CELJSKI TEDNIK Celje 20. oktobra 1961 Leto XI. štev. 40 crnA izTODU ao din glamx) sociausticne ztez* delovnega ljudstva okraja celje ust izdaja in mia casoplsno podjetje »celjski tisk. oocovonm uredmik tonk maslo Izpolnili bomo potrebne obveznosti v prostovoljnem delu Se morda nekaj lepih jesenskih dni in končali bomo s prostovolj- nimi deli. Četudi še nimamo konč- nih podatkov, kateri bi prikazali uspehe ene ali druge stanovanjske skupnosti, štabov za prostovoljno delo, kakor tudi razne pomanjklji- vosti, vendar lahko že sedaj trdi- mo, da so ponovno dosegli najbolj- še rezultate v stanovanjski skup- nosti Store. Seveda tudi tam niso bili na vseh področjih enaki uspe- hi, saj vemo, da so se na Teharjih šele pred zaključkom sezone konč- no zmenili, da bodo vendar začeli z gradnjo vodovoda. V mestnih stanovanjskih skup- nostih se je večina prebivalcev od- ločila, da bo namesto dela prispe- vala denarni znesek. 2e na zborih volivcev je bilo pojasnjeno, koliko lahko koristi naši skupnosti ena ali druga oblika prispevka, zato smo prepričani, da prebivalci takrat ni- so le formalno sprejemali obvezno- sti in da bodo sedaj, ko je potreb- no zaključiti z akcijo, izpolnili svo- jo obvezo. Na sestanku krajevne organiza- cije SZDL na Dolgem polju so so- delovali tudi tovariši, ki so vodili prostovoljno delo. Sklenili so, da bodo v kratkem začeli zbirati pri- spevke. Želimo, da bi to storili tudi po vseh ostalih stanovanjskih skup- nostih, da bi tako z enotno akcijo prišli do potrebnih rezultatov. Ker smo se obvezali, da bo sleherni de- la zmožen državljan prispeval za hitrejše urejevanje okolja, skratka za komuno trideset prostovoljnih ur ali pa ustrezni delež v denarju, pričakujemo, da tovarišem in tova- rišicam, ki bodo obiskali posamez- nike, ne boste delali nepotrebnih težav. Ob zaključku celotne akcije, ko bodo zbrani vsi podatki, bo potreb- no preko tiska in radia seznaniti vse prebivalce v komuni, kako je potekalo prostovoljno delo po po- sameznih stanovanjskih skupnostih in kakšni rezultati so bili doseže- ni. Zanimiva bo tudi primerjava med posameznimi stanovanjskimi skupnostmi. SD S seje Občinskega ljudskega odbora Celje VEČ SREDSTEV ZA ŠOLSTVO v ponedeljek je bila v Narod- nem domu skupna seja obeh zbo- rov občinskega ljudskega odbora v Celju. Osrednji točki dnevnega reda sta bili posvečeni problema- tiki šolstva in akcijskemu pro- gramu kmetijske proizvodnje za leto 1961-62 ter poslovanju kme- tijskega gospodarstva in kmetij- ske zadruge Celje. Odborniki so zelo živahno raz- pravljali zlasti o stanju šolstva v celjski občini in s tem v zvezi opozorili na kopico problemov, ki jih poraja zakon o finansiranju šolstva. Namesto, da bi v šolah govorili o vzgojnih problemih, o konkretizaciji šolske reforme in o zadevah, ki bi morale biti pri- marne, v resnici vse več razprav posvečajo finančni problematiki. Prav tako pa kot je tu teh raz- prav preveč, jih je v gospodarskih organizacijah pregnalo. Zato so odborniki med sklepi, ki so jih osvojili, na prvo mesto uvrstili prav dosledno izvajanje akcije za zbiranje finančnih sredstev za šolstvo, nadalje sklep o zagotovit- vi stanovanjskega sklada za pro- svetne delavce — predvsem za ti- ste, ki jih bo zahtevala reforma šolstva — sklep o organiziranem načinu izpopolnjevanja pedago- škega kadra itd. Nekaj misli iz razprav o pro- blematiki kmetijstva objavljamo na peti strani. —ij. Z občnega zbora Okrajnega sindikalnega sveta Celje v korak s časom V preteklem tednu je bil v Celju redni letni občni zbor Ok- rajnega siindikalaiega sveta. Razen š'tevilnili dielegatov iz vseh krajev celjtskega okraja so se občnega zbora kot go- stje udeležili še sekreitar Zveze sindikatov Juigoslaivije itov. OLGA VRABIC, član republiškega odlbora Zveze sindikatov Slovenije tov- JOŽE PLEVNIK, sekretar Okrajnega komite- ja Zveze komuniistov za celjski okraj tov. FRANC SIMONIC in predsednik celjskega okraja MIRAN CVENK in druigL Po uvodnih foirmalnostih in vo- litvah ufiitrezmli komisij, ki so potrebne tza nemoteno delovanje občnega aboira, je predsednik Okrajnega sindikalnega sveita v Celju tovariš JOŽE JOŠT ori- sal glavne značilnosti in delova- nje siindikalnih organizacij na območju celjskega okraja v zad- njem obdobju. Tovariš Jošt je predvsem pod- robno obravnaval propredpisov na poslovanje gospodairskih oirgani- zaeij; njihovo sposobnost in pri- zadevnost, da bi se prilagodili n<. im boljšim in ugodnejšim pogojem za rasf^oj socialističnih odnosov v vseh vejah gospodar- stva. Pri tem je nekatere poja- ve obravnaval zelo kritično in nanje navezal tudi poitrebno od- govornost sindikalnih organiza- cij o (podjetjih. Zlasti je opozo- ril na prepočasno in neprizade- to reagiranje na ekonomsko in družbeno zahtevo po hitrejšem urejanju vseh potrebnih priprav za izdelavo novih pravilnikov o delitvi čistega dohodka in oseb- nega dohodka. Istočasno je opo- zoril na nekatere šibkosti in ne- razumljive špekulacije posamez nikov, ki so menili, da je potreb- no poiskati možnosti za višje osebne dohodke kar v novem si- stemu delitve osebnih dohodkov, in sicer ne da bi pri tem pove- čali storilnost ali kako drugače izboljšali svoje delo, kar pa je končno lahko edino merilo, ki lahko dviga raven osebnih do- hodkov navzgor. Razumljivo je, da so v takih kolektivih in usta- novah kot posledica nastali ne- gativni pojavi, med njimi pa naj- bolj zapostavljanje problema proizvodnosti in izboljšanje de- la na račun iskanja lažjih in pa- pirnatih načinov za povečanje osebnih dohodkov. S tem pa je zgrešen osnovni cilj — interes vseh proizvajalcev za proizvod- ne probleme in interes proizva- jalca za razvoj naprednih druž- benih odnosov. Za uvodnimi besedami pred- sednika Okrajnega sindikalnega sveta tov. Jošta se je razvila ži- vahna razprava (podrobnosti ob- javljamo na tretji strani), v ka- teri je sodeloval tudi član Re- publiškega odbora Zveze sindi- katov Slovenije tov- JOŽE PLEV NIK. Ko je najprej pozdravil ob- čni zbor v imenu republiške Zveze sindikatov, se je dalj ča- sa zadržal pri obravnavanju ne- katerih aktualnih problemov po- glabljanja delavskega samou- pravljanja v gospodarskih orga- nizacijah in v ustanovah. Dejal je, da smo na področju decen- tralizacije samoupravljanja v zadnjem obdobju storili mnogo, da pa obstajajo še nekatere sla- bosti, ki zavirajo hitrejši tempo tega razvoja. Gotovo je ena naj- večjih slabosti čakanje na neke »recepte« za ravnanje in akcijo glede poglabljanja samouprav- ljanja. Teh receptov namreč nih- če ne more dati, nihče jih ne bo dal in jih zato ne kaže čakatL Vč^ih pa se za tem čakanjem kaj bodo rekli drugi, kako bodo naredili drugje in podobno skri- vajo tudi nesposobnost, nepriza- devnost, pomanjkanje odgovor- nosti in podobno. Razumljivo je, da morajo sindikalne organiza- cije nastopati proti vsem inači- cam zaviranja poglabljanja sa- mouprvnih pravic proizvajalcev. V tem je njihova največja in naj- odgovornejša naloga v nasled- njem obdobju. Zato bo potrebno posvetiti krepitvi sindikalnih organizacij v naslednjem obdob- ju še več pozornosti. Na koncu so delegati izvolili nov plenum in ostale orgaine Ok- rajnega sindikaLnega sveta v Ce- lju, ki jih bo še naprej vodiil do- sedanji predsednik Okrajnega sindika/lnegoa sveta tovariš Jo- že Jošt. _ SKLEP SINDIKALNE PODRUŽNICE UPRAVE VELENJSKEGA RUDNIKA Nedavno so na sestanku sindi- kalne ipodružnice direkcije ve- lenjskega rudnika isiklenili, da se bodo vsi uslužbenci in uslužben- ke direkcije pridružili dvakrat mesečno rudarjem v jami s pro- stovoljnim delom. Ta akcija naj bi pomagala k medsebojnemu zbližanju med rudarji, ki delajo v jami, in udeleženci. Seveda naj bi to pomagalo tudi k povečanju proizvodnje. Na izrednem zase- danju Centralnega delavskega sveta so namreč razpravljali o nepredvidenem zastoju proizvod- nje v rudniku, ki pa je nastal Lz raznih objektivnih a tudi sub- jektivnih vzrokov. V. V. Celjski pionirji v Beogradu Konec junija letošnjega leta so celjske pa tudi pionirje na Dobr- ni, Paškem Kozjaku in Velenju obiskali pionirji iz Beograda. Med svojim obiskom so se spo- znali ne le z našimi kraji, tem- več tudi z ljudmi in borbo pre- bivalcev tega predela za svobo- do. Zlasti živo so se zanimali za legendarni pohod Štirinajste di- vizije. O tem je pripovedoval tu- di narodni heroj Ivan Kovačič- Efenka. V sredo dopoldne pa je iz Ce- lja odpotovala skupina tridese- tih pionirjev celjskih šol, ki vra- čajo obisk svojim mladim beo- grajskim tovarišem- Tudi celjski pionirji si bodo ogledali neka- tere znamenite kraje in spome- nike ljudske revolucije. Na pro- gramu pa je tudi njihova udelež- ba na proslavi obletnice osvobo- ditve Beograda. Dr. Kovač NOVI PREDSEDNIK kmetijsko-gozd. zbornice Na seji upravnega odbora okraj- ne kmetijsko-gozdarske zbornice v ponedeljek je bil razrešen dolž- nosti predsednika tovariš MIRAN CVENK, sedanji predsednik celj: skega okraja. V imenu upravnega odbora zbornice se je tovarišu Cvenku za požrtvovalno delo na odgovornem predsedniškem polo- žaju zahvalil tajnik zbornice inž. Veljko KRI2NIK, ki je izrazil pre- pričanje, da bo tovariš Cvenk kljub odgovornejši zadolžitvi ostal akti- ven borec za napredek kmetijstva. Za novega predsednika okrajne kmetijske in gozdarske zbornice je bil izvoljen veterinarski inšpektor pri OLO Celje dr. Anton KOVAČ, ki si je z dolgoletnim delom na področju kmetijstva pridobil obilo izkušenj in zaupanja. Zgrešeni poklici?- Da, so ljudje, ki s kvalifi- kacijo v žepu ugotovijo, da so zgrešili poklic. Za take sta dve možnosti: ali se pre- kvalificirajo, ali pa sprijaz- nijo z dejstvom in se poklicu prilagodijo. Toda huje je, da so lju- dje, ki imajo radi poklic, za katerega so usposobljeni, pa morajo delati kaj drugega. Da je zadeva še bolj nera- zumljiva, so večkrat »druž- beno planirani kadri« na silo postavljeni v tuje delovno o- kolje. Srečal sem nekaj letošnjih absolventov srednje kme- tijske šole v Vrb ju, ki so po- stali administrativni usluž- benci pri zadrugah, oprav- ljajo delo trgovske stroke itd. Istočasno pa ljudje trgovske stroke izvršujejo, kmetijska dela. Govorili smo o potrebi stotin kmetijskih tehnikov, zadruge so jih štipendirale, zdaj pa naenkrat — niso po- trebni!? ... Ali! Ustanova z javnim razpisom sprejme nove de- lovne moči. Le-te pa se ne- nadoma znajdejo pred očitki, češ, saj ni dela zanje? Ko da je kadrovska služba skrbno zaklenjena tajnost? ... V komercialni službi najdemo inženirja, na de- lovnem mestu oddelkovodje pa je priučen mojster, itd. Vsaka šolska kvalifikacija je le temelj, na katerega je treba doziaati stavbo. VsaKo leto »začasne zaposlitve« na drugem delovnem mestu je čisla izguba. TaKo delamo, da splahni še tista splošna pod- laga, namesto da bi kvalifi- ciranim kadrom jasno odprli pot in jim omogočili specia- lizacijo tam, kjer se počutijo najbolj sposobne, kamor po lastnem nagibu težijo. Kako nesrečen se počuti človek, ki se zave, da je zgrešil poklic, ali da mu raz- mere in okolje niso dovolje- vale postati tisto, kar je že- lel. Ali ni še huje tu, da nekdo, ki ljubi svoj poklic in ki je pri svoji odločitvi uži- val vso podporo in vzpodbu- do, naposled trešči na oviro, ki je izven njegove moči, ob zgrešeno kadrovanje! Začetek »Meseca tehnike« so v ponedeljek proslavili člani Društva inženirjev in tehnikov z zborovanjem in predavanjem. S seje upravnega odbora Okrajne kmetijske In gozdarske zbornice OBILICA NALOG 12 OBVEZNIH ČLANOV ŠE IZVEN ZBORNICE, — PREPOČASEN RAZVOJ DECENTRALIZACIJE V SAMO- UPRAVLJANJU KMETIJSKIH ORGANIZACIJAH — RAZ PRAVA O KMETIJSKIH KADRIH. — NEZADOVOLJ- STVO NAD PLANOM KMETIJSKE PROIZVODNJE ZA LETO 1961-62. — ARONDACIJA IN NACELA INVESTIRA- NJA V KMETIJSTVU ZA PRIHODNJE OBDOBJE. — IZ- OBRAŽEVANJE KMETIJSKIH KADROV. — V ponedeljek se je sestal uprav- ni ouuor OKrajne zoornice za kmetijstvo in gozdarstvo. Sejo je vodil novoizvoljeni predsednik dr. Anton Kovač. Dnevni red je bil zelo obširen, razprava pa pe- stra in vsebinsko bogata. Najprej so razpravljali o orga- nizacijskih vprašanjih in ugoto- vili, da je v okraju še 12 kmetij- skih organizacij in na področju kmetijstva delujočih podjetij, ki se še niso včlanila, čeprav je nji- hovo članstvo v zbornici obvezno. To so: KZ »Bodočnost«, Kmetij- ska šola Šentjur, Veterinarski ži- vinorejski zavod Celje, veterinar- ske postaje Žalec, Šoštanj, Mozir- je, Laško in Šentjur, vodne skup- nosti za porečje Savinje in Sotle, podjetje »Mleko« Celje in »Vele- žitar« z mešahiico v Vrbju. Na- vzlic upravičenosti kazenskih sankcij zoper organizacije in od- govornih posebej so se odločili urediti zadevo še enkrat z oseb- nimi stiki. Ko so obravnavali notranjo or- ganizacijo kmetijskih posestev in kmetijskih zadrug ter s tem v zvezi napredek decentralizacije delavskega samoupravljanja, so ugotovili: Da so kolektivi kmetijskih go- spodarstev v zaostanku za zadru- gami. Da ponekod ekonomske enote obstajajo, vendar brez or- ganov upravljanja. Da v večini primerov niso niti začeli s pred- pripravami in da noben kolektiv še nima pravilnikov o delitvi osebnega in čistega dohodka in pravilnike o higiensko tehnični zaščiti, požarno varnostni službi, medtem ko so pravilniki o nagra- jevanju zastareli. Ker so za ureditev tega potreb- ni pogoji, so na seji sklenili pri- poročiti kmetijskim zadrugam in gospodarstvom: Da čim prej izdelajo proiz- vodne plane. Da formirajo ekonomske enote, ki naj izdelajo proizvodne in finančne plane. Da bo zbornica v naslednjih dneh organizirala instruktažne seminarje po občinah za ljudi, ki bodo na tem delali. Da morajo biti pravilniki iz- delani do 15. decembra. Pri obravnavanju številnih pro- blemov je razprava nanesla tudi na kmetijske kadre. Ob naspro- tujočih si mnenjih so končno Ic ugotovili, da je treba mlade ka- dre - kmetijske tehnike - zadol- žiti z akcijskimi nalogami in sc izogniti težnji, da bi postali pisar- niški referenti in administrative!. Ko so analizirali zbirnik občin- skih planov kmetijske proizvod- dnje, so bili navzoči člani enotni v mišljenju; — da je navkljub globalnemu obsegu, ki odgovarja realizaciji kmetijske proizvodnje iz leta 1959, le prenizko zastavljen. — plani izkazujejo prenizke potrebe po umetnih gnojilih in ostalem reprodukcijskem materi- alu in — nerealno je planirana tudi živinorejska proizvodnja. Zato so bili mnenja, da bi mo- rale občine določene postavke v planu popraviti. Na seji so razpravljali tudi o arondaciji, ki v sedmih kmetij- skih gospodarstvih uspešno pote- ka. Odločili so se tudi o načelnih stališčih investicijske politike v prihodnjem obdobju in sicer: Prvenstveno dokončati začete ali nedokončane objekte. V občini Žalec naj bi hmeljišča povečali za 100 hektarjev. 