mmammmmmmmmmmmmmmmm Naročnina listu: Celo leto . . K 50'— Pol leta . . . „ 26 — Četrt leta . . t 13'— Zunaj Jugoslavije: Celo leto . . „ 66.— Posamezne številke na štirih straneh 60 v. Uredništvo i.upravništvo: Maribor, Koroška ulica št. 5. — Telefon št. 220. Posamezna številka slane g vinarjev* MTe®«tiisen političen lisi za slovensko ljudstvo* Inserati ali oznanila se računajo po K 1.80 od enoredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih — popust. „Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek. Rokopisi se ne vračajo, Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne. 43. Številka. Maribor, dne 23. aprila 1920. Letnik XII, u Delo. mir in redS^ 's, (Beseda 1 V sccijalistično-delavski stranki združeni komunisti so pod pretvezo izklrtčnega mezdnega gibanja pognali v štrajk železničarje in razgla žajo sedaj splcšni štrajk. Ta štrajk je razumljiv in opravičljiv samo in edinole iz komunističnega stališča, ki hoče diktaturo in nasilje enega stanu nad vsemi drugimi. Niti politične, niti gospodarske razmere ne opravičujejo v tem trenutku tako radikalnega sredstva, ki bi naj bilo upravičljivo najskrajnejše orožje v obupnem silobranu političnega, gospodarskega in socijalneganasilstva proti enemu ali drugemu stanu, Sedanja vlada je dovoljevala po prav angleškem demokratičnem ustavnem pojmovanju vsem državljanom politično svobodo izražanja svojih teženj in svobodo združevanja ter kritike sploh. Za ureditev notranjih razmer je predložila nov volilni red za državni zbor in občine, v tem volilnem redu cmogočuje vpliv, sodelovanje in odločevanje najširšim slojem. Takoj ob nastopu je Protič sklical komisijo strokovnjakov, ki naj izdelajo ustavo, Imena in dosedanje delo teh mož jamči, da ustava ne bo starokopitna, reakcijo-harna, temveč dosledno demokratična, vredna svobcdežejnega jugoslovanskega troimenskega naroda. Celijo se smotreno rane, ki nam jih je zadala svetovna vojska in posebej naglo napreduje definitivno rešenje invalidnega vprašanja. Brez »motrenega državnega gospodarstva za nas ni rešitve. Tega se zaveda v polni meri stavki.) sedanja vlada in tako se je začel urejevati zanemarjen in pomankljivo urejen promet, zabrani! se je uvoz luksusa in nepotrebnih konsumnih predmetov, ki so nam neizmerno kvarili valuto. Sklenila in izvajala se je splošna demobilizacija, razglasil mnogozahtevani davek na vojne dobičke, urejujejo se državna posojila in energično se uvaja davčni red v kraje, kjer se je vse to prej zanemarjalo ali nalašč opuščalo. Industrijsko in obrtno delavstvo ter uslužbenci imajo osemurni delavnik, v prometnem mi-nisterstvu se je izdelovala nova pragmatika za železničarje in to celo v posvetovanjih, ki so trajala dolgo v pozne nočne ure in zajamčijo uslužbencem ne samo dosedanje prejemke, temveč tudi delu in izobrazbi ter odgovornosti primerno napredovanje. Voditelji komunistov govorijo in pišejo vedoma in namenoma neresnico, ako pripovedujejo delavskim masam kaj druzega. Za državne nastavljence se izdelujejo z vso vestnostjo enotna službena pragmatika in ureditev učiteljskih plač kaže, da ta ureditev uslužbencem ne bo v škodo. In v tem sistematičnem delu so voditelji komunistov vrgli bakljo v smodnik ter proglasili najprej železničarsko in sedaj splošno stavko. Tam doli ob morju čaka tisoče in tisoče naših ljudi, ki se vračajo iz italijanskega vojnega ujetništva. Štrajk onemogočuje, da se jim izpolni njihovo večletno neskončno hrepenenje in ko-prnenje. Na pota iz Banata in drugih pokrajin LISTEK. Brez napisa. Maksim Gorki j :t Poslovenila Ana Bečanov a. Iz Moskve je prise! k nam nek zabaven mož in z nasmehom nam je pripovedoval: Po noči stopa po ulici nek človek. Naenkrat planeta izza temne ulice dva junaka, zavita v vojaške plašče, s puškami v rokah in zakličeta: „Stoj! Imaš orožje?