v    PODATEK, Kl Bl GA RAJE ZAMOLČALI
12 telefonskih naročnikov na 100 Bežigrajčanov
Na Črnučah pa bo nova centrala s 3000 priključki
Po zadnjih podatklh je za Bežigradom 52.221 prebival-cev, kl imajo 14.509 osebnlh avtomobilov (skoraj 28 avto-mobilov na 100 preblvalcev), med njimi fe 14.330 televizij-skih naročnikov (dobrih 27 na 100 prebivalcev) in samo6114 telefonskih naročnikov (manj kot 12 na 100 prebtvalcev)!
Zadovoljstvo ob prvi številki se zmanjša ob drugem in usa-hne ob zadnjem podatku, ki kaže. da na področju telefonije daleč zaostajamo za ravnijo razvitih držav Kaj storiti? Srednjeročni program razvoja PTT kapacitet na območju Ijubljanskih občin do leta 1980 ponuja rešitev. Skladno z družbenim planom razvoja Ljubljane namreč predvideva gradnjo desetih novihpttstavb za potrebe poštne službe in za namestitev telefonskih central ter gradnjo oziroma nakup no-vih enot za razširitev mreže pošt.
Med 35.360 novimi telefon-skimi priključki so za nas prav gotovo najbolj zanimivi tisti, ki so predvideni za Bežigrad. Ra-jonska avtomatska telefonska centrala Bežigrad bo dobila 3000 novih priključkov, nova centrala na ČrnuČah pa prav toliko! Med ostalimi nalogami naj omenimo Še gradnjo ka-belske kanalizacije (tudi na Je-žici in črnučah). povečanje glavne telefonske centrale v Ljubljanj, postavitev javnih te-
lefonskih govorilnic in povefia-nje zmogljivosti avtomatske telegrafske cenirale v Ljubljani od 600 na 920 priključkov.
Na razgovoru, ki ga je z novi-narji pripravrla območna SIS za ptt promet Ljubljana, je do-sedanje delo te SIS orisal predsednik izvršnega odbora Zvone Hribar. ki je spregovoril tudi o prizadevanjih za izpolni-tev srednjeročnega načrta ra-zvoja ptt kapacitet. Pri tem imajo precejšnje težave, saj z gradnjo nekaterih novih stavb Še niso pričeli zaradi nepri-pravljene urbanistične doku-mentacije, problemov pri pri-dobivanju zemljišč ali celo za-radi nedefinirane lokacije ob-jekta. Dolg in zapleten je po-stopek pridobivanja zemljišča na Črnučah, pravijo poštarji, saj je odkup zemljišča odvisen tudi od oblikovanja cen.
Težave pa so še s sredstvi. Samoupravni sporazum o te-meljih plana razvoja ptt pro-meta območne samoupravne interesne skupnosti predvide-va seveda tudi način zbiranja sredstev. Delež uporabnikov ptt storitev za financiranje srednjeročnega programa naj bi znašal skupno32odstotkov. čeprav je več kot 80 odstotkov temeljnih organizacij združe-nega dela, samoupravnih in krajevnih skupnosti sprejelo samoupravni sporazum o os-novah -razvojnega plana, se je zataknilc pri sprejemanju sa-
moupravnih sporazumov o združevanju sredstev in pri iz-polnjevanju prevzetih obvez-nosti. V prvem letu so združili le 28 odstotkov načriovanih sredstev, v drugem pa skoraj 60. Tu lahko pohvalimo beži-grajske upravičence: od 175 jih je podpisalo sporazum 121, združili pa so skoraj 94 odstot-kov načrtovane vsote - nekaj manj kot 9 milijonov dinarjev -kar je absolutno in relativno največ med 14 občinami Ijub-Ijanske regije!
Ta številka je ponoven dokaz odgovornostr bežigrajskih or-ganizacij združenega dela, nji-hove samoupravne zrelosti in zavesti, da tudi same bistveno lahko pripomorejo k razvoju okolja, v katerem živimo. Ne le, da je Bežigrad med gospodar-sko najbolj uspešnimi občina-mi v Sloveniji, tudi ko gre za
združevanje sredstev, pa naj bo za razvoj ptt prometa kot v tem primeru, za soiidarnostna sredstva. posojila ali samopri-spevke, je Bežigrad na vrhu!
Sporazume o združevanju sredstev so pričeli podpispvati tudi posamezniki - zaradi ne-katerih nejasnosti pa odstotek tu še ni zadovoljiv.
Jasno je torej, da bo treba vložiti dodatne napore pri združevanju sredstev uporab-nikov ptt storitev in pri zago-tavljanju drugih virov 2a finan-ciranje programa razvoja. Ta-koj pa bo treba odstraniti tudi ovire, ki zavlačujejo pridobiva-nje zemljišč in izdajo lokacij-ske dokumentacije za načrto-vane objekte, saj bomo z reali-zacijo v načrtovanem roku šete reševali zamudo iz preteklosti. S. DROLJC