leto vii. / stev. S KRANJ, 3*. JANUARJA 1854 GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 478; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA ST. 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 406 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA IS DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 10 DIN Politično življenje v Kamnika r ;, v,. ' . m. »a pocenitev lastne proizvodnje Mnogi mislijo, da je politika od tržaških oktobrskih dogođ- * ' P«č neka posebna dejavnost kov domala zamrl. Bili so mne- Mudi in posamezniki celo meni- nja, da se bodo mnogi vklju- Pretekli petek dopoldne je danji način, vsakega nekaj, ne narjev, ki jih je prispevala i°> da se z njo ni dobro peča- čili v politični tečaj, ki ga or- Dila pri QZZ v Kranju konfe- pomeni nič, misli pa, da bi se skupnost v obliki popusta pri Ne vedo, da je politika sa- ganizira >Solidarnost«. renca predsednikov KZ kranj- morali posvetiti predvsem živi- raznih strojih, kljub elektrifi-1,10 poseben izraz gospodarske- Na sestankih smo načeli dl- skega okraja. Prisostvovali so noreji, če bodo to dosegli, bo- kaciji podeželja, gradnji novih *a življenja in da brez politike skusijo še o eni aktualni temi. jj tudi zastopniki OLO, OO Soc. do dosegli vse. V zvezi s tem cest itd., cene kmetijskim prisiljenja sploh ni. Politične or- Predvidena je — v prvi fazi ZVeze delovnih ljudi in RZZ. je postavil v ospredje vpraša- delkom niso padle. Če upošte-Canizacije družijo delovne ljudi politična združitev okraja Na konferenci so razpravljali o nje, kako naj pridejo kmetje do varno še očitke, kako brezskrb-T močne tokove, brez katerih Ljubljana-okolica bi ne bilo naše socialistične Ljubljana-mesto. Člani zkj in saditve, ne zmage nad sovraž- SZDL so to perspektivo samo nikom, ne socialne in gospo- pozdravili, ker se vsi zaveda- ^arske neodvisnosti, ne naglega mo, da bomo le tako pravilno Gospodarskega in kulturnega ojeklenili stike med mestom ln pavzvoja, ne ljudske oblasti okolico. Problemi centra se sl- okraja okrajem Vprašanjih razvoja kmetijstva potrebnih sredstev. To je izko- no in dobro življenje imajo de- in gozdarstva v zvezi z gradi- ristil drug diskutant in nalil lavci, lahko sklepamo, da gle-vom, ki ga je pripravil OLO za olja na ogenj z besedami: »Ce dajo ti ljudje le na kmečke si-razpravo na terenu. Govorili so pogledamo po vaseh, vidimo nove in dekleta, ki so zaposleni o gozdarstvu in lesni industriji, redko kje, da bi kak kmet ob- v industriji, doma pa jim star-zatem pa o kmetijskih vpraša- navijal svoje posestvo.« Ta je ši nudijo brezplačno stanovanjih in izobrazbi kmečkega pre- prav gotovo videl bolj malo nje in hrano. Mirno lahko trdl-vsega, kar nam je prinesla cer razlikujejo od naših, ven- DivaistVa — predvsem mladine, gorenjskih vasi. No in tretji je mo, da je bilo razpravljanje in °aša revolucija. Zato pridobit- dar Prav 8 stiki utrjujemo naS Q investicijah in kmetijstvu, o že udarili po davkih in cenah Ye NOB skrbno čuvamo in eden skupni prispevek na poti obče- osnutku uredbe o zadružništvu Cene umetnim gnojilom so pre *«varjev teh pridobitev so prav ga razvoja. Mi v okolici upamo itd *aše množične organizacije. V zadnjem času so bili občni *oori socialistične zveze delovnih ljudi, v osnovnih organi- . »a„.-- . ' , . ,. j. turno-prosvetno delo, da bomo *acijah. Delovni ljudje so raz-___„«*i«u „ —~u„« s tem mnogo pridobiti: da se bo tudi center — v svojem interesu — zavzel za naše probleme, da bomo poživili naše kul- Pravljali o uspehih organizacij * mandatni dobi odborov, ki so ^°dajali obračun svojega dela. veliki meri je bilo delo u-vendar so v organizacijskem pogledu, pa tudi v obli-ah političnega dela še precej zanesljivo zapluli v sredino stalnega toka našega razvoja in da nam ne bo treba več krmariti od obale k sredini tega toka in nazaj. Ze samo to prepričanje veliko velja. Za Ljubljano zdaj ne bomo več samo predsednikov KZ kranjskega okraja glede tega že v osnovi visoke, država bi morala dati zgrešeno. Ce zastopajo tako mi-popust pri gradbenem materi- šljenje tudi doma, potem raz-alu itd. voju zadružništva in kmetijstva Nihče pa se ni vprašal, kaj lahko samo škodujejo, so kmetje pripravljeni prispe- Danes že lahko postavljamo vati za povečanje lastne proiz- vprašanje razvoja kmetijstva r dita "i** kmetijstvo. Kredit na- vodnJe in Pocenitev kmetijskih ospredje, to pa je le posledica ozz je že zbrala podatke m storila že vse potrebno za investicijski kredit v višini 30u milijonov din, ki ga bo najela iz zveznega investicijskega krn meravajo letos uporabiti za gradnjo silosov, gnojnih jam, nabavo strojne opreme in za druge investicije v kmetijstvu. Pravtako je ozz pripravila že načrt za večje pridelovanje sti- pridelkov. Kljub lanskoletne- razvoja in uspehov industrije mu znižanju cen umetnim gno- ki bo lahko podprla v znatni jilom, kljub 50 milijonom di- meri tudi Razvoj kmetijstva. 7* uselme OKNO v svet * Kkrinokcij * Obrazi in pojavi BAJKA O ZLATU * Zanimivosti * Iz filmskega sveta * , spor o starosti pracloveka * Počitniški intermeazo * Gorenjski pionir * Za naše žene * Podlistek i Športni tednik J • ^.uanga u«i- *e pi^ej- vir deloyne Ue odkupno pod- nacrt za vecJe Prmeiovanje s*-«Je pomanjkljivosti. Organiza- ^ t„ Miila«, menskih rastlin, ki ga bo pred- ložila seji olo. Po tem naČr- 0 opravljanju stanovanjskih hiš Med mnogimi gospodarskimi predpisi, ki so dobili velja- ski odbor, stanovanjsko skup- vo v začetku tega leta je tudi uredba o upravljanju stano- nost. Zastopniki vseh hišnih, vanjskih hiš. v tem članku bi omenili le najvažnejša določila, svetov posamezne stanovanjske ki jih vsebuje ta uredba. skupnosti pa sestavljajo sve« stanovanjske skupnosti. Admi- TEMELJNE DOLOČBE hišnih svetih in stanovanjskih niStracijo stanovanjske skupno- Ves stanovanjske hiše, ki so skupnostih na podlagi svoje stj vf>di uprava stanovanjske splošno ljudsko premoženje, za- ""»vice do stanovanja. HiSmi skupnosti, kateri načeljuje let, družna last ali last družbenih svet se ustanovi za vsako sta- ki ga imenuje ljudski odbor, je treba misliti, kako bi naše družniki zadovoljni, kar pa m organizacij in pa zemljiške par- novanjsko hišo. Možno pa je Uživalci stanovanja oziroma *>a jih ljudje niso Dran, Ker so organizaclje izboljšale svoje de- bilo čuti na tej konferenci. Nek cele, na kateih so te hiše, u- tudi, da se za dve ali več manj- podstanovalci si pridobijo pra- ■e jim zdeli preveč filozofski in 1q ln pritegnile tudl 1judl) w se diskutant je predlagal, da bi pravljajo mesta (mestne obči- ših stanovanjskih hiš, ki so na vico flo stanovanjske pogodbe ročje za zelenjavo in idilični se še kar naprej »vživlja- predel za oddih temve5 aktw_ kat* uPeStrC delovnex obllke> v no politično področje s svojim tu bodo začeh gojiti boljšo vr- ^enh se mora izražati osnov- deležem skupnih gospodarskih sto Punice z večjim hektarskim in političnih stremljenj. donosom, gojitev semenskega V zadnjih mesecih so naše krompirja pa nameravajo v pn- politične organizacije pokazale hodnjem razširiti na 1000 ha svojo zdravo strukturo in opra- nJiv- Za5eli bodo gojiti tudi clje jo Politično delo. Samo s kre-„. yUo zavesti graditeljev ^istlčr ^ -—itne ureditve se krepi tu-skypen uspeh ,in napredek. , arihnivo je. da so že na teh 0CnUi-Aburih, pred III. plenumom CK ZKJ mnogi podvomi vičile svoj obstoj. Njih delo se krmske rastline, predvsem se- je odražalo predvsem volilnih uspehih in lepih monsko deteljo, stalni Z uspehi v kmetijstvu v pre- li v nravilnnat rvm Tu i volilnih uspenm in v stalni >c uspem v Kmetijstvu v pre lh Tih celo obsodTTelinoma krep,tvI «an.tva Se vedno pa teklih letih bi morali biti za Presplošni, da niso mogli nave *ati nanje naše konkretne Prakse. Poedinci pa, ki so si •betali od teh člankov vrnitve •starih dobrih časov«, so se poleno ušteli, ker so gradili na ^jilasovih upih, a brez računa klovnih ljudi. Tu pa se je •glasila politična zavest ln (Nadaljevanje na 2. strani) morali začeti pri korenu. Se- ne) in stanovalci Demokracija za vse? Občni %how sindikalne podružnice Standard Kvant po svojih isti zemljiški