“ Neznanec privleče iz žepa samokres in ne_ z gubivši pričujočnosti duha nameri na nju in Zavpije: „Imam’ Roke kvišku!“ Junaka se prestrašita, kajti njuni puški sta — bili prazni. Neznanec med tem z zapovedovalnim glasom nadaljuje: „Položita puške na tla! Slečita plašče! In zdaj sezujta škornje! In zdaj hlače! Tako in zdaj bežita po ulici in kričita: pomoč!“ Junaka vse pokorno storita, nato bežita bosa in brez hlač po snegu in kričita: „Pomoooč ! “ Neznanec je pustil nju obleko na ulici, puški je odnesel na policijo in tam pripovedoval svoj veseli doživljaj. — Drugi temu podoben dogodek se je zgodil nedaleč od nestaie • Puškino. Trgovskega agenta, idočega iz tovarne, sta napadla dva lopova: „Daj orožje!“ poveljujeta. Agent jima poda nenabit samokres, a drugega z ostrimi patroni nabitega je pustil v zadnjem skri -tem žepu. Ko mu slečeta kožuh, vzameta iz^ njega 52 tisoč rubljev in idoč svojo pot, mu še zakličeta: „Hvali Boga, da si še ostal zdrav!“ Ko bi bil kdo drugi na njegovem mestu, bi bilo pri tem ostalo, kakor se je zgodilo; toda agent je bil vrl fant,,pa ju. je začel prositi: „Brata, jaz sem sluga,, denar ni moj, ampak je last tovarne; je dnina delavcev. Nikdo mi ne bo ver- jel, da sem bil oropan, ampak bodo rekli, da sem ta fienai' ukradel, sam. Tembolj,, ker ni na. meni nikakš-nega znaka, ki bi pričal o ropu. Poglejta, tukaj še imam 2000 rubljev svojega denarja, dam vama jili, samo prosim vaju, napravita mi po volji to-le: Prestrelita mi suknjo, da bodo videli, da sem bil res napaden.“ Lopova, dobra ianta, sta umela njegovo misel. In z veseljem sta začela streljati v njegovo suknjo . Agent je privzdignil okraje suknje in lopova sta v njo pokala — pokala, da je že začelo blago tleti. „No, dosti“, sta rekla. Pa agent je prosil, da bi še streljala. „Nimava več patron“, sta rekla. „Niti ene več?“ „Niti ene!" „Ce je pa tako“, je rekel zdaj ta trgovski a- gent, prijemši med tem svoj ostro nabiti samokres , „vrnita mi zdaj denar in kožuh, ali vaju pa —“ Kaj sta hotela? Lopova sta bila brez naboja in sta morala vrniti vse. DuhapriČujoči agent, zapazivši v bližini neke sani, je še zapovedal lopovoma: „In zdaj me peljita na postajo!“ In peljala sta. ga. Kako bi tudi ne, ker sicer sta morala pričakovati vsak trenutek kroglo za vrat. — Take in enake anekdote se dogajajo mnogo- in mnogokrat. Pripovedujejo se brez ogorčenja in z veselim glasom. Bodisi, da hočejo z veselim zvokom prikriti ono grozoto, s, katero je doživljaj napolnjen, ali pa skrivajo slabozavestno lastno podivjanost. Ne pòjmim tega,, toda jasno mi je, da lopovi, napadajoči na ulici, so priprosti ruski ljudje in mogoče tudi 'ljubezniivi ruski ljudje, izmed tistih, ki so se navadili živeti „tjavendan.“ In ta okolnost, da. so ti ljudje, „priprosti“, je najstrašnejša. — Mislim, da se tolovajske epizode z ulic in cest rodijo tako-le: Kje v kotu sedita dva priprosta človeka in popolnoma mirno sodita: ..Torej smo vendaP doživeli popolno svobodo.“ „Hm, da. Policije ni, sodišč ni — “ „Čudno je to!“ In pogovorivši se o tem novem, nenavadnem življenju ljudje, ki nimajo nikakega pojma o pravu, o kulturi in ceni življenja, ljudje, ki so živeli v državi, kjer so bili ministri največji lopovi, ti ljudje modru - je pšenica, rž, koruza, moka, mast, a vse to bo popolnoma ali deloma propadlo, ako prometa ne bo. Potem bo seveda pomanjkanje manjše f Res je sedanje naše življenje muka in trpljenje, toda to ni le za železničarje, temveč v isti in še hujši meri za ogromno večino prebivalstva jugoslovanskega naroda. Toda ali drugod, v drugih evropskih državah ni težav, ni trpljenj»? Ali nismo pri nas razmeroma vsi še najbolj siti? S stavkami v takšnem trenotkn in v takšnih odnošajih, kakor smo sedaj mi Jugoslovani, se ne bo za stalno pomagalo niti enema delavca, niti enemn uslužbencu. Ta stavka je Izključno