LETO I	GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA	MAREC 1972
Zakaj revizija normativov?
Oddih in letni dopust
V	zadnji številki časopisa »Jelovica« sem pojasnil le potrebo po določeni reviziji normativov in način kako in kdaj se bo izvajala.
V	današnji številki pa bi razložil praktičen primer, kako je tehnična norma postavljena in kateri elementi jo sestavljajo. Kot sem omenil že v prvi številki, moramo časovni normativ pojmovati izključno le kot merilo dela za določeno časovno obdobje, kar v našem primeru običajno pomeni, koliko kosov je potrebno narediti v eni uri oziroma v eni delovni izmeni.
Pri izdelavi kalkulacije obravnavamo v direktnih stroških dve postavki in sicer: material in delo. Če hočemo vedeti, koliko je v enoti izdelka, n. pr. v našem primeru okna, materiala, to je lesa, barve, okovja itd., ga je potrebno izračunati po določenih metodah. Vendar moramo pri tem paziti, da so količine čim bolj realne, saj je v zvezi s tem, tem bolj realna tudi cena izdelka. Za kalkulacijo je važno, koliko materiala potrošimo in koliko časa porabimo za izdelavo določenega izdelka. Poleg točnega izračuna materiala moramo izračunati tudi čas in ga predvideti v realnih okvirih. Tako kot pri izračunu materiala uporabljamo kosovnice in prire-zovalne liste, moramo tudi čas izračunati po določeni metodi, ki ji morajo biti cilj predvsem realni podatki.
V	prejšnji številki sem omenil, da izvajamo revizijo normativov izključno na osnovi tehničnih norm, lahko pa časovno normo postavimo tudi izkustveno, na osnovi raznih preteklih in bodočih predvidevanj, vendar ne more biti nikdar povsem točno, tako kot ne bi bilo točno, če bi material ocenili le približno. V prejšnjem članku je bilo rečeno, da moramo napraviti določene popravke v normah iz razloga da takrat, ko se je normiralo še niso bila v celoti stabilizirana delovna mesta niti ni bilo zadoščeno delovnim pogojem tako kot danes.
Ponovno normiranje izvajamo po metodi »REFA«, zato lahko rečemo, da so norme realne in predstavljajo resnično merilo dela za določeno časovno razdobje.
Da bo vsakomur jasno, zakaj so norme realne in za
povprečno sposobnega delavca, če dela v normalnih delovnih pogojih in z normalno intenzivnostjo, dosegljive, bom pojasnil strukturo delovne norme, kakšne postavke vsebuje in v kakšni količini te nastopajo v skupnem izdelav-nem času za določeno časovno operacijo.
Delovno normo ali časovni normativ sestavljajo:
1.	Tehnološki čas (osnovni čas) je čas, ko delavec ali stroj s svojim delom spreminjata obliko, dimenzijo in kvaliteto določenega izdelka.
2.	Cas priprave je čas, ko delavec pripravlja delovno mesto ali stroj, da lahko nemoteno obratuje (mazanje stroja, menjava rezil, šablon, mas, priprava barve, lepila, vmesno brušenje rezil itd.). Obseg časa v delovni normi je odvisen predvsem od zahtevnosti in kompliciranosti stroja. Lahko predstavlja tudi do 50 % celotnega normativa.
3.	Dodatni časi so časi, ki so človeku-delavcu pri izvajanju dela nujno potrebni. Zakaj? Pri vsakem delu se človek po določenem času utrudi. Ce nastale utrujenosti pravočasno ne nadomestimo s počitkom, se delavca polasti izčrpanost, mimo tega pa, da ne more doseči optimalne povprečne produktivnosti, lahko resno vpliva na njegovo zdravstveno stanje. K tem dodatnim časom štejemo, čas za osebne potrebe in čas za počitek. Obseg navedenega časa pri posamezni delovni operaciji je odvisen od vrste obremenitve in pogojev dela na določenem delovnem mestu.
Praktični primer:
Izračun tehnične norme za vrtanje za žaluzije na elementu notranjega krila, za okno 120/120.
1.	Tehnološki čas 59,11 (čas je dobljen z neposrednim normiranjem)
2. Cas priprave:
a) priprava delovnega	
mesta	5'
b) vzdrževanje delovnega	
mesta med delom	15’
c) čas pospravljanja	8’
Skupaj	28’
3. Dodatni časi (osebne potrebe in počitek)
a)	WC 8’ + 16’ (2 X 160 m) 24'
b)	pitje vode 3’ + 2’ (40 m) 5’
c)	oblačenje delovne
obleke	3’
d)	slačenje delovne
obleke	3'
e)	utrujenost-počitek	18’
Skupaj	53’
Skupaj (2 + 3)	81’
Delovni čas	450'
Operativni čas	369’
Koeficient časa	22
Izračun delovne norme:
—	osnovni tehnološki
čas	59,11
—	dodatni čas 1,22
od 59,11	13,00
—	komadni čas	72,11
—	NU/kom	0,01201
—	kosov (7,5)
delovna izmena	624
Iz gornjega primera je jasno razvidno, kako je sestavljena delovna norma, zato je dvom v realnost postavljenih normativov odveč. Delavec lahko normalno doseže svoj normativ pod pogojem, da med delom ne zapušča delovnega mesta, da prične normalno delati in da zaključi delo ob predvidenem času.
