i Jelšah; Kovačič Janez, pešec, Ormož; Krečič Ferdo, pešec; Križan Franc, pešec, Ptuj; Kroflič Franc, pešec, Celje; Kukovič Franc, desetnik; Ku-kuljan Jane- pešec; Kumar Peter, peše,?, Sv. Peter Celje; Kvas Frarc ndke, Konjice; Lah Jakob, pešec, Sloveojgra-dec; Lah K r *, p- .desetnik, Ponikva ; Lapajne Anton, pešec; Lepšina Franc, pešec, Brežice; Les Jožef, četo vod j a, Brežice. Padli in ranjeni častniki: Mirnik Franc, poročnik, mrtev, Celje; Galkievič Ivan, kadet, ranjen; Gasdajka Peter, praporščak, ranjen; Gogola Viktor, nadporočnik, ranjen; Hammer Ivan, Celje, Sv. KriŠ- | tof, kadet, ranjen; Hrom Emanuel, kadet, ranjen; Kinzl j batter Vincenc, praporščak, ranjen; Levički Mihael, pra- j porščak, ranjen; Nazarevič Nikolaj, praporščak, ranjen; ! Rejepsa Adolf, kadet, ranjen; Sudolf Orel, stotnik, ranjen; ; Puff Alfred, praporščak, ranjen; Riavic Egon, praporščak, j ranjen; Schoneeker Rudolf, nadporočnik, ranjen; Seifsrt Ja- j roslav, praporščak, ranjen; Sorger Ernest, praporščak, ran j jen; Stromer Franc, praporščak, ranjen ; Walland Fritz, pra- I porščak, Konjice, ranjen. Domobranski pešpolk štev. 26: Padlo moštvo: Drobec Franc, pešec, Ljutomer; Filipič Lovro, pešec, I Radenci; Fürst Alojzij, pešec, Brežice; Jagodič Jakob, de- j setniV, Sladkagora; Miaauf Franc, pešec, Radgona; Ogri- ! zek Anton, pešec, Celje; Seidl Henrik, pešec, Radgona ; Ur- f šič Leopold, pešec, Imeno; Podjaveršek Jožef, pešec, Tinje; j Štiglic Anton, pešec, Celje; Ermut Frane, pešec, Maribor; ! Jančič Franc, pešec, Sv. Rupert Celje. Ranjeni častniki raznih polkov: Majcen Henrik, nadporočnik, 24. pešpolk, Žnsem Šmarje; Skočir Franc, kadet 55, i ;ešpoik; Mazur Ladislav, pra- j porščak 20. pešpolk; Attems Ivsn, grof, nadporočnik, 5. f polk, Dragoncev; Kožir Jožef, kadet 17. pešpolk; Krajec j Vladimir, kadet 79. pešpolk; Regoršek Karol, praporščak, \ ranjen; Vogel Pavel, praporščak, 26. demolir, pešp; Verb j nik Jožef, kadet, Šoštanj. Bazni: Ritane Janez, pešec, 157. črnovojn. pešpolk, mrtev, Sevnica ; Rogataj Leopold, lovec, 20. poljski lovski bataljon, mrtev; Bračič Adolf, dragonec, 5. drag. poika, Ljutomer, mrtev ; Brumen Matija, topničar, 3. topn. polk, mrtev; Eržen Jožef, poddesetnik, 7. pešpolk, Selce, mrtev; Heller Frane, enoletni prostovoljec, 70, pešpolk, Maribor, mrtev; Kokd Jožef, lovec, 20. lovski bataljon; Kolenc Vinko, patruljo vodja, 5. edd str. pušk okolica Celje; Kšela Alojzij, 26. črnovojn. pešpolk, Mala Nedelja, mrtev; Mat Jaši o Jožef, 26. črnovojn. pešpolk, Ptuj, mrtev ; Mezgec Joče tevoaj s, 20. lovski bataljon, mrtev; Žibret Jane/., pred-topničar; Čelofiga Janez, lovec, 8. poljski lovski bataljon, Sv. Marjeta pri Mariboru, ujet; Hriberšek Franc, patruijo-vodja, 5. drag. polk, Slovenj gradeč, ujet; Leehaer Janez, pešec, Maribor, ujet; Bothe