politična in zasleduje izključno komunistične cilje. Uničiti hoče red, ustvariti zmešnjavo v neizmerno škodo vseh, tudi takoimenovanih proletarskih slojev. Usiliti hoče voljo manjšine večini državljanov in jim krati pravico do dela, miru in reda. Štrajk je plod neizkušenih komunističnih doktrinareev, brezvestnih hlastačev za politično močjo onih, ki so jo s svojim ministerijàlizmGm izgubili in pa tudi tujcev, ki hočejo propast naše mile domovine. Indirektno in direktno pa podpira to delo iz zgolj politične kratkovidnosti in strankarske strasti in zaslepljenosti JDS s svojim držanjem in pisarenjem po načinu „Mariborskega delavca“, „Domovine“ in drugih. ( Dobro se zavedamo, da dosedanji družabni in socijalni red ni popolen, zato smo javno in jasno izpovedali načela, po katerih hočemo preurediti sistematično našo državo in našo družbo, toda mi se zavedamo, da je treba vse preosno-vati smotreno, z mirnim, odločnim realnim delom in sodelovati morajo z vsem srcem in z vsemi duševnimi silami vsi, vsak na svojem jejo: „Pa kaj, ko bi šli na ulico olajšat kakšnega — buržoaja ?“ „Zakaj ne, saj smo čitali v časnikih, da je dovoljeno jih sleči.“ „No, tedaj pa, pojdimo!“ Grejo in — storijo. Včasih se jim posreči, ubiti nepokornega, buržoaja, včasih pa jih primejo in z „samosodbo“ stepejo do smrti. Obe dejstvi — uboj in samosod — strašijo s svojim groznim prostaštvotn. Tako gre življenje. Eni ropajo, morijo, drugi lovijo in streljajo lopove in tretji govorijo ia pišejo o tem. Pa vse to se godi „priprosto.“ Včasih pa tudi zabavno. Toda če pomislimo, da se vse to godi v deželi, kjer je človeško življenje smešno po ceni, kjer ni nobenega spoštovanja do osebe in njenega dela, če pomislimo, da „priprostost“ umora postaja „navada“ in vsakdanja prikazen — tedaj človek trepeče za Rusijo. Dogodijo se pa tudi strašno neumljivi dogodki, kakor naslednji „slučaji“: Trije so prišli na obisk k svojemu znancu. Pa se jim je nekaj pri njem zamerilo in so svojega go -stitelja razsekali na Ì9 kosov, pobrali jih v vreče in vrgli v odvoden kanal. Gnjusno! In umor poslancev Singareva in profesorja Ko-koškina in drugi politični'umori ? Nekaj neizrečno gnjusnega je v umoru teh ljudi, ljudi mučenih z je -čarni in ljudi', ki so dali vse svoje moči za blagor ruskega naroda. Pa oni so umevali ta blagor drugače, kakor ga razumejo drugi; toda nikdo ne sme reči. da niso delali za ljudstvo in zanj trpeli. To so bili pošteni ruski ljudje in poštenih ljudi nimamo mnogo. Pa glei, umorili so jih. ubili gn jušno in prostaško. Vprašujem sam. sebe: Ce bi bil sodnik. Di-li zar mogel obsoditi te suroveže? Meni se zdi, da bi — ne mogel. Pa zagovarjati jih? Tudi ne. Nisem v stanu obsoditi, niti zagovarjati teh ljudi, vzgojenih z našo prokleto zgodovino, v našo sramoto in v zasmeh celemu svetu! mestu in vsak po svoji najboljši zmožnosti in vesti, če kedaj, velja v največji meri sedaj oporoka našega najboljšega voditelja in mojstra v reševanju socijalnih vprašanj našega Kreka, ki pravi : Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le eno : kako boste združeni vse svoje moči, vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce posvečali naši jugoslovanski državi, za njen procvit, kulturo in blagostanje. S komunističnimi eksperimenti pa se ne ustvarja ne kultura, ne blagostanje, ne socijalna in gospodarska pravičnost, temveč pomeni ravno pri nas sedaj le revolucijo proti smotreno delu joči oblasti in državi sami, pomeni diktaturo manjšine in s tem nasilje nad večino in njenimi nazori, prinaša uničevanje splošnega ljudskega premoženja, ter oaemogočuje ozdravljenje brez krvi, brez nasilja in brez krivice. Prepričani smo, da ogromna večina našega ljudstva tega početja ne odobrava, in če se bo moral začeti biti takšen boj, ki dovede do skrajnega razdražeuja vseh človeških strasti,-potem