Franc Ziherl
Prodaja je stekla ob koncu leta 1971. V razdobju december—januar je promet v poslovalnici v Nišu znašal 530.696 dinarjev. Podjetje je imelo v najemu le lokal, za celotno odpremo pa je skrbelo centralno skladišče v Škofji Loki.
Ideja o ustanovitvi samostojne poslovalnice v Nišu pa se je uresničila letos, meseca
Po podpisu samoupravnega sporazuma je naloga osnovnih organizacij sindikata, da se sredstva, namenjena za regresiranje dopustov res razdelijo v tc namene.
Izvršni odbor osnovne organizacije je že razpravljal o tem in sprejel nekatera stališča, ki jih bo potrdil brž ko bo odločitev dokončno izoblikovana.
Izvršni odbor v nobenem primeru ne bo dopustil, da letos ne bi bilo določenih sredstev za tiste člane našega kolektiva, ki bodo svoj prosti čas (dopuste) preživeli na morju ali kje v hribih.
Stremeti moramo predvsem za tem, da tudi tistemu v proizvodnji, delavcu z naj nižjimi osebnimi dohodki omogočimo, da vsaj del svojega dopusta izkoristi za resnični oddih.
Veliko članov našega kolektiva dela v težkih delovnih pogojih, stoje, v močnem trušču, izpostavljeni so vibraciji, z raznimi laki in barvami. Mimo tega pa imajo še nizke osebne dohodke.
Izvršni odbor bo svoja stališča posredoval našim organom samoupravljanja in vodilnim delavcem podjetja.
februarja. Otvoritev nove poslovalnice je omogočila plasma naših proizvodov tudi na območju republike Srbije. Objekt pa je med vsemi našimi poslovalnicami najmodernejši. Celotna investicija je znašala 1.300.000 dinarjev.
Otvoritvi so poleg predstavnikov našega podjetja prisostvovali še predstavniki druž-beno-političnih organizacij in gospodarstva niške komune.
V mesecu marcu mora vsak član našega kolektiva zvedeti, kolikšen bo regres, ki ga bo prejel v takšni ali drugačni obliki. Prav tako moramo že v mesecu marcu zbrati vse prijave članov kolektiva, ki se bodo letos odločili za oddih.
Vse prijave za letovanje bo zbiral kadrovski oddelek, ki je letos prevzel celotno organizacijo letovanja.
Strokovna služba mora o organizaciji letovanja in o drugih odločitvah, ki jih sprejme, sproti obveščati osnovno organizacijo sindikata in z njo tesno sodelovati.
Osnovna organizacija predlaga, da bi bil rok za prijave med 1. in 31. 3. 1972. Splošni sektor pa je dolžan takoj skleniti vse pogodbe, da bi članom našega kolektiva zagotovil možnost čim cenejšega letovanja. Objavi naj tudi v katerih obmorskih krajih bi člani kolektiva lahko preživeli dopust.
Izvršni odbor osnovne organizacije meni, da je dolžnost strokovne službe, da vse te stvari res pravočasno pri-
Za vodjo poslovalnice v Nišu je bil imenovan tovariš Jurij Hafner. Z otvoritvijo nove poslovalnice se je močno povečala ponudba izdelkov Jelovice tudi na območju republike Srbije.
Odločitev podjetja je vsekakor pozitivna, saj omogoča plasma naših izdelkov tudi na širšem jugoslovanskem tržišču kot enotnem tržišču vseh proizvajalcev. Pomembnost te odločitve pa je razvidna tudi iz članka, ki je bil objavljen v »Narodnih novinah«, lokalnem časopisu niške komune.
pravi.
Franc Gaber
Nova trgovska poslovalnica v Nišu
Zaradi vse večjega povpraševanja po naših izdelkih, se je vodstvo podjetja že v letu 1971 odločilo, da organizira prodajo naših izdelkov tudi na območju republike Srbije. Prodaja naj bi potekala prek lastne trgovske mreže — v lastni poslovalnici.
Kaj je pokazala anketa v podjetju
Osnovni razlog za ponovno anketiranje celotnega kolektiva je priprava za novi Zakon o programiranju in financiranju graditve stanovanj, ki ga bo sprejela skupščina SR Slovenije. Ta zakon obvezuje tudi vse delovne organizacije, da sprejmejo Programe za reševanje stanovanjskih problemov svojih delavcev. In prav zato, ker želimo pri izdelavi tega programa, kolikor bo le mogoče upoštevati želje in potrebe članov kolektiva, smo sklenili opraviti anketo.
Vzporedno s tem smo želeli dobiti tudi čim bolj popolno sliko o družinskih razmerah, o urejenosti otroškega varstva, o delovnih pogojih in prehrani članov kolektiva. In ne nazadnje, nas je zanimal tudi eden najvažnejših pogojev, ki zagotavljajo uspešnost in zadovoljstvo pri delu, to je rekreacija oziroma koriščenje letnih dopustov v lanskem letu in želje ter možnosti za letovanja v letošnjem letu. Ti podatki nam bodo pomagali usmerjati programiranje letovanja v tisto smer, ki si jo kolektiv najbolj želi.