100 hektarjev ribezovih nasadov naj bi uredili v občini Šentjur, Šmarje in La- ško. Dokončali naj bi tudi uredi- tev sadnih plantaž in predeloval- ni obrat v šmarski občini. Inve- sticije naj bi bile pogojene z re- alnimi možnostmi, nikakor pa ne bi smele biti spet gnane od preo- bilnih želja. Na koncu so razpravljali še o ustanovitvi Centra za izobraže- vanja kmetijskih delavcev, ki bo v Vrbju in bo v kratkem začel s seminarji za kvalificirane in pol- kvalificirane kmetijske poklice. za čas od 20. do 29. oktobra Okrog 21. oktobra prehodne padavine z ohladitvijo, v osta- lem suho, oziroma lepo vreme. Okrog 23. oktobra nevarnost sla- ne. 2 CELJSKI TEDNIK STEV. 40 - 20. oktobra 1961 POGLED PO SVETU Obe strani morata ohraniti živce, tako jso zapisali te dni Nemci, obe strani, a tudi Nemci. Sebe so vzeli posebej, češ najbolj smo prizadeti, saj gre za Berlin, za združitev Nem- čije, ali kakor je ponovno rekel londonski zunanji minister Home za nič manj kot za svobodo Evro- pe, pri čemer svoboda pomeni zma- go zahodnega bloka. Ves teden smo poslušali in brali, da Zahodna Nemčija niti malo ne računa s kom- promisom. Kennedjjev razgovor z Gromikom so presojali kot Kenne- dyjev veliki »ne.« Nemški ambasa- dor v Beli hiši je sugeriral Ameri- ki, da je vsak razgovor odveč, da pomeni korak nazaj. Adenauer je ponovno pisal KennedYju, da nem- ška politika ne more odstopiti niti ta las, berlinski župan Brandt je izjavil, da so Nemci popolnoma ne- pripravljeni na kakršenkoli spora- zum, ki bi vseboval popuščanje tu- di z zahodnih pozicij, Liibke, sicer nepomembna figura na visokem mestu, pa je zagrozil človeštvu z nemškim napadom na Vzhodno Nemčijo, podobno vojni minister Strauss. Zahod da se je pogodbeno zavezal z Zahodno Nemčijo kot edino predstavnico nemštva, kdor prizna Vzhodno, razdira vse mosto- ve in vezi z Zahodno. Toda, Kanada bo baje de lacto priznala Vzhodno. Lord Home pra- vi, da je kompromis nujen, torej so nujne vzajemne koncesije, če- prav v primeru koncesij Home ne odstopa od križarske vojne proti komunizmu. Senator Javits je sicer potolažil Straussa in Adenauerja, češ da bodo ZDA prevzele nase tu- di skrajno tveganje, če bi SZ ne popustila v nemškem vprašanju toda drugi senatorji in tudi Ken- nedY sam so ta teden večkrat iz- javili, da se bo morala Nemčija sprijazniti z žrtvami. Čas bi že bil, da nekaj žrtvuje. Tudi na drugih kontinentih voj- na žarišča ne ugašajo. Komaj je prišlo do sporazuma treh princev v Laosu in je tu vlado prevzel Su- vana Fuma, koalicijsko vlado, ki priznava tudi moč laoške levice na terenu nedvomno močnejše od desnice, je prišlo do napovedi, da bodo ZDA intervenirale v Južnem Vietnamu. Tu se že dolga leta drži Ngo Din Diem, sicer slabo sedi ker se tudi na ameriških bajonetih ne sedi udobno. Levičarsko giba- nje Vietkong označujejo v ZDA kot rdečo plimo, kot pomoč s se- vera in že je tu general Taylor, ki naj odloči, ali naj ameriški vojak zadrži naraščanje kitajskega vpli- va. Ali morda skupna akcija SEATO pakta, ki je tu zato. da po- vezuje desničarske sile zoper na- predek socialistične Kitajske. Viet- nam že imenujejo azijski Berlin, ne bosta držali ženevskega spora- SZ in LR Kitajska se seveda tudi zuma o Vietnamu in tako je tu spet eno potencialno vojno žarišče na vidiku. Sirija: Kdo je tu naperil nož v hrbet Naserju? Ne prvič, saj se je nekaj podobnega zgodilo že pri Assuanskem jezu, drugič v napadu na Suez, zdaj pa v Siriji. Verjetno je Anglija tista, ki se ne more spri- jazniti s položajem na Bližnjem vzhodu: Suez, Kuvait, Sirija, zdaj pa se angleški poslanik pogovarja z Jordanijo o nekaki arabski fede- raciji. Kdo bo tu uspel? Irak, Na- ser, Hassuna s federacijo Arabske lige, ali pa se bo v arabskem svetu odigravala še naprej tekma med obema blokoma? Politična paleta danes že slika Naserja v novi vlo- gi graditelja socializma v eni sami arabski deželi, ki naj postane magnet za druge. Stvar miru je v tem delu sveta z dogodki v Siriji mnogo izgubila. In to v trenutku, ko je Naser v resnici iskreno delal za koeksistenco. Kongo: OZN je s svojimi napori tu že propadla, zmagal je Combe z njimi pa tisti, ki so za njim. Com- be bo dobil nazaj vso oblast. Leo- poldville pa bo kongoška prestol- nica bolj na papirju. Combejeva zveza s Salanom. uporniškim ge- neralom, ki bi rad obrnil kolo zgo- dovine nazaj z vzpostavitvijo »francoske Alžirije, govori menda za to, da se stari svet ne bo poslo- vil od nas, ne da bi poskusil svoj poslednji riziko. Pričakuje se nov vojaški upor v Alžiru in francoski štab računa, da bo potegnil za se- boj »samo« 20% oficirjev redne francoske vojske. Ali vzemimo drugo vojaško sliko: V Vzhodni Nemčiji so bili te dni veliki ma- nevri. Baje ima Vzhodna Nemčija 10.000 tankov. In ko o tem poroča- jo na Zahodu, delajo velike oči, češ, Hitler je 1. 1940 zavzel Fran- cijo z 2574 tanki. Res je, do miru ne more priti, če ne bo mirovnih ukrepov. T. O TUBERKULOZA V CELJSKEM OKRAJU Odkar imamo uisipešna zdravila proti tuberkulozi, je ta bolezen izgubila svoje želo. V zadnjih letih je umrljivost za tuberku- lozo, ki je bila še pred 20 leti glavni vzrok večine smrtnih pri- merov, močno padla. Redki so tisti nesrečniki, ki morajo danes umreti za tuberkulozo- To je tu- di nemajhen vzrok, da se zadnja leta tuberkuloza ne smatra več za razširjeno bolezen. Temu (pri- merno se posveča tej bolezni še mainj ipozornoisti, kar je po/poLno- ma zgrešeno. V naši državi je od viseh re- publik Slovenija dosegla največ- je uspehe v boribi proti tubenku- lozi. In vendar je Slovenija, ki ima dobro irazviito mrežo proti- tuberikuiloznih diisipanzerjev in z.adositno število ipositelj za svoje bolnike, še vedno za zaipadno- evroipskim !]X)viprečjem letno od- kritih novih tuberkuloznih bol- nikov. V Sloveniji tubenkuloza ni povsod enako razširjena. Naj- več bolnikov se nahaja in od- kriva /po večjih centrih in v vzhodnih predelih naše repub- like. Celjski okraj sega z velikim delom v tisto ipodročje, kjer tu- berkuloza predstavlja težak pro- blem V okraju je pet tuberku- loznih dispanzerjev, ki iščejo no- ve tuberfculozine bolnike, nadzo- rujejo zdravstveno stanje znanih bolnikov, ozdravelih in vseh nji- hovih sivojcev. Poleg teh osnov- nih nalog opravljajo še razne droiige, ki se pojavljajo v zvezi s tuberkulozo oziroma zaradi nje. Za zdravljenje tuberkuloz- nih bolnikov sta v celjiskem okraju dve bolnišnici: Novo Ce- lje in Topolšica. Teh 5 dispanzerjev odkrije let- no od 350 do 450 novih bolnikov med okoli 200.000 prebivalci celj- ske;ga okraja. Znano je, da naj- boljši protituberkulozni dispan- zer ne more odkriti vseh tuber- kuloznih bolnikov, ker tudi pri največji delavnosti in pridnosti ne more pregledati vseh prebi- valcev svojega področja tekom enega leta. N.i namreč odvisno od pridnosti dispanzerskih de- lavcev, da bi pregledali vse pre- bivalce- Edino s fluorografira- njem je mogoče prekontrolirati vse prebivalstvo določenega pod- ročja. Za primer, koliko bolnikov najdejo dispanzerji in koliko jih pokaže fluorografska akcija, naj navedem nekaj podatkov iz let 1956, 1958, 1960. Ti podatki so ob- enem ilustracija razširjenosti tu- berkuloze v našem okraju. Leta 1956 je vseh 5 dispanzer- jev imelo v evidenci 1445 oseb, ki so imele tuberkulozo katere- gakoli ongana, od teh je bilo pljučnih bolnikov 1276. Na vsa- kih 1000 oseb je torej bilo tuber- kuloznih 7,4 osebe, pljučnih bol- nikov pa 6,5 oseb. V tem letu so disipainzerji odkrili 445 novih bol- nikov. Od teh 384 je imelo pljuč- no tuberkulozo ali na vsakih 500 prebivalcev v oikraju je bil od- krit nov pljučni bolnik. Leta 1958 je bila izvršena fluorograf- ska akcija v celem okraju. Uspeh te akcije se je pokazal v povečanem številu tuberkuloznih bolnikov. Dispanzerji so evidentirali 1577 oseb s tuberkulozo, od teh 1341 z aktivno pljučno tuberkulozo. To je 8 tuberkulotikov na 1000 prebi- valcev oziroma skoro 7 pljučno bolnih na 100 prebivalcev. Med 1341 bolniki je bilo novo ugotovljenih 443 oseb ali 2,26 na 100. Lansko leto je bilo celjskem okraju evidentiranih 1523 tuberkuloznih, od teh je 1453 imelo aktivno pljučno tuberku- lozo. Na 1000 prebivalcev je prišlo 6,7 tuberkuloznih oziroma 6,7 pljučnih bol- nikov. Dispanzerji so odkrili 336 novih bolnikov (1.68 na 1000), od teh je 301 imel aktivno pljučno tuberkulozo (1,5 na 1000). Razlika med fluorografsko akcijo in rednim dispanzerskim delom je vidna v manjšem številu novoodkritih lani v primeri z letom 1958. Iz teh ipodatkov lahko zalklju- čimo, da tuberkuloza v celjskem okraju nikakor ne nazaduje. Ce bi presojali tuberkulozo po šte- vilu umrlih, bi seveda prišli do drugačnih zaključkov, ki pa bi bili popolnoma nepravilni. Smrt- nost za tuberkulozo je močno padla in znaša v celjiskem okra- ju lani 1.84 oseb na 10.000 prebi- valcev. Vzrok tako nizki smrt- nosti je zadostno število postelj, uspešna zdravila in dobro delu- joči diispanzerji. Lahko' bi bil procent smrtnosti še nižji, če bi se vsi lx)ln.iki zadosti zgodaj za- čeli zdraviti ter redno in toliko časa zdravili, kolikor bolezen za- hteva* S tem pa smo se že dotak- nili vzrokov, zaradi katerih obo- levanje za tuberkulozo ne pada. Povprečno ena tretjina bolnikov v naših bolnišnicah za tuberku- lozo zapušča te ustanove preden so ozdravljeni samovoljno ali disoiplinisko. Povodi temu so raz- lični. Nekateri se ne morejo vži- veti v dejstvo, da so bolni, dru- gi se ne morejo ali nočejo ip)oko- riti hišnemu redu, predvsem pi- janci in nergači, tretji pa nimajo časa za zdravljenje iz subjektiv- nih razlogov. Taki kratkotrajni bolniki se nikoli ne pozdravijo, bivanje v bolnišnici njihovo bo- lezen v najboljšem primerai malo pomiri, da po nekaj težjem ali daljšem telesnem naporu ijjonov- no vzplamti. Pijanci se ne more- jo pozdraviiti, ker jim je pijača več, kakor zdravje — njihovo, njihove družine in seveda tudi več, kakor zdravje gostov po go- stilnah. Stalni ali priložnostni ljubitelji pijače tvoTijo večino predčaisnih odhodov iz zdravi- lišč, bodisi, ker ne zdržijo brez dnevnega litra ali pa se napijejo na skrivaj in delajo v pijanosti moralne ali disciplinske izgirede. Če so taki nedisciplinirani bolni- ki socialni zavarovanci, bi moralo socialno zavarovanje strogo po- stopaiti z njimi. Nemalo kdaj so vzrok prekratkemu zdravljenju v bolnišnici razne družinske te- žave. Od vseh bolnikov ise po- vprečno najmanj zdravijo kmeč- ki bolniki. Skoro vsi navajajo kot vzrok domače delo in po- manjkanje delovne sile. V večini primerov to tudi drži- Kaj naj napravi drugega kmečki bolnik, ki ima mogoče samo še ženo za pomoč pri svojem delu? Kjer so dobri in prijateljski odnosi med sosedi, si pomagajo med seboj, če ne. je navezan samo nase. Po današnjih pravilih zdravljenja tu- berkuloze se mora tuberkulozni bolnik toliko časa zdraviti v bolnišnici, dokler ne neha izločati bacilov oziroma, do- kler se bolezen ne zaustavi v svojem razvoju. Kakor je že prej omenjeno, se mnrgi bolniki ne držijo tega roka, ki ga odrejajo zdravniki. Vsi tisti, uri kate- rih je bolezen zaustavljena in gredo do- mov. pa morajo še nadalje jemati zdra- vila, ker je tuberkuloza nač bolezen, ki potrebuje zelo dolgo dr bo do ozdrav- ljenja. Nadaljevanje bolniškega zdrav- ljenja doma se izvaja pod kontrolo proti TBC dispanzerja. In zopet je dosti bol- nikov, ki so pravtako nedisciplinirani doma kakor v bolnici. Zelo neredno jem- ljejo zdravila, redkokdaj hodijo na kon- trolo in počno vse tisto, kar ne bi smeU. Ce j'h potreba prisili na delo, je to še razumljivo, dasi ni pravilno. Marsika- teri pa ne mirujejo, pohajajo in popi- vaio itd. Ni čuda, da se jim bolezen po- novi. Ponovno zdravljenje je seveda daljše, prekinejo ga zopet in tako se vleče bolezen in bolovanje v nedogled. Škodo lima bolnik in skupnost. Če strnemo vse te in p)odobne nepravilnosti, lahko ugotovimo nekaj osnovnih vzrokov, zaradi katerih se obolevanje za tuber- Ikullozo ne manjša. Nizek živ- ljenjski standard, ki smo ga še pred nekaj leti navajali kot ene- ga od glavnih vzrokv za razširje- nost tuberkuloze, ne moremo več upoštevati pri vsakem bolniku. Je pa seveda stanovanjski prob- lem še vedno v ospredju. Alkoholizem je ena od glavnih napak, katerih posledica je ne- disciplina, neredno zdravljenje in širjenje tuberkuloze. Alkohol sicer direktno ne vpliva na bole- zen, zato pa toliko indirektno za- radi zapravljanja denarja, po- manjkljive prehrane, duševnih stisk in ostalega kar sem že prej omenil. Odkar imamo uspešna zdravila in se je umrljivoist za tuberku- lozo zmanjšala, je tudi strah pred to boleznijo močno popu- stil, mnogim nediscipliniranim bolnikom pa bolezen nemalokdaj kar prav pride. Ljudje^ ne verja- mejo več, da je tuberkuloza kljub dobrim zdravilom še ved- no nevarna bolezen, dasi ne po- vzroča bolečin. Nevarna je, ker tuberkulozni bolniki okužujejo svojo okolico in zaradi nered- nega zdravljenja postanejo kro- nični bolniki in invalidi. Ti so dosegli nekako ravnotežje med organizmom in boleznijo, postali so nesposobni za delo, breme skupnosti in družini ter vir no- vih obolenj. Med glavnimi vzroki razširje- nosti tuberkuloze pri nas pa je nizka stopnja zdravistvene pro- svetljenosti, Poglejmo po naših ulicah in lokalih, koliko se plju- je. Koliko ljudi da roko na uista pri kašlju, posebno v gneči? Kak- šna snaga ali boljše nesnaga je po mmoigih kmečkih domovih in delavskih stanovanjih. Koliko je siromašnih družin, ki ne premo- rejo postelje za svoje člane, se- veda tudi prostora nimajo, kar sem že prej omenil- V tem po- gledu lahko največ narede pa- tronažne sestre ob pomoči Rde- čega križa in drugih družbenih OTganizaoij. V zvezi z novim finansiranjem zdrav- stvenih ustanov in delavcev se je zadnji čas pojavila nepravilnost, ki zna v do- glednem času hudo škoditi organizirani in enotno vodeni borbi proti tuberku- lozi. Zdravstvene postaje so si nabavile rentgenske aparate in s tem mislijo, da so že postale protituberkulozni dispan- zerji. Zaradi tega in zaradi napačne štednje zadržujejo tuberkulozne bolnike v svojih postajah in jih ne pošiljajo na