pač mora zadeti odgovornost in kazen za vse posledice na tiste, ki so ga s svojo demagogijo zakrivili. Delo, mir in red je naša zahteva, da ures ničimo socijalno pravičnost iu . dobrobit vsem državljanom, v kolikor je pač sedaj mogoče v ) razmerah, ki jih ni zakrivila ne naša mlada ■ država, ne sedanja njena vlada, ne mi vsi sku paj, ampak svetovna vojska, na kateri ima v f Evropi vodstvo socijalno demokratičnega delav | stva najmanj toliko sokrivde, kakor vse druge f politične stranke, saj je socijalnadempkr, delala j proti svojemu lastnemu programu vsa na stavkajoče, naj so vendar usmilijo gladu joče^ prebivalstva na Dunaju, zlasti žensk in otrok. Gilt« sia vkuj oči h je o tem obveščen. Trbovlje, 20. aprila. V vseh premogovni kih Spodnjega Stajerja je delavstvo v znak vzajeu nosil s stavkajočimi železničarji stopilo v l8urnop testno stavko. Beograd, 20. aprila. Za 21, in 22. i. m. j proglašena v Beogradu splošna stavka. Delavni pj vodovodu, v bolnicah in brodarji rte bodo stopili v ( stavko, dokler tega ne bo zahteval sindikatski svet Mirovni posvet. V? , državne ustave delajo naši prvi pravni strokovnjaki: Jovanovič, dr. Vošnjak i. dr. Kakor doznava naš dopisnik, so razen dr. Smodlake vsi strokovnjaki dovršili svoje delo. Kar se je doslej objavilo o načrtu ustave, je izvleček iz predlogov Stojana Protiča, ki je to predložil kot svoje osebno politično naziranje. Skoro se bo videlo, v koliko se razlikujejo mnenja naših pravnikov in politikov glede ustave. (f LDU Ljubljana, 22. aprila. Ministrski svet je zavzel stališče, da se s stavkujočimi železničarji ne vodijo pogajanja, dokler se ne povrnejo na delo. Položaj je še vedno napet. Jutri konča rok za militarizacijo železnie. Ministrstvo za promet je predalo vso nadaljno akcijo vojnemu smini strstvu. ^■LDU Ljubljana, 23. aprila. „Slovenec“ poroča iz Beograda z dne 21, t. m.: Nacionalni elementi pojmujejo železničarsko stavko kot odkrito borbo proti državi naperjenega gibanja. V Bački, Banatu in Baranji ter v Bosni in Hercegovini promet funkcionira. Položaj je zaradi dogodkov v Sobotici in zaradi mobilizacije admirala Horthya zelo poostren. Sedaj vlada ne more prevzeti odgovornosti za bodočnost brez poseb- | _ LDU Amsterdam, 21. aprila. Poročen nih jamstev od strani krone. . | lec lista „Westminster Gazzette“ v San Rem za Slovenijo je izdala naslednjo odredbo: Shodi ka-1 \ » . . o vprašanje v resnici že rt I terekoli vrste, bodisi splošno pristopni ali omejeni za j ®eno* Italijanska m jugoslovanska vlada sta bi povabljene goste, bodisi v zaprtih prostorih ali pod \ j® že dosegli sporazum. Isti poročevalec javlja vajo lan -pod P r i m i r ovne m p o svet u v San Kem, v ospredje nemško vprašanje. Nemčiji namen naložene jej mirovne pogoje olajšati. Po vesteh iz Pariza ostane turški su v Carigradu. Turčija ostane samostojna držav vodstvom Zveze narodov. M i r o v n i p o s v e t je odobril finančne zadj ve turške mirovne pogodbe. Nato su v San Rem; razpravljali o novih mejah Armenije in o varstvu nj rodnih manjšin v Turčiji. Glede turških m o r s k i h osi n j, sklenil mirovni posvet njih internacionalizacijo, j Carigradu bodo nastanjene ententine čete, da -hod, lahko preprečile samoobla strio postopanje turških nu gotcev. vedrim nebom, so prepovedani. Prireditelje shodov in govornike na istih kaznujejo politična oblastva z globo do 20.000 K in z zaporom do 6 mescev. Poverje -nik za notranje stvari se pooblašča, da v izjemnih , upoštevanja vrednih primerih dovoli prireditev shoda. Ta naredba dobi moč, ko se razglasi v občini. i LDU L j u b 1 j a n a, 20. aprila. Uradno se tnrški mirovni pogodbi, da se bo turška držav zelo zmanjšala, ker se ji vzame Sirija, Palest na, Arabija, Mezopotamija, Armenija, Tracija i Smirna. Zaledje Adane postane francoska, zalet je Adalije pa italijanska