parceli, ustanovi Ta pravica zagotavlja stanoval en hišni svet. Hišni svet ima S cu trajno pravico do uživanja do 7 članov, katere izvolijo lz stanovanja v skladu s predpi-svoje isrede najemniki stano- si o hišnem redu. To velja tu-vanj in podstanovalci. V manj- di za stanovalce tr enostano-ših hišah z enim ali dvema sta- vanjskih ali d voštano van j skik novanjima sestavljajo hišni svet zasebnih hišah. - , . . , . . ., . ... , . ,. ... tmm J", . . ▼si uživalci stanovanj in pod- Za stanovanje se plačuje na- Pred nekaj dnevi Je bil ▼ to- kritizirali delavci, ampak ljudje, tem mislim, da so člani novo stanovalci. Nadalje se ustanovi Jemnina, ki je namenjena Predvsem številni borci so rekli, varni Standard v Kranju občni ki imajo namen ustvariti v to- Izvoljenega izvršnega odbora za določeno število hiš glede na mo za kritje stroškov ▼ iveat *»• zanje še vedno velja osnovni zbor sindikalne podružnice. varni razdor in malodušje. Pri- podružnice po tem občnem zbo- razdelitev, ki Jo določi ljud- (Nadaljevanje na 2 it rani) B*kon naše socialistične revo- Zaradi bolezni predsednika je pombe Tratnika, bivšega tovar- ru uvideli, kje je njihovo teži-"Jcije! bilo poročilo napisano zadnji narja iz Struževega, da je sa- Sče dela in kje so slabosti njl- To so v zadnjem času dosled- dan in je le deloma zajelo pro- moupravljanje pri nas uvedeno hovega kolektiva. , t *o ugotovili tudi na sestankih blematiko sindikalne podružni- zato, da se delavca laže izkorišča, Sindikalna podružnica in o-♦snovnih organizacij ZKJ, kjer ce. — Verjetno je sindikalna gotovo niso bile dobro namer- Bnovna organizacija ZK v to-•o volili nova vodstva in dele- podružnica napravila več, ka- no izrečene. Ravno tako je bil varni Standard se bosta morali nastop Korenčana zelo dema- v bodoče resneje ukvarjati z goški, ko je začel primerjati vprašanjem delavskega i samo-življenjski standard našega de- upravljanja in stališče ljudi ka-lavca s položajem delavca v kor je Tratnik, temeljito pre-Zahodni Nemčiji in v zapadnih tresti. Se Je čas, da delavci deželah. Kot rečeno, celotna stvari vzamejo v svoje roke in -5 rT)ir)tit po tclcfop)tin late za okrajno partijsko kon- kor je bilo v poročilu omenje- «renco. Člani ZKJ so bili soglas- no, vendar sam občni zbor te- M s CK ZKJ in so Djilasove ga ni pokazal, teze ostro obsodili, z njimi pa Zborovanje je potekalo v *udi vse tiste, ki so Djilasu lah- vzdušju neobjektlvnega kriti- koverno nasedli. Prav ob tem ziranja vsega dogajanja pri nas ■o gklenili spet redno nadalje- v državi. Značilno za ta občni diskusija je bila preveč eno- začnejo tovarno upravljati sabati študij aktualnih tem, ki je zbor je, da niso diskutirali in stranska in demagoška ter Je ml. „VESNA" v Kranju .Storži" do 31* januarja ..Zadružnik 30. in 31. jan. Jrifllav" CERKLJE 1. in 2. febr. napravila vtis zlonamernosti. Ko sem kot zastopnik Okrajnega sindikalnega sveta ostreje reagiral ff*a- takšne izjave, sem slišal očitek, da dušim demokracijo. Mnenja sem, da je prav, da našo socialistično demokracijo razvijamo, ne strinjam se pa, da to našo demo-kraoiio, ki je zrasla iz naše revolucije, izkoriščajo bivši tovarnarji in pod njeno krinko razdirajo našo enotnost in zavajajo ljudstvo. Mislim, da je kolektiv upra- Ker so na tem občnem zboru tudi ostro kritizirali kranjske trgovine zaradi nepoštenosti, bi na eni strani opozoril sindikalne podružnice trgovskih podjetij, naj bolj prisluhnejo kritikam naših delovnih ljudi, na drugi strani pa opozoril delovne kolektive, da so pravo mesto za takšne kritike zbori volivcev na terenu. Kolektiv Standarda ima prav, da je nezadovoljen z znižanjem povprečja plač in prepričan sem, da bo njegov Republiški odbor sindikatov usnjarjev na- vičeno kritiziral nov plačilni sistem, po katerem se niihovo rJd_[\ VSJ; da se ta naP.aka P° povprečje plač zniža za 10(/» od lanskega, vendar pa je za to . , „* ' . magoški politiki m kritizira tu- treba naui pravega načina. Na Jt Jt ,x. , pravi. Nima pa prav, da zaradi takšne napake nasede de- vsak način pa bivši tovarnar nima pravice zavajati delavstva. Čudno se mi zdi, da isti Tratnik, ki govori, da samounrav- ljanie ni potrebno, opravlja v . ,. ,. , i .i j j -i _ ba zaupala v upravlianje. Trat podjetiu funkcijo predsednika ., , , , J di najbolj pozitiven uspeh naše revolucije. Delavci se morajo zavedati, da je tovarna Standard družbena lastnina, katero jim je druž- unravnega odhora podjetja. Ali delovni kolektiv v Standardu res nima nikogar drugega, ki bi mu zaupal to mesto? Ali res mislijo, da bo Tratnik skrbel za njihove interese in interese skupnosti? Ce sindikalna podružnica v Standardu do sedaj ni našla nik in njemu enaki pa naj zvedo, da v socialistični Jugoslaviji ni demokracije za vse in vsakogar. Ce je Tratnik med tistimi, ki so spričo člankov tov. Djilasa začeli dvigati glavo in zahtevati demokracijo za vse In za vsakogar, potem naj ve, da hočejo naši delovni ljudje socialistično demokraci- prave oblike dela ln se je iz- jo ,amo aa delovn. 1Judi-gubljala v drobnjakarstvu pe- ki. J. Ko sem prvič poklical Občinski odbor v Zmincu, predsednika tovariša Blaža Habjana, ni bilo tam. Zato sem se zmenil, da ga kličem naslednji dan. Tako sva se dobila. Tovariš predsednik je prišel nalašč za ta razgovor prav iz Sopotnice. Povedal mi i 9e zanimive stvari. Zminčani so zelo ponosni, da je predsednik republike tovariš Tito častni občan njihove občine, zato je seveda pogovor najprej nanesel na to. O delu, uspehih in načrtih občine pa je tov. predsednik povedal sledeče: Lani smo napeljali elektriko v tri vasi in sicer v Gabrovo, Bodovlje in Zml-nec. Vendar s tem problem še ni rešen, kajti je še precej vasi, ki še danes nimajo električne razsvetljave. Doslej smo investirali za elektrifikacijo že dokaj milijonov. Okrajni odbor je prispeval v ta namen 3 milijone dinarjev, občina in občani pa približno 4,5 milijona. Veliko so prispevali delavci v tovarni furnirja v Bodovljah. Letos nameravamo napeljati elektriko v Gabrk, Brode, Sopotnico, Sv. Florjan in v del Breznice. Ce bodo čas in sredstva dopuščala pa tudi na Rnkov in Tolski vrh. Elektrifika-cijski odbor že dela. Posebno Je treba pohvaliti aktivnost predsednika tovariša Maksa Fojkarja, upravitelja lole v Gabrkn ia tajnika Franca Savinca in Brodov. Nai kulturni dom je ie pod streho. Letos ga neme-ravamo izdelati in opremiti, tako da bo lahko služil svojemu namenu. Gradimo tudi cesto v Sopotnico. Doslej smo naredili že kak kilometer cestišča, ostane pa nam Se vedno 7 km neizdelane poti. Predračun za to cesto znese 7,5 milijona dinarjev. Zato se bo delo verjetno malo zavleklo. Vse pa zavisi od sredstev, ki jih bomo imeli na razpolago in od pripravljenosti občanov, da prostovoljno pomagajo pri gradnji. Kmetje iz področja Sopotnica—Breznica so že do sedaj dokazali, da so pripravljeni pomagati, kar se največ da. Tudi gozdna uprava iz Škofje Loke je obljubila nekaj denarja, ker bo cesta služila tudi njej, saj ima na tem področju precej gozdov. V tem letu bomo razen te cesie morali popraviti tudi ostala pota v občini in nekaj mostov. Kmetie v naši občini imajo še približno 13 odstotkov neporavnanih obveznosti, največ zaostanka pa imajo svobodni poklici. Kmetje se zelo zanimajo za odmero davka po katastru in smatrajo, da bo ta način obdavčitve naiholj pravilen, da pa bo treba vskla-diti zastarel kataster e dejanskim staajem. ^087 fST8 \ .IIV i'TS TEDEN DNI PO SVETU SMRTNA OBSODA V Tunisu je francosko vojaško sodišče obsodilo na ■mrt dva domačina, enega na dosmrtno ječo, ker so pred dvema letoma ubili francoskega polkovnika ob priliki demonstracij v Susi. BIVŠI UJETNIKI ZOPET VOJAKI Predstavnik južnokorejske vlade je izjavil, da je 2290 bivših severnokorejskih vojakov pristalo, da vstopijo v južnokorejsko vojsko. O ostalih 7500 ujetnikih zaenkrat še ni znano, koliko se jih je javilo v armado. MOSADEK — KANDIDAT »Gibanje narodnega odpora« je objavilo seznam svojih kandidatov za senatne volitve. Nosilec liste je obsojeni ex predsednik vlade Mosadek. Med številnimi kandidati pa je tudi bivši zunanji minister Husein Fa-temi. SULTANA