Z anketo so vsi zaposleni dobili možnost izraziti svoje želje in potrebe o celotni problematiki, ki jo je obravnavala anketa. Naš namen pa je, da bi te želje kolikor mogoče upoštevali.
Anketirala sem po posameznih obratih, s pomočjo obra-lovodij in izmeno vodi j. Kot osnova za anketiranje in izračun odstotka uspelosti ankete, sem štela vse prisotne, ki so bili na dan anketiranja na delu v podjetju, oziroma obratih izven podjetja.
Anketo je izpolnilo 645 ali 86,93 % prisotnih članov kolektiva, drugi so odklonili sodelovanje, nekatere smo bržda tudi zgrešili. Medtem ko so nekateri verjetno odklonili anketo zato, ker je bila poimenska, se je drugim zdela nepotrebna in nekoristna. Dejstvo je, da je bil uspeh ankete v obratih, kjer so se zavzeli zanjo vodilni delavci, zadolženi za pomoč pri anketiranju, 100 % oziroma skoraj 100 °/o, medtem ko je bil uspeh znatno nižji v obratih, kjer že vodilni delavci obravnavane problematike niso jemali zares. Razumljivo je, da je bilo tedaj zanimanje delavcev, ki niso dobili resnih pojasnil, še manjše.
Ob tem ne morem mimo dejstva, da obrat vhodnih in garažnih vrat ni vrnil niti ene anketne pole zato, ker so se pogubile že v pisarni obratovodje in jih delavci sploh niso dobili v roke, medtem ko se je vodilnim delavcem tega obrata, v anketi obravnavana problematika zdela nepomembna in nekoristna kot nekaj, kar ne bo nikomur v prid, zahtevalo pa bo dosti časa.
Ne vem, kaj bodo na vse to rekli delavci tega obrata, saj pri izdelavi programov obravnavane problematike ne bomo mogli upoštevati njihovih želja in potreb, ker jih pač ne poznamo, čeprav verjetno niso brez njih.
Kot sem že omenila, je anketo izpolnilo 645 prisotnih de-
lavcev, od tega 386 ali 59,84 % moških in 259 ali 40,16 °/o žensk. Od skupnega števila zaposlenih — 1084 delavcev pomeni to 59,50 %, od števila prisotnih na dan anketiranja pa 86,93 %.			
Obrati	št. prisot. na dan anketir.	Število anketir.	% anketiranih
Gorenja vas	33	33	100
Sovodenj	42	42	100
Kranj	57	57	100
Preddvor	102	102	100
Cerklje	7	7	100
SKUPAJ	241	241	100
Obrati	^t. prisot na dan anketir.		Število anketir.	% anketiranih
Uprava Vzdrževalni servis Žagarski obrat Obrat oken in notranjih vrat Obrat polken in letev Obrat vhodnih vrat Obrat montaž, objek.	166 32 26 180 34 63	127 18 12 157 29 61	76,51 56,25 46,15 87,22 85,29 96,82
SKUPAJ	501	404	80,64
Na vprašanje o starosti anketiranih so — razen dveh — odgovorili vsi anketirani. Iz dobljenih podatkov je razvidno, da je starost 36—40 let (105) in 31—35 let (104) v vseh anketiranih skupinah najmočnejša. Povprečna starost anketiranih, ki pa verjetno bistveno ne odstopa od povprečne starosti vseh zaposlenih, je 34 let. 3. tabela kaže zakonski stan anketiranih. 28,99 % anketiranih je samskih, 66,98 °/o poročenih, 2,17 % razvezanih in 1,71 odstotka ovdovelih. 0,15 % anketiranih na to vprašanje ni odgovorilo. Po izobrazbi je struktura anketiranih dokaj nizka. 46,36 % anketiranih nima popolne osemletke, popolno osemletko ima 14,88 % anketiranih, poklicno šolo ima 18,29 % anketiranih, medtem ko je odstotek anketiranih z višjo in visoko izobrazbo sorazmerno nizek.			
izobrazba		število	%
nepopolna osemletka		299	46,36
popolna osemletka		96	14,88
dokončana KV poklicna šola		118	18,29
dokončana VKV poklicna šola		31	4,81
dokončana nižja šola		23	3,57
dokončana srednja šola		51	7,91
dokončana višja šola		8	1,24
dokončana visoka šola		14	2,17
brez odgovora		5	0,77
SKUPAJ		645	100,00
Na vprašanje ali «	se dodatne	i izobražujete,	je pritrdilno
odgovorilo samo 6,98 °/o anketiranih, 2,17 % anketiranih ima namen nadaljevati šolanje, vsi ostali pa so odgovorili, da nimajo namena nadaljevati šolanje.
dodatno izobraževanje	število	o/o
da	45	6,98
ne nameravam se vpisati v	582	90,23
naslednjem šolskem letu	14	2,17
nimam namena nadaljevati šolanja	4	0,62
SKUPAJ	645	100,00
V naslednjem vprašanju so odgovarjali samo tisti, ki se dodatno izobražujejo. Navajali so vrsto šole. Med njimi so prevladovale sledeče: TSS, Sola za proizvodne inštruktorje, administrativna in ESS. Vse ostale navedene šole so bile zastopane samo po posameznikih, zato jih tu ne bi naštevala.