zona. Turčija izgubi p«, lovico svojih podanikov in bo štela približno 1 milijonov mohamedancev in 2 milijona krist Italija. f$r Pollitene Tesli razglaša: Glede na vest, ki jo razširjajo stavkajoči, Liebknecht iu Adler Fritz sta za to najboljša jj da mobilizacija železničarjev ni odrejena in da se ra-1 Janov, svedoka, Jf | ditega pozivu majorja Deisingerja ni treba, odzvati S ** Ì se uradno ugotavlja, da gre pri pozivu vojne ..... • niške komande Ljubljana z dne 10, aprila 1920 (kom. | TT.TT _ . _ , , , 1 I LDU Dunaj, 21. aprila. Kakor poroča Aj Havas, zavrača italijanska vlada vest paiiškeg „Temps“, da se je sklenila zveza med Nemčiji Avstrijo iu Italijo, LDU Split, 20. aprila. Iz Bolonje javljajo da je bil pri zadnjih izgredih v provinciji prefekt I Adamo odstavljen in premeščen. LDU Split, 20. aprila. Iz Jakina (Ancorai poročajo, da se nadaljuje stavka pristaniškiH Safcj cev, ker vlada ni skrbela za izboljšanje razmer. LDU Split, 20. aprila. Zadnji italijanski ministrski svet se je bavil z notranjimi vprašanji* zli sti ‘ Jugoslavija. LDU Ljubljana, 22. aprila. „Slovenec“ po roča iz Beograda z dne 21. t. m. : Regent je danes odgovoril na znani Protičev memorandum od sobote. V političnih krogih se govori, da je regent zahtevo vlade odklonil. Vlada je namreč zahtevala pooblastila, da sme parlament odgoditi oziroma razpustiti ter na podlagi naredbe objaviti volilni red, in izvesti volitve. Drugi predlog je bil, da li regent dovoli znižati naredbenim potom kvorum in na ta način omogočiti parlamentarno delo. Regent ni pristal niti na eno niti na drugo, vendar pa demisije doslej ni sprejel. LDU Ljubljana, 22. aprila. „Slovenec“ poroča iz Beograda z dne 21. t. m. : Politični položaj se da v kratkem očrtati nastopno : Mladi demokratje naglašajo, da jim je uspelo, razbiti parlamentarno zajednico in da so pridobili zase | promet dr. Korošec Trifkoviča, dr. Šurmina, Krnica in Nesto Petro- | presbiroja z dne 17. vičo, V vladnih vrstah vlada prepričanje, da se na te glasove ne more polagati nobene važnosti. Vlada je nastala iz parlamenta ter bo skrbela da bo tudi v bodoče imela v parlamentu večino in kvorum. Ako se to ne bo doseglo, se bo po tem zahtevala nova politična orientacija. LDU Ljubljana, 22. aprila, „Slovenéc“ poroča iz Beograda z dne 21. aprila. Vsi poli tični krogi se zavzemajo za koncentracijsko via do. Ako ne bi uspela medstrankarska pogajanja, bi imelo priti do nevtralne vlade. Ker bi v tem primera padia največja odgovornost na krono, bi se mogla nevtralna vlada vzdržati le kratek čas ter bi služila kot prebod k parlamentarni koncentracijski vladi, LDU Beograd, 21. aprila. Danes je bil po zvan na dvor bivši ministrski predsednik dok tor Ljuba Davidovi«. Regent Aleksander se je dalje časa razgovarjal z njim, V ministrskih kro gih se zatrjuje, da se vsled tega pričakuje se stava močne koncentracijske vlade. LDU Ljubljana, 22. aprila. „Slovene«“ po roča iz Beograda z dne 21, t. m. : Danes se je sestal ministrski svet k posvetovanju, da razpravlja o važnih korakih vlade v neposrednji bodočnosti z ozirom na notranji položaj v državi. LDU London, 20. aprila. Poslanska zbornica je sprejela v tretjem branju s 156 glasovi proti 26 zakonski načrt glede ratifikacije mirovne pogodbe z Avstrijo in Bolgarijo. LPIT L j u b 1 j a a a. 22 aprila. „Slovenec“ . jK>roča iz Beograda z dne 21. t. m.: Na načrtu g '*»*.