SO ZOPET SELILI Bivši maroški sultan, ki ga je francoska vlada internirala na Korziki, je bil, kot izgleda, preblizu svoji deželi. Sedaj so ga ponovno preselili, baje na Madagaskar, oziroma na sosednji otok Reunion. Inozemski novinarji se sedaj sprašujejo, če mu bodo sledile tudi njegove žene, ali pa bo zopet katera ušla, kot pri prvi internaciji. Z BERLINSKE KONFERENCE Diplomatski krogi, ki se sučejo okoli Berlina in konference, so mnenja, da imajo Sovjeti namen skleniti pogodbo z Avstrijo. Pravijo pa, da je v govoru Moloto-va zelo malo novega, razen že znanih starih obtožb na račun Amerike. Ta govor je •prožil tudi val razočaranja aa Zapadu, ki pa je verjet-ao neosnovan in preuranjen. MNENJE MONTGOMER Y J A Namestnik vrhovnega poveljnika Atlanskega pakta, feldmaršal Montgomerr je dejal, da bi pred petimi lett ■apadalec Evropo zlahka pregazil, danes pa bi se . moral že precej potruditi, ker so sile pakta že tako močne, da se lahko up rej o vsakršni invaziji. Vendar feldmaršal meni, da so nemške čete v obrambnem sistema nujno potrebne. MANEVRI V drugi polovici prihod-ajega meseca bodo v Sredozemlju manevri VI. ameriškega brodovja skupaj s turško vojsko in letalstvom. Novi predpisi o upravljanju stanovanjskih hiš (Nadaljevanje s 1. strani) z upravo in vzdrževanjem stanovanjske hiše in za amortizacijo. Iz splošnega ljudskega premoženja se smejo prodati samo tiste stanovanjske hiše, ki imajo eno ali dve stanovanji. Te hiše se smejo kupiti samo za osebno uporabo. Zasebne hiše z več kot dvema stanovanjima se vključijo v stanovanjsko skupnost. Te hiše upravljajo hišni sveti in stanovanjske skupnosti. Stanovanjske hiša zasebnih lastnikov z enim alt dvema stanovanjema so njihova osebna last in jih sami upravljajo. Mestni in okrajni (mestni občinski) ljudski odbor pa lah- Prešernovo pritožbi pa odloča svet ljudskega odbora, ki je pristojen za komunalno-stanovanjske zadeve. Podstanovalec plača najemnino po stanovanjski površini, ki jo sam uporablja in so- Jnokcija«. KULTURNI TEDNIK -— Pred premiero »Ekvinokcija" PG se bo predstavilo zopet t jugoslovanskim delom gledališče pri- a mati mu je to preprečila. Po- novo poklicno gledališče 1 pravlja za prihodnji mesec pre- vedala mu je zgodbo svoje mla- krat sem tudi predlagal' da miero Vojnovičevega »Ekvi- dosti in priznala, da je Niko Mestno gledališče preimcnof . -------- ------------- — -------j— njegov oče. Ivo se je po tistem razmerno s številom stanovalcev, j Dubrovniški pisatelj nam v dogodku odločil, da bo z osta-s katerimi skupaj uporablja tej drami z vso toplino prika- limi fanti, ki jih je nabral A- druge prostore v stanovanju, za uporabo pohištva pa plača podstanovalec najemnino po prosti pogodbi. Nato uredba govori o pravicah ljudskega odbora, hišnih svetih in stanovanjskih skupnostih. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ZASEBNIH HIŠNIH LASTNIKOV Zasebni lastnik hiše, ki je vključena v stanovanjsko skup- ko določi, da upravljajo zaseb- nost) ima pravico flo dela na ni lastniki tudi take svoje hi- jemnine od hiše, ki ga določi še, ki imajo tri manjša stano- ijudski odbor s svojim predpl-vanja. v Prešernovo. 1949. leta, nel ko pet minut pred dvanaj^ uro sem odšel iz Kranja in ' lal drugod. Bil sem v Saraje< v Mostarju„ dalj časa tudi v D1 brovniku, kjer sem prvič VI dela Vojnoviča, sedaj pa sem] Ptuju. V veliko zadoščenje" j je, da me vsa ta gledališčaI danes vabijo. V Knežev*' dvoru v Drubovniku bom v vi hodnji sezoni vežbal Kreft«1 NAJEMNINE Najemnina se plačuje po stanovanjski tarifi, ki jo predpiše za območje mesta judski odbor mestne občine ali mesta, za občine pa okrajni ijudski odbor. Tarifa se predpiše po kvadratnih metrih površine in si- Pravica preide cer glede na kakovost in lego zakonite dediče, stanovanja (cono). V stanovanj som. Ta del sme znašati do I0°f0 celotne najemnine, izjemoma pa tudi več, če zasebni lastnik nima drugih sredstev za preživljanje. Nadalje ima med drugim še zasebni lastnik pravico do primernega 1 brezplačnega stanovanja v svoji hiši oziroma v eni izmed svojih hiš ter ta na lastnikove Zasebni lastnik, ki uživa brezplačno stano- sob, predsobe, hodnika v sta-vanju, kuhinje, kopalnice, sko površino se všteje površina vanje v svoji hiši, pa mora plačevati v sklad za vzdrževanje hiše znesek, ki ustreza hajem-shrambe in drugih zaprtih sta- nini za njegovo stanovanje. Za-novanjskih prostorov, ne všteje pa se površina kleti, podstrešja, drvarnice, pralnice, odprtih balkonov, teras, ki niso primerne za stanovanje, stop- sebne hiše in sicer tako tiste, ki so vključene v stanovanjsko skupnost kakor tudi druge, se smejo odtujiti po veljavnih predpisih. Prepovedana pa Je nišča, hišnih hodnikov ipd. Ža Prodaja idealnih in fizičnih de-določitev najemnine je treba lov zasebnih stanovanjskih hiš, razdeliti Vsa stanovanja na ob- ki 90 vključene v stanovanjsko močju mesta, mestne občine ali skupnost, ter pogodbe, ki so občine na najmanj 6 kategorij sklenjene v nasprotju s to pre-lh sicer glede na gradivo, iz ka- Povedjo' so nične. Zasebni last-terega je hiša sezidana, glede nik hl§e- kl ni vključena v stana stanovanjske naprave (udob- novanjsko skupnost lahko pre-nost), razvrstitev prostorov, Pusti s P°godbo upravo svoje adravstvene pogoje, lego stano- hiše stanovanjski skupnosti, vanj a v hiši in glede na drug* pogoje, ki vplivajo na kakovost stanovanja (balkoni, tera- Stanovanjska pogodba se de, vrtovi, parki itd.). -Tam, kjer sklene pismeno ter preneha na se predpisuje najemnina po co- podlagi odpovedi ali razveze, nah, se določijo cone glede na Uživalec stanovanja ima pravi- (Nadaljevanje s 1. strani) kar aktiven odbor. Toda, prav- oddaljenost stanovanja od sre- co razdreti pogodbo, če stano- le redko udeležijo raznih zbo- cate »transfuzije krvi« je po-dišča m^stn oziroma kraia. ka- vanjska skupnost v enem me- rovanj. S akrbnimi pripravami trebno Društvo prijateljev mla-kor tudi po zdravstvenih po- secu ne izvrSi popravila sta- sestankov, reševanjem aktualne dine! Res Je, da telovadno <1ru-gojih in po tem, kako so ulice novanju, za katero je hišni svet problematike in večjim indivl- fttvo nima telovadnice, a gosto- dališko pot. STANOVANJSKA POGODBA zuje življenje v malem primor- merikanec, zapustil domovino, skem pristanišču v drugi polo- Obupana Anica pride k Ivu po vici 19. stoletja (okoli' leta slovo in hoče z njim. Jele ji da 1860). To je bil čas, ko so naši svoj vozni liste, in oba odi-ljudje zaradi težkih življenjskih deta na ladjo. Razjarjeni Niko razmer kar v, trumah zapuščali išče Anico in grozi, Jeli, da bo domovino. Posebno Amerika dal sina aretirati. Jele ga te-jih je nenavadno privlačila, daj ubije. Sem pa tja je res kateremu Naš sodelavec je obiskal re- uspelo, da je obogatel in se z žiserja tov. Petra Malca in ga Celjske grofe. Tudi Maribor «1 denarjem vrnil v domače kraje, poprosil za kratek razgovor. To- že dve leti vabi in upam, ' ^r0!1 1mladl' sreče in kruha variš Malec se je prav rad od- bom v doglednem času reži' zeljni ljudje so se dali prešle- zvai vabilu in v kratkem času, spet v ljubljanski Drami, K) piti od teh redkih izjem, pri ki ga je imel na razpolago, od- sem leta 1935 začel svojo g», tem pa so pozabili na tiste, ki govoril na nekatera vprašanja, se niso nikdar več Vrnili, ki so _ Kako, da ste spet obiskali ob trdem delu žalostno končali Kranj? I ■v tujini. — Res> po dolgem času se na Tudi Niko Marinovič — Ame- lastno željo spet vračam, dejal rikanec imenovan, |je eden ti- bi k svoji stari ljubezni, Prešer-stih, ki so si v tujini nagrabili novemu teatru, ki je danes po-denarja. Toda vrnil se ni zato, klicno gledališče in kateremu da bi v domovini mirno živel, sem podal prav jaz — to menda ^a ga reziram kot gost prav Prišel je kupovat delovno silo že lahko trdim — prvo osnovo kranjskem gledališču, za ameriške rudnike, zapeljevat in njegovo prvo podobo, mlade, neizkušene ljudi. Ko je — Kdaj ste začeli delati v Niko pred leti odšel v Ameri- njem? ko, je zapustil v domovini svo- — Takoj po osvoboditvi. Prav zahteva močnih igralskih os* je dekle. Tudi njo je prevaral, vsi, od