protituberkulozne dispanzerje. Mnogo truda in naporov bo treba še vložiti našim protituberkuloznim usta- novam. Dolgo časa bo še potrebna prav- tako velika pomoč s strani družbe v bor- bi proti tuberkulozi, preden bo lahko po- kazala bistven uspeh v zatiranju te ljud- ske bolezni. Šel dispanzerja: dr. Hribovšek Avgust Letošnja jesen nas je obdarila ne samo z dobro letino sadja, tem- več tudi z izredno lepim vremenom. Zato ni čudno, če so 'zaživele izletniške točke in če so ljudje na sprehodih v naravo iskali raz- vedrilo in počitek. Ka obisku pri mestnem odboru SZOL Velenje v poslopju Delavske univerze na Titovem trgu v novem Vele- nju ima v prvem nadstropju lepo urejene uradne prostore in malo sejno dvorano mestni odbor So- cialistične zveze Velenje. V po- poldanskih urah so tu uvedle de- žurno službo tudi razne druge or- ganizacije, tako da so prostori čimbolj izkoriščeni. Tu lahko sre- čate Planinsko društvo, krajevno organizacijo Zveze borcev in Društvo upokojencev. Predsednik mestnega odbora SZDL Jože Vovk, ki je uslužbe- nec pri rudniku lignita, nam je na kratko povedal o letošnjih uspehih SZDL in bodočih načrtih. SZDL je letos organizirala naj-, prej zbirno akcijo za sredstva, ki so nujna pri gradnji nove šole in za dokončanje zdravstvenega do- ma. To je bila široka akcija, v kateri so sodelovale desetine čla- nov SZDL, ki so obšli vso okolico Velenja ter nabrali veliko koli- čino lesa ali pa obveze posamez- nikov, ki nimajo gozdov, da bodo pomagali pri spravljanju lesa. Pomladi je SZDL organizirala prostovoljno delo na ureditvi no- vega parka in otroškega igrišča — kotalkališča in umetnega jeze- ra. Dela so uspešno napredovala kljub temu, da je bilo ravno v maju in juniju zelo slabo vreme. Mestni odbor SZDL je bil tudi mobilizator prebivalstva ob raz- nih proslavah in sprejemih tujih državnikov. Tako je organiziral sprejem Mobido Keiti in prosla- vo ob rudarskem prazniku, 3. ju- liju in Dnevu borca 4. julija. V zadnjem času so pri mestnem odboru ustanovili več sekcij — stalnih in občasnih. Med stalnimi sekcijami je najbolj aktivna zu- nanjepolitična sekcija. Vodja te sekcije je inž. Zagoričnik. Od ob- časnih je zanimiva ona, ki bo zbi- rala sredstva za razširitev knjiž- nega sonda pri javni knjižnici v Velenju. Po izvršeni akciji bo sekcija ukinjena. SZDL ima sploh v načrtu razgibati kulturno živ- ljenje v Velenju z mobilizacijo prebivalstva za boljši obisk raz- nih prireditev, ki jih družba do- tira preko DPD Svobode, a nima- jo dovolj obiskovalcev. Mestni odbor SZDL bo tudi v tej sezoni, kakor lani, organiziral javna predavanja s pomočjo De- lavske univerze. Vendar bo pa letos treba najti ustrezno obliko, ki bo bolj privlačna za Velenj- čane. Verjetno jih bodo organi- zirali v obliki javnih intervjujev, v katerih bi razpravljali o raznih problemih notranje in zunanje politike. V. V. Petek, 15. oktobra NA SEJI upravnega odbora republiške Obrtno komunalne zbornice so med dru- gim^ ugotovili, da ljudski odbori ne po- svečajo dovolj skrbi razvoju storitven« obrti in komunalne dejavnosti. Sobota, 14. oktobra NA ZVEZNEM posvetovanju o jesenski^ setvi so priporočili mobilizacijo vseh sil za čim boljšo setev. Nedelja, t5. oktobra V GORNJI RADGONI so na slavnoste« način počastili občinski praznik ter 29- letnico ljudske vstaje. Ponedeljek, 16, oktobra V KRANJU so odiprli razstavo >Voja- ški dnevic, ki priikazuje delo in življenje vseh rodov naše vojske in povezanost armade z ljudstvom. Torek, 17. oktobra V NOVEM SADU so izročili namen« veliko športno dvorano, ki sprejme nad 2500 ljudi. Sreda, 18. oktobra ČRNA GORA je dobila štiri nove ka- tedre višje pedagoške šole in sicer t Titogradu za angleščino in glasbo, v Ko- toru za angleščino, v Hercegnovem pa za glasbeno izobrazbo. VARAŽDINCI ZOPET MED NAMI Celjanom že dobro znani mla- diimski pevski zbor varazdimsike Glasbene šole je zopet naš gost. Tokrat bodo nastopili tudi pev- ski solisti ob .siDremljavi varaž- climskega gledališkega orkestra. Zbor in orkesiter vodi direktor Marijan Zuber. Gostje bodo iz- vajali zanimiv in kvaliteten kon- cert v soboto, 21. tega meseca ob 16. uri za šolsko mladino, ob 20 pa za celjsko javnosit v dvorani Narodnega doma. V nedeljo 22- tega meseca bodo še priredili koncert v Rogaški Slart-ini. Celja- ni, obiščite to izredno kvalitetno in .pestro prireditev! Dragim go- stom pa kličemo: DOBRODOŠLI in jim želimo prijetno bivamje m ed nami! PO NAS SO PRIŠLI.... (Začetek novega življenja) (Nadaljevanje in konec) Prišli smo v novo okolje. Pri- jazni ljudje nam niso dali časa, da bi se žalostili, da bi se v mi- slih prepogostokrat vračali na domove, ki smo jih morali za- pustiti. Gledali so na nas, kakor na svoje brate. Med njimi nismo bili tujci, niti vsiljivi gostje. Bili smo njihovi. Z nami so delili vse. Dosti težji pa so bili večeri. Pogrešali smo domače okolje, ki smo ga bili navajeni. Takrat so se misli vrnile v rodni kraj, k prijateljem in znancem, k svoj- cem. ki so še ostali. To so bile ure, ko smo bežali od hrupa in skupine^ pregnancev, s katero smo zdaj delili usodo. To so bile ure, ko smo iskali samoto. Marsi- katera solza je padla v takih tre- nutkih. Bile so grenke in boleče. Takrat sem se zatekel med polja, hodil po travnikih ... Hote sem biti sam. Sam. Kot sem že zapisal, je bil spre- jem šestega transporta sloven- skih pregnancev v Lazarevcu ve- ličasten. Takoj po sprejemu na želežniški postaji so nas peljali v veliko restavracijo, kjer sq nam pripravili bogato kosilo. Mi- ze so bile pripravljene kot za svatbo. Morda je to tudi bila, čeprav sem jo zaznaval bolj pod- zavestno. saj je takrat srbski človek podal svojo bratsko roko slovenskemu pregnancu. Prvo noč smo preživeli v La- zarevcu. Našo družino so name- stili t majhno hišico. Mehke in čiste postelje so se nam prilegle najbolj. Šele zdaj smo čutili, da smo utrujeni. Bili smo izmučeni od dolge poti in od vsega tistega, kar smo prestali zadnje dni. To je bila pot. ki nas je utrudila predvsem duševno. Drugo jutro smo se zopet zbra- li. Takrat so nas razdelili v manj- še skupine, kajti v Lazarfevcu ni bilo prostora za vse. Spet smo sedli na vlak in se odpeljali. Na- ša skupina, ki je štela trindvaj- set odraslih ter štirinajst otrok, je izstopila v Rudniku. Zopet smo bili deležni lepega sprejema. Pri- čakali so nas domačini iz sosed- nje vasi Venčane. Prišli so z voz- mi, naložili skromno prtljago in na pot je krenila kaj čudna ko- lona ljudi. Hodili in peljali smo se približno dve uri. Prišli smo v vas, v naš novi kraj. Ni bila velika, nekaj hiš je bilo ob cesti, ostale pa razmeta- ne daleč naokoli. V vasi je bila pekarna, manjša trgovina, pa tu- di gostilna, po njihovo kafana. Sprva je kazalo, da nas bodo razdelili k posameznim domači- jam. pozneje pa smo se vsi sku- paj odločili za šolo. Dobili smo dva razreda, nekaj slame in naš novi dom je že bil pripravljen, da sprejme stanovalce. Zdaj je bilo konec preseljeva- nja. Postali smo prosti. Ob nami niso več hodili zeleni vojaki s puškami. Začelo se je novo življenje, v katerega smo se eni prej, drugi počasneje vživeli. Sredi šolskega dvorišča smo postavili skupno ognjišče. Nedaleč od tod je bila krušna peč. Medtem ko smo fant- je in moški skrbeli za to, da so imele gospodinje vedno dovolj drvi, pa tudi živahen ogenj, so si žene in matere razdelile delo tako. da so se menjavale pri ku- hi in pripravljanju kruha. Dok- ler smo živeli v takšnem skup- nem gospodinjstvu — in to je trajalo nekaj mesecev, dokler nas borba za življenje ni ločila — nam ni nikoli zmanjkovalo hrane in moke. Zato so skrbeli domačini, ki so nam vsako jutro prinašali najnujnejše reči. Niko- li niso vprašali, če jim bomo vse to plačali. Takrat smo se skrom- no oddolžili za njihovo dobroto le s tem, da smo jim hodili delat na njive, pa tudi v gozd. V tistih dnevih sem prvič žel žito in ga vezal v snope. Večeri so bili spet naši. Na- vadno smo se zbrali na šolskem dvorišču, posedli v krog in zape- li. Pesem nam je bila v tolažbo, naša slovenska pesem. Y tem času je slovenska kolo- nija v Venčanih dobila tri nore člane, pa tudi naša družina se je nekoliko pozneje povečala za enega. Po nekajmesečnem bivanju t Venčanih so se naša pota razšla. Nekateri so še ostali in si tam našli skromno zaposlitev, drugi pa so odšli v večja mesta, si po- iskali delo in uredili svoj žir- Ijenjski prostor. M. Božič CELJSKI TEDNIK STEV. 40 - 20. oktobra 1961 3 ZADELI SO JEDRO PROBLEMOV LETOŠNJI OBČNI ZBOR OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA JE BIL ŠE POSEBNO POMEMBEN. POMEMBEN ZATO, KER SO SE SINDIKALNE ORGANIZACIJE V ZADNJEM OBDOBJU ŽIVO VKLJUČILE V ŽIVLJENJSKE PROBLEME GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ, KER SO SINDIKALNE ORGANIZACIJE POSTAVILE V OSPREDJE SVOJEGA DELA GOSPO- DARJENJE, RAZVOJ DRUŽBENIH ODNOSOV; VPRAŠANJA TOREJ, KI ŽIVO ZADEVAJO VES KOLEKTIV. HKRATI PA SO TO TUDI VPRAŠANJA, KI SO KLJUČNEGA POMENA ZA DVIGANIE REALNE ŽIVLJENJSKE RAVNL GOTOVO lE, DA SE V TEM RAZGIBANEM GOSPODARSKEM RAZVOJU IN PREHODU SINDIKALNIH ORGANIZACIJ NA NOVE OBLIKE DELA SINDIKALNE ORGANIZACIJE IN NEKATERI OBČINSKI SINDIKALNI SVETI ŠE NISO POVSEM ZNAŠLI. DA ŠE VEDNO IŠČEJO NAJUSTREZNEJŠIH POTI. RAZPRAVA NA OBČNEM ZBORU OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA PA lE POKAZALA - GOVORILI SO LJUDJE IZ VSEH KRAJEV CELJSKEGA OKRAJA IN IZ VSEH PANOG GOSPODARSTVA TER JAVNEGA ŽIVLJENJA - DA SO SINDIKALNE ORGANIZACIIE V ZADNJEM OBDOBIII V GLAVNEM LE ZADELE V JEDRO ŽIVLJENJSKO POMEMBNIH" VPRAŠANJ ZA SLEHERNEGA ČLANA KOLEKTIVA. Iz razprave Franca Matevža —Tovarna kovanega orodja Zreče KONKRLTKO OBRAVNAVANJE POJAVOV Za razvoj samoupravljanja — ali decentralizacijo upravljanja — je v kolektivih veliko zani- manje. Navadnemu delavcu je zelo blizu misel in težnja za ure- sničitev skrajnega cilja, da bo hkrati proizvajalec in upravlja- lec. Vendar je eden od zelo pe- rečih vprašanj z organizacijski- mi uresničitvami zamisli o de- cetralizaciji upravljanja nadalj- nje izobraževanje delavcev, in sicer tako, da bodo kos nalogam, ki jih sistem poglabljanja samo- upravnih pravic nalaga. Kajti ne smemo pozabiti, da večje pravice terjajo tudi večje dolžnosti, več- je dolžnosti pa je možno uspešno izvrševati le, če so ljudje za to sposobni. Iz izkušenj razvoja samouprav- ljanja v našem kolektivu lahko rečemo, da danes ni več tako ak- tualno vprašanje, koliko bo kdo naredil, kajti z nenehnimi raz- govori in obravnavami je že v razmeroma kratkem času postalo vsem članom kolektiva dokaj jasno, da je od njihovega dela odvisen tudi njihov zaslužek. Tega se proizvajalci v polni me- ri zavedajo. Razen tega se vse bolj utrjuje tudi mnenje, da končni rezultat ekonomske enote ni odvisen samo od posamezni- ka, od njegove storilnosti, tem- več od dela vseh članov ekonom- ske enote, od ekonomičnosti po- slovanja ekonomske enote in po- dobno. To pa je še nadalje možno razvijati in uveljavljati Je ob konkretnem reševanju posamez- nih problemov v ekonomski eno- ti in ne z načelnimi predavanji in razlagami. Ljudje ob svojem problemu in problemu sodelavca najlaže tudi razumejo morda na- videz za njih zamotane proble- me. Franc Matevž Iz razprave tov. Rudija Groserja PRIMER - TODA NE OSAMLJEN Tovariš Grosar se je dalj časa zadržal pri pred tedni zelo aktu- alnem in kritičnem primeru iz- plačevanja visokih osebnih do- hodkov v Zdravilišču Laško. De- jal je, da nas bridka izkušnja iz laškega Zdravilišča ponovno pod- učuje, da je dokaj zgrešeno mne- nje, da lahko zunanji sodelavci ali nekaj vodilnih ljudi v pod- jetju izdela najustreznejši in najstimulativnejši način razde- ljevanja osebnih dohodkov. Po- sledica takega nazora je, da se potem pojavljajo hude napake, ki zelo slabo vplivajo na razpo- loženje večine članov kolektiva in ki kalijo pravilne medsebojne odnose ter voljo do še večjih prizadevanj. Povedal je, da so v Laškem delali pravilnik v dobri veri, da bodo rezultati uspešni, da bodo vplivali na večjo prizadevnost in boljše počutje bolnikov. Žal pa je bil rezultat obraten. Pri delit- vi osebnih dohodkov so se poja- vile skrajne nepravilnosti. Pri stalnem delu dohodkov ni veliko za oporekati — razmerje med najnižjimi in najvišjimi dohodki je bilo v povprečju okoli 1 proti 5. Istočasno pa se je stimulativ- ni del osebnih dohodkov sprevr- gel in sicer tako, da je razmerje bilo 1 proti 51. To pa ne more biti več logično in ne odgovarja dejanskemu prizadevanju članov kolektiva. Na koncu je tov. Grosar po- udaril, da je prav, če okrajna konferenca delegatov sindikalnih podružnic iz vseh krajev okraja ta problem podrobno prouči, kaj- ti gotovo je, da primer laškega Zdravilišča ni osamljen in da so tudi drugod podobne anomalije. Zaradi tega je verjetno napačno obsojanje zgolj te ustanove, tem- več je bolj realno iz tega prime- ra povzeti pozitivne izkušnje in oceniti slabosti, ki se pri izdelo- vanju pravilnikov v zdravstvenih ustanovah lahko še pojavljajo. Rudi Grosar Iz razprave tov. Adolfa Marčiča VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Menim, da so sindikalne orga- zacije iz podjetij, ki so imenova- le svoje zastopnike v šolske od- bore te naloge vzele precej ne- resno, a tudi sicer ne moremo govoriti o zadovoljivih sestavah šolskih odborov, čeravno imamo precej primerov, da šolski od- bori učinkovito delujejo. Mnogi so menili, da je za člane šolske- ga odbora dober kdorkoli, prak- sa pa je pokazala, da ravno šol- ski odbori in njihova dejavnost zahteva močno kadrovsko zased- bo, torej ljudi, ki so dovolj raz- gledani, da lahko konstruktivno in pravilno usmerjajo delo posa- mezne šole. To vprašanje postaja ob novem sistemu finansiranja šolstev še pomembnejše. Posebno pozornost zasluži tudi mnogokrat nerazumljiv in dokaj čuden odnos do šole in prosvet- nih delavcev. Res je, da šola ne proizvaja premoga, niti kakršnih koli drugih materialnih dobrin. Res pa je tudi, da ni težko ugo- toviti, da je izgrajevanje in usposabljanje proizvajalcev — to pa se začne že v prvem raz- redu osnovne šole, lahko rečemo celo v vrtcu — najrentabilnejša investicija. Kajti končno je od dobrega proizvajalca odvisna proizvodnja, od njegove družbe- ne zavesti in razgledanosti pa mnogokrat tudi hitrejši ali po- časnejši tempo razvoja družbe- nih odnosov v podjetju, torej od uspešne vzgoje! Adi Marčič Iz razprave tovariša Staneta Selška Kolektivi noj odločaio