****?, prm-m U Vir*-*V AV5, a-p« ( major Deisinger) za vpoklic na orožne vaje, ne pa za \ f mobilizacijo. Ta poziv na orožne vaje je odrejen vsi m I naredbe ministra vojne in mornarice, ki je v to kom-I potenten. Kdor se mu ne odzove, ga zadenejo v za - ^ I konih določene posledice in kdor na katerikoli način : f deluje na to, da se na orožne vaje vpoklicani pozivu f ne odzovejo, zapadejo istotako določbam kazenskega j zakona. Na orožne vaje vpoklicani vojni obvezane! se | v lastnem interesu opozarjajo, da se ne dajo premo-liti in zapeljati neodgovornim elementom, temveč da ■ se nemudoma odzovejo dolžnosti, ki jim jo nalaga ti ,-j žavljanstvo. j 4 LDU L j u b 1 j a n a, 21. aprila. Reputacija žen J z agrarnim gibanjem v raznih pokrajinah, kje f stavkajočih železničarjev se je danes opoldne zglasi- j zavzema, čimdalje resnejši značab 1 la pri predsedniku deželne vlade, dr. Brejcu, ter mu | Italijanska armada. I predložila resolucijo, s katero zahtevajo žene stavku naj se oprostijo na orožne vaje vpoklicani mo- j armade žje, protestirajo proti temu, da se z vojaško silo omejuje svoboda stavkajočih in zahtevajo, da vlada nemudoma ukrene vse potrebno, da se boj stavkujočih čimprej zaključi na način, ki bo odgovarjal zahtev m železničarjev. Slednjič poziva resolucija deželno vlado, naj posreduje v tem smislu pri osrednji vladi v Beogradu. Predsednik deželne vlade je izjavil, da smatra z ozirom na odgovor, ki ga je dal minister za glasom objavljenega komunikeja t. m. odposlancu Saveza saobraćajnih i transportnih radnika posredovanje pokrajinske vlade za Slovenijo za nadaljnja pogajanja med ministrstvom in Savezom za nepotrebna, ker so se taka pogajanja dejanski uvedla že v Beogradu, kakor je razvidno iz navedenega uradnega komunikeja. Odposlanstvo je zanikalo, da bi se bili vršili kaki razgovori med ministrstvom za promet in zastopniki stav-1 kujočih. Na zahtevo deputacije, naj se ukinejo vse vojaške odredbe proti stavkujočim železničarjem, je predsednik deželne vlade izjavil, da slonijo te odredbe na objavi ministrstva vojne in mornarice in da se tozadevni zahtevi stavkujočih ne bo ugodilo. Precised- Italijanski k ra bo izdal v najkrajšem času dekret o preustroju Jaši Nova italijanska armada bo štela samo t armadnih zborov in mirovno stanje 150.000 mož, sl žbena doba 10 mescev, ki se lahko zniža na 6 mes cev. Konjenico bodo znižali na polovico.. J LDU Split, 21. aprila. Iz Rima p o ročaji da italijanski vladni krogi napeto zasledujejo ra: voj notranjih dogodkov v Jugoslaviji. Pričaknjt jo, da bo v Jugoslaviji izbruhnila generalna stat ka. Ker je pretrgana zveza Italije z drugimi di žavami, ki so navezane na promet skozi Jugi slavijo, pripravljajo merodajni krogi v Rimu ki rake, da se promet s temi državami skozi Jt goslavijo zopet vzpostavi. Cehoslovaška. LDU P r a g a, 20. aprila. Pri volitvaH m Ü koslovaško narodno skupščino so dobili narodni dem krat je 12 mandatov, češkoslovaški socialisti 17, è hoslovaški socialni demokratje 44, čehoslovaški a & rarci 21, čehoslovaški obrtniki 1, čehoslovaška ljudi ka stranka 14, čehoslovaški napredni socialisti t nik je nadalje pojasnil, da se deželna vlada trudi po f nemški socialni demokratje 23, nemški svobodomisel . _ 9 nPmSlrft ’zrtrn^An moäricinaVo ctrant-o S fna.ni4n.tn občinstvu samem zadostne podpore in sodelovanja Brez tega pa mora vsaka tozadevna vladna akcija o-stati pomanjkljiva. Predsednik je nadalje predočil deputaciji, da je vsled stavke železničarjev preprečen - v ■ I nemški krščanski socialisti 4, nemški kmetovalci svojih najboljših močeh, da bi draginjo zavirala ml - - • pomagala prebivalstvu, _vendar pa žal ne najde P*i|2, nemške združen meščanske stranke 8 mandate' s Poročilo o izidu volitev na Slovaškem še ni popoln I Nezasedenih je 67 mandatov, izvoljenih je do sedi I 153 poslancev. vsak dovoz živil za Slovenijo in da se bodo posledice tega v najkrajšem času pokazale ter da bodo veliko pomanjkanje in lakoto občutili pred vsem oni, ki ne marajo delati. Predsednik je povdarjal, da je množica stavkujočih enostransko ihlormirana in da resnice noče spoznati. Za namen stavke vedo samo voditelji, ki nosijo zanjo vso odgovornost. Deželna vlada je bistvo predložene resolucije žen stavkujočih železničarjev