Herman, stotnik, Rače, mrtev; Pavalec Vinko, 58. pešpolk, okolica Marii or, mrtev; To-polšek Maks, kadet, Konjice, mrtev; Tresser Jožef, stotnik, Celje, mrtev; Črne Boris, praporščak, 2. bos. herc. pešpolk, ujet ; Ron Jožef, narednik, ranjen ; Bezik Boštjan, lovec, 20. črnovojn. lovski polk, Ljutomer, mrtev; čuš Frane, lovec, 20. lovski bat. Ptuj, mrtev ; Kamnik Matija, pešec, Slovenjgradec, 4. črnovojn. pešpolk, mrtev ; Krofiič Bernhard, Slovenjgradec, mrtev. * „Za domovino Avstrijo la je naslov dvoglasni domovinski pesmi, M jo je na besede V. Poljančeve vglasbil ter za sprem-ljevanje harmonija ali klavirja priredil šolski ravnatelj A. Kosi v Središču. Jedrnata, z domoljubnim dubom napojena skladbica odgovarja popolnoma patrijdtičnemu čustvovanju pesnikovemu. Spremljevanje je lahko, a vendar moderno, pesem pa primerna za petje v šoli, v izobraževalnih društvih, pa tudi doma, zato jo ljubiteljem lepega petja radi priporočamo in to tem bolj, ker je čisti dobiček namenjen avstrijskemu Budečemu križu. Dobi se pri skladatelju V Središču. Cena delcu je 40 vin s poštnino vred (v znamkah). I Naročajte in razširjajte „Stražo**! Kupim za aprovizacijo vsako množino lepili suhih orehov in posušenih sliv po n a j višji e e ni. Piada se takoj pri prevzetju Vprašanja in ponudbe sa nadov: R. Starovašnik, Konjice 63, Štajersko. Pozor kmetovalci ! Kupujem volno, vinski kamen, vosek in suhe gobe. Ivan Ravnikar, Celie, ________veletrgovina._________ Knjigarna, ametnina in myii§siilii@e Goričar & Leskovšek = Celie = trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko iabero dopisnic XX po raznih cenah. 50C f Zim g©sfilniiari@: Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah. Tiskarna sv. Cirila v Maribora MT prip@r®iif il@ieI@Smelif¥anike: B. Bartol: Hoja za Marijo Devico, K 1.60. B. Bartol: Nevesta Kristusova, zl. obr. K 3.40, rud. obr. K 2.50. F. S. Bezjak’: Marija žalostna mati 1887, K 1.50, zL obr. K 2.—. Bleiweis: Hči brezmadežne. Nauki za dekleta. Bud. obr. KI2.50. Bleiweis: Tolažba dušam v vicah, rud. obr. K 1.20, zl, obreza K 2.-. Jože Cede: Sveto opravilo 1913, K 1.20, zl. obr. K 1.50. do K 3.6Q. Jože Cede: Malo sv. opravilo. Molitve za mladino. Bud. obr. 70 v; zb obr. K 1.—. Cigon Karol: Angel varih, zl. obr. 60 vin. Nebesa, naš dom. Bazne vezave od K 1.60 do K 2.70. BajsM glasovi. Bazne vez. od K 1.40 do K 2.50. Skrbi za dušo. Bazne vez. od K 1.40 do K 2.50. Godec Janez: Kraljica vseh svetnikov in pomočnica kristjanov. Bazne vez. od K 1.40 do K 2.50. Češčena Marija. Bazne vez. od K 1.20 do K 2.50. Kvišku srca, molitvenik za otroke. Bazne vezave od K 1,— do K 1.80. Alfonz Ligvorij-Furlan : Prava nevesta Kristusova. Dve knjigi skupaj vezani K 3.—. B. Herg: Venec pobožnih molitev in svetih pesmi za očitno in domačo službo božjo bogoljubnih kristjanov. 8. izdaja, rud, obr. K 3.