odrskega mojstra in nosti, kar še prav posebno vel čeprav je čakala otroka. Ob Ni- upravnika do režiserja in igral- žensko vlogo matere Je'1 kovi vrnitvi je bil njen sin Ivo ca, smo takrat delali z veliko Dobro zavedajoč se tega, sef že odrasel fant. Ljubil pe Ani- požrtvovalnostjo, ki mi je da- predlagal upravi — ne, da ' co, hčerko lakomnega kapita- nes skoraj neumljiva. Z nese- morda podcenjaval domač žel na Frana. Proti hčerini volji bičnim delom smo ustvarili ski ansambel, niti zdaleka f si je ta poiskal za zeta bogatega prava čuda za tisti čas. Celo — da dobimo zato odgovor* Amerikanca, v katerem je Jela marsikatere klofute smo bili spoznala tatu svoje mladostne deležni, a prenapolnjene dvora-sreče, sin Ivo pa nevarnega na- ne so nam bile dokaz, da je ob-sprotnika. V viharni noči ekvi- činstvo navdušeno nad našim nokcija (enakonočja) se Ivu po- delom. Imeli smo takrat tudi tova. Amerikanca Nika Marin*1 nudi prilika za maščevanje nad odličen ansambel, kakršnega nI viča bo zaigral Kovačič, kap' brezvestnim Amerikancem NI- premoglo nobeno slovensko tana Frana Dražica Reš, slepec kom, ker mu je hotel ukrasti amatersko gledališče. V njem Vlaha pa Trefalt. dekle. Nameraval ga je ubiti, sem le tedaj videl kader za — Kakšno ije vaše mnenje 1 ---1-„_avtorju in njegovem delu? — Ivo Vojnovič mi je vi«' ker tako mojstrsko prikazi — Zakaj ste se odločili Vojnovičev Ekvinokcij? — Brez dvoma je to ena n* močnejših jugoslovanskih dr*11 z&to me je to delo vedno «e' vleklo. V veliko veselje mi | — Bi mi lahko povedali, k1 so nosilci glavnih vlog' — Ekvinokcij je drama vlogo gostjo Elviro Kraljevo I Ljubljane. Ona dela pri na* veliko ljubeznijo. V altornaci bo nastopala Angelca Hlebe' Politično življenje v Kamniku (hišni bloki) preskrbljeni s komunalnimi objekti. Za vrtove ln parke, Jki pripadajo posameznim hišam, plačujejo uživalci stanovanja poseben prispe- sklenil, da ga /je treba izvršiti ali pa če je kot delavec ali uslužbenec premeščen v drug kraj. Uprava stanovanjske skupnosti pa ima pravico odpoveda- dualnim političnim delom bi Že ljubnost gimnazije daje vse po-v kratkem lahko to dosegli: te- *°Je za uspešen razvoj. Cuje se vek, katerega višino razpore- ti stanovanjsko pogodbo v pri- ditev in uporabo predpiše ljud- merih, katere uredba točno do- ski odbor. Najemnino za vsako loča, med drugim, če uporab- posamezno stanovanje določi Ija uživalec stanovanje tako, da uprava stanovanjske skupnosti se v stanovanju dela škoda, ce na podlagi stanovanjske tarife uživalec stanovanja kljub opo- in sicer za hiše, ki so v sta- minu po hišnem svetu uporab- novanjski skupnosti kakor tudi Ija stanovanje tako, da pogo- za hiše, ki niso v njej. Vsak sto vznemirja druge uživalec stanovanja pa ima če se hoče zasebni hišni lastnik, pravico do pritožbe zoper ne- ki ne stanuje v svoji hiši vse ga ne smejo pozabiti na novo izvoljena vodstva organizacij. Z delom pa morajo začeti takoj, ker bi čakanje na lepše dni pomenilo, približevati se vse bolj poletni neaktivnosti mnogih organizacij in zanesljivo nazadovanje. Naše politične organizacije bi se morale v večji meri zavzeti celo, da bo .v Kamniku večji pregled telovadnih vrst »Partizana« (v republiškem Jnerilu). Društvo prijateljev mladine bi moralo znati združiti vse tiste, ki postajo po vogalih kamniških ulic, v vrste telovadcev, igralcev in zavedne mladine, moralo bi znati uveljaviti svoj vpliv pri tistih, ki mladini točijo al- stari »gosparski« Dubrovnik njegovem propadanju, čas, *' njegovi predstavniki niso !>' več sposobni, da bi se vživeli' nove družbene in gospodaril1' prilike. V drami EkvlnokčP ki jI bržčas nI podobne v n» knjilevnastl, je Vojnovič. pod* veličastno paralelo med sili* nevihte enakonočja in viharji v dušah. V njej riše pesnik' polno topline življenje malel* đubrovnlškega ljudstva, kl ni \ poltenim delom služI svoj tf*1 kruh. Poveličuje žulje in s sli»' pati jami razkriva njegovo trplj* nje in skrbi, poštenje ln pono' ki ga znajo ti ljudje do kr> ja ljubosumno čuvati ln brani** — Se vam ne zdi, da je v Si lu kljub vsemu realizmu pfr cej patetike? Da, res je, zate smo ti** koholne pijače, ki jo vodijo k uživalce, za razna društva. Tako potre- vecernim kinopredstavam 1» buje krepke pomoči TD »Partl- siabim navadam, pa bi marši- | brisali simboliko in ves zanoj ?:an«, katerega steber so zgled- kateri pripadnik zakotnih krož- !Tudl konec smo spremenil* pravilno določitev najemnine za liti v določeno stanovanje svo- ni telovadni vaditelji (ne pa od- karjev — nezadovoljnežev imel j Prepričan sem, da bodo KranJ svoje stanovanje, katero poda je hiše in še v nekaterih dru- bor!). Pomoč ».potrebuje tudi manj možnosti za neplodovitna ičani to delo kar najbolje spr«' pri stanovanjski inšpekciji. O gih primerih. KUD »Solidarnost«, ki ima še modrovanja. jjell. iJwmr«iiiHaTTi~w":w'*''/a':a',.M.m a a: a'ja'JMPii—rtinii*"rimit•~> *a —' —m —innit ~a t » a. m aa.»»t ^anranri1 — — — — ^a*« da napadejo partizane takoj in z vsemi silami-ki so jih imeli takrat na razpolgo. Ko po skoraj deseth letih listamo po prepe' relih listinah, čitamo orumenela 'glasila Gorenjskega odreda, kjer so opisane te borbe, lahko šele ugotovimo, kaj vse.so morali pre' trpeti borci za svobodo. To so herojska dejanja-ki jim ni primera v zgodovini. Danes, ko živim^ v dobi atomskih eksplozij po vsem svetu, se narfl zazdi čudno primitivno bojevanje na ravninah med Krvavcem in Rašico, vendar, če se poglobimo v študij zemljevida in zasledujemo tridnevne borbe borcev gorenjskih bataljonov, roc ramo dati komandantom in komandirjem visoko priznanje za njihovo sposobnost. Prav zato navajam vse borbe po vrstnem redu. Križi in ieiave potnikov Ekar je vso pot nekaj pripovedoval o nastanku Jezerskega, kjer je bilo pred več stoletji veliko jezero, o čemer še danes »Zrr. . odmeva izza ovinka skal pesem žag. »Vidite, itu pričenja gorovje « lehnjakom,« hiti pojasnjevati zgovorni Ekar. »Poglej kapnike,« me opozarja Kokre. Na severu se je ves v soncu bliščal Virnikov Grinto-vec, medtem ko nas \je na za- Jizersko, kdo ga ne pozna, lavci, utrujeni od dela, kmetje padu D0Zdravljal gozdnati Za-Menda jih je malo, ki še in kmetice, dijaki in študentje, bukovec. Tudi mogočni Storžič niso slišali o lepotah tega uslužbenci, dva vojaka jn neka na jug0zahodu je bil že zajet v našega planinskega letovi- sedemčlanska družina, name- soncno zimsko prelest. V tem jča, četudi sami niso bili tam. njena na oddih — vsi ti ljudje caru ti je pot kratka, pa da ne Toda priti danes tja, je bolj so z dovtipi premagovali križe vem kam si se namenil. Stari težko kot kdaj koli prej. Pa in težave v prenapolnjenem av da ne boste takoj pomislili na tomobilu. slabo cesto, sneg, zamete ali »Daj, odpri čutaro, da se ma celo plazove. Kaj še! lo ohladimo!« čeblja v kotu stl- »Cesta je odlična za vožnjo, snjena petnajstletna dijakinja priCaj0' imena visoko ležečih ravna kot asfalt,« je izrekel po- nasproti sedečemu fantiču, ki je zaseikov kot so n. pr. Gradišče, hvalo o njej dr. Rotar, ki Je je med nogami pestoval dvoli- stara Cerkev itd., a kaj ko sem bil v tem času tam. Tudi sneg trsko pletenko. tako Nmalo poslušal, zagledan ln ne dela nobenih preglavic in »Kaj bi, ko pa je ne znam očaran nad prirodno krasoto, » zametih in plazovih ni govo- odpreti«, se je fant (izognil za- ki se je pietla okrog nas. Mera. Beseda je le o slabih pro- htevi in dodal smeje »pa tudi ne so bolj zanimale celo jele-metnih zvezah, ki jih ima )ta oče bi bil hud, ko bi mu pove- noVe stopinje v snegu in lisičja kraj z zunanjim svetom. Nad dal, da mi je iztekla v tej pa3ji gaz kot ne vem kakšne štorije. tem se mnogo pritožujejo tudi vročini.« Se sam ne vem, kdaj smo se Jezerčani sami, ker jim to »Ha. . ha. . . dobil bi jo po znašli v tesni soteski Kokre, Povzroča občutno škodo. Samo butici, kajne?