sporočila osrednji vladi. LDU Sarajevo, 20. aprila. Vzpostavitev železniškega prometa se vedno bolj zboljšuje. Jutri se prične s transportom 4000 bivših ujetnikov, ki so se povrnili iz Italije in se nahajajo v Gružu. ^ LDU Ljubljana, 21. aprila Polkovnik Causey, zastopnik ameriške misije na Dunaju, je brzojavno naprosil obratno ravnateljstvo južne železnice, da intervenira pri odboru stavkujočih, naj bi dopustili stavkujoči vsaj prevoz živilskih vlakov za Dunaj, ker preti Dunaju glad, dočim stoji cela vrsta živilskih vlakov v Logatcu. Polkovnik Causey apelira Avstrija. LDU Dunaj, 21. aprila. V današnji se; narodne skupščine je krščanskosocialni poslane Paulitschek poživljal državno vlado, na naps vse sile, da pripade glasovalni pas A na Koroi kem Avstriji. Burnimi ja. LDU Veliki B k e r e k, 21. aprili „Szegedin Naple“ prinaša 1 >st iz Velikega Vi radina, da so Juhe Murnu. Julie Daniel in Alf ksander Vajda-Vojvod, m v*, romunski ministra! predsednik, proglasiti odcepitev Erdelja od Veli* Romunije in proklamirali to pokrajino kot n< odvisno republiko pod imenom Transsilnniji Po Erdelju je proglašeno obsedno stanje. VojaätW je pripravljeno. Oblasti pripravljajo vse mogoče korake, da to nevarno giba »je ndušijo. Amerika. KDO Sp lit, 20. aprila. Italijanski listi porogajo iz Washingtona, da je predsednik Wilson prvič po svoji bolezni predsedoval ministrskemu svetu dne 15. aprila. Wilson je bil iskreno sp'rejet od članov kabineta. Prepared Skupščin v Sarajevo. LDU Ljubija ; na, 22. aprila. „Slovenec0 poroča iz Sarajeva: • Deželna vlada je prepovedala vse skupščine ter j shoda in zabave razen kinematografi.)’;, gledališč in koncertov. Vse gostilne in kavarne se mora jo zapirati ob 10. uri zvečer» M#fe italijanskega vojaštva. ldu Vrhnika, I 21, aprila. Potniki, ki prihajajo čez demarkacij sko črto, izpovedujejo, da je v Logatcu ia oko- —^ pici vse polno italijanskega vojaštva. IfllCWH© VCSiil« Med stavite ogrožena prehrana. ldu Lj 27 m 28, Magdalensko predmestje .dne 29 ; 30 ap.lla, Od 1. maja t. 1. naprej so ne kolke vam o*. Kupovalne karte neveljavne; prot; nekolkc vanim kartam se ne smejo izdati nikaka živila, dotične se bodo v slučaju prestopka konfiscirale in nima imejitelj iste pravice do nove karte. Mariborska eskomptna banka v Mariboru, TeBeffon itev. 16. Podružnica: MURSKA SOBOTA. Sprejem« s Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-račun proti n neugodnejšemu obrestovan ju. Kupuje In prodala: Devize, valute, vrednostne papirje itd. Isdaie : Čeke nakaznice in akreditive na vsa tu* in inozemska mesta. Daje predujme : Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje kredite: Pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema & Borzna naročila in jih izvršuje najknlantneje. 20 Raznai PRVA SLOV. BRIVNICA llemMma(TegfitliofoYa)iil.22 (preje g, OredliÒ) se slavnemu občinstvu priporoča. Za točno in § čisto postrežbo jamči f RAM NOVAK, BRIVEC JOSIP NEIKEP tesarski mojster in stavbeni podjetnik v Mozartovi ulici 59 v MARIBORU se priporoča za popravila in za napravo novih stavb za točno 4 w izvršitev URI I PRODAM 1 rodbinsko hišo z večjim vrtom na meji mesta Maribor; 2 vlil v mesta; 18.000 m8 stavbenega prostora v mestu po K 35-—; 1 posretso — htia, gospodarsko poslopje, 6 oralov polja m gozda v marib. okolici. Vpraša se naj pri Zemljiščni posredovalnici K. TROHA, MARIBOR Aleksandrov, cesto 8 «K ki zejedno * naznanja « da preseli svojo pisarno s 1. maj e a t. 1. v SLOVENSKO (preje Grajsko) ULICO št. ». S3ö Trgovina mešanega blaga A VERTNIK, Üatlter, Sodna allea l> sprejema naročila za drva in les, katerega dostavlja tudi na dom. S38 se sprejmejo « y popravilo. Postrežba točna. Cenezmerne! Jan Ignacij, Maribor Slavna gotta, 2. laflstr., Ibtu. Dne hiti dvojtnadstropiii, sposobni za vsako o'trt, novo zidsai ležeči na vog» lu proda J. Nekrrp, Moeartova ulica 59, Maribor. £ 1 Pohištvo TVORNICA IN ZALOGA MARIBOR KOROŠKA CESTA 46-53 Peter Hochnegger in drugo«! Tovarniške cene „JAISRAA“, O ff lasna odprava MARI R OR. SOL samci p® vagonih, dobavlja takoj: TJ- in izvozna tvrdka Ferdo Sert, Maribor Koroška cesta. št. 21. c Brzojavi : SERT MARIBOR. — TELEFON £65._S Slovenci širite naše liste! I Spetlicijr trsporsBea prometna, Ifrruxtsa s o. x. t? JS.A MMMS&M 87, Goftposleu ulica 4L& Ati litt s» in prodaja m- in izvoznega blatita in *it r dn ur it d n » prevozi. Rrzojuvii JAMS II A A'. — Telefon 383. .Jtifiram* kupi Kupujem po najvišjih cenah hlode, rezan In tesan jelov kakor trd lea ter vsakovrstna drva za kurivo. «Štor Glaser, lesna trgovina v Rušah pri Mariboru. 1796 LES rezan, tesan, okrogel, drva in oglje knpi v vsaki množini ,,SEVER« društvo lesnih industrialcev dravske doline MÄRIBOR, Ašeftj* andrò vat centa 45. BRMMg«ra&1i0tt9aM^^ fVoda ««I 1 Kobila lisičje in ena črno rumene barve, 162 em, dobri za težko in lahko vožnjo m lep kočijaški voz so na prodaj. Maribor, Mozartova ulica Št. 59. 314 Tomasović&Visković Teìetrgoyma i vinom in žganjem Zagreb, Palmotitaul.22i Telefon 12—B8 ** Brzojavi: „Tomavis“ 9 priporoča ««oje bogato afcla- j dis če zajamčeno naravnih, Izvrstnih, dalmatinskih, hrvatskih, grmskih in banatskih vin in prave bosanske slivovke. Naročbe v Zagrebu, kakor tndi vse od zunaj se izvršujejo takoj" in z največjo natančnostjo. 252 I BE52555555. Telefon 113 tiskarne sv. Cirila s Trgovinah Telefon 113 v Mariboru Kdroika cesta št. 5 priporoči papir in pisma za pisarne in trgovce; ovitni papir, zavit-Ä6, pisarniške in šolske potrebščine, rožne vence, podobice, zvezke itd. Na izbiro ima molitvenike v raznih vezavah kakor: Bogumila, Ba jskj glasovi, Duhovni zaklad, Marija varhinja nedolžnosti, Ceščena Marija, Sv.Ura, Gospod usliši mojo molitev, Sv. Opravilo, Na Kalvarijo, Marija, Žalostna mati itd. m Postrežba točna ■83® ; Veletrgovina Ludovik Kuhariči Ormož nndi svojo veliko zalogo vsakovrstnega modnega, manufakturnoga blaga, platna itd. Nadalje priporoča vedno sveže špecerijsko blago, moko, olje. Nakup in prodaja poljedelskih pridelkov. Dobava vsakovrstne železnine, traverz, cementa, kakor tudi poljedelskih in drugih strojev. — Uvoz in izvoz vseh vrst rezanega in stavbenega lesa. — Lastna motorna žaga. Glavna zaloga delniškega li pivari !!• Novi tečaji za slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje, slovensko korespondenco, nemško korespondenco, računstvo, slovensko knjigovodstvo, nemško knjigovodstvo, slovenščino za začetnike, hrvaščino, nemščino za začetnike, lepopisje in cirilico začnejo dne 3. xns&.jnijk&t. 1920. ZASEBNI U ZAVOD LEGAT v MARIBORU, V «tri n j sli j» ulica 17, I. udstr. Obširni prsspekt brezplačno, telefon št. 34/Vlil. Gospodarska zadruga za Prekmurje Mursko polje in Slovenske gorke s*. ». k tu. as. prodaja razne manufakture sa moške in ženske obleke, vseh vrst špecerije, čevlje, usnje, deske, stavbeni les in poljedelske stroje. Kupuje pšenico, žito, koruzo, ajdo, proso,, oves, kože, sploh vse kmetske pridelke. Posreduje pri nakupu večjih poljedelskih strojev, kakor parnih mlatilnic in motorjem Pravieo kupovati in prodajati zadrugi imajo samote Novi Člani se sprejemajo v zadružni pisarni v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah. Glavna trgovinaiü pisarne T Gornji Radgodi. Podružnic«: Gornja Radgona, Murska Sobot»., Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeru, Beltinci. 259 Planinka in Ruška Koča pri Sv. Arehu na Pohorju, 1250 m Planinsko letovišče v krasni legi Mrzle in tople kopeli Oskrba od 1. maja do 15. oktobra Lepi izprehodi po gozdu inserirete v „Straži“! Izdajatelj in založnik* Konsorcii „Straža." ■Odgovorni urednik:/ Eekoalav Stups®, ffiisE tiskarne sv* Ciril» ss MsrlBc*®»