—, zlata obr. K 3.50, K 4.— in K 4.20. li. Herg : Venec j sv. pesmi za domačo službo božjo (za-ee vezane samo pesin») K 2.—. A. Kalan: T. Kempčana: Hodi za Kristusom. K 2.—. Dr. A. Karlin: Priprava na smrt K 2.20. Kerčon: Bafael, ali nauki in molitve za odraslo mladino 1895. Rud. obr. K 1.—, zlato obr. K 1.60. Fr, Kosar: Nebeška brana I. in II. del, po K 2.20. Untelo, Mladini! Pogosto in vsakdanje sv. obhajilo. 30 vin. 20 iztisov ali več po 25 vin. J. Pagani: Presv. Bešnje Telo. Zlata obreza K 2.20. Dr. J. Pajek: Sv. Jožef. K 2.—. J. Pavlič: Gospod, teci mi pomagat! K 3.—. Podgorc: Sv, Spoved. K 2.—. Pristov: Vir življenja in svetosti. Zlata obreza K 2.40. Jožef Bozman: Družbine ali dekliške bukvice. Z rudečo j obrezo K 3.—, z zlato obrezo K 3.50, K 4.—, in K 4.20. Bozman: Krščanski vojak. Pouki slovenskim mladeničem, ki so vpoklicani v vojaško službo. Broš. 80 vin. Seigerschmied: Sv. Družina. K 2.—. A. M. Slomšek: Življenja srečen pot. Nauki, vzgledi in molitve za mladeniče 1893. K 2.20.; Dr. J. Somrek: Prijatelj otroški ali darilo pobožnim šolarjem. Zlata obreza s sekiricami 50 vin,., zel. obreza s sekiricami 40 vin., brez sekiric 36 vin, Walser:- Večna molitev pred Jezusom v zakramentu ljubezni. Veliki tisk. Budeča obreza K 3.—, zlata obreza K 3.40. Dr. J. Walter: Sv. rožni venec. K 2.—. J. Zupančič: Dušna pomoč za bolnike. Molitve za umirajoče kristjane 1887. K 2.60. Slava Gospodu (velike črke). K 2.80. Družbenik Marijin. Molitvenik za Marijine družbe. Budeča obreza K 1.50, zlata obreza K 2.30, šagrin K 2.80. Družba vednega češčenja v lavantinski škofiji. Dve molitveni uri pred sv. Bešnjim T’elesom. Broš. 20 vin., vez. 30 vin. Duhovni vrtec ali molitvenik za katoliško mladež s podukom Za; sv. birmo 1893. 80 vin. Duhovno veselje, molitvenik za mladino. Bazne vezave od K 1.40 do K2.50. obr. 80 K 1.40, vin. zlata ob- do K 2.50. 100 koma- božje. Vrbovc S. I.: Migljaji na razpotju življenja. Budečla obreza vin., zlata obreza K 1.10. Božja pot na sv, gore. Popolen molitvenik. Zl. Lepo življenje in srečna smrt. Budeča obreza reza K 1.80, Gospod, usliši mojo molitev. Bazne vezave od K 1.40 Lepote najčistejšega Srca Marijinega. Komad 8 vin., dov K 7.—,; Marija, kraljica src. Nauk o pravi pobožnosti do Matere Budeča obreza K 1.60, zlata obreza K 2.40. Obljube presv. Srca Jezusovega. Komad 10 vin., 100 komadov K 9.-. Sveta ura ali kažipot v nebeškb domovina. Bazne vezave od K 1.40 do K 2.50, Šegula: Na Kalvarijo, obsega 30 križevih potov in razne po- božnosti v čast trpljenju Kristusovemu. Cene K 2.50, K 3.20 in K 3.50. Po pošti 20 vin. več. Zemljič: Marijino življenje. Broš. K 1.50, vez. K 2.—. Tolažba nebeška. Velike črke, zlata obreza K 1.50. Dušni vodnik v srečno večnost. Velike črke. Bud. obr. K 3.