Tov. tSane Selšek je najprej podrobno govoril o težavnih pro- blemih v trgovini, ki so večino- ma posledica zelo razdrobljene trgovske mreže in izredno malih skladov trgovskih podjetij, kar na koncu onemogoča učinkovito obnovo trgovin. Ko je nato govoril o nekaterih predlogih za strnjenje nekaterih trgovinic v večja in gospodar- sko močnejša podjetja, je zlasti poudaril, da so se pojavila na te- renu dokaj napačna in politično škodljiva mnenja. Razumljivo je, je dejal, da ustanavljanja močnejših trgov- skih organizacij (ekonomsko, kadrovsko in tudi glede razvoja in poglabljanja samoupravnih pravic) ni moč določati z vrha, niti reševati z nekim konceptom, ki bi lahko bil do kraja pravilen in nespremenljiv. Istočasno pa je tudi jasno, da nihče ni pogrešil, če je s stališča gospodarstvenosti predlagal in izdelal predlog za reorganizacijo trgovine v celj- skem okraju. Kajti to še vedno ne pomeni, da bo ta predlog tudi avtomatično uresničen. Tak pred- log pa je lahko zelo pozitiven kot snov za razpravo. Izkušnje pa so tudi kaj kmalu pokazale, da je predlog razgibal kolektive, saj so vsi člani začeli resno raz- mišljati (ne toliko o združitvi) o ciljiii, ki jih je predlog zasledo- val. Na koncu pa je ta živahnost tudi porok, da se bodo mnogi problemi rešili, čeprav bi jih si- cer morda pustili v ozadju. Tov. Selšek je nato govoril o ne- katerih nepravilnostih pri pove- čevanju osebnih dohodkov v tr- govini. Pri tem je zelo jasno po- vedal, da je za vsako trgovsko podjetje lahko usodno — usodno za vse člane kolektiva — če bi osebni dohodki rasli hitreje kot raste produktivnost. Iz razprave dr. Jožeta Četine —Splošna bolnišnica v Celju Uspešno zdravljenje je pogoj Dr. Četina je najproj podrob- no obrazložil kakovostne pozitiv- ne spremembe in vplive ob uve- ljavitvi načela, da probleme ko- lektiva rešuje upravni odbor se- stavljen iz članov kolektiva, ki lahko zelo tehtno in upravičeno zagovarjajo in osvojijo nekate- re spremembe, ki so potrebne za izboljšanje dela zdravstvene ustanove. Razumljivo je, da bi to težje storili ljudje, ki niso v neposrednem stiku z dogajanji in s problemi, ki jih premaguje kolektiv. Prav tako so pozitiv- ni premiki v sistemu nagrajeva- nja, čeravno moramo ugotoviti, da v zdravstvu na tem področju še ni zorana ledina in da se ka- žejo tu in tam nekatere kričeče anomalije. Sistem nagrajevanja pa je po- stavil v ospredje ekonomičnejšo kadrovsko politiko, racionalno ravnanje z zdravili, izahtevo po znižamjiu materialnih stroškov iin podobno — torej tiste probleme, ki lahko bistveno vplivajo na zni- žanje cene hoisipitailnih storitev- Tovariš Cetina se je nato dalj časa zadržal ob posebnih proble- mih nagrajevanja v zdravstvu. Dejal je, da bi-le težko in ne- uspešno enačili zdravstvene sto- ritve s proizvodnjo. Kajti proiz- vodnja blaga na primer, kjer tudi odloča kvaliteta, niti malo ne more biti podobna z zdrav- ljenjem bolnika. Dokaj razum- ljivo je tudi, da ne more biti za nagrajevanje osnovno merilo število zdravstvenih posegoT» temveč uspeh zdravljenja, in sicer vseeno, za katero dejavnost s področja zdravstva gre. Razen tega pa bi se ob nekem togem sistemu kaj hitro pojavile napač- no in zgrešene subjektivne tež- nje, ki bi imele za posledico na- pačno delitev dela in s tem tudi seveda avtomatično tudi subjek- tivno niveliranje dohodkov. dr. Jože Cetina Iz razprave tov. Ivana Žmaherja— Železarna Štore Smotrno poro bo sredstev že ugotovitev, da je celjski okraj med najbolj razvitimi, nam narekuje posebno pozornost pri obravnavanju problemov obrat- nih nezgod, obolenj in podobno. To je hkrati tudi vprašanje izo- stankov z dela. Kajti nekateri podatki o tem nam zgovorno po- trjujejo, da je bilo v preteklem ' letu toliko izpadov z dela, kot da ! bi Tovarna emajlirane posode in ' še eno manjše podjetje vse leto ne delali. Druga ugotovitev, iz katere lahko črpamo dragocene izkušnje, je, da je razmeroma največ obolenj in izpadov v in- dustrijsko razvitih občinah in kraiih (Celje. Velenie). in sicer kljub temu, da je dokaj znano dejstvo, da ima celjski okraj najbolj razvito zdravstveno služ- bo. Razumljivo je, da temu ne bot- ruje samo neprevidnost ali ne- poučenost proizvajalca. Za to ob- stajajo še drugi vzroki. Morda je med njimi eden najbolj važ- nih in res precej zapostavljenih vprašanje okolja proizvajalca, problemi njegovega razpolože- nja, družinske razmere in po- dobno. Zaradi tega je razumlji- vo prizadevanje za ustanavljanie kadrovskih služb v gospodarskih organizacijah, ki bi naj skrbele jredvsem za te aktualne naloge, hkrati pa je v nekaterih gospo- darskih organizacijah dokaj ne- razumljiva omahljivost in nepri- zadevnost za ustanovitev močne in sodobne službe. Tovariš Zmaher je na koncu opozoril še, da v celjskem okra- ju porabimo iz sklada socialne- ga zavarovanja preko dve in pol. milijardi dinarjev. To so velika, sredstva in razumljivo je, da bo v naslednjem obdobju potrebno posvetiti več pozornosti trošenju teh sredstev, ker nam je dokaj jasno, da so sindikalne organi- zacije živo zainteresirane, da bo- do ta sredstva porabljena naj- bolj smotrno. Ivan Žmaher Iz razprave tov. Avgusta Fintar- ja — Rudnik Laško Ne krivca - krivdo poišdmo Delegat iz Rudnika Laško je podrobno govoril o zelo ugod- nem razpoloženju članov kolek- tiva ob hitrem naraščanju pro- duktivnosti in temu ustrezno po- rastu osebnih dohodkov. Dejal pa je, da hitro stopnjevanje — zlasti v rudnikih — storilnosti skriva v sebi precej več nevar- nosti za poškodbe pri delu. Ko je o tem govoril iz izkušenj v njihovem kolektivu, *je dejal, da značaj jamskega dela terja pre- cej poškodb, in sicer od malih prask do smrtnih nesreč. Ven- dar je pri obravnavanju teh ne- sreč pri delu nemogoče dosledno trditi, da je za nesrečo kriva de- lavčeva nepazljivost, nepouče- nost, naglica in podobno. Ce rav- namo tako, iščemo krivca in >najdemo« navadno napačnega. Praviloma morajo v kolektivih načeti drugače, in sicer, da po- iščejo krivdo za nesrečo — ob- jektivno krivdo, ki je omogoči- la, da se je delavec poškodoval. To pa hkrati pomeni, da morajo sindikalne organizacije v gospo- darskih organizacijah — prven- stveno pa seveda samoupravni organi — posvetiti neprimerno večjo pozornost problemom obratnih nesreč. Pri nas smo to vprašanje, je dejal tov. Pinter, resno in po- dobno analizirali pred dobrim vi letom. Rezultati se že po krat- kem obdobju poznajo. Odstotek poškodovanih nenehno pada, a tudi obolenj je vse manj. Me- nim, da je to tudi eden od po- membnih činiteljev, ki jih je tre- l)a upoštevati pri ocenjevanju re- alnega življenjskega standarda zaposlenih, kajti bolan ali po- škodovan delavec, zlasti pa in- valid to najhitreje občuti. Avgust Pintar STANOVANJA ZA PROSVETNE delavce V Ločah pri Slov. Konjicah na- meravajo zgraditi za potrebe pro- svetnih delavcev in drugih javnih, uslužbencev štirislanovanjski blok. Nekaj sredstev je odobre- nih že za letošnje leto, računajo pa, da bodo lahko nekatera dela opravili tudi s prostovoljnim de- lom. Precejšen prispevek v obli- ki opeke je obljubil tudi delovni kolektiv domače opekarne. To bo v občini že tretji primer, da se gradijo stanovanja za prosvetne in druge delavce v krajih, kjer jih prav zaradi pomanjkanja pri- mernih stanovanjskih prostorov niso mogli dobiti. SKRB ZA ZDRAVSTVO V mozirski občini so dosegli zadnja leta na področju zdravstva viden napredek. Ta se kaže pred- vsem v skrbi za gradnjo novin ob- jektov za potrebe zdravstvene službe. V preteklih treh letih so zgradili tri nove objekte, in sicer Zdravstveni dom v Nazarju in zdravstveni postaji v Ljubnem ob Savinji in Gornjem gradu. Ti ob- jekti so veljali nad 50 milijonov dinarjev. Največ sredstev sta pri- spevala Občinski ljudski odbor Mozirje in Zavod za socialno za- varovanje v Celju, nekaj pa tudi prebivalci sami, kar še posebej velja za zdravstveno postajo v Ljubnem ob Savinji. Sprave namesto tožb in prepiranj Dve leti je preteklo, od(kar so • v mozirski občini ustainovili pr- ve iporavnalne svete. Že ob za- četku i;n ob snovanju teh novih demokraitičnih institucij je bilo jasno dvoje — da bo delo porav- nalnih svetov v začetnem ob-dob- ju težavno in da bo treba v nje izbrati najboljše ljudi is posamez- nih območij. Ta piredipostavka je bila pravilna 'po dveh letih lahko tudi v mozirtski občmi bolež'io zelo lope ustpehe na področju for- miranja socjaliističnih odnosov, kjer naj siprava zamenja tožare- nja in nepotrebna nasiprotja. Trenut usipešno deluje v mo- ziaski občini sedaj deset porav- nalnih svetov. Ko so na zadnjem zasedanju občinskega ljudskega odbora razipravljali o posebno- stih dela poravnalnih svetih in o njihovem delovanju, so uigotovidi, da so se v tej občini visi porav- nalni sveti uveljavili- Zanimivo je tudi, da so v tem obdobju ob- ravnavali skupaj okoli 600 srnor- nih primerov. Nič manj zanimi- vo pa je tudi, da v tej kopici ob- ravnallnih svetov prevladal je jo spori, ki so materiadne narave. Seveda zavzemajo na lestvici predmetov obravnav poravnalnih svetov dokaj visoko mesto raz- žalitve in obrekovanja. Toda prav pri teh je delo poravnalnih svetov bilo najhvale/jnejše in najnspešnejše. Kajti prava bese- da, ki je sposobna odstraniti ne- potrebni spor, kar narekuje zdrava pamet, če se do nie do- kopljemo, je tisto, kar so dali in še dajejo poravnalni sve^ti. Res je tudi, da nekaterih spo- rov poravnalni sveti niso mogli >ugladiti<, da niso mogli doseči razumevanja in strpnosti. Toda kljub temu so bi,S'tveno pomaga- li, da so se na rednih sodiščih zmanjšale zasebne tožbe, saj je le okoli 50 primerov reševalo redno sodišče, kar pomeni komaj deset odstotkov primerov, ki so jih obravnavali. Razen tega je zanimiva tudi ugotovitev, da število spornih ob- ravnav pred obravnalnimi sveti nenehno narašča. Čeravno ne moremo trditi, da državljani po nepotrobneim obremenjujejo po- ravnalne svete, pa se tu iin tam kažejo ipojavi nepotrebnega iiska- nja poravnave. Hkrati pa je na- raščanje števila obravnav pred poravnalnimi sveti tudi dokaj zgovoren dokaz, da ljudje sve- tom vise bolj zaupajo in da konč- no želijo spravo in ne tožarjenje, da iščejo razumevajije in ne S|x>- re im nevzdržna vzdušja, ki na- vadino nastajajo zaradi osebnih — četudi malih — sporov. Prostori za turistične organnizaciie Vprašanje prostorov za Olepševalno društvo in vse turistirnr in pomožne or- jtane je v Celju že dnlj rasa pereče. V sedanjih prostorih je namref normalno delo zelo otežkočeno. Zato sodijo, da bo olirina vsaj do zafeika naslednje sezone morala rešiti ta problem. IZ ŽIVLJENJA NA VASI Kmetijska gospodarstva zaokrožujejo zemljišča Arondacija kmetijskih gospo- darstev se je v zadnjih letih, zla- sti pa v poslednjem obdobju, hi- treje odvijala. Zlasti savinjska kmetijska gosipodarstva so temu problemu posvečala posebno po- zornost, Tako je sedem kmetij- skih gospodarstev v celjskem o- kraju v tem pogledu že precej napredovalo, zlaisti pa iMirozan« in KG Šempeter, ki arondacijo zaokrožujeta. Posestvo Arja vas ima pripravljene tri predloge, enako število predlogov ima po- sesitvo Latkova vas, medtem ko posestvi v Šmarju in Kozju sa- mo deloma zaokrožujeta S'Voje površine. Okrajna zbornica za kmetij- stvo in gosipodaristvo je za na- daljnje arondacije sklenila pri- spevati k stroškom, ki s tem v zvezi nastajajo, in siceir tako, da bi za občini Šentjur in Šmarje prispevala 80, za ostale občine pa 40 odistoitkov plačila nastalih stroškov- Na gornji sliki vidimo Šempe- ter v Savinjski dolini, kjer je arondacija zemljišč kmetijiskega gospodarstva v zaključni fazi. Se- verno od Ljubljamske ceste so v glavnem površine tega gosipo- darstva. 19 ekonomskih enot v kmetijski zadrugi,Savinjska dolina^ Na splošno so kmetijske zad- ruge v celjiskem okrau v pogle- du decentraliizacije samouprav- ljanja in s tem v zveizii z noitra- njo origaniizacijo iprišle dlje kot kme(tijska gospov neiposreclne demokracije, delovala kot vzpod- buda za hiitrejši razvoj notranje organizacije. Nadalje je bilo olovico pa zadru/jni- ki. Uprava zadruge deluje kot servis vsem ekonomskim enotam in sicer s svojim oddelkom za splošne zadeve, ekonomisko-ana- litskim oddelkom ter računovod- stvom. Od junija letos pa jk) ekoinomiskih enotah vodijo samo- stojno računovodstvo, v centrali pa zbiirnike- Clani delavskih svetov po eko- nomskih enotah prihajajo sku- paj po potrebi. Do sedaj je bila praksa — najmanj dvakrat me- sečno. Upravni odlbori se .sesta- jajo redkeje. Veliko slabše izipol- njujejo svojo vloigo zbori za- družnikov. Treba bo misliti na to, kako ustvarita čvristejše so- delovanje med zadružniki in ko- lektivi po proizvodnih okoliših, zlasti kadar gre za skupne pro- izvodne akcije in naloge. c.k. Obiskali so Velenje Te dni so Velenje obiskali slu- šatelji Višje šole za politične ve- de iz Ljubljane. Ogledali so si delavsko univerzo, kjer jim je upravnik razložil delovanje te institucije. Potem so si ogledali še rudnik lignita, kulturni dom in se dalj časa zadržali v rudar- skem klubu. Med slušatelji šole je bil tudi predsednik SZDL ob- čine Šoštanj Janko Zevart. Goste je sprejel tudi sekretar obč. ko- miteja ZKJ Stane Ravljen, ki se je prav letos vrnil iz te šole. Dvorišče S SEJE LJUDSKEGA ODBORA CELJSKE OBČINE Plan kmetijske proizvodnje obdoble'"'^ sprejet V ponedeljek je bilo v Narodnem domu skupno zasedanje obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Celju- Med dru- gim so govorili tudi o kmetijstvu in s tem v zvezi pregledali akcijski program kmetijske proizvodnje za leto 1961—1962., gospodarjenje kmetijskega gospodarstva »Lava« v prvem polletju letošnjega leta in poslovanje kmetijske zadruge. Ko so govorili o akcijskem pro_ gramn kmetijske proizvodnje za leto 1961—1962 so znova pouda- rili velik pomen kooperacijiske proizvodnje. Dosedanji proizvod- ni rezultati hektarskih donosov v kooperaciji so potrdili pred- nosti takega sodelovanja in zato mu bo treba v bodoče iposvetiti še več pozornosti. Sodelovanje pa bo še boljše in plodnejše le v primeru večje ekonomske zain- teresiranosti kmeta in zadruge. Ker pa je dobre reznltate kme- tijske proiiizvodnje mogoče do- seči le na velikih in predvsem ravninskih površinah, je v ko- operacijo treba zajeti čimveč ta- kih predelov. Napak bi bilo in učinek bi bil poix)lnoma naspro- ten, če bi kmetijska zadruga z camonom, da čimbolje izpolni plan, v kooperacijo