Podatki o delovni dobi so bili tako nepopolni, da jih nisem mogla tabelarično obdelati.	Valerija Žakelj
«/jr/jr/tf y^/dr/jv/jr/4r/jr/jr/jr/tf/d
Socialne razlike
Občni zbor društva inženirjev in tehnikov podjetja Jelovica
Dne 11. 2. je bil občni zbor društva inženirjev in tehnikov. V našem društvu je trenutno včlanjenih 44 inženirjev in tehnikov. Poročilo o delu v pretekli mandatni dobi je podal predsednik UO društva, tovariš Kalan. Iz poročila je bilo razvidno, da so člani društva dokaj uspešno reševali problematiko v okviru stroke, kakor tudi problematiko družbenega in športnega življenja naših članov. UO se je v imenu zbora za uspešno delo zahvalil delovni predsednik.
Ob razrešnici staremu odboru so bili izvoljeni v novi odbor naslednji člani kolektiva
Upravni odbor:
1.	Šeme Jurij
2.	Malovrh Janez
3.	Kranjc Irena
4.	Peternel Tomaž
5.	Mravlja Peter
Nadzorni odbor:
1.	Kalan Lovro
2.	Ogris Zdravko
3.	Kalan Magda
Novi odbor bo imel v svoji mandatni dobi veliko dela.
Pri njegovem delu mu želimo mnogo uspeha.
Novi člani samoupravnih organov
Nekaterim članom samoupravnih organov je prenehalo delovno razmerje v podjetju. Zaradi tega je delavski svet sprejel sklep, da se v delovni enoti »Strokovne službe« izvedejo nadomestne volitve v delavski svet in svet delovne enote. Volitve so bile 24. januarja 1972, izvoljeni pa so bili:
—	v delavski svet:
Jože Bergant, diplomirani ekonomist — nabavni oddelek
Peter Mravlja —1 oddelek za investicije in, vzdrževanje
—	v svet delovne enote:
Rafko Rihtaršič — nabavni oddelek
Smiljana Oblak — analitični oddelek
Delavski svet je na svoji seji dne 17. 12. 1971 izvolil za člana poslovnega odbora diplomiranega inženirja Miloša Martinoviča, poslovni odbor pa ga je na seji dne 24. 12. 1971 izvolil za svojega predsednika.
Novoizvoljenim članom želimo pri samoupravljanju mnogo uspeha in jim čestitamo!
Prodaja stavbnega pohištva v letu 1972
Novoustanovljene športne sekcije
Osnova za izdelavo letošnjega proizvodnega plana in prodajnega programa so bile potrebe po stavbnem pohištvu, ki so nam jih posredovali naši kupci. Vse potrebne podatke smo dobili ob koncu meseca decembra 1971. Poleg rednih kupcev so nam poslali večje število prijav novi kupci, ki pa jim letos žal ne bomo mogli ustreči.
Proizvodni plan je bil narejen v prvi polovici meseca januarja, takoj nato pa se je začel oblikovati prodajni program za leto 1972. Prodajni program je bil sprejet že v mesecu januarju. Zadali smo si nalogo, da bomo na domačem in tujem tržišču letos prodali za 120.000.000 dinarjev stavbnega pohištva. Prodaja stavbnega pohištva bo potekala po naslednjih prodajnih kanalih:
—	preko lastne trgovske mreže
—	preko trgovskih podjetij
—	preko gradbenih podjetij
—	preko proizvajal, stavbnega pohištva (senčila — borove in PVC rolete)
—	in izvoza.
Lastna trgovska mreža bo prodajala stavbno pohištvo v naslednjih poslovalnicah: Škofja Loka, Zagreb, Pula, Crikvenica, Zadar z izpostavo Split, Šibenik in Niš. Kot v prejšnjih letih bodo naše stavbno pohištvo tudi letos prodajala trgovska podjetja: »Smreka« Maribor; »Slovenijales« Ljubljana v svojih poslovnih enotah Ljubljana, Celje, Maribor, Beograd; »Gra-mex« Ljubljana; »Murka« Lesce; »Izbira« Ptuj; »Šuma« Zagreb in »Šuma« poslovna enota Subotica; »Furnir« Zagreb; »OVPZ« Karlovac.
Montažo stavbnega pohištva »Jelovica« bomo opravili v raznih stanovanjskih in drugih objektih, ki jih grade GP »Tehnik« Škofja Loka; GP »Obnova« Ljubljana; GP »Me-grad« Ljubljana; SGP »Grosuplje« Grosuplje; SGP »Projekt« Kranj; GP »Graditelj« Kamnik in nekatera druga gradbena podjetja. Z našim stavbnim pohištvom bomo oskrbo-
vali tudi »Rudnik lignita« Velenje, ki pa bo montažo prevzel sam.
Poleg stavbnega pohištva bomo ostalim proizvajalcem stavbnega pohištva kot so »Inles« Ribnica; LIP »Konjice« Slovenske Konjice; LIP Slovenj Gradec in »Lipa« Ajdovščina prodajali okenska senčila, t. j. borove in plastične rolete s pripadajočim okovjem.
Stavbno pohištvo za izvoz bomo prodajali raznim gradbenim in trgovskim podjetjem v ZRN. Pri gradbenih podjetjih bomo opravili tudi montažo.