—. Molite bratje! Velike črke. Budeča obreza K 1.20, zlata obreza K 1.80. Popotni tovariš za tretji red. Budeča obreza K 1.80. Pot v nebesa za tretji red. Budeča obreza K 1.80, zlata K 2.40. Furlan: Trinajst torkov v čast sv. Antonu Pad. Budeča obreza K 1.20. Scheyring: Sv. Anton Padovanski. Budeča obreza K 1.20, zlata obreza K 2.40. Pot k Bogu. Budeča obreza K 1.20, zlata obreza K 1.60. Baraga: Dušna paša. Budeča obreza K 1.40. Ključ nebeških vrat. Velike črk . Budeča obreza 90 vin. Getzemani in Golgota. Budeča obreza K 2.60, zlata obr. K 3.60. Denar se najboljše pošlje naprej. Za poštnino je treba dodati za vsako knjigo 10 vin. IZJAVA Jaz Terezija Meža, posestnica v Šaleku, izjavim, da nimam vzroka, Siriti o Bohuslavu Spitalu, pos. sinu iz Šaleka in Jožetu Kmecl, delavčevem sinu iz Celja, kakih žaljivih besedi, 67o Predam dobro ohranjeno štelažo (pudl) po nizki ceni. — Kje pove F. Saurič, Petrovče pri Celju. Krznarski učenec se proti popolni oskrbi takoj sprejme. K. Granitz, Maribor Gosposka ulica 7_ Divji ter pravi kostanj suhe češplje, suhe hruške laneno in konopljeno seme, butne zrne, preso, krompir, želod, ježiće (kno-per), orehe, vosek, vinski kamen, tube gobe, predivo, sveže sadje, ter sploh vse deželne pridelke kupi veletrgovina Anton Kolenc v Celju. Istotako tndi olnate in petrolejske sode, vse vrste vreče ter zaboje s steklenicami vred od mineralne vode. Ceolljacsko Izcbrsžen organist in Cerkvenik z jako lepimi spričevali želi službo premeniti. Naslov v upravništvu. USenca poštenih starišev sprejme takoj v svojo trgovino g. Miloš Oset, trgovina z mešanim blagom na Muti, Štajersko. Strokovna učiteljica neke obrtne šole na Primorskem, ki se je vsled vojne začasno zaprla daje ure onim damam, ki se hočejo izučiti v krojenju in šivanju oblek. Izučenje za domačo rabo traja prav kratek čas. Tozadevne ponudbe se naj naslovijo na upravništvo lista. Krepkega dečka s primerno šolsko izobrazbo, ter pridnega trgovskega pomočnika, sprejme takoj večja trgovina z mešani® blagom na Dolenjskem. Ponudbe pod Sii poste restante Škocjan, Dolenjsko M\M zelogn ap, dragocenosti, srebrnine in optičnih reči po osahi ceni. Tudi na obroke. - llustr. cenik zastonj. - Gramofoni 20—200 K Niklasta remont.-ora K 8"80 Pristna srebrna ura K T— Original omega ura K 24'— Kuhinjska ura K 10'— j Budilka niklasta K 8'— | Poročni prstani K 2'— j Srebrne verižice K ‘ir— , Večletno jamstro. Nasi. Dietinger TiiBod. Feiirenbacii arar in očalar MBBIBSH, Sospesi ul. ZB Kupujem zlatnino in srebro. Urei Urei ¥ veliki izbiri in nizkih censh. Srebrne are za fante od 7 K Srebrne are damske ož 8 E Srebrne verižice od K J 40 Sreb. verižice damske K 3'60 Zlate damske ure od 26 K Za vsako uro se jamčil Preeizijske are, Bcbaihassos, Zenith, Omega, Item® Očala: Za kratkovidne nova, zboljšana stekla. fiiMg Burni urar, zl&tosner in očalar, Tegettliofova