« se je dekle po- kjer je komaj dovolj prostora enkrat dnevno vozi avtobus tja redno zahahljalo, da se je smeh za pot, ki vodi vse bolj nav-in nazaj. To vam je, rečem, prijel še drugih, fanta pa fle kreber. Pravi šment. Reporter, ki je oblila rdečica po vsem obra-yse to prebil, je prišel v pravo zu. ( zagato, ali bi odšel ali ne. Pa Meni ni šlo na smeh. Trpel sem se le končno odločil, đa sem. Prekladal sem se z noge grem, čeprav je bil petek, o na nogo vse tja do Preddvora, katerem imam vraževerne poj- Tam je izstopilo precej potni-*ie, ker mi še nikoli ni bil kov, tako da sem prišel do se-naklonjen. Pa oprostite, to je deža. Oddahnil sem se. ' Toda drugi spremljevalec. Vse mi ho-Hioje osebno mnenje. takoj za tem je prihrumela v četa na mah irazkazati. Golo str- Bilo je torej v petek popoi- naš voz nova množica ljudi iz mo skalovje je v resnici popoldne okrog štirih. Pred avtobus- avtobusa, ki je vozil za nami noma drugačne barve kot kje °o postajo v Kranju je stala samo do Preddvora. In spet je drugje. Svetlo pepelnato in luk-«ruča ljudi. Ce bi štel, bi jih Prav gotovo naštel okrog sto, malih in velikih. Pa jih nisem, ker sem menil, da niso vsi namenjeni )na Jezersko. Krepko Sem se zmotil. Prvi je pridrdrai •▼tobus za Golnik. Vanj Je vstopilo le kakih deset potnikov. Dragi voz je bil naš, za njim Pa se cerkljanski. Nastala Je pravcata bitka za vstop v jedrski avtobus, ki je že skoraj ■oln privozil z železniške posta-**• Kaj sem hotel, odločil aem **» da grem. Podvizati sem se 0t»l in uporabiti vse sile, da f1 8« prerinil vanj. Večina Ir°?iko,r ni mogla vstopiti. *ekđo, sprevodnik aH šofer, IJe •dletel v telefonsko govorilnico, da pokliče v pomoč rezervni avtobus. To Je trajalo kake Pol ure Jn :mi smo potrpežljivo *akali na odhod. Končno je Prišla rešitev — »rezerva«. »Vrag pocitraj takšen red,« ••m čul pridušanje sotrpinov, ki so /stali poleg mene. »Zakaj *• uvedejo več voženj, od jutra *• čakam nanj?« se je nekdo bila stiska kot poprej. Pa kaj, njičavo. Sem in tja pa se kri-kudoval. zdaj sem imel svoj sedež in stali odtenek pravega kapnika, 2 več kot polurno zamudo zadovoljno sem iako zdel na ki ga prej ni bilo opaziti. , '■no oddrdrali proti Jezerskemu, njem do konca poti, ko smo le ,jjej Tone, kaj nam prihajaš Zunaj sneg, v avtobusu vro- v trdi temi privozili do Kazine pamagat?« je zadonel glas od «aa od gmote človeških teles. De- na Jezerskem. blizu Nedaleč ob potu za o- vinkom se je ukvarjal z veliko skalo lehnjaka krepak mož srednjih let, obstal je in začuden zazrl v našo druščino. »Ja Žagar, z menoj si ne boš več mogel pomagati. Ni da bi Jasno zimsko jutro na )Je- uspeli, zastonj so se lomili po govoril, sam dobro veš. Toda zerskem. To je doživetje, skalovju...« i tovariša sem pripeljal, da mu ki bi ga vam lahko opisal »Pošteno jih je nekdo potegnil razkažeš naš zaklad,« je dejal m It dober poet. Pa kaj, ko ni- za nos.« se pozdravil z njim. «em in ne morem biti. Cez beli »Res, prav imate. To je le »Anton Žagar, naš sedanji hrbet mamljive Kočne se pre- bajka, ki nam jo je nekdo na- predsednik občine in upravni* takajo krvavordeči žarki vzha- tvezil, da bi nas uspaval,« je kamnoloma« mi predstavi moža Jajočega sonca, da se ti zdi, pritrdil resnobno visok starejši Eržen in pove moje ime in na-kot da teče po njenih grebenin možakar. Obraz mu ,je bil iz- men prihoda: Pravo zlato, ki so ga pred več oran od neštetih gub, toda po- »Prav, prav,« se mu dobro desetletji Jezerjani res iskali gled še vedno topel in priku- zdi. Pred nami se odpre mala tod. O tem je nastala prava pen. In še je dodal: »Ce pa že jasa s skladovnico obdelanega bajka. Starejši ljudje še da- hočete vedeti, imamo na Jezer- lehnjaka vseh dimenzij. Hrit> nes vedo zanjo. Preprosto pri- skem res skrite zemeljske za- Je tu močno obsekan, ves gol Povedujejo: klade, ki bi jih lahko s pridom in pepelnat. Upravnik nas pe- »Prišel je med nas gosposko izkoriščali, če bi. . « !Je v kolibo, kjer tli ogenj, oblečen čudaški človek, ki je bil »Kam meriš Tone?« ga je za- »Tone, tudi ti bi lahko povc-vedno sam. Vsak dan smo ga čuden prekinil |v pripovedova- dal> kako sva skupaj začela,« se Videli hoditi le v eno smer: nju mladi šolnik Eržen,« pa nu obrne v skromnosti do Ekarja, Pod Makekovo Kočno. Sel je tja na naš kamnolom pod Koma- a ta skomigne ! Zarana in se vračal pozno po- medtem ko ga domačini in drugi iščejo za zgradbe stanovanjskih stavb. »Kako, mar je boljši in cenejši od opeke:« »Eno in drugo prednost ima. Ne vpija vlage in ko je enkrat vzidan in izpostavljen zraku, postaja vedno trši. Razen tega ne rabi nobene obmetave in s svojo naravno barvo dela hišam okras. Ste videli našo carinarnico in okprepčevalnico na mw-ji? Ne? škoda. Obe sta zgrajeni iz našega lehnjaka. In polno hiš so si Jezerjani že zgradili iz njega. Tudi v Kranju imate celo arhiktonsko mojstrovino iz-gotovljeno iz lehnjaka. Tam, tisto stopnišče na vrhu Savskega brega. Da je naš kamen s časom trd in odporen, je dokaz stolp glavne kranjske cerkve, ki je bil 1787. leta zgrajen tudi iz jezerskega lehnjaka. Naša cena je 2150 din za kub. meter, medtem ko stane prav tolikšna količina opeke 8500 din. »In vaši načrti za bodočnost? Zdaj imate še vedno vse delo na prostem in malo delovnih moči,« »Ozrite se naokrog, kam neki naj v tem ozkem grlu soteske postavimo moderno zgrajen delovni objekt. Vidite, čeprav smo do sedaj že v hribu odprli vtč manjših podzemskih Jezersko poleti Apnenica žganega lehnjaka? Kaj boste z njim?« « V dogovoru smo z Rušami. Analiza je pokazala, da ima lehnjak vse kakovosti za proizvodnjo karbida. Ze smo dobili sporočilo, naj ga odpošljemo kar dva vagona na poizkušnjo.« »Bravo Jezerjani! Tako Je prav! Odkrili ste svoj zaklad, ki ste ga iskali pod Kočno m našli v Govtah ...« »Še večjega imamo poleg nas,« me je s ponosom prekinil Žagar ln me povedel s sabo iz kolibe. »Glejte, ta hrib nasproti nas. je ves iz krasnega sivega marmorja s sijajnimi belimi žilami.« »Da, da Mošnjakova peč, ko se ta odpre, to bo nekaj,« Ije zabrundal za nama Tone Ekar in vsi smo nemo zrli v njeno lepo pisano golo skalovje. I — Tu je pesem naše bodočnosti. — , , ! Ji!) Trdo borba If udi t prirodo Bajka o %latu in v&mica o pravem %mkladu jam, še vedno nismo prišli do zaželenega prostora. Tudi odpadni material nam deli velike težkoče. Lehnjak je v skalovju mehak in se pri miniranju strašno drobi. Kam s tem peskom? Analiza je pokazala, da vsebuje lehnjak 98.CV« apnenca, zato nameravamo zgraditi apnenico, kjer bomo žga-li lehnjakov pesek. Tu bomo zaposlili nove /delovne moči. na Jezerskem sem zvedel še polno drugih stvari. Razveseljivo je, da se člani gozdno-živinorejske zadruge v zadnjem času Vse bolj ukvarjajo s | problemi, kako dvigniti živinorejo, ki je bila nekdaj že na precej visoki stopnji. Živino morajo jezerski kmetje krmiti doma kar sedem mesecev v letu. Tistih j>ar lepih mesecev, ko jim zori krma, bodo temeljito izrabili. Dobo košnje nameravajo skrajšati, kolikor se bo dalo. V ta namen so že kupili štiri motorne kosilnice in tudi enokolesno mo-torko za košenje izrazito strmih pobočij imajo že naročeno. Na planini Ancelnovo bodo zgradili hlev za 50 glav živine, na Jenkovih Tratah pa nekoliko manjši. Tudi na ovčjerejo niso pozabili. Jezersko — solčanska pasma je znana že dolgo kot ena najbolj kvalitetnih ovčjih pasem. Za selekcijo bodo zdaj ze bolj skrbeli in pomnožili zdrav zarod. Planina Goli vrh, ki leži na meji, ni Preostalo drugega, kot peč, ki krije v svojih nedrih Se ustreči moji radovednosti, nedotaknjen sivi marmor. To »Začetki dela v tem kamno-vam bo nekaj!« |je ,ves žareč v lomu so bili težki in naporni, obraz vneto zatrjeval Ekarjev Pred petimi leti smo delali Se Tone, ki je bil prvi predsed- vse z golo roko in sekiro, zdaj nik občine in pobornik dela v imamo stroj za rezanje kamna kamnolomu lehnjaka ina Jezer- z več listi, ki ga žene električ-»H . .m, to je bajka. Kje pa skem. na energija iz lastne elektrar- ga dobil?« »Mahnimo jo tja,« je uganil ne, zgrajene više gori ob Kokri. »V luknji pod Kočno, glejte mojo tiho misel učitelj Eržen Zdaj nameravamo montirati še tam,« so mi kazali pod vznožje in pobaral Ekarja, ki Ise ije en tak stroj, ker bomo z me-e°re, kjer je res Iže od daleč kljub starosti in bolezni takoj hanizacijo lahko povečali prodna večja skalnata odprtina, udobrovoljil in opogumil. izvodnjo lehnjaka.« > »Pa imate dovolj naročil?