vključevala zemljiišča, ki za so^bno kmetij- sko proizvodnjo ne bi bila pri- merna. Razumljivo je namreč, da kmetijska zadruga v hribovitih predelih ne bi mogla ra-zvijati popolnih, oziroma višjih oblik kooperacij, ker to ne bi bilo smotrno, ampak se bo morala omejiti le na sodelovanje s se- meni, umetnimi gnojili itd. Na površinah, ki so za strojno obdelavo primerne in je koope- racija ekonomsko upravičena ta- ko za kmeta, kot za zadrugo, pa naj bi sklepali čimveč pogodb za kompleksno kooperacijo, ki ima nedvomno precej prednosti pred sodelovanjem le z delom zemljišč. V talkih primerih se namreč mnogokrat primeri, da kmet upoirabi tista umetna gno- jila, ki jih je dobil le za površi- ne v kooperaciji, tudi na zem- ljišču, ki v kooperacijo ni vkljoi- čeno itd. Vse to uspeh koopera- cije zmanjšuje in s tem pada na vasi ugled naše kmetijske poli- tike. Poitem ko je občinski ljudski odibor celjski kmetijski zadrugi še priporočil, da da naj posveti posebno skrb tudi organizaciji lastne proizvodnje, in ko je plan kmetijske proizvodnje za na- slednje razdobje sprejel, so od- borniki poslušali še poročila o delu kmetijskega gospodarstva »Lava« in kmetijske zadrnge Ce- lje. Ce upoštevamo, da se v kme- tijstvu dohodki realizirajo šele v drugi polovici leta, lahko ugo- tovimo, da je bilo poslovanje kmetijskega gosipodarstva — kljub izgubi, ki jo predvideva tudi plan — dokaj ugodno- De- janska izguba bo verjetno manj- ša kot jo predvideva plan. Iz po- ročila, ki so ga odborniki preje- li, je razvidno, da bo .poljedelska proizvodnja s sadjarstvom in vi- nogradništvom plan rentabilnosti sicer dosegla, ne bo pa dosegla planirane proizvodnje. Kljub te- mu pa bo živinoreji zagotovila dovoilj krme po planirani ceni. In na koncu le še splošno ugo- tovitev ob sprejetju akcijskega progirama kmetijske proizvodnje za leto 1961-62. Kljub temu, da je plan na prvi pogled nizpko za- stavljen, ga bo — če naj koope- racijska proizvodnja zajame le ravninske in za zadrugo intere- santne predele — težko doseči, če pri tem ne bodo sodelovali vsi činitelji, ki so odgovorni in lah- ko vplivajo na višjo proizvod- njo v kmetijstvu. Lenoba >Hej, Tonček! Zakaj pa nikoli ne nosiš kape?« »Jo moram prevelikokrat sne- ti, ko pa je v naši šoli toliko učiteljev!« Irena Šumeč, Bukovžlak 16 Teharje Ni ovir za decentralizacijo delavskega upravljanja v kmetijskih gospodarstvih Da ni ovir, je preveč sme- la trditev. Ovire so in sicer objektivne pa tudi subjek- tivne. Zadnje velja, kot pri vseh drugih gospodarskih organizaoijah, za tiste ko- lektive, kjer politične orga- nizacije ne delajo dovolj resno. Toda ni bil namen govo- riti o teh ovirah. Gre za po- mislek, ki se je porodil mno- gim ljudem po kmetijskih gosfKKlarstvih, da bi biilo bolje počakati. Počakati pa zato, da bi bili na jasnem o nadaljnjih organizacijskih sipremembah v zvezi z usta- navljanjem agrokombinatov. Vendar to ni nobena ovi- ra. Kolektiv na posestvih družbenega sektorja je zdaj, kot bo poslej tisti delovni kolektiv, ki naj odloča, ki naj proizvaja, načrtuje in deli- Tu ne more biti nobe- nih sprememb, pa naj bo ko- lektiv vključen v kakršno koli organizacijo. Za/to je ne- mi no v no ipotrebno, da delov- ni kolektivi po naših kme- tijskih posestvih čim prej in čim .podrobneje uredijo svo- jo notranjo organizacijo proizvodnje in u/piravljanja. Ekonomske enote naj bodo tiste, ki bodo načrtovale, ki bodo izdelale in pripravile pravilnike o delitvi čistega in osebnega dohodka. To pa naj bi bilo končano do kon- ca tega leta, da bi v novo gospodarsko leto stopili ko- lektivi na kmetijskih pose- sitvih z novimi pro/izvajal- nimi odnosi. Prej kot kaj druigega, u- tegne biti ovira pri decen- tralizaciji samoupravljanja pomanjkanje osnovnih pogo- jev. Le-ti pa so proizvodni in finančni plani, ki so izho- d)išče za načrtovanje proiz- vodnje v podirobnostih, os- nova za deliitev in orienta- cija za izboljšanje proizvod- nje. Za razliko od gospodar- skih organizacij v industriji bodo ravno ti osnovni ele- menti vedino ostali gibčni, ker se v kmetijstvu hitreje menjujejo tržmi pogoji in s tem tudi vse ostalo, V primerjavi z dosežki, ki so jih na tem delu mnogi in- dustrijski kolektivi že do- segli, so kolektivi v kmetij- skih organizacijah precej v zaostanku. Krivično bi bilo, če bi ne poskusili vsega, da bi tudi delavci v kmetijstvu postali polnovredni pro- izvajalci in upravljalci. Kr. O varstvu, zaščiti in vzgoji otrok v komuni, asociaciji proizva- jalcev materialnih in tudi nema- terialnih dobrin prihajamo vse bolj do spoznanja, da naše druž- bene službe omogočajo kulturno življenje ljudi in jih usposablja- jo za proizvodnjo. Komuna bo še nadalje razvijala vse tiste služ- be, ki bodo koristile družbi. Ve- mo, da je proizvajalčev dohodek le malo vreden, če ni bolnišnic, šot, socialne službe, raznih usta- nov, družbenih organizacij in društev. In eno najvažnejših vprašanj je prav zaščita, varstvo in vzgo- ja otrok. Morda se tega problema bolj zaveda mati, ki v delovnem ča- su, pri stroju ne more pozabiti na svojega malčka, ki ga je pu- stita v družbi nedoraslih otrok, pri stari materi, pri sosedih ali drugje. Ker smo že načeli vprašanje zaščite, varstva in vzgoje otrok, menda ni potrebno dopovedovati ljudem, da je to vprašanje tudi v celjski komuni, v vsaki stano- vanjski skupnosti in tako tudi v mnogih družinah zelo aktualno. V teku so priprave za konferen- co, ki bo ta problem podrobneje obravnavata ter zaključke posre- dovala vsem tistim, ki ga lahko rešujejo. Vsem vodstvom krajevnih or- ganizacij SZDL, društvom prija- teljev mladine šolskim odbo- rom, socialnim delavcem, svetom in komisijam predlagamo, da začno s pripravami na konferen- co. Želimo namreč, da bi se že na terenu zbrali zainteresirani ljudje v sekcijah, razpravljati o svojili problemih ter pozneje po- stati na - konferenco zastopnike, ki bodo znati dovolj aktivno po- sredovati osvojena stališča. Seve- da je treba v te sekcije priteg- niti tudi ljudi iz gospodarskih organizacij, da bodo lahko v ko- lektivih in v sindikalni organiza- ciji dovolj odtočno načenjali na- še skupne probleme. Ne moremo pričakovati, da bi lahko v komuni v kratkem času imeti dovolj otroških zavetišč, vrtcev in raznih vzgojnih usta- nov za najmlajše, predvsem pa še tega ne, da bi lahko staršem nudili po zmernih cenah te ugod- nosti. Ze sedaj niso izkoriščene vse zmogljivosti, vendar ne za- radi malih potreb, temveč zara- di visokih prispevkov, ki jih mnogi naši starši ne zmorejo. Seveda pa so še tudi druge ovire, kot nezaupanje, slab odnos do lastnih otrok, nepravilno vred- notenje te službe in stično. Treba bo torej ugotoviti seda- nje stanje, analizirati dobre in slabe strani, predvsem pa poiska- ti še druge možnosti, če bomo hoteli zagotoviti ugodne pogoje za razvoj otrok in ustvariti pri starših občutek varnosti. Vsem, ki delajo v gospodar- skih organizacijah, predvsem pa še v njenih političnih organizaci- jah, svetujemo, da ne obravna- vajo človeka te v času na delov- nem mestu, ker se vsa prizade- vanja okoli proizvodnje in pro- izvodnosti ne morejo uresničeva- ti brez upoštevanja razmer, v katerih žive delovni ljudje po stanovanjskih skupnostih. Le na osnovi širokih razprav bomo prišli do enotnih stališč ter ugotovili javno mnenje, to je mnenje večine, ki mora odločati v politiki komune. Ob tej priliki ne moremo za- molčali slabega odnosa do obvez- nosti, ki so jih prevzeta posa- mezna vodstva krajevnih orga- nizacij Socialistične zveze. Pred nami so zbori volivcev. Treba je zbrati podatke po najbolj aktu- alnih vprašanjili in problemih s posameznih območij zborov vo- livcev, vendar se je le dobra po- lovica organizacij odzvala temu in zbrala zanimiva vprašanja. Četudi je jasno, da se morajo občinski ljudski odborniki, stro- kovnjaki pa tudi politični delav- ci pripraviti za zbore volivcev, da bodo lahko dajali zadovoljive odgovore, da bodo lahko pravil- no reagirati na iznešena stališča, se mnogim vodstvom krajevnih organizacij verjetno to vpraša- nje ni zdelo dovolj važno. Želimo, da bi biti zbori voliv- cev pravočasno sklicani, da bi že politični aktiv kraja že prej se- stal in da bi bili ljudje priprav- ljeni za zbor volivcev. Tu naj ne bo formalizma, ki je doslej kvar- no vplival na potek, pa tudi na udeležbo na zborih volivcev. Živimo sredi problemov, čuti- mo jih in napačno je da jih pre- puščamo ozkemu krogu ljudi. To ni v skladu z našo socialistično demokracijo, še manj pa z naši- mi skupnimi potrebami in priza- devanji v komuni. Ni dovolj, da samo formalno nudimo vse mož- nosti državljanom, da lahko po svojih sposobnostih in močeh vplivajo na politiko v komuni. Marsikaj se bo moralo spreme- niti v zavesti naših ljudi samih. Tega pa ne bomo dosegli, če ljudje ne bodo čutiti rezultatov svojih prizadevanj. Prebivalci v komuni morajo dobiti odgovor na važna in tudi manj važna vpra- šanja, seznaniti se morajo s skupnimi problemi in s skupnimi interesi. Problem zaščite, varstva in vzgoje otrok je tako širok in skupen problem, da gotpvo ne bo težko najti dovolj ljudi, dovolj proizvajalcev, mater, socialnih delavcev, vzgojiteljev in še osta- lih, ki bodo znali kazati javno mnenje. V kolikor bomo uspeli ta problem dovolj sistematično obdelati in tudi najti najugod- nejše rešitve, se bomo na enak način lotili še ostalih. SD IZ NAŠIH KOMUN KAM Z INVALIDOM? v zadnjem času se je močno razmahnila dejavnost ustanov, ki se ukvarjajo s poklicno rehabi- litacijo in z zaposlevanjem inva- lidov. Teh ustanov imamo danes v Sloveniji 20 in mednje sodi tudi Zavod za rehabilitacijo invalidov v Celju. Medtem ko je bilo doslej nje- govo delo težavno zaradi raztre- senih, neustreznih prostorov, ka- kor tudi spričo pomanjkanja ka- dra in naprav, se bodo v teh dneh, ko se bo Zavod preselil v novo zgradbo v Ipavčevi ulici, ra- zmere bistveno spremenile. Tu bodo tako rekoč pod skupno stre- ho vsi oddelki razen tistih, ki jih bodo ustanovili na novo v neka- terih sedanjih prostorih. Kolikšnega pomena bo za na- daljnji razvoj Zav6cla za rehabi- litacijo prav nova zgradba, nam pokaže ze bežen sprehod skozi sedinje oddelke, začenši z Bre- gom, kjer se v tesnih in vlažnih prostorih stiskata ortopedska če- vljarna in pletarna, mimo Ašker- čeve ulice, kjer najdemo v zako- tju nekega dvorišča v bivši garaži lesni galanterijski oddeleit, do Stanetove ulice, kjer je našla prav tako v pretesnih prostorih svoje mesto ortopedska mehanika, ban- daža, šivalnica in hkrati trgovina. Vsi ti prostori dejansko ne ustre- zajo najosnovnejšim pogojem, po- trebnim za normalno delo, zato se bodo z »rehabilitacijo« teh od- delkov v novi hiši odprle široke možnosti ne samo za boljšo or- ganizacijo dela, pač pa tudi za ustvaritev tiste osnove, ki bo za- gotovila kvalitetnejšo proizvod- njo in boljše življenje. Ta smoter pa je izraz priza- devanja družbe, ki je sprejela nase skrb da bi tudi invalidom omogočila njihovo enakopravno uveljavitev. Medtem ko se je ta skrb nekoč kazala predvsem v materialni pomoči v obliki invali- dnin, socialnih podpor, ponekod pa še v tem ne, in so si morali posamezniki pomagati v prvi vrsti sami, ima dandanes vsak invalid pravico do zaposlitve in s tem pravico, da si sam kroji življenje. Pri tem je seveda najvažnejše vprašanje kompleksne rehabilita- cije od zdravljenja preko poklic- nega usposabljanja do zaposlitve. To področje ne zadeva samo u- stanove za rehabilitacijo, ampak tudi zdravstvene ustanove, zavod za socialno zavarovanje, občinski ljudski odbor in predvsem gospo- darske organizacije, ki so po za- konih dolžne nuditi invalidom možnosti usposabljanja in zapo- slitve. Žal pa je prav s te strani še pogosto precej nerazumevanja. Tako se je pripetilo, da so or- gani, ki se ukvarjajo z zaposle- vanjem invalidov, porabili nad 400 ur posredovanja pri zaposlitvi enega samega invalida. Vsa pod- jetja so se namreč vztrajno bra- nila z izgovori, da zanj ni primer- nega delovnega mesta, čeprav so analize delovnih mest pokazale, da so mesta, kjer bi invalid lahko delal s polno delovno storilnostjo. Družba je seveda za zdravljenje invalida vložila okrog 2 milijona dinarjev, pri čemer so bili rezul- tati po ugotovitvah zdravnika izredno dobri — vsa invalidnost je bila pravzaprav v negibljivosti desnega zapestja. Medtem ko so psihološki preizkusi pokazali nad- povprečnost, je bila sicer socialna anamneza manj ugodna — zaradi bolezni v otroški dobi se je spo- sobnost za delo zmanjšala - za otroka je skrbela le mati z do- hodki od dnine. Ker invalid ni imel pravice do kritja stroškov za poklicno usposabljanje s strani Zavoda za socialno zavarovanje in ker občinski ljudski odbor ni mogel kriti stroškov, je bilo nuj- no, da bi se invalid zaposlil. Kazalo je že, da bodo vse ugo- tovitve ostale v arhivu Zavoda za rehabilitacijo, toda po 400 urah vztrajnega iskanja delovnega mesta in po obisku 26 podjetij se je končno našlo sedemindvajseto podjetje, ki je invalida sprejelo na preizkušnjo in sklenilo, da ga na svoje stroške usposobi za po- klic. Z delom, ki ga zdaj opravlja, je zadovoljno tako podjetje kakor sam. Sicer pa je to samo eden izmed 300 primerov, ki jih letno obdela oddelek za profesionalno rehabi- litacijo pri Zavodu, v katerem so strokovni sodelavci, zdravnik, psiholog, tehnolog in socialni de- lavec. Zavod zaposluje danes preko 50 invalidov, v novih pogojih pa se bo ta številka še podvojila. Medtem ko se bosta lesna galan- terija in šivalnica preselili v nove prostore, bodo ustanovili še pa- pirno galanterijo in knjigovez- nico. Prav tako nameravajo v ko- operaciji z Zavodom za zaposle- vanje invalidov v Izoli preiti k izdelovanju modernih in okusnih ženskih obuval, ki jih zaenkrat na domačem trgu še ni. Za pro- dajo teh artiklov bodo preuredili trgovski lokal v Stanetovi ulici. drh Največja akcija po vojni V Rečici ob Savinji so že le- tos spomladii začeli zbirati sred- stva za ureditev asJaltnega ce- stišča v samem naselju in pri- ključku na republiško cesto Mo- zirje-Logarisika dolina. Za izved- bo te akcije, ki je ena največjih po vojni v tem kraju, so izvo- lili poseben od^bor, sestavljen iz predsitavnikov krajevnega odbo- ra in družbenih organizacij. Pri zbiranju sredstev so naleiteli pri državljanih na veliko razumeva- nje. Državljani so sami piriispe- vali v lesu, denarju, prostovolj- nem delu in vozvnjalr okrog 4 miilijone štirisitotisoč