cesta 39. Prvi urar ai glav. kolodvora. ÉtHipujevn seno, slamo, fižol in sploh vse poljske pridelke p@ naiviiiih gamah Muf* BirkmaBer Maribor, Melisi« C@ste 29 (Mellingerstr.) Prva in največja delavnica za cerkvena dela na slovenskem jugu ■............. — SC. Trainili specialist v «delovanja cerkvenega orodja in posode Maribor Pf arrhdfg,! se priporočam prečastiti duhovščini za naročila vsakovrstnih monštranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognja. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolago. Edina štajerska steklarska narodna trgovina Na debelo! Na drobno! FRANC STRUPI ::: CELJE Graška cesta priporoča p® najstižjih cenah svojo bogato zalog® steklene 1st pur® celanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip In okvirjev s® oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah. Nafsolidnefša 1st ločna postrežba. Prsne b^lesstf9 ©sladki kašelj, Mtd:utiaL,po influenci Kdo n &] j&mSje Siralin ? 1 Vsak, ki tfpi na trmj«©m te&Aiju. % .katerim Sìfste MétM U»i)e jaeövsfo^issb®tas«U8®ajozd!W«. naduty. . X Oseb« s ftronKnbn brenfcijav, te, Sàtro&ssiw of raci,pri fesferi» uanku« Sff Spodnještaj. ljudska posojilnica v Maribora wW« ss sfz^jesssje s& vs&kagss ta »? «tetstaj«}»: »»»tee 90 4a/s%i proti öteoM&i aipevsii go 4VaVe» ©ärasä ss fstgtejs uranim® ?.. junqa ia 1. julij* mNa lesa. Staate» fehlte s® spwjesMjs k# g©tev tet», »e ia fei m agi» «fenstomg« haj Za nalsgi^e 90 poäti se p»5fae tessŠas psiožnise (S7.ö"8) as «Mfsfage. Bsafei teak pkfe foasjilaiss aaaa. e»**> «f h Ösaesa ia stese: m> vkajübo proti pspüsm nanesti pe aa vfatyfabe «floh gs B'/tV« * *fa#8te fa gsssltes je & ©SOJlcm «Bf» 5*/«*/» I» «seski feròdi pe 68/*. ladaye ispeeejuje »a srotero vrednostnih fsspasjsv. Bolgovs pri dragih tesanih mmđsh prevzame jpsqjfcia» v sw|e fatò proti perniivi gstotih stotim, M ps aikte m grosegsje 7 fama. Profej® sa vkajiäbo dela perojteim tetqMi», sfeak piala fa tate?, Uradili * ?«£» rasi« ia četrtek ed S, te SS. na à®p«Mao fa waito saboto ai i. de 12. ss» tepéli*» fansnii prasafl». V readsih rank so la piatela pngeratte wak datante si 8. te li. ara tepolteo i» ad 2. do 5. osa pspelfe®. $S&° P«s«ii8aless; ìms Indi siss raspala®® fcraaltaac aaMralaflln. sSlpil Pofasrtila m dafajo Stolna ulica št, 6 fmed Glavnim trgom in stolu© cerkvijo) g~jaBas8sasgsa»giawawi!w»7igssTOraasraaeggitMasBB«a«»a5»r«teHa!gssai»«atsateeaMgB«a»rarfgE3gs f n BwiwBejKB3avj!!ös*j«>rftsasÄ3ES2»*e«^ Xk35>U9W33Eiaz? Ljudska hranilnica in posojilnica v Celin ?agistrovana mlrngi s ©fereifyi^ 4\X ad dneva vloga de dnev^ vaidšgs. Beatm davek plaöa poiojilides nsift. ©si® m na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradna za stranke vsak delavnik @d S. d@ 12. ure dopoldne. - Posojilnica daj® tudi domač® hranilnike. - I m lattili itili m