« »Dela imamo zaenkrat kar do- poldne . . « »Pa kdo je to bil?« »Pravijo, da je bil Italijan, aH ka-li. Bil je čokat in majhne postave, v obraz in lase pa ^rn kot vrag. Tja je vedno ^osil prazen vrč, nazaj pa v vedno polno zlata.« »Ko je bil zadnjič pri nas, je »Ti zakaj pa ne bi šel. Kaj notel svojo tajnost o najdbi zla- pa naj počnem doma v takšnem a izročiti tnekemu pastirju, ki lepem jutru? Kar pojdimo!« volj. Sproti komaj zadovoljuje- Pa se ni upal iti z njim .. .« jn vsj trije smo jo mahnili mo želje odjemalcev. Enajst ku- *No, in kako je bilo potem . .« po cesti navzdol proti »bajtam«, bikov ga moramo še odpremitl "Odšel je. Mnogi iso potem Tako pravijo domačini Spod- kamnosekom v Kranj, drugo skušaii priti do zlata, pa so vsi njemu Jezerskemu, kjer so od- naročilo imamo za spomenik stali praznih rok. Nič niso cepi pot v sotesko proti izviru padlim borcem NOB v Cerkljah, Ni jih sram Sedaj se jne morejo sramovati! Kako naj bi se sramovali, ko pa niti ne vedo zase. So v takem stanju, da se jim dosledno prilega tisti svetopisemski izrek, „da ne vedo, kaj delajo". Res ne vedo. So v nekakšni nezavesti. Govorijo nesmiselne, nepovezane stavke, se na mah razburijo, izgubljajo ravnotežje duha in telesa, potem se spet pogreznejo v popolno odsotnost in nič ne pazijo, kam so omahnili, kdo jih sleda. Ne vidijo posmehljivega, prizanesljivo kritičnega posmeha ostalih ljudi, ki se nanje ne ozirajo in o h jih ne spregovorijo dosti več kakor: ^Pusti ga, no! Saj vidiš, kakšen je." Takšnih ljudi ini malo.. Niti niso nov pojav. 2e dolga leta so tu med nami in nobeno sredstvo, niti vzgoja, niti nasveti, niti zdravljenje, jim ne koristi. O njih ne razmišljamo več, kakor da jih ne bi bilo. Čeznje smo obupano zamahnili z roko in sprejeli najlažje opravičilo: „Tu ni pomoči. Bo že res, da mora biti tako." Ko vsaj ne bi bili tako glasni! Ko vsaj ne bi bili prisotni povsod, še prireditve, proslave, resni sestanki in politične demonstracije! Povsod se utegne najti tudi nekdo izmed njih. In še prav všeč mu je, če moti resno razpoloženje, Svečano vzdušje in delovna prizadevanja. Mi pa smo prizanesljivi in polni razumevanja. Zakaj le? Mar niso tesen negativen pojav v naši družbi? Mar ne delajo kvarno, nezdravo? Mar ne širijo svojega vpliva tudi na mladino, ki bi jo bilo treba povsem obvarovati njihove nalezljive bolezni? Menim, da bi bilo treba nekaj storiti. Resno bi bilo treba razmišljati o tem, kako bi zajezili to škodljivo bolezen. Zakaj bi prav mi morali ravdušno trpeti bolezen, ki je najmanj polovica človeštva sploh ne pozna? Potrebni so preventivni ukrepi. Nemara bi o tem spregovorili tudi v SZDL. O čem, torej? Tega nisem hotel napisati že v začetku, ker sem se bal, da nihče sestavka ne bi bral do konca. In tudi sedaj se bojim, da bo bralec zamahnil z roko: „Oh, to pa res ni nič zanimivega, saj smo vendar Slovenci!" ko bo izvedel, da gre le za — alkoholizem. GLAS GORI1' Uamekavanje utacioveku, m JE OB SVOJ [PRtSTOt Prvič v zgodovini angleškega parlamenta je kupček starih kosti zaposlil spodnjo zbornico. In še lijami, da bi bila videti sta- prazgodovinskih prednikov. V ob splošnem smehu končno sa- poleg tega zelo, zelo starih ko- rejša, poleg tega pa so bili tu- spodnjem domu pa je pet po- vrnjen. sti. Koliko starih? Hm — to je di ostali zobje umetno obrab- slancev predlagalo, naj se iz- Ampak eno vprašanje je osta- ravno vprašanje. ■ ljeni, vse zato, da bi bila pre- reče varuhom Britanskega mu- iQ nerešeno: Kdo je bil slepar? Zgodba se pričenja leta 1911, vara še bolj prepričevalna. žeja nezaupanje. Ker pa so med Biti je moral odličen strokov- ko je angleški pravnik Charles Prvi zaključek tega odkritja njimi tudi take osebnosti, kot njak, ker je bila njegova pre- • bila viharna radost. Pilt- je predsednik spodnje zbornice vara odkrita šele sedaj z modernimi znanstvenimi pripo- močki. Ko je holandski ponarejevalec slik Van Meeregen »skončeval« Vermeerjeve slike, jih je prodal za velike vsote. Kakšen motiv pa je imel novi Meeregen, ko je ponarejal človeški rodovnik? Nihče ni (raz-vozljal te uganke. Neki angleški Dawson, ki se je v prostem je času ukvarjal kot ljubitelj tudi z arheologijo, odkril v neki gramoznici blizu vasi Pildown v grofiji Sussex fragmente fosilne lobanje in kos spodnje če-ljustnice ter prost podočnjak. Po značaju plasti, v katerih so kosti ležale, so geologi sodili, da je to bitje i— davni človeški prednik — živelo pred pol milijona leti. Čudno pa se je strokovnjakom zdelo to, da je kazala najdena spodnja čeljustnl-ca vse znake opičje čeljusti, medtem ko so z rekonstrukcijo fragmentov lobanjskih kosti dobili lobanjo precejšnje 'možgan-ganske votline, ki nastopi šele pri fosilnem človeku. Najdba je torej izzvala v znanstvenem svetu pravo senzacijo, ker bitja, ki so mu najdene kosti pripadale, ni bilo mogoče spraviti v sklad z dotlej pridobljenimi spoznanji o izvoru človeka. Oči-vidno je bila odkrita popomo-ma nova prazgodovinska vrsta. Dragocene kosti so bile dobro shranjene v Britanskem muzeju v Londonu, čez tristo univerz in muzejev v vseh delih sveta pa je razstavljalo »pilt- downskega človeka« v odlitkih downski človek, ta odvratna lord in knezoškof CanterburvJa, humorist pa je dejal: Znanosti iz mavca. Toda znanstveni pre- mešanica Adama in modernega ki morajo opravljati kaj boljše- se je posrečilo odkriti prvega pir o unikatu lobanje, ki se ni šimpanza, je postal naenkrat ga kakor pa proučevati resnic- človeka 6 ponarejenim zobov-dala uvrstiti v noben sistem, je priljubljena tarča karikaturistov nost starih kosti, je bil predlog jem.« , ■ . trajal štirideset let. in komikov v Music-Hallu. An- Konec lanskega leta pa je tropologi pa vsekakor zbegano udarila bomba. British Museum vrtajo po lobanji (tokrat po je slovesno razglasil, da je bila svoji lastni!). Ali ni to velika znamenita lobanja spoznana kot sramota za znanost, da je en rafinirana prevara. Trije vodil- prazgodovinski slepar vodil ni angleški znanstveniki — prof. mnoge izmed največjih učenja-Le Gros Clark, dr. J. S. Weiner kov desetletja za nos? Toda se-in dr. Kenneth P. Oaklev — so daj so se zjasnili njihovi obra-s pomočjo najnovejših razisko- zi. Ali niso mar vedno pravili, valnih metod ugotovili, da je da piltdownski človek ne spa- POPULARNA BALERINA Mlado Siđe Cherise poznamo iz filma »Na otoku s teboj«, kjer je imela malo stransko vlogo. Sedaj je dosegla velik uspeh skupaj z Richardom Montalbanom v glasbenem filmu »Sombrero«. Nadarjena plesalka je baletske študije končala v Parizu. Danes je smatrajo z največjo baletno nađe pri družbi MGM. ŠE ENA ŽRTEV Scenarist filma »Točno opoldne«, Charl Forman ne more več delati v Hollywoodu. Zloglasni komite za protiameriško dejavnost ga je namreč postavil na črno listo. V AmeriKi ga smatrajo za enega največjih scenaristov in je ustvaril že več najboljših ameriških filmov realistične šole: »Tak je New York«, Champion«, »Dom predrznih« (film proti rasni diskriminaciji), »Ljudje« itd. DISECI FILM Komaj je dobro stekel plastični film, že se v Ameriki bavijo s tako imenovano »četrto dimenzijo«. Ta »dimenzija« naj bi bil vonj. Družba General Electric, ki se je dosedaj izkazala s svojim delom pri 3 D filmih, je pred kratkim uvedla še četrto dimenzijo. Kakor hitro se na filmskem platnu pojavi neka dišeča cvetlica, se preko posebnih aparatov razširi po vsej dvorani čudovit rožni vonj. Ti aparati se lahko namestijo v vsaki dvorani. Ta iznajdba bo brez dvoma zanimiva in bo povečala užitek gledalcev. Kaj pa bo, če se bodo na platnu prikazali drugačni, »nedišeči« prizori, n. pr. dunajski podzemeljski kanali v »Tretjem človeku«, tega pa iznajditeljl ne povedo. »TRAMVAJ POŽELENJE« — BALET Po filmski verziji »Tramvaj poželjenje«, so Američani poskusili to popularno dramo spremeniti v balet. Koreografijo je priredila Valerija Bettis, filmska igralka, balerina In pevka. V baletni verziji sodeluje tudi naša rojakinja Mla Ćorak - Slavenska poleg Daniele Aleksandrovne in Friderika Franklina. AVA GARDNER V »BEN HURJU« Filmski proizvajalci so z novo tehniko plastičnega snemanja prišli na idejo, da vsa stara dela nemega filma, ki so imela uspeh, posnamejo za 3-D film. V novi verziji »Ben Hurja«, kjer je nekoč nastopal poznani Ramon Novaro, bo nastopila tudi A^a Gardner. Obe verziji, nemo in plastične je posnela ista družba — MGM. S e bliže LJubljani, UM^%a%Š£< »Udar* rfr^nihHT°wV Cij' đa bI in Sekcije- ki S° S0del0vaU StaJicT* Si le vedno LF£l^S& tS Kamnik... Ljubljana, »Jesenice«. »Udar- pregledajo delo, ki ga je opra- v tekmovanju za 10-letnico močno primitivna Primitivna Kamnik ie zelo zelo dali m Cas bi že bil za spoznanje, da mk« in »Mladost« Kranj. Orga- Vil Izvršni odbor Centra in aa jLA Za izredno noJrtvnvilrm m0Cn0 Pnmlllvna- primitivna Kamnik je zelo, zelo daleč in j^/v. /.a izreano požrtvovalno je po voznem parku, še bolj pa staromoden.. šport * šport Lokalne proge so tudi oažne Skupščina Gorenjskega nogometnega centra V ntdeljo dopoldne so se v gometašem-pionirjem, ki so Promet omogoča reden potek vsaj trikrat tako dolgo pot v vse zanimive kulturno - zgodo- prozivodnje in normalne gospo- istem času, kot bi jo prepoto- vinske spomenike, ki je mozaik darske stike med oddaljenimi vali s kamniškim počasnim vla- zgodovine in mozaik sodobnega področji. Osnovno prometno kom. Tudi vožnja v motornem napredka — pa ga nerazume- sredstvo so pri nas vlaki in ti vozu velja za vse kaj drugega, vanje pristojnih činiteljev za- so domala vedno enako pre- kot vozičkanje z zakajenim in postavlja ui duši... Radi bi prosti, saj .skoraj ne opažamo sajastim vlakom, ki že od same bili del celote in vso pravico nobenega napredka. počasnosti postaja vse bolj imamo do tega, pa kaj pomaga, Kamnik je oddaljen od Ljub- star. ko -smo vedno bolj daleč od zacija tekmovanja je bila do- moderna pota bra. Proga je bila dolga 300 me- S^'^^a^^MuS ^om^^df^Sr^ Je- P° V0Zi ™ "2 V°dij° le V drUge kraje! Pra"VZa- trov s 100 višinske razlike in je marsikakšne napake, ki so se fen™ .2* g^T j kL a t Pr°gl V T? ^ "3' l Pr3V ir°nija' maf ne? IronlJa' imela 30 vratc. Na idealnem pojavile med tekmovaniem fnic;.,in Segula iz Kranja. j Po eno samcato garnituro, ki jo ki ji nis0 kos ne Upi z žičnico so tudi lokalne proge važne! a. l. Iz Kamnika tekmovanjem, poročilu revizorja je bil stari Oficirski klub v Kamniku je smučišču je najboljši čas dose- vendar je več kot polovico ča- ----- 'IV^T i" IT """" VGS dan PrevažaJ° na teJ Progl- na Veliko planino, ne perspek- imel to nedeli0 že »»trti «**t» gel član »Gozdarja« Kari Ra- sa z^viLd^Tf^ °t°T TSZ&£ ™ ^ST** „°?K*i?t tiva Z žičnico na Stari erađ 2£na zinger. Prav tako Hober čas je »Ločana«, ki je bil predčasno ^V*JZ*^°^™ Z ' S^'iSSST *S2&J,,£ nad Kamnikom, ne modem. Zf^ie^tZie orgaTzacl- vu kot preteklo leto, le da so ki so zaposleni v številnih gor šporine naprave, ne neposrea- dosegla tudi Slavica Zupanči- kaznovan z denarno kaznijo, čeva («Udarnik«), ki je kot edi- ker ni nastopil v prvenstveni v sekretariatu tudi zastopniki spodarskih podjetjih v kamni na tekmovalka tekmovala v tekmi proti »Hrušici«. Skupšči- Jesenic> Tržiča in Loke. Na škem industrijskem bazenu ln moški konkurenci in zasedla na je izrečeno kazen potrdila. koncu Je skupščina grajala po častno šesto mesto. Tekmovalci proti temu je delegat »Ločana« stopek »Korotana«, ki na skup Ljubljani, pa tudi mnogo dijakov. Delovni človek porabi Ipo- so progo prevozili dvakrat. ponovno protestiral in naenkrat ščino ni poslal svojega dele Na istem smučišču bo prihod- ugotovil, da je »Hrušica« »divji« 2ata- njo nedeljo sedmo republiško klub in zato »Ločan« ni dolžan, prvenstvo ža člane in članice da izpolni obveznost. Delegati v alpskih disciplinah, t. j. v so tako stališče obsodili in slalomu in smuku. Dosedanje predstavnik »Ločana« je skup- prijave dajo slutiti, da se bo ščino demonstrativno zapustil, Medobraine tekme prihodnjo nedeljo zbrala na Jo- češ da je njegova sekcija zapo- zaporedno medsebojno tekmova- pa imajo na štu elita naših alpskih smučar- stavljena. i nje v smučarskem teku. Letos ciji le eno uho. S tem čujejo jtv. V nadaljevanju so delegati so tekmovali pri - 18° C na pro- samo tiste najskromnejše želje Tehnični rezultati: obravnavali način tekmovanja gi, ki je bila težja kot prejšnja P° minimalnih korekturah vo/.- Clani: 1. Razinger (»Gozdar«! za prihodnje leto, ker je dosc- leta. Vsak tovarniški fizkultur- nega reda- Drug0 uho< s kate" 1,16; 2. Sumi <»Udarnik«) 1,19:8; danji način tekem postal za ni aktiv so zastopali 4 tekmo- rim bi morali upoštevati pa še 3. Caj (»Jesenice«) 1,20; 4. Novak klube več (ali manj nezanimiv, Valci Zmagala je tovarna »Ti- Pomembnejše zahteve, je oglu- (»Ilirija«) 1,25; 5. Bogataj (»Udar- ker se med seboj predobro po- tan« s 56 točkami sledijo pa šelo: ni možnosti za uvedbo no- nik«) 6. Zupančičeva (»Udar- znajo. Izvršni odbor bo skušal )>c?tnl<< ^ ))PorfipHP Kamnik« vih vlakov in v zadniem sporo- »Fodjetje KamniK« čilu Q uvedbi motornih vlakov vprašanje notranje organizacije. Z zanimanjem, je bil pro-ni objem Savinjskih Alp. učen predlog, da se ustanovi Ko človek premišlja o teh in tudi klub rezervnih oficirjev, podobnih problemih, počasi za- Pobuda je prišla iz vrst podofi-leg svojega rednega "delovnega čenja verJeti> da Je Kamnik cirjev, ki bi tudi želeli posečati »republika zase«. Je, ker ni strokovna predavanja skupaj z potrebnega razumevanja pri- oficirji. ■ Prihodnje predavanje stojnih za probleme mesta, ki o atomskem orožju, bo imel leži v naročju planin, na robu major ing. Sotler. Uspeh na kamniški gimnaziji železniški direk- skem kctu' na sami PeriferiJ"i Je bil ob polletju 49.25«/«, točno Ljubljane, mesta, ki Se, iz dav- tako kot lani. V višji gimna-nih stoletij, ko je bilo celo src- ziji je izdelalo 61,7Q9/o dijakov, dj**,« stare Kranjske, hrani nad v nižji pa 46.87'/». časa še skoraj polovico toliko za pot in to dan za dnem, stalnim upanjem, da se to ven dar kdaj uredi. Delovni kolektivi kamniških Za želje vseh tistih delovnih kmetijsko in indutsrijsko bo tovarn so imeli telos že tretjo ljudi, ki se poslužujejo vlaka, gate *°tt™> v lePem gorenj Kino sporedi nik«) 1,30:1. (. ) najti rešitev tega vprašanja, ki Mladinci: 1. Jenko (»Udar- pa je odvisna od načina tekmo- nik«) 1,30; 2. Hlebš (»Ilirija«) vanja /V višjih razredih. Dele- 1,31:5; 3. Rotar (»Ilirija«); 4. gati so pohvalili Center, ki je Rozman (»Udarnik«); 5. Blažič v pretekli sezoni posvetil naj- (»Mladost«) 1,58. več pozornosti najmlajšim no- Uspešno ali neuspešno delo? (Nadaljevanje s 5. gtrani) ba ta predvojni jeseniški nivo pravi, da je tradicija dobrih že zdavnaj presegla, saj Rozma-telovadcev na Jesenicah v zad- nova in Smolnikar jeva že so-njih letih skoraj popolnoma za- delujeta v državni reprezentanci, mrla. Zdi se nam, da je pisec Pa tudi fantje Subic, Oblak, prav zadnja leta spal, saj ven- Robič Hn drugi niso več daleč dar vsa javnost ve, da so naši od tega. To mi ne govorimo za-mladi telovadci in telovadkinje to, da bi si delali neke utvare, prav v zadnjih letih pokazali temveč zato, ker vidimo njiho-tak kvalitetni vzpon, ki se je vo delo in trud, da bi to doseže močno približal predvojne- gli. Jasno, da bomo vsi, pred-ni kvaliteti I orodne telovadbe; vsem pa okrepljena uprava po-dočim je ženska orodna telovad- skrbeli, da se ustvarijo pogoji za dosego tega in to pri mladincih, mladinkah, članih in članicah. Kakor v telovadbi je tu- Medklubske skakalne tekme di v igospodarskem pogledu na- ob otvoritvi nove 45-meterske Se društvo v preteklem letu skakalnice v Kamniku so priva- napredovalo. Naš gospodarski bile nad 1.000 gledalcev, ki so odbor je ob pomoči LOMO in z zanimanjem ppazovali borbo sindikata Železarne opravil vr- za prvi rekord skakalnice. Ude- s*o del. ležba tekmovalcev iz Ljubljane Na koncu bi opozoril pisca in raznih krajev Gorenjske je prejšnjega članka ta to, da s ta- bila velika, saj je nastopilo 28 kim neumestnim pisanjem u- članov in 15 mladincev. Da je stvarja v javnosti, predvsem pa ta panoga zimskega športa za- pri starših, ki pošiljajo otroke jela že vse podeželje, so dokaza- v naš dom, nezaupanje v nas li tekmovalci iz Duplice, Ihana, — vodnike in vodnice, in meče