dinarjev, Ijodjetja 800.000 din, Občinski Ijudisiki odibor Mozirje ipa je na- menil iz občinsikega cesitnega sklaida 2,000.000 din. Vsa dela, ki jih te dni že zaiključujejo, bo- do veljala blizu 7,000.000 din. Ureditli bodo nad kilometer in pol aslaltnega cestišča in bliizu 250 metrov nove kanalizacije. Dve novi šoli v programu družbenega izobraževanja Delavslseminarji za delavske sve- te«, ki so v večini primerov pri- krojeni najrazličnejšim činite- Ijem (finančna sredstva, prostor, čas itd), ne zadoščajo, oziroma usposabljajo slušatelje le za kratkotrajnejše akcije — včasih pa še to ne. V sedanji fazi raz- voja delavskega samoupravija- nja moramo skrbeti za razgle- dan, izobražen vodilni kader, ki bo imel ugled med delavci in bo sposoben samostojnih nastopov tudi nasproti >tehnični inteligen- ci«. Specialno za te potrebe naj bi v bodoče izobraževala ta šola. Tudi tu bo teorija (novo pridob- ljeno znanje) vedno aplicirana na prakso: organizacija resničnih zasedanj delavskega sveta, se- minarske naloge s področja pro- blematike lastnega podjetja, ekskurzije v posamezna podjet- ja itd. Pričakujemo, da bo odziv na obe šoli ustrezen potrebam, ki sta jih zaslutila Delavska univer- za in Občinski sindikalni svet. A. R. Dejavno društvo v šoštanjski komuni imamo dve enoti tega društva — v Šoštanju in v Velenju. Šoštanjsko društvo je starejše, medtem ko je velenj- sko bilo ustanovljeno šele 1959. leta. Vkljub temu, da je to še mlado društvo, že nekaj podatkov kaže njegovo veliko aktivnost. Pripra- vilo je preko dvesto šoferjev za šoferski izpit in izdalo preko šti- risto legitimacij za mopediste. Po zaslugi društva so v Velenju or- ganizirali meddruštveno tekmova- nje, ki je lani prerastlo v repub- liško prvenstveno cestno hitrostno tekmovanje. Priprave za takšna tekmovanja zahtevajo izredno ve- liko časa in potrpljenja, ki ga je društvo žrtvovalo ob materialni podpori mnogih gospodarskih or- ganizacij v Velenju. Medtem ko je AMD Šoštanj usmerilo svoje delo prvenstveno v gospodarsko plat: AMD ima čr- palko za tekoče gorivo, lastno me- hanično delavnico, organiziralo je pomoč pri registraciji motornih vozil, organizira izpite za šoferje itd., se AMD Velenje bavi bolj z vzgojnim delom v korist promet- ne varnosti in z organizacijo raz- nih športnih prireditev. Posebno pozornost je posvetilo vzgoji mla- dine in je v te namene organizi- ralo pri Industrij sko-rudarski šoli krožek, v katerem so se učili pro- metnih predpisov in vožnje z mo- torjem in mopedom. Pri krožku je društvo obleklo tudi deset mla- dincev v pomožne prometne mi- ličnike. Delo z mladino je zelo zahtevno in brez stalne pomoči lahko hitro zamre, kar je bil tudi večkrat že slučaj pri velenjski mladini. Člani AMD v Velenju imajo so- razmerno malo ugodnosti. Dose- daj so imeli na razpolago samo ceneno pomoč za pranje avtomo- bilov. Sedaj je društvo uredilo še mehanično delavnico, ki bo v po- moč avtomobilistom in motori- stom za manjše preglede, menja- vo olja in mazanje vozil. Predsednik AMD tovariš Albin Amon živi z društvom in je pre- pričan, da bodo imeli v prihodnje še večje uspehe. Po njegovi zaslu- gi je društvo pravilno usmerjeno k vzgoji državljanov, posebno pi- onirjev in mladincev za varnost v prometu in razvijanju športnih prireditev. NEKOČ IN DANES Dva posnetka iz Velenja, ki najbolj zgovorno potrjujeta rast novega mesta ob Paki po vojni. Medtem ko nam zgornji posnetek kaže Šmartno pri Velenju takšno, kot je bilo leta 1930, nas spodnji popelje v središče novega rudarskega mesta, v nekdanje Šmartno. POPOTNI VTISI IZ ČEHOSLOVAŠKE v Pragi pa simo videli toliko znamenitosti, da isam ne vem kaj bi bilo najznamenitejše. Predvsem moram povedati, da mavzolej, ki stoji na vzhodni planoti, od koder je prelep raz- gled na Prago, predstavlja impo- zantnoi»t arhitekture. Toda to še ni vse. Ni barve, ki je ne bi vse- bovali marmorji velikih dvoran in hodnikov- Tu sem tudi prvič videl balzaoniranega človeka in sicer predsednika Cehoslovaške repiLblike Gotralda, ki je, mis- lim, umrl leta 1956. Tako kakor počiva, ti vzbuja vtis, da bo vsak čas vstal in sipregovoril, to pa povzroči >kurjo polt«, ki jo stop- njujejo glasovi orgel, kateri se prelivajo po vseh prostorih in pojo Leninov posmrtni marš. V mavzoleju so tudi grobnice vseh čehoslovaiških narodnih herojev, ki jih je vseh skupi j 5 ali 6 in od tega še dva živita. Hračani so en sam kulturni muzej, pa naj si bo to od katedrale Svetega Vi- da, pred ka-tero je zasebna rezi- denca predsednika republike Novotnija, pa do zlatarsfke ulice, kjer so izdelovali v majhnih iz- bah ratzkošne umetnine pretek- lih stoletij. Pod Hračani pa ise je razvil novi del Prage, kajti na desnem bregu Vltave je staro mesto, kamor pridete po zname- nitem Karlovem mostu. Seveda pa ne samo po njem, temveč se lahko poslužite še 11 drugih. To- da Karlov most je najstarejši in pK) legendi zgrajen iz kamna in malite, v kateri so bila surova jajca, da bi bil most trdnejši. Ta legenda tudi pravi, da so jaj- ca, ki so jih pri(j>eljali iz nekega mesta (kakor naši Butalci) sku- hali, da se ne bi med potjo raz- bila. S tega mostu so vrgli v Vltavo Nepomuka, ki ni hotel kralju povedati, s kom je v nje- govi odsotnosti spala kraljica. Blizu sedanjega središča je ma- gistrat z znamenito uro, ki kaže točen čas sončnega vzhoda in za- hoda, lunine mene, vsake četrt u,re pa odbije melodijo in tedaj se pred okni zvrsti ves personal takratnega magistrata. Za zvon- ce namreč ipotegne smrt in ves mehanizem se siproži — čudovita tehnika 15. stoletja. Posebno doživetje pa mi je bil ogled kina >cirkorame<, ki je ruska iznajdba- Okrogla kuf>ola in tako tudi dvorana in nič dru- gačno projekcijsko platno me je popeljalo na .parado prvega ma- ja, ki je bila na Rdečem trgu (Kremelj) v Moskvi. V tem kinu poznajo namreč tudi stojišča in dokler sem se vozil z avtom in vlakom in opazoval na vse strani bežečo panoramo, je še šlo. To- da, ko som se znašel na ladji, ki nas je ,popeljala po Kaspijskem morju, sem od valovanja dobil morsko bolezen in ipostalo mi je slabo. Ne verjamete? Toda, res je bilo tako. In da nisem storil, kar delajo ob taki priliki morja nevajani ljudje, sem moral po- gled upreti v ipod, da se je >lad- ia« umiirila in to sem ponovil kar trikrat. Ko sem za počutje viprašail ostale, mi je večina ipo- trdila, da so bili v podobnem fk>- ložaju. Ta sistem projeciranja prinaša kinu novo irevolucijo in mislim, da ta izraz kar ustreza. Prosvetni referenti, ki delajo v vseh rekreacijskih domovih (ho- telih), so tudi iposkrbeli, da se vsak naiuči češki narodni ples >mazurko«. Moram reči, da ko- likor sem neroden za to popular- no človeško dejavnost, sem ven- dar kaj hiitro doumel vso stvair. Povedati namreč moram, da je to družabni ples in da je" avtor računal z nerodneži (ker je za vse obvezen) Ln ga je zaito na- pravil enostavnega, toda zelo prijetnega in duhovitega. Pri tem plesu namireč lahko pridejo na račun, če seveda talko hočejo >ljubavni ambasadorji«. Še mnogo je vsega, kar bi bilo treba povedati, pa vendar ne gre izblebetati prav vsega, kajti že- lim in upam da bo prihodinost omogočila marsikomu to videti in tako tudi Cehom naš prelepi Jadran, ipo katerem tako hrepe- nijo. Božo Lukman (Konec) KULTURA IN PROSVETA v BELIH VODAH Vova osQovna šola v nedeljo dopoldne je bi- la v mali gorski vasici, v Belih vodah nad Šoštanjem, lepa svečanost, saj so štiri- inšestdesetim otrokom od- prli novo in svetlo osnovno šolo. Razen najmlajših pa so se šole razveselili tudi sta- rejši, tako člani zadruge, kot prosvetnega društva in osta- lih množičnih organizacij, ki bodo v njej dobili svoje klubske prostore, lepo dvo- rano in vse, kar so doslej pri svojem delu pogrešali. Nova osnovna šola v Belih vodah nosi ime partizanske- ga pesnika in narodnega he- roja Karla Destovnika-Ka- juha. Čeprav segajo priprave za gradnjo nove šole daleč na- zaj, pa so z gradbenimi deli začeli 1959. leta. Samo za gradnjo so potrošili okoli štirideset milijonov dinar- jev, za opremo pa tri in pol milijone. Osnovna šola Karla De- stovnika-Kajuha je zdaj že tretja nova šola, ki so jo zgradili v šoštanjski občini po vojni. Tako je velenjski šoli lani sledila šola na Pa- ki pri Velenju; zdaj pa sta v gradnji še dve: osnovna šola v Šmartnem ob Paki ter, tretja osnovna šola v Ve- lenju. Lepo proslavo so združili z razvitjem pionirske zasta- ve, razen tega pa so pripra- vili razstavo pod geslom >Bele vode, včeraj, danes in jutri«. Otvoritev nove šole pa je sovpadala tudi s kra- jevnim praznovanjem dvaj- set-letnice vstaje. -mb S polic Študijske knjižnice Alt. R.: Bilderatlas zur Schul- nnd Erzie- hungsgeschichte. I. Berlin 1960. S. II 2251. Broz J.: Borba za mir i mednnarodnu sa- radnju. I.—XI. Zagreb 1948—1960. S. 14360. Dorival D.: Savremeno francusko sli- karsto. I.-III. Sarajevo 1957-1960. S, 15478/2. Faschismns-Getto-Massenmord. Doku- mentation iiber Ausrottung und Wider- stand der Juden in Polen wahrend des zvveiten Weltkrieges. 2. Aufl. Berlin 1961. S. 21327. Lovšin E.: Gorski vodniki v Jnlijskih Alpah. Ljubljana 1961. S. 21349. Mauduit j. A.: 40.000 godina moderne umjetnostt. Zagreb 1961. S. 18762/11. Pavicevic V.: Odnost vrijednosti i stvar- nosti u modernoj njemačkoj ak»ioio- giji. Beograd 1958. S. 20074. Romanovsky V. & C. Franeis-Boeuf & J. Bourcart: La mer: Pariš 1959. S. II 2239. Smetanin B. B.: Tehničko stvaralaštvo. Beograd 1960. S. II. 2227. Šumi N.: Ljubljanska baročna arhitek- tura. Ljubljana 1961. S. II 2257. Trevelyan G. M.: Zgodovina Anglije. Ljubljana 1960. S. 21113. Vojindovid A.: O narodnom ratu. Beo- grad 1960. S. 16136/20. Ward A. C.: lllustrated History of En- glish Literature. I.-II, London 1958 do 1960. S. 21091. Zbornik Koroške. Ljubljana 1959. S. 20380. ZiherI B.: Književnost in družba. Ljub- ljana 1957. S. 20408. ŠKODA, DA JIH NI BILO Bilo je preteklo sredo, ko so se k tretjemu plenumu Okrajne- ga komiteja Ljudske mladine v Celju zbrali predstavniki orga- nizacij Ljudske mladine, šolskih sku])nosti in organizacij Zveze komunistov celjskih šol. Na ple- numu so pregledali ugotovitve letnih konferenc Ljudske mladi- ne na šolah in s tem v zvezi obravnavali precej takega, kar bi moralo zanimati tudi tiste lju- di, ki jih na plenum ni bilo. Ko so na okrajnem komiteju pisali vabila za plenum, niso pozabili na politične in množične organi- zacije. profesorje komuniste in ravnatelje šol. Žal, prav zares žal, pa so mladi ljudje med go- sti. ki so se plenuma udeležili, lahko pozdravili le predstavnika zavoda za prosvetno pedagoško službo celjskega okraja. Res, da je bilo tisti dan važno zasedanje v Narodnem domu, res pa je tudi to, da se je nekdo opravičil s tem, da imajo v šoli športni dan. Bil je ravnatelj. To je prva utemeljitev za na- slov članka. Druga pa je vsebina razprav. Iz poročila povzemamo, da so letošnje konference organizacij Ljudske mladine na šolah mar- sikje izzvenele kot formalnost. Kljub temu, da so precej govo- rili o delu šolske skupnosti in organizacije Ljudske mladine, o športu, odnosih med dijaki in profesorji, šolski reformi, o delu šolskih odborov, je bilo čutiti, da med letom teh razprav ni bilo veliko. Začetna revolucionarnost in navdušenje med šolsko refor- mo se je umaknila zatišju in vča- sih namernemu izogibanju teh vprašanj. Na pogled je reformi proces zamotana zadeva — za mlade ljudi morda tembolj — in žal je treba ugotoviti, da med Ljudsko mladino, šolsko skupno- stjo in vodstvi šol glede tega ni bilo potrebnega sodelovanja. In prav tako kot so v nekaterih za- vodih vodstva šol gledala na mlade ljudi in njihovo prizade- vanje ob konkretizaciji šolske reforme kot na nepomembno igračkanje, so drugje v tem vi- deli omejevanje vodstvenih pra- vic. V resnici pa je bilo napak samo to, da ne eni in ne drugi niso našli skupnega jezika. Razprava na plenumu je bila zelo neposredna in odkrita in ker so nekateri izmed diškutan- tov opozorili na stvari, ki so ne- dvomno potrebne širše obdelave, jim i)repustimo besedo. Ko so živahno govorili o vlogi mladih v šolskih odborih in o tem, da morajo mladi člani postati ena- kopravni člani tega organa in ne le zastopniki neke organizacije, je predstavnica šole za zdrav- stvene delavce povedala tole: »Omenili smo že, da naše bese- de v šolskih odborih mnogokrat niso toliko vredne, kot tiste, ki jih povedo starejši tovariši. Naj to i)odkrepim z ugotovitvijo, da je marsikje sploh bolj pomemb- no to, kdo kaj pove, kot to — kaj kdo pove. In četudi imamo kdaj napačno mišljenje, naj ne bo zavrnitev ostra, taka, da bo za zmeraj zaprla usta in pustila v njih grenak okus, temveč po- učna in vzpodbudna. Drugo, kar želim povedati je to, da menim, da je i)oklic pro- svetnega delavca, pedagoga tako jiomemben, da zahteva celega človeka. Naj se torej ne po- navljajo primeri, ko odgovorne ljudi nekaterih zavodov trgajo na tisoče strani, da le-ti bolj po- znajo situacijo drugod vedo več o drugih ljudeh, kot o tistih, ka- tere vzgajajo. In še to — pri nas imamo ve- čen problem honorarnih preda- vateljev. To so strokovnjaki, ka- terih pedagoške metode marsi- kdaj ne sodijo več v čas, ki v njem živimo. Kaj moramo zato, ker jih je malo in so strokov- njaki, res prenesti vse in molča- ti na vse, kar storijo napak! Me- nim, da bi šola za zdravstvene delavce morala imeti najbolj dobre in najbolj napredno usmerjene vzgojitelji..,« Mlada tovarišica je povedala pogumno, nekoliko prizadeto. Kasneje so o problemu šole za zdravstvene delavce vneto raz- pravljali najirej in bili enotni, da je področje tako delikatno, da je nujno potrebno širše družbe- ne obdelave. Upamo, da zdaj vendarle ne bo ostalo samo pri besedah! Razprave se je udeležil tudi mladinec iz gimnazije. Ko je go- voril o »stanovanjski« in finanč- ni stiski šole, o povezavi šolske skupnosti in Ljudske mladine in o nagrajevanju in ocenjevanju pedagoškega kadra, je opozoril še na to-le: »Ko smo se na šoli začeli ba- viti s konkretizacijo šolske re- forme in ugotovili nujnost teh- ničnega pouka in proizvodnega dela, smo naleteli na veliko ovi- ro. Kljub velikim naporom rav- nateljstva šole, ki si je prizade- valo zbrati čimveč podjetij, ki bi bila voljna sprejeti dijake na proizvodno delo, je bil odziv iz- redno majhen. Podjetja, ki zdaj uvajajo nov sistem nagrajeva- nja, utrjujejo ekonomske enoite, so v rekonstrukciji in imajo svo- je proizvodne probleme, zelo ne- rada sprejemajo dodatno obre- menitev in skrb — to pa bi bili dijaki srednjih šol prav gotovo. Kako torej rešiti problem teh- ničnega pouka in proizvodnega dela pri nas?