Vrednost prodaje bo znašala:
Kako smo prodajali v mesecu januarju?
V januarju smo prodali za 7.063.037 din stavbnega pohištva, od tega smo izvozili za 1.543.998 din. Lastne poslovalnice so prodale za 2.692.885 din stavbnega pohištva, od tega za devize 845.675 din. Skupni promet v mesecu januarju je znašal 2.468.758,95 dinarjev, grosistična prodaja 1.623.083,65, detajlistična prodaja (poslovalnice) 845.675,30 dinarjev.
Največji promet med poslovalnicami je imela Škofja
—	lastna trgovska mreža —• trgovska podjetja
—	gradbena podjetja
—	izvoz
—	proizvod, stavb, pohištva — senčila
—	montažne hiše in rezerva
47,781.100 ali 40 % 35,534.520 ali 30 % 10,420.680 ali 9 % 9,000.000 ali 7 % 11.400.000 ali 10% 5,863.700 ali 4 %
Za poživitev športne rekreacije v podjetju so bile v okviru sindikalne organizacije ustanovljene športne sekcije, njihovi vodje pa so:
Medja Branko, dipl. ing., smučanje; štimec Anton, šah; Pavliln Franc, kegljanje; Oman Anton, ing., streljanje; Emeršič Stanka, odbojka; Bondi Mirko, mali nogomet.
Za obrata Kranj in Preddvor pa sta za pomoč vodjem sekcij imenovana tovariša Marušič Vinko in Umnik Janez.
Ustanovitev sekcij je dala že prve rezultate. Smučarji so se že izkazali na prvenstvu podjetja, tudi šahisti so se že pomerili. Kegljači, ki so najštevilnejši trenirajo ob ponedeljkih in sredah na
kegljišču Puštal, Kranjčani in Preddvorčani pa ob sredah na kegljišču v Hotemo-žah, pri Gorjancu.
Vsi se pripravljajo na prvenstvo podjetja, ki bo meseca marca. Mimo tega bo sledilo še izbirno tekmovanje za lesariado v aprilu, udeležili pa se bodo tudi občinskega sindikalnega prvenstva v Škofji Loki in Kranju.
Ker je športna rekreacija namenjena predvsem članom delovnega kolektiva, vas vabimo, da se v čim večjem številu vključite v naše sekcije.
Tekmovalcem želimo na vseh tekmovanjih mnogo športne sreče in čim boljšo uvrstitev.
Franc Pavlin
Realizacija v februarju nad
Grosistična prodaja Izvoz
Maloprodaja (poslovalnice) Izvoz * 1
pričakovanjem
9.934.542,10 N din 119.494,35 N din 4.108.754,15 N din 214.777,70 N din
S skupnimi napori in sodelovanjem bomo začrtani program izpolnili in si ob koncu leta zadovoljno stisnili roke.
Skupaj 120.000.000 ali 100 %
Loka, sledijo pa Zagreb, Crikvenica, Pula, Zadar-Split, Šibenik in Niš.
Vlado Vendramin
Novi gasilski podčastniki
Občinska gasilska zveza Škofja Loka je organizirala
Veleslalom za Draga Jemca
(Prvenstvo Jelovice za leto 1972)
Stari vrh 28. 1.
Po udeležbi sodeč, je bilo letošnje sindikalno prvenstvo Jelovice v smučanju najuspešnejše. Nastopilo je 38 od 43 prijavljenih tekmovalcev, uvrstilo pa se jih je 25 in to 2 ženski in 23 moških. Proga, ki so jo tekmovalci sami pripravili pod vodstvom B. Medja in D. Jemca ni bila preveč zahtevna in zato dostopna tudi manj spretnim smučarjem. Vreme pa tekmovalcem ni bilo naklonjeno. Močan snežni metež je botroval povprečnim izidom in številnim odstopom ter diskvalifikacijam. Kljub temu pa je treba pohvaliti borbenost in vztrajnost vseh
JELOVICA — Glasilo delovnega kolektiva Jelovica, lesna industrija Škofja Loka — Ureja odbor delavskega sveta za informacije in tisk: Stane Bernik, Mirko Bondi, Franc Jenko, Jurij Zebre, Franc Pavlin — Odgovorni urednik: Franc Pavlin — Tiska CP Gorenjski tisk, Kranj v 1100 izvodih
Drago Jemec
smučarjev, saj lahko rečemo, da je tekmovanje uspelo. Po končani borbi med vrati tekmovalne steze je bil zbor vseh udeležencev v Zaprevalu pri Cemažarju. Predstavnik sindikalne organizacije podjetja Franc Gaber in vodja tekmovanja Franc Ziherl sta pozdravila nastopajoče in jih seznanila z rezultati. Vsak udeleženec je dobil skromno kosilo, poskrbljeno pa je bilo tudi za raznovrstno kapljico proti utrujenosti in slabi volji ob morebitnem neuspehu. Dobrote kmečke kuhinje in zvoki domačih viž so smučarjem pregnali mraz in slabo voljo. Mnogi bi se še enkrat
spoprijeli v veleslalomu, ko bi sneg, ki je naletaval ne zamete! smučin.
Tekmovalci si želimo, da bi prihodnje leto nastopilo še več smučarjev, in s tem da bi bila konkurenca hujša, tistim, ki so imeli v letošnji preizkušnji smolo, pa naj bi bila sreča bolj naklonjena.
Letos nas čakata še občinsko sindikalno smučarsko prvenstvo in lesariada — republiško prvenstvo gozdarjev, lesnih delavcev in lovcev. Obe tekmovanji sta na Starem vrhu. V obeh veleslalomih bodo sodelovali tudi zastopniki Jelovice, ki so se na prvenstvu podjetja uvrstili na boljša mesta.
UVRSTITVE
ŽENSKE:
1. Kalan Magda, 43,8, 2. Oblak Smiljana, 55,2.
MOŠKI:
1. Jemec Drago, 36,6, 2. Medja Branko, 39,6, 3 Kalan Lovro, 41,4, 4. Bajželj Marjan,
42.6,	5. Jenko Franc, 46,8, 6. Fojkar Tone, 47,4, 7. Oman Anton, 49,2, 8. Strel Peter,
51.6,	9. Pirc Branko, 51,6, 10. Repinc Jože, 53,4, 11. Križnar Vinko, 54,6, 12. Plešec Miha, 55,2, 13. Vovk Aleš, 57,6, 14. Kosmač Branko, 57,6, 15. Božič Milan, 59,4, 16. Krmelj Alojz, 60,0, 17. Klevišar Rajko, 62,4, 18. Rupar Ivan, 62,4, 19. Vidmar Zvone, 68,4, 20. Kalin Primož, 75,0, 21. Balantič Stane, 77,4, 22. Mravlja Peter,
87.6,	23. Jereb Janko, 108,0.
v mesecu decembru 1971 tečaj za gasilske podčastnike, ki se je končal 12. februarja 1972. Od skupaj 66 tečajnikov iz raznih gasilskih društev na območju občine, je tečaj redno obiskovalo tudi 12 članov naše delovne skupnosti, ki so uspešno opravili zaključne izpite.
Novi podčastniki, ki jih je na tečaj poslalo podjetje »Jelovica« so: Bogovič Anton, Čemažar Anton, Filipaj Darko, Klemenčič Ivan, Kržišnik Jože, Mlakar Pavel, Okoren Jože, Okoren Stane, Tavčar Lovro in Završnik Božo.
Poleg tega sta nova podčastnika tudi tovariša Jelenc Filip in Leben Anton, ki ju je kot svoja aktivna člana poslalo na tečaj GD.
Vsem, ki so tečaj uspešno opravili, iskreno čestitamo in jim želimo veliko uspehov v gasilstvu. Anton Kužnik
lllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllll]I!!llli:illlllllll
Lesariada 1972
Zvedeli smo, da bo III. lesariada — športne igre delavcev lesne industrije Slovenije, 17. junija 1972 v Cerknici.
O pripravah našega kolektiva na lesariado pa vas bomo nadrobno obveščali še v prihodnjih številkah.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllll
POMOTA
Šef tajnici: Pokličite mi občino, Kraljevo!
Halo, halo, ovdje opština Kraljevo, želite?
Kako? Opština Kraljevo? ... Želim občino Kranj, tov. Kraljevo.
Aha...
Ekspeditivnost pa taka!
iiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
(Delo in uspehi)
Oktet Jelovica
Zadnji prispevek o oktetu »Jelovica« je izšel že pred letom dni v INFORMATORJU. O dejavnosti ansambla kolektiv Jelovice doslej ni bil kaj prida seznanjen. S tem člankom pa bi se v imenu vseh članov okteta kolektivu Jelovice rad zahvalil za zasluge, ki jih ima za razvoj našega sestava, članek pa obenem tudi dokazuje, da ima oktet precejšnje zasluge za afirmacijo delovnega kolektiva v naši ožji domovini.
Več ali manj znano je, da je oktet, ki je bil ustanovljen pred dvema letoma, preživel v začetku leta 1971 manjšo krizo. Prišlo je do sprememb, ki so bile nujne, če upoštevamo, da je ansambel želel doseči tisto raven, ki bi mu omogočila prodreti v sam vrh tovrstnih slovenskih sestavov. Takrat je iz ansambla izstopil J. Bohinc, J. Oblak pa je bil zamenjan. Čeprav sta omenjena tovariša sorazmerno dobra pevca, pa vseeno ne moremo mimo spoznanja, da je bila rotacija upravičena. Naj vam predstavim nova člana okteta, ki sta se doslej že uveljavila v nekaterih podobnih slovenskih ansamblih. Tenorist ing. Leon Marolt je doslej nastopal v številnih kvalitetnih skupinah. Ribničan po rodu je najprej pel v ribniškem oktetu. Med študijem pa je nastopal pri »Akademiku« v Zagrebu. Tam je tudi spoznal tenorista ing. Ogrisa, le-ta pa ga je povabil naj sodeluje v oktetu »Jelovica«. Marolt je pevec izjemnih kvalitet, njegov tenor je zvočen, intervalni obseg glasu pa je maksimalen.
Basista Toneta Blaznika posebno dobro poznajo Ločani. Nastopal je v škofjeloških zborih, v bivšem ansamblu bratov Pleško in v vokalnem kvartetu Zvonček, kjer sodeluje še sedaj. Kot basist je doma v nižjih legah, kjer absolutno dominira. Njegovo domače in »umetniško« ime pa je »Sulček«.
Novi sestav okteta je takle:
I.	TENOR: ing. Zdravko Ogris, Avgust Jamnik
II.	TENOR: ing. Leon Marolt, Marjan Kovač
I.	BAS: Ivan Breznik, Franc Jenko
II.	BAS: Srečko Peklaj, Tone Blaznik
Ansambel si je nadel tudi novo ime, prej je bil »Jelovški oktet«, zdaj pa oktet »Jelovica«. Novo ime bolj odgovarja izvoru ansambla. Pevovodja je še vedno prof. Pere-grin Capuder. Po njegovem mnenju bi ta sestav lahko krepkeje zaoral v pevsko ledino in z vztrajnim delom dosegel umetniško raven tovrstnih slovenskih vokalnih sestavov. Oktet »Jelovica« je začel načrtno vaditi programe. Posledica novega sistema dela je
bil očiten napredek. Oktet, ki je bil že poprej znan v Loki in okolici je po enomesečnem delu že lahko nastopil v javnosti s skromnim, a kvalitetnim programom.
Prvemu nastopu novega sestava je prisluhnila elita jugoslovanskih novinarjev, ki se je zbrala v galeriji loškega gradu. To je bilo v mesecu februarju, ko je bilo na Voglu smučarsko srečanje novinarjev. Z Vogla jiih je v Škofjo Loko pripeljal loški župan Zdravko Krvina, da bi si ogle-
lovica« 24. aprila 1971 navdušil več sto ljudi kolektiva, ki so se zbrali na ustanovni konferenci mladinske organizacije. Spoznali smo, da tudi mladina rada sliši lepo slovensko pesem, če je ubrano in solidno interpretirana.
Podoben nastop je sledil 26. aprila 1971, ko je kolektiv z urami nagradil delavce, ki v podjetju neprekinjeno delajo že deset let. Petje je jubilante navdušilo, saj so nas pozdravili s sproščenim aplavzom.
0
x S
dali prve sadove kmečkega turizma, ki so zrasli prav v loški občini. Novinarji, ki jih pred nastopom oktet očitno ni posebno zanimal, so se ogreli že po prvi pesmi. Ko pa smo odpeli zadnjo skladbo (Planinarica), je navdušenje sedme sile dosegelo višek. Po uradnem delu programa je bil oktet skupaj z novinarji povabljen na ogled Starega vrha, kjer so topla kmečka peč in domače dobrote poskrbele za prijetno vzdušje vse cfo popoldneva. Novinarji, ki jih je petje navdušilo, so se pošteno oddolžili oktetu v propagandnem smislu. To velja še posebno za novinarje ljubljanske RTV, odkoder smo dobili vabilo na snemanje. A o tem bo beseda tekla še kasneje.
Krajši koncert v počastitev dneva žena je imel oktet Jelovica 13. marca 1971 v Retečah. Petje ima v Retečah že tradicijo, zato ni čudno, da so Retečani s prisrčnim aplavzom pozdravljali našo slovensko pesem.
Prvi uspehi novega sestava so nas vzpodbujali k še tršemu delu. Kar zadeva program je bilo že tedaj očitno, da ansamblu najbolj ležijo koroške pesmi, ki so postale osnova njegovega izbora. Znano je, da je prav na Koroškem mogoče najti pravo bogastvo izvirnih melodij, ki jih drugod po Sloveniji ne poznajo. Mnoge med njimi pa pozna oktetov tenorist ing. Zdravko Ogris, rojen Korošec, zdaj pa jih je v svoj spored uvrstil tudi naš ansambel. Oktet je sodeloval pri vseh večjih slovesnostih v podjetju. Tako je oktet »Je-
Oktet je vadil in iskal novih poti k še večjemu napredku. Repertoar se je večal,
morali pa smo ga skrbno obdelovati. Pevovodja prof. Capuder je s podvojeno silo kalil pevce. Vodstvo podjetja in sindikalna organizacija sta bila oktetu poslej še bolj naklonjena. Razvoju okteta, ki nosi ime našega kolektiva je bila zagotovljena mimo moralne tudi materialna pomoč. Oktet si je z nastopi pridobil sloves tudi v širši javnosti. Slišati je, da je oktet za podjetje učinkovita, glede na stroške povsem opravičljiva reklama, saj so le-ti malenkostni v primerjavi s stroški, ki jiih imajo s propagando druge delovne organizacije. Člani okteta se nenehno trudimo, da bi dostojno zastopali ime svojega kolektiva.
Širom po Sloveniji so bolj ali manj znane številne pevske skupine. Mnoge med njimi smo imeli priliko videti ali slišati preko TV in radia. Večina jih je prodrla v radijsko, oziroma televizijsko mrežo na lastno pobudo. Oktetu »Jelovica« pa bo zmeraj v prijetno zavest, da nas je na prvo snemanje povabila RTV Ljubljana sama. Člani okteta in pevovodja smo za snemanje odbrali sedem skladb, sledile pa so številne vaje, da bi pred mikrofone stopili res pripravljeni.
Prvo snemanje naj bi bilo 15. junija 1971 v studiu 14, kjer smo zapeli štiri najbolj uspele skladbe:	Rožmarin,
Puobi pojo, M’je pa krajčec posvava in Sijaj ml sončece.
Vodja snemanja je oktet pohvalil, napovedano pa je bilo še eno snemanje — v jeseni 1971.
Ob koncu meseca junija je oktet nastopil v Tamarju, kjer je bil piknik Planinskega društva Medvode. Ljubitelji planin so bili navduše-šeni nad koncertom. Nastopu so prisluhnili tudi turisti iz Holandije, ki so se pozanimali tudi za točen naslov in podatke o oktetu. V mesecu juliju se je oktet znova uveljavil. 2. julija je ljubljanski mestni svet zaprosil oktet »Jelovica« na bi sodeloval pri pogrebnih svečanostih za umrlim Leonidom Pitamicem, ki je bil eden od največjih znanstvenikov s področja prava v svetu. Oktet je zapel pesmi Gozdič je že zelen in Pesem samotarja.
Na izseljeniškem pikniku* ki je bil 4. julija v Škofji Loki, je oktet sodeloval v kul-turnem delu programa. Pesmi M’je pa krajčec posvava, Puobi pojo in Kadar jes na pvanlnco hrem so navdušile številne goste iz domovine in rojake iz zamejstva. Petja so bili posebno veseli rojaki z onkraj oceana. Oktetovci so delili celo avtograme, številni ekspresni filmarji in fotografi pa so izdelovali fotografije, ki smo jih člani okteta dobili za spomin. Pevci so tedaj nastopili v novih svečanih oblekah, ki jih je oktetu oskrbelo vodstvo podjetja.
Se nadaljuje
Občni zbor G D Jelovica
Člani Gasilskega društva Jelovica so se 22. januarja spet sestali na občnem zboru in se pogovorili o preteklem in bodočem delu društva.
Iz poročil predsednika društva tovariša Ivana Breznika in poveljnika Slavka Sinka je bilo mogoče zaključiti, da je bilo za gasilce Jelovice minulo leto dovolj uspešno in živahno.
Zares je umestno omeniti, da se je društvo v zadnjih dveh letih pomladilo in razveseljivo je veliko zanimanje, ki ga za gasilstvo kažejo naši novi člani. Z namenom okrepiti samostojnost mladih gasilcev smo prav iz vrst mladih na podčastniški tečaj, ki ga je organizirala občinska gasilska zveza Škofja Loka, poslali 5 od skupno 11 gasilcev, tii pa so tečaj uspešno opravili.
Udeležba na vajah in drugih akcijah gasilskega društva je bila zadovoljiva. Vse vaje in druge akcije (čiščenje bazena, streh in kanalov) so bile predvsem preventivnega in praktičnega značaja.
Iz poročila o delu gasilskega društva je razvidno tudi to, da se gasilna oprema in pripomočki za gašenje požarov nenehno izpopolnjujejo, kar je pripisati aktivnosti vodstva GD in pa seveda razumevanju, ki ga ima vodstvo podjetja za probleme požarne varnosti.
Razveseljivo je predvsem to, da je v podjetju vse manj
peči na trda goriva, ki so za našo panogo gospodarstva skrajno neprimerne in ki jih je zamenjala centralna kurjava. Upamo, da bodo tovrstne izboljšave sledile tudi v letošnjem letu.
Izboljšala se je tudi preventivna dejavnost, to je seznanjanje delavcev, kako naj ravnajo z gasilnimi pripomočki in kako naj se lotijo gašenja začetnih požarov. Zasluga gre predvsem našima poklicnima gasilcema, iki imata na skrbi sistematsko — periodično poučevanje v posameznih obratih in oddelkih. V predpisanih rokih so zmeraj pregledani zidni ročni aparati za gašenje.
V	bodoče moramo stremeti predvsem za boljšo požarnovarnostno disciplino članov kolektiva, ki še vedno kadijo na nedovoljenih mestih in tako ogrožajo družbeno imetje. Na občnem zboru smo si bili enotni, naj se takšni primeri najstrožje kaznujejo, kar lahko pomeni tudi izključitev iz delovne skupnosti.
V	razpravi o potrebah sredstev za gašenje smo ugotovi-
li, da glede na širjenje proizvodnje, posebno v površinski obdelavi lesa, kjer se v večjih količinah uporabljajo lahkovnetljive tekočine, že obstaja potreba po še eni, novi motorni brizgalni, predvsem zato, ker za stare motorne brizgalne tipa Rosen-bauer ni dobiti rezervnih delov. Zato so v primeru okvar brez moči tudi servisi.
V nadaljnji razpravi se je pokazalo, da so proizvodni inštruktorji in obratovodje premalo poučeni o požarni preventivi. Znanje, ki so si ga pridobili v poklicnih in delovodskih šolah ter seminarjih njim samim sicer zadošča, novega delavca pa težko seznanijo z vsemi elementi požarne varnosti. Z namenom izboljšati stanje, bomo organizirali ustrezen seminar za inštruktorje in obratovodje. Glavna naloga novega izvršnega odbora v letu 1972 bo pomnožiti društvo z mladimi člani in jih strokovno usposobiti za vse gasilske akcije.
Anton Kužnik
Sodelujte v glasilu
JELOVICA