Sinkovega Turna in drugih pre- slabo luč na celo društvo »Par- delov kamniškega (okoliša, kjer tizan« na Jesenicah. »Stol« 34, 30, in »Svilanit« 6 točk. Dopisujte t »Glas Gorenjske" niti z besedico ni omenjena uvedba motornega vlaka na tej progi, o čemer je bilo tudi na direkciji — 'že veliko govora. Saj se lepo čuje, da bodo na gorenjski progi proti Jesenicam mogli Ljubljančani prevoziti Planinsko društvo Kranj priredi v soboto, 30. t. m. ob 21. uri v novih prostorih na Šmarjetni gori svoj tradicionalni planinski ples Vabilo velja kot vstopnica. Vsi, ki želite na ples, dvignite vabila v društveni pisarni, kjer si lahko rezervirate tudi mizo. Skoki t Kamniku imajo povsod manjše skakalnice. Med tekmovalci je bilo tudi nekaj kandidatov za državno reprezentanco. Rekord skakalnice je dosegel Janez Podlogar iz Ljubljane s skokom 40,5 m. Rezultati so bili naslednji: Člani: 1. Marjan I Gašperšič Vodniki »Partizana« Jesenice Odkupujemo vsako količino litrskih „BORDO" steklenic kom. d din SO*— v na lih skladiiilh Kranj. Škefja Laka In »ril« Opozarjamo trgovska podjetja, da jim priznamo za odkup po zgcrnji ceni primerno maržo! Trgovsko podjetje Vino" Hea»i Kino "Storžih bo predvajal od 3. do 7. febr. ameriški barvni film »Skrivnostno življenje W. Mittyja». Kino »Storžič«, j Kranj: do predstavam in k tistim, ki so za-vključno 31. januarja slovenski branjene mladini, film »Vesna«. Predstave ob delavnikih ob 16., 18. in 20. uri, Kino »Plavž«, Jesenice: od 28. v nedeljo ob 14., 16., 18. in 20. JanuarJa ao 1. februarja naii- uri. Matineji v nedeljo 31. janu- ;ianski film »Kako sem odkril arja ob 8.30 uri »Vesna«, ob 10. Ameriko«. Od 2. do 4. februarja uri »Cyrano de Bergerac«. 1. in 2. februarja ameriški film »Cy-rano de Bergerac«. ameriški barvni film »Iz 1001 noči«. Predstave vsak dan ob 18. uri, v sredo in soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. Kino »Svoboda«, Stražišče: 30. . ,,T in 31. januarja ameriški film 'n 20" u"" Vsako nedeljo_ dopol OBJ AV E - OGLASI DEŽURNA SLUŽBA Dežurno zdravniško službo na dna matineja ob 10. uri. Cena za odrasle din 20, za otroke din 10. Opozarjamo obiskovalce, da ne pripeljejo otrok k večernim predstavam in k tistim, ki so zabranjene mladini. I I Kino Javornik-Koroška Bela: Od 29. do 31. januarja nemški film »Dekleta za rešetkami«. Kino »Zadružnik«, Primskovo: Predstave v petek in soboto od 30. in 31. januarja slovenski 18. in 20. uri, v nedeljo ob 10., film »Vesna«. Predstave v so- 18. in 20. uri. Cena za mladin-boto ob 17. in 19. uri, v nedeljo ske predstave: za odrasle 20 ob 15., 17. in 19. uri. din za mladino 10 din. Opozar- Kino »Triglav«, Cerklje: 3D. jamo obiskovalce, da ne pripe-in 31. januarja ameriški film ljejo otrok k večernim predsta- »Cyrano de Bergerac«. Predstave v soboto ob 17. uri, v nedeljo ob 18. in 20. uri. Matineja v nedeljo 31. januarja ob 10. ,uri »Vesna«; 3. in 7. februarja švedski film »Gospodična Julija«. Predstave v sredo ob 17. in 19. uri »Skrivnostno življenje W. Mittvja«. in sicer za babiški okoliš Besni- MALI OGLASI Skof'o hoko^ Nastop službe "ta- Prodamo 2 težka konJa z opre- »Tereza«. Predstave v soboto ob vam in k tistim, ki eo zabra (»Partizan«, Krdpfi" ŽO^iTTsS* 40 območju občinskega ljudskega ° praviln0 taksirane prošnje mo in večjo količino krme dr- 18. in 20. uri, v nedeljo ob ,15. njene mladini ml. 2. Klemen Pibernik r»Enot- odbora mestne občine Jesenice 1(jjite na naslov. okrajni žavnemu ali družbenemu sek- in 17. uri. 1. februarja slovenski m), 2. Klemen Pibernik (»Enot nost«, Ljubljana) ;201,4 (36, 37,5), ima od 29. januarja do 5. fe- 3. Janez Saksida (»Železničar«, bruarja dr. Milan Ceh. Obiski Ljubljana) 200 (39 37,5). na dom naj se javijo najkasne- Mladinci: 1. -Miro Oman Je do 18. ure. Po tej uri bo («Enotnost«) 185,4 (33,5, 35 m), 2. zdravnik obiskoval le bolnike Janez Korenčan (»Ločan«) 181,5 s težjimi poškodbami. (34,5 m), 3. Jože Rotar (»Ilirija«) 175,2 (33, 34,5 m). ! GLEDALIŠČE . torju. Splošno gradbeno podjet- film »Vesna«, predstava ob 18. zdravstveni dom, Kranj, poštm .& ^ * in 20. uri 2 lfebruarja sloven- pre a " Samostojna gospodinja upo- ski »Vesna«, predstave ob 15., ' kojenka 50 do 65 let stara dobi 17. in 19. uri. 4. februarja šved- Zavod za napredek gospodinj- takoj službo samostojne gospo- ski film »Gospodična Julija«, stva v Ljubljani bo začel z iz- dinje z mesečno plačo, hrano predstave ob 18. in 20. uri. dajo strokovnega mesečnika in lepim stanovanjem. Javite Kino »Radio«, Jesenice: od 26. »SODOBNO GOSPODINJSTVO« se Ivan Kavčič, Begunje pri do 29. januarja francoski film Lescah. »Zlata čelada«. Od 30. januarja Smuči in sanke kupite naj- do 3. februarja slovenski film »Trnuljčica« skupnih gospodinjstev. Prav ugodneje pri Dolenc, kolarstvo, »Vesna«. Od 4. do 7. februarja _ Stražišče. ameriški film »Tajni tovor«, rila, ki so jih poklonile kamni- rAtrf.k 4 februar1a ob 20 uri: predkom gospodinjstev v krneč- Preklicujem izgubljeno sindi- Predstave vsak dan ob 18 in 20. ške tovarne. Četrtek, 4. februarja op w. mi. v Dredefih^ kalno izkaznico na ime Vinko uri, v nedeljo ob 16, 18. in 20. Zmagovalec Gašperšič je pre- Prešernovo gledališče Kranj Ljst bo obravnaval vsa vpra jel prehodni pokal LOMO Kam- Nedelja, 31 januarja ob 16. uri: sanja iz področja družinskih in nika, trojica prvo plasiranih v Grimm-Skufca obeh skupinah pa praktična da- _ izven. posebej pa se bo pečal z na kih predelih. Gubane, Vodice 119. uri. Vsako nedeljo dopoldan je Vojnovič: Ekvinokcij — pre- miera - izven. J?t,2lJ2S ™£l Opremljeno sobo v Kranju matineja ob 10. uri, cena za V vlogi Jele gostuje članica slov: Zavod za napredek gospo- %^ ^ zdravnica odrasle 20 din, za otroke 10 din. ljubljanske Drame Elvira Kra- dinjstva Ljubljana F.rjavčeva dr ^ gpeclaltat za Predstave »Vesne» vsak dan ob ijeva. Frana Draziča igra Nace cesta 12. Nas telefon 20-540. bolezni 16., 18. in 20. uri. Predprodaja &r^d^^^5^a& ReŠ" t6, nPHnJ7VeHoT8Znure PobT ^klicujem «ev. bloka 17678 vstopnic dopoldne ob 9. - 11. bor ,ki mu predseduje tov. Sla- y četrtek 4 lfebruarja bo v .stotam od 7. do 18. ur«. Pohi- izdan y KomisijsM trgoyini y ure "in 2 ure pred predstavo. Prešernovem gledališču peta gte ^prijavami^jaa Doste japo- Kranju 16 maja ;lg53 Le0pold Opozarjamo obiskovalce, da ne Kegljaški klub je bil ustanovljen tudi v Kamniku. Pristopilo tinšek. Kranjsko akademsko društvo obvešča vse prejemnike vabil za akademski ples, da so vstopnice iv prodaji v sredo, četrtek in petek od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure v poslovalnici Putnika. Istočasno lahko rezervirate mize in reklamirate vabila. Vse, ki se plesa ne mislijo "udeležiti, pa prosimo, naj vabila vrnejo istotam. premiera v letošnji sezoni: števani že pri prvi številki. Ekvinokcij hrvatskega drama- Letna naročnina din 300.—. tika Iva Vojnovića. Dramo je # režiral Peter Malec kot gost. Scena je delo akad. slik. Mak- Kranjsko gradbeno podjetje, sa Kavčiča, kostumi pa Mije Kranj sprejme za svoje gradi- Jarčeve. Ušče na Pokljuki: 30 zidarjev veščih za zid iz ka- OBJAVE menja, Delavska gimnazija v Kranju 20 zidarjev za opečni zid, Vpisovanje v vse nižje razrede 5 tesarjev, Hafner. pripeljejo otrok k večernim KOVINAR KRANJ HUJE št. 41 sprejema: monterje centralnih kurjav, instalaterje vodovoda ter ključavničarje Plača po dogovoru bo 1., 2. in 3. februarja v zbornici I. gimnazije od 18. do 20. ure. Pouk brezplačen. Istotam tudi vpis v tečaje tujih jezikov. 60 delavcev gradbene stroke. Plačilni pogoji po dogovoru, terenski dodatek odobren, stanovanje in hrana preskrbljena. ^ Možnost zaposlitve za več let. Vse informacije dobite v pi-Okrajni zdravstveni dom v sarni Kranjskega gradbenega Kranju razpisuje mesta 2 babic podjetja (poleg kopališča). Tekstilna remontna delavnica v Kranju se je preimenovala 15. januarja t. 1. v KO VIIV AR" 99 Podjetje za izdelavo in popravilo tekstilnih strojev, instalacijskih in klimatičnih naprav Kranj. Tem potom obveščamo vse cenjene naročnike, da sprejemamo vsa v to stroko spadajoča dela in popravila. Cene zmerne — izdelava kvalitetna! 5 GLAS GORENJSKE