« Posebej na široko pa so se raz- govorili o ocenjevanju in nagra- jevanju prosvetnih delavcev. Že v začetku so povedali, da bi naj sodelovanje mladine pri teh vprašanjih ne bilo v tem, da bi določali, kakšen znesek naj se dodeli temu ali onemii pedagogu, temveč v izdelavi kriterijev, po katerih se naj bi sredstva dode- ljevala. Ko so s tem a"^ zvezi go- vorili o kvaliteti pouka in pri- pravah profesorjev nanj, so spet povedali zanimive stvari. Tako je dijak iz učiteljišča ])ovedar primer poučevanja pedagogike. Po besedah predavatelja ostaja pedagogika »vsa leta ista in za- to, da lahko nekatera poglavja — kot na primer marksizem pre- pišejo od višjih letnikov.« Je tu še kaj treba pristaviti? Dijak iz šole. »Borisa Kidriča« pa je spre- govoril o modernizaciji pouka. »Pri nas imamo kinoprojektor,« je dejal. »Ker pa je ostal neizko- riščen, ker nismo imeli strokov- nih filmov, smo pisali v Ljublja- no. da bi nam jih nekaj poslali. Odgovorili so, da strokovnih fil- mov nimajo, v nadomestilo pa so nam poslali film o varnosti na cestah. Kako smo bili presene- čeni, ko smo pošiljko dobili, si lahko predstavljate.« To je bilo le nekaj utrinkov s plenuma. Povsem predstaviti ga bi bilo nemogoče. Naj ob koncu zapišem le še tretjo utemeljitev za naslov »Škoda, da jih ni bilo«. Tu in tam je razprava na plenu- mu izzvenela enostransko in prav zanimivo bi bilo slišati še drugo plat zvona. O marsičem bi se lahko pogovorili že na plenu- mu in mnogokatera kritika za v bodoče bi odpadla, če bi jo raz- čistili že tam. In zato bi ob slabi udeležbi razumeli razočaranje, ki je iz- zvenelo iz besed nekoga, ko je dejal: »Ce bi posvetovanje o problematiki šolske mladine skli- cal kdo drug, bi pedagogi prav gotovo prišli, ker bi čutili za to službeno dolžnost. Toda, kaj udeležba na razgovoru tistih, ki jih vzgajajo, ni službena dolž- nost? Se učitelji pri nas zaveda- jo, da niso več državni uradniki, temveč širše odgovorni družbeni delavci?« Morda so to nepotrebni očitki. Naj bo tako ali drugače — skupno posvetovanje predsed- nikov šolskih odborov, ravnate- ljev, mladine in zavoda za pro- svetno pedagoško službo, za ka- terega so se na plenumu odločili, prav gotovo ne bo odveč. -ij. NOV NAČIN FINANSIRANJA ŠOLSTVA iNovi način fiinamciranja šol- stva, ki ga letos uvajamo v naše šole, je bil ipredmeit iraizprave na sestankih učitel|slkih kolektivov, šolskih odborov, sveta za šolstvo in tudi na mnogih druigih sejah clružben.ih ter uipravnih organov žalis/ke občine. Sistem sam je do- ber, le izvajati ga še nii mogoče v celoti, oiziiroma je premalo učin- kovit, ker primanjkuje »redistev. Družibeni siklad za šolistvo žal- ske občine je predvideval 171 milijonov din dohodkov, od te- ga znaša dotacija občine iz pro- računa 138,400.000 din, iz gosipo- darstva pa bi priteklo 52,600.000 din. Izvenproračunskih dohod- kov je zaenkrat le blizu 20 %. Upravni odbor sklada je sred- stva razdelil tako, da je za osno- vno dejavnost šol določil okrog 137 milijonov, za investicije v šolstvu 29 milijonov in za re- zervo sklada okrog 4 milijone. Od investicijskih sredstev bi jih največ šlo za dograditev osnov- ne šole v Liibojah- Pokazalo ipa se je, da sredstva za osnovno dejavnost šoil nika- kor ne zadoščajo učnim in vzgoj- nim ustanovam do konca leta. Nekatere šole so letni pilan iz- datkov že dosegle ita mesec, mno- gim drugim pa bi zmanjkalo ce- lo za osebne izdaike, če bi osta- lo pri starem. Za to so vse šole naslovile na upravni odbor druž- benega siklada za šolstvo prošnje za dodelitev naknadnih finanč- nih sredstev, da bi mogle nemo- teno poslovati do konca leta. Za- to je moral uipravmi odbor sikla- da za šolstvo, na seji pred ne(kaj dnevi spremeniti finančni načrt sklada in dodeliti iz sredstev za investicije 15 milijonov din za osnovno dejavnost učnih in vzgoj- nih ustanov. Pri tem pa še niso zagotovljena šolam nikaikšna s.r^stva za sipodbudnejše nagra- jevanje, niti za nagrade. Kljub temu smo prepričani, da Ijodo lahko dogradili poslopje osnovne šole v Libojah že do Dneva republike. Občini je us- pelo dobiti soglasje goisinodar-. sikih organizacij. Iz dnevnika s poti po severni liatifi Ker dandanes ljudje nasploh zelo mnogo potujejo, pač ni na- ključje, če je na svetu tudi ved- no več potopisov, popotnih vti- sov in drugih spisov. Svet je v resnici postal majhen, in kdor nima priložnosti, da bi si ga ogle- dal, lahko o njem vsaj bere, kar je vsekakor tudi nekaj, kajti ne- koč še to ni bilo mogoče, saj je na primer prvo ladijsko poroči- lo 1860. leta potovalo iz Šang- haja do Genove od 20. maja do 18. julija ali 58 dni! (Fotografs^ kopija je bila na razstavi v To- rinu). Toda naš izlet se še ni pričel, kar pomeni, da še nismo na poti. Pravzaprav še niti ne vemo, kdo bo potoval. Torej — potuje 25 članov različnih časopisnih re- dakcij v okviru Društva novi- narjev Slovenije in tehnični or- ganizaciji Kompasa v Ljubljani. Takole: Na voz se spravimo, ko pljus- ne dež; res, vize so, devize tuje v žepih ni nobene — seveda, razen tistih, ki so dovoljene... to pa je 6.250 lir in 1.500 dinar- jev, 10 škatel cigaret in nekaj suhe hrane, kar pa bi lahko po- menilo vsaj za antinikotinike in antikulinarike tudi devize. Ce upoštevamo še delež, ki ga, lo- gično. dobi Kompas kot tehnični izvajalec izleta, je v vsem tem seveda poleg kratkega časa bolj malo upanja, da se poučna ali celo strokovna ekskurzija ven- darle ne bi spremenila v tiste vrste turizem, ki se zadovoljuje s tem, da nekaj vidi in na koncu pravzaprav niti ne ve, kaj je videl. In ker pomeni videti v Ita- liji toliko kot plačati, je navse- zadnje zelo čudno, da ni uspelo dobiti dodatnih deviznih sred- stev, za katere vemo, da so obi- čajno za strokovne ekskurzije na razpolago; da je bilo treba recimo za opoldanske obroke se- gati v zelo plitke mošnjičke in tako dalje. Toliko na začetek na- šega potovanja. Smo na bloku v Sežani. Vreme je oblačno, toda naši carinski organi so kljub vsemu po vsej priliki dobre volje, kajti proce- dura je opravljena brez kakih pretresov, pač morda zato, ker carinsko oko že na zunaj vidi to, kar utegne tičati v prtljagi, tega pa je tu bržkone bolj malo ali vsaj ne toliko, da bi se lahko potnikom kazalo na obrazu. Nekoliko globlje je segla itali- janska carina. Ni bilo sicer treba iz avtobusa izstopati, vendar sta vstopila dva zelo resna možaka s še bolj resnim nagovorom: >Kdor ima več kot dvesto ciga- ret, naj pove, da ne bo treba vsem delati nevšečnosti...« Ker ni nihče dvignil roke ali rekel: jaz, je bilo slišaiti ponovno istii stavek, in ker tudi zdaj ni imel nihče več kot toliko cigaret, je sledila preizkava; toda — »ves trud ni nič uspeha dal«. Kmalu zatem smo pod seboj zagledali Trst. V pristanišču je počivalo ne- kaj čolnov, kasneje pa, ko smo se tu ustavili, je pristal tudi hi- drogliser. Pristanišče je spomi- njalo na nekatere Spacalove sli- ke, ki izražajo nekakšen mir, spokojnost morja in čolnov. Se- , veda pa je povsem nasproten ob- čutek na »celini«. Tu so ulice tako rekoč natrpane z avtomobili vseh vrst in tipov in tako kot se avtomobili sami s težavo prebi- jajo do cilja, ki ga praktično sploh ni, ker bi se, če bi bil, pro- met namreč nujno polegel, tako je podyžen podobnim težavam tudi pešec, ki včasih zlasti tam, kjer ni semaforjev, lahko čaka ugodne priložnosti, da jo ucvre čez cesto. Človek je tu kratko- malo med Scilo in Karibdo pre- voznih sredstev. Za nadaljnje vtise o Trstu je poskrbelo nebo. Po kratkem po- stanku bi bili namreč morali na- daljevati pot proti Veroni, ven- dar je nepričakovana okvara na avtobusu malce spremenila pro- gram. In ker se je med tem, ko smo hodili po mestu, ulilo, smo (vsaj nekateri) občutili še mo- kroto »italijanskega« dežja. Pla- šči in dežniki niso nič pomagali, ker so bili — v avtobusu. Tako smo naslednjega dne zju- traj zapustili Trst. Pot je peljala mimo slovenske okolice mesta, mimo tržaške ladjedelnice; vi- deli smo avtomobil, ki je »parki- ral« s streho navzdol in je tako stal na cesti med dvema polica- jema; nekoliko dalje na kamniti vzpetini spomenik italijanskemu junaku Enricu Toti, in še dalje grobnico štirideset tisoč znanih in šestdeset tisoč neznanih ita- lijanskih (beri: zelo mnogo slo- venskih) vojakov, padlih v prvi svetovni vojni. Kar velja zapisati še pred Ve- rono, je kratek slavospev itali- janskim cestam. Kakor znano so- dijo te ceste med najboljše na svetu, za kar imajo zasluge še stari Rimljani. Značilnost teh cest je v tem, da so gladke — človeku se zdi, kakor da se vozi po stekleni plošči. In čeprav taka vožnja s časom utrudi, ker smo navajeni vožnje s tresljaji in ce- lo poskakovanjem, ima vendarle vsestranske prednosti; predvsem omogoča največjo možno hitrost in hkrati oifiranja avtomobilske mehanizme. Spričo takih okoli- ščin je seveda tudi docela ra- zumljivo, če so vsa vozila na avtostradah podvržena cestnim taksam, ki jih vozniki plačujejo 1)0 kubikaturi svojih motorjev. (Za ilustracijo naj navedem, da smo za naš avtobus plačali okrog 10 tisoč lir.) Po štirih urah vožnje smo na- posled v Veroni. Poleg njene le- ge na obeh straneh reke, čez ka- tero vodi 12 mostov, je tu še vrsta kulturnih spomenikov, med katere je treba šteti motiv Sha- kespearove tragedije Romeo in Julija, areno, ki jo je v 3. sto- letju zgradil Dioklecian, obzidje iz rimskih časov in tako dalje. Tako smo se pridružili tistim mnogoštevilnim obiskovalcem Verone, ki prihajajo sem. gnani od radovednosti, da bi videli Ju- lijin balkon in grob, kjer sta po izročilu oba tragično umrla. Tu, v Via Cappelli je popolno- ma ohranjen balkon, ob katerem je vzidana plošča s Shakespearo- vim verzom, nad obokom vhod- nih vrat na malo dvorišče pa je še grb, ki predstavlja klobuk družine Cappolletov. Jullietta Cappolletska je baje z balkona spuščala Romeu svoje kite ... Medtem ko je ogled balkona brezplačen, pa je treba vstop v prostore na drugem mestu, kjer sta se skrivno poročila in umrla, plačati. Vprašanje je seveda, če gre za avtentičnost sicer zares mračne katakombe in če ni bil morda grob izklesan iz kamna kasneje. Ker sega tragedija v 16. stoletje, je kajpak dvom toliko bolj upravičen. Po oglediu Dantejevega isipome- nika na Piazza dei Signori, ka- mor se je bil pesnik zatekel v svojem pregnanstvu, smo plačali prispevek še za ogled monumen- talne arene in se povzpeli na vrh. Zgradba, ki ji manjka sicer le zunanja marmornata obloga (ki so jo porabili za gradnjo dru- gih stavb), je elipsaste oblike, 16 metrov/visoka in 153 metrov široka. Po velikosti in ohranje- nosti prekaša baje znameniti rimski koloseum. V poletnem ča- su je tu operno prizorišče; pro- stor sprejme 22 tisoč ljudi. (Pred leti se je pri padcu z odra smrt- no ponesrečil znani operni pevec Mario Riva). Vse ostale podatke o areni vam za sto lir posredujejo pri bla- gajni po telefonu posebni mag- netofonski posnetki. Ce ste doma v italijanščini in če imate sto lir, je to izredna priložnost, da ujamete nekaj tako imenovane slušne zgodovine, kakršne je po Italiji seveda vse polno. Prihodnjič: Milano in milanski kultrrni spomeniki. CELJSKI TEDMK ŠTEV 40 — 20. oktober 1961 7 KAREL POLUTNIK PET TEDNOV - 10.000 KM - ZA RIBAMI. . . Zapolutnil isem vinaita avtomo- bila, oglasil se je motor. Začetek velikega potovanja v dežele se- verne Evrope — v Skandinavske dežele. Po kaj? Kaj me je vodi- lo na takšno dolgo pot? Pred- vsem pravljica o bajnem ribolo- vu, o prelepih deželah in še mar- sikaj ... Pot skozi Nemčijo. Odlične ce- ste, kolone avtomobilov. To je skoraj vse, kar vidiš na avto- cesti. Vasi in mesta, vse je ne- kam skrito. Ilop! Tu je več avto- mobilov raztresenih ob cesti. Prekrasna vozila. Vmes so pome- šani rešilni avtomobili, polici- ja... Nesreča, vsakdanja slika. Kilometri bežijo. V 48 URAH Z LADJO V HELSINKI Tudi naš avto so potegnili v velik trebuh ladje. Travemiinde je ostal za nami. To mestece šte- jejo za eno najlepših ob obali Vzhodnega morja. Razen kopa- lišč je tu mnogo hotelov in dru- gih zabavišč. Oj, Jadran, koliko si vreden, sem pomislil. Ali res ne vemo, kaj imamo? Ladja je rezala mirno morje. Padla je noč. Potniki smo bili vseh narodnosti. Celo nekaj Črn- cev se je odločilo za te severne in hladne dežele. Bili smo kakor ena družina. Orkester je skrbel, da nas ni zeblo v noge. Plavolasa dekleta pa niso niti najmanj ka- zala, da so doma iz mrzlih kra- jev. Smeh in dobra volja. Ko smo iskali kabine, sem opazil, da nas kar prijetno ziblje. Jutro je bilo takšno, kakršne- ga si pač lahko zaželiš kot tu- rist. Obilen zajtrk nam je dal novih moči. Tu si vsakdo postre- že sam, kolikor mu duša zaželi. Od mleka in kave do rib, šunke in jajc. . , Na polubi igrajo namizni tenis in razne druge igre. Nekaj jih na vsak način hoče dobiti lepo barvo. Nekateri dremajo v le- žalnih stolih, drugi zopet berejo in klepetajo. Finska posadka je zelo prijazna. Prvi dan je bil enak drugemu. Na obzorju smo zopet zagledali kopno. Izkrcali smo se v Helsin- kiju. Slovo in vsak je odrinil na svoj konec. OD HELSINKIJA DO SEVER- NEGA POLARNEGA PASU Cariniki so bili več kot vljud- ni. Mene pa so le posebej vpra- šali, če imam več kot liter sli- vovke. Verjeli so mi, da nisem prijatelj žganja. Več skrbi ima- jo za svojce, če jim taka »atom- ska bomba« pade v roke. Potem pravijo, da je konec severnja- ške treznosti. Torej ga ne srka- jo samo Slovenci, celo tukaj ga pijejo, ko ga sploh ne pridelajo. Naš znanec nas je že čakal. Malo po mestu — lepe izložbe, nato mimo parlamenta do olim- pijskega stadiona. Na hitro nam je pokazal še nekaj lepših in prometnih ulic in že je šlo proti severu. Prijeten večer na njego- vem domu. Po sauni, dobra ve- čerja. Prejeli smo zadnja navo- dila in nasvete za dolgo pot. Na- to pa v posteljo. Kajti to noč smo se poslovili kar od dveh prijate- ljev — od noči in postelje. Obeh že naslednji dan ne bo več. Dežela 60.000 jezerc in 30.000 otokov. Pravijo, da jih je gotovo še več. Ravna cesta, voda in gozd nas spremljajo desetine in sto- tine kilometrov. Nekaj manjših mestec, ki so prekrasno urejena, je za nami. Hitimo proti severu, prav na skrajni sever, v malo pokrajinsko mestece Ucjoki. Me- stece? Kraj z nekaj več kot sto prebivalci. Za nami je Rovaniemi. Sever- no od tega kraja je sredi gozdov prijetno postajališče. Ob cesti dve veliki napisni tabli, ki po- vesta, da si prekoračil severni polarni pas. Dekleta v laponskih narodnih nošah govore več jezi- kov in te seznanijo s prav vsem, kar te zanima. Urejen je velik parkirni prostor. V lepi stavbi so gostinski prostori in sobe za tuj- ce. Tu najdeš vse mogoče Zem- ljane. Tisti, ki se že vračajo s severa, kupujejo spominčke. Ne- kateri imajo na avtomobilih pri- vezano rogovje severnih jelenov, nekateri njihove kože, tretji pa so se polastili kar narodnih noš. VEČNI DAN, POLNOČNO SONCE Ali nisem rekel, poslovili smo se od noči in postelje. Kako mo- re tu biti v februarju? Kaj mi- slite? Kaj kmalu sem lahko zve- del. Takole so nam pripovedovali v Ivalu, že nekaj sto kilometrov severne je od polarnega pasu; Sneg zapade v začetku novembra in leži do sredine aprila. Letos je kar do maja. Termometer za- beleži tudi 35 stopinj Celzija pod ničlo. Seveda, ta mraz ni stalen, saj bi ga tudi utrjeni Laponci ne prenesli. Povrhu tega pa še večna tema. Za več mesecev se jim sonce skrije. Kaj se naj po- tem čudimo, da večni dan potem drugače izrabijo? Od sredine maja do začetka avgusta sonce ne zaide. Dobil sem vtis, da jih postelja v tem času redkokdaj vidi. Ta čas je treba temeljito izkoristiti in se naužiti sonca, ki ga potem ne bo več mesecev. Kako pa izgleda ta večni dan, to polnočno sonce. Na kratko: ob desetih zvečer je sonce še pre- cej visoko na nebu. Ob polnoči je kakor ogromna žareča žoga in vse kaže, da bo vsak trenutek izginilo za obzorjem. Pa ni tako. Ce ob dveh zjutraj pogledaš na uro, se ne moreš odreči občutku, da je tako, kot pri nas poleti ob petih zjutraj. Izgubiš pravi ob- čutek'' za čas in le ura te reši zadrege. Brez nje bi po nekaj dnevih ne vedel prav ničesar. Severni polarni pas. Slika pa ni vedno tako vesela. Zima. Kaj bi bilo brez severnih jelenov; tudi beli so vmes. Ob polnoči. Sonce ne bo zašlo, kaj kmalu bo zopet viselo na nebu Nekaj spominov s Finske, Švedske in Norveške UCJOKI Trinajst ur naporne vožnje je bilo za nami. Kar nervozni smo postajali. Začeli smo že sumiti, da smo zgrešili pot. Kajti po na- ših računih bi že zdavnaj morali biti v našem Ucjokiju. Vendar ob cesti tabla: Ucjoki. Oddahnil sem se. Končno smo tu. Več kot teden dni poti je bilo za nami. Hiš j)a še ni bilo videti. Pot je šla nai)rej, dokler nas ob cesti ni pozdravila velika napisna tabla: Dobrodošli v Ucjokiju. Zraven pa še opomba v več jezikih: odličen ribolov, iskanje zlata in biserov, izleti itd. Kaj bi se človek vsega ne razveselil. Na tihem sem mi- slil, če bo ribolov slab, bom pač nabral skrinjo zlatih drobcev. Zapeljali smo se v kraj. Pred hišami so še vedno klepetali ljudje. Otroci so se lovili po ce- sti, pa čeprav je bila ura že pre- cej po polnoči. Poiskali smo pri- meren prostor. Na mah smo po- stavili šotore, nekaj na hitro po- jedli in že smo smrčali. Opoldne smo si hoteli malo po- bliže ogledati to naše mestece. Zelo smo bili presenečeni nad tolikimi turisti. Nekaj zelo lepih hotelov je namenjenih samo tuj- cem. Na majhni vzpetini je stal velik hotel, kakršnega bi v tako majhnem mestu ne pričakoval. Na njem so plapolale zastave sedmih držav — torej ima goste iz sedmih držav. Kaj, ko bi se tudi sam odločil za hotel, sem pomislil. Pa sem le vprašal. Dosti smo se nasmejali, preden smo našli češko, rusko zastavo. Ta je prava, je rekel uslužbenec in prinesel francosko. Ne, tudi ta ne. Potem, mi je žal, je še dejal, zraven pa pristavil. da včaisih obešajo več zaistav, kot imajo gostov. Zaradi reklame, seveda. Tudi za ceno sem se za- nimal. Deset dolarjev na dan, sem dobil odgovor. Dekle v narodni noši nam je hitro prodalo nekaj lepih spo- niinčkov. Iz hotela sem stopil v samopo- strežno trgovino. V njej dobiš vse od prehranbenih artiklov do ribiškega )ribora. Prav vse lahko tu kupiš. Dolgo sem si ogledoval bogato obložene police. Na njih sem odkril tudi sardine znamke »Opatija«. Stanejo prav toliko, kot pri nas. Ne vem, kje so bili prevozni stroški, ki so pri nas včasih tako veliki. Spet sem bil na cesti. Dvoje deklet v pestrih narodnih nošah je vsakemu na razpolago, da jih slika za nekaj drobiža. Seveda je nekaterim premalo, da se z njima slikajo samo na kakšni klopci. Prav v naročje jih vza- mejo. Jaz pa sem raje zajahal belega severnega medveda. Na- gačenega seveda. Plačati moraš prav vse. To so pač nevskadanji posnetki. Zvečer smo pričakali še zadnje člane ekspedicije, ki jih je leta- lo v nekaj urah premestilo iz Švice na skrajni sever. Napram njim smo bili že pravi domačini. Za severnimi jeleni se sploh ni- smo več ozirali. Te živali se spre- hajajo kar med letali. Odpravili smo' se na zadnjo a^ožnjo do reke Tenojoki. Tam smo predvideli taborišče za se- dem dni. Izginila so še zadnja drevesa. Grmičevje in mah nas spremlja- ta. Levo in desno reke — voda, kamor pogledaš. (Nadaljevanje prihodnjič) Zemljini rešitelji RIŠE: VLADO PIRNAT PIŠE: JOŽE JESIH 55 »Sedaj nas čaka velika naloga. Rešiti moramo planet — Zemljo,« je spregovoril Janez. Nato so stekli proti stolpu. Peter, ki je stolp najbolje poznal, je tekel prvi. Po stopnicah so prišli v razsežno vežo. Tod so zopet naleteli na stopnice, po katerih so se vsi zadihani povzpeli v zgornje prostore. 56 Stopili so v razsežno dvorano. Zagledali so velike police, na katerih so se nahajali zaboji. »V teh zabojih je shranjen strup za Zemljo,« je pojasnil Peter. Tedaj pa mu je begajoči pogled obstal na majhni steklenički. Stopil je bliže. 57 Prijel jo je v roke. Na nalepku je zagledal napis »Lavol«. Gubal je čelo, nekaj je napeto premišljal. Končno je ves vzra- doščen plosknil: »Aha, že vem, za kaj se uporablja tole. Vsaka kapljica te tekočine močno eksplodira, podobno kot nitrogli- cerin.« Steklenico je shranil v žep. 8 CELJSKI TEDNIK šTEV- 40 - 20. oktobea- 1961 ŽENA DOM DRUŽINA V NOVEM DOMU Zgodaj zjutraj sta se pred hišo vstavila dva rešilna avtomobila. Vstopili smo v poslopje, kate- rega vsak kot je bil prepreden s pajčevino, odkoder je s stopnic zavel neprijeten vonj po neumi- tih ljudeh in neopranih cunjah, v poslopje, ki nas je sprejelo s svojim hladom in temo. V tej stavbi živi v sobah, kakršne da- nes le še redkokje najdemo, ve- liko ljudi. Stari, mladi in otroci. In tisto jutro jih je z nami odšlo sedem. Sedem otrok, bosih, uma- zanih in ušivih. Sedem mladih življenj smo predstavili v dru- gačno okolje, sedem majhnih, nebogljenih bilk smo iza plota presadili v vrt... Tako se začenjajo mnoge zgod- be o rejništvu in začela se je ta- ko tudi ta. Ko sem se tisto jutro odzvala vabilu za skrbništvo celjskega občinskega odbora in se v družbi dveh tovarišic od tam odpravila pred hišo, kjer S'ta stada dva re- šilna avtomobila, sem o rejništvu vedela prav malo, skoraj nič. Zdaj ipa mi vse to nič več tako tuje in zdaj vem, da se v enem samem dnevu lahko človek marsičesa nauči- Pouk se je za- čel že na poti proti hiši, kjer nas je čakalo sedem majhnih, uma- zanih, skoraj topelih otrok. »Njihova roditelja sta alko- holika,« sta mi priipovedovaili spremljevalki, »posebno mati se je tej razvadi močno predala. Alkohol jo je telesno in Piravkar se potegujemo za gradnjo vodovoda«, je smeje po- veda/1 France Renier, ki isodelu- je skoraj v vseh odiborih, koli- kor jih je v kraju. >Smolo pa imamo! Vse leto smo pričakovali komisijo, ki bi naj odredila lo- kacijo za rezervoar, pa ti pri- dejo prav takrat, ko je zemlja raz,pokala v suši in je, razum- ljivo, tudi iizvir na griču močno oslabel, šment, ko bi prišli vsaj mesec poprej! Zdaj pa so okle- vaili in dejali, da je verjetno iz- viirek prešibek. Vodovod bomo imeli, saj je naokrog še več iz- virov. Samo smola pa taka!« Se je dobrovoljno helietal. Pa ni ta ko samo pri vodovodu. Lansko leto so hodile komisije in iskale prositor za gradnjo nove trgov- ske stavbe, ker sedanji prostori dejansiko niso primerno za trgo- vino. Prediscidnik krajevnega odbo- ra Ludvik Počivalšek je veselo povedal, da so baje nameravali graditi tudi logarnico, pa dolgo niso mogli dobiti gradbene par- cele. Končno je sam odstopil sredi naselja tik ob cesti prime- ren košček zemljišča brezplač- no, samo da bi se nekaj napravi- lo, toda laj... >Kdo ve- če bo logarnica kdaj stada?« se je na- smejal. >Pa v redu, če logarnica ni; totla ipoistajališče pa bi mora- li imeti. Zxlaij stoji na drogu si- cer tabla z napisom >Podčetrtek« toda ta ne more nuditi zavetja čakajočim šolarjem, ki se p>oseb- no s hrvaške stiraini dnevno vo- zijo v kumroviško šolo, ker so v Suitlanisiki Poljaini uikinili višje razrede. Pa tudi naiši uslužbenci in delavci ne morejo prezobaiti na vetru, gostiilna iPri Strahu« pa je Tseono preveč oddaljena od postajališča, ipa za otroke na- vsezadnje tudi ni.« Da, streho bi le morali zagotoviti, da si šolar- ji sami ne bodo postavili sta- je iz koruznice, kaikor si name- ravajo .pomagati v sili. >Šola je čisto v gornjem kon- cu, tesna in nikakor ne bo mog- la zadoivoljiiiti ipotrebam, ki s prihodnostjo naraščajo«, izaskrb- Ijeno priipoveduje tovariš Jože Brilej, šolski iipravitelj, ki je obenem tudi predisednik občin- skega sveta za šolstvo. >Nekje v Obsotelju bomo morali v bliž- nji prihodinoisti graditi popolno osnovno šolo, če hočemo, da bo- do otroci te iK>krajine dobivali enakovredno izobrazbo, imeli enake ^pogoje za svoj razvoj ka- kor drugod. Odprto vipraišanje je že sedaj v Olimjn, kjer je osem- raziredna šola, toda v višjih šti- rih razredih je komaj 14 učen- cev. Ti učenci bi morali obisko- vati sosednjo šolo, verjetno na- šo, pa bi jih težko stprejeli, ker nimamo dovolj prostorov. Vpra- šanje poučevanja pa bi bilo po- trebno odločno rešiti za ves tu- kajišnji predel Obsotelja, kjer imamo same neraizvite osnovne šole, kot so v Podčetrtku, v O- limju, na Bučah, na Virštanju in v .Sodni vasi- Obsotelje je doži- velo veliko siprememb, gospodar- sko napreduje in prav to nare- kuje, da tudi šolstvo ne more in ne sme ostajati na starih tirih in je nujno potrebno zgraditi tu blizu novo popolno osnovno šo- lo«. Pred kratkim je bilo v Velenju pomembno posvetovanje, ki ga je sklical Občinski sindikalni svet šoštanj. Sklicali so pred- stavnike gospodarskih organiza- cij, občine in občinskega komite- ja ZK šoštanj. Osnovna misel posvetovanja je bila, posvetiti vso skrb izobraževanju delovnih kolektivov. Delavska univerza Velenje je pripravila bogat pro- gram izobraževanja, s posebnim poudarkom na družbeno-eko- nomskem izobraževanju. Tako na i bi že oktobra nosredovali ko- lektivom temi >Kako bomo go- spodarili in upravljali« in >Kai naj sto.rimo, da bi se t>ovečal naš osebni dohodek?«. Poleg trna le- tos pričenjajo v Velenju s knjijTO- vodskim tečajem prve stonnie. ki se bo nadaljeval v naslednjih dveh letih in s tečaji za tuje je- zike. Razveseljivo je, da bo ve- černa ekonomska šola nadalje- vala z drugim letnikom. Te dni zbirajo prijavljence za steno- grafski tečaj. V razgibani razpravi je bilo čutiti prizadevanje za čim širše izobraževanje delovnih kolekti- vov. Sistematično skrbi za iz- obraževanje doslej le Rudnik lignita Velenje, kjer imajo svoj izobraževalni center. Želijo, da bi tak center ustanovili še v To- varni usnja šoštanj. Potrebe po izobraževanju na delovnem me- stu pa narekujejo ustanovitev nekakega medpodjetjnega cen- tra, ki bi naj združeval izobraže- vanje predvsem članov manjših podjetij. Pobudo za ustanovitev takega centra je dala DU Vele- nje in bi bilo treba zamisel le pozdraviti. Prav pri prehodu na izobraže- vanje na delovnem mestu bo tre- ba storiti vse, da bo slehernemu delavcu omogočeno, da se bo lah- ko temeljito izobrazil. Na posve- tovanju so predlagali, da bi v podjetja uvedli šole za starše in šole za življenje. Mladim za- koncem in onim, ki se namera- vajo poročiti, bi morali vse bolj kot doslej pravilno približati za- konsko življenje ter pravice in dolžnosti, ki iz tega izhajajo. Do- sedanje oblike teh šol so pokaza- le, da se ljudje zanje zanimajo in jih je treba le prav približati ljudem. Na nedavnem posveto- vanju o sestavljanju pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov, ki ga je organizirala DU Velenje, je bilo le nekaj ljudi. Zato bo nuj- no, da bodo vse organizacije na terenu pomagale mobilizirati lju- di za tako pomembne teme, brez katerih skoraj ni mogoče delati delavcu — upravljalen. Ob vhodu v Podčetrtek je pošta in trgovina, od koder se ob ko- tičku stiskajo hišice med hribtma | i Čas trgatve in veselic Čeravno v mestu in v indu- strijskih sredi,ščili ne moremo spričo dokaj »čudnih« cen zasle- diti in ugotoviti, da so vinogradi in sadovnjaki dobro obrodili, je kljiuib temu neiurjrodnemai zuna- njemu videzu leitošnja trga/tev uspešna, a itudi sadovnjaki so po ni, obiranje pa je za kmeto- valce prijetno opravilo. Zlasiti ob zelo uigodnih letinah pa je tiudi kmečka zabava iprijeit- no razvedrilo, ki se jo udeleže v času trgatve in obiranja sadov- njakov vsi prebivalci kraja. Tudi najmlajši. Naš poisneitek prikazuje zaba- vo ob trgatvi v Lašikem, kjer ,so priredili lovci poscbcin srečo lov — nagrade pa iso tokrat bili zajč- ki, fazani iin druge »mesnate« trofeje domačih lovcev. Seveda tudi tokrat ni izostal stari obi- čaj, da med plesom mladima »krade« grozdje z umetne braj- de- Zal pa so te »tatvine« navad- no zelo dirage in zaradi tega le naipol zabavne. UCNlH MOČI PRIMANJKUJE Te dni se je pričel šolski pouk tudi na šolah na področju konji- ške občine. Kljub temu, da je prišlo na šole več novih učnih moči, od teh nekaj, ki jih je ob- čina štipendirala, še vedno niso zasedena vsa mesta Teuaj za gostinske delavce Gostinci šaleške doline bi radi organizirali tečaj za visoko kva- lificirane gostinske delavce. De- lavska univerza Velenje bo po- magala pri organizaciji in s pre- davatelji. Tako se bo 15 prijav- yencev že kmalu pričelo izobra- ževati. šaleška dolina, ki vedno bolj postaja turistični center, tak kader nujno rabi. Naše proslave Naše podeželje danes živi, di- ha in uitripa — ni herbarij in ne muzej. Res je, da ta prvi čas še nosi na sebi pečat nečesa neiz- delanega, začetnišikega, vendar pa hkrati ponuja razkošje vzgoj- nih oblik in prijemov pri kultur- no-p ros vetrne m delovanju. Ena takih vzgojnih oblik za našega podeželskega človeka je vsekakor proslava pomembnejših obletnic, bodisi dz daljne ali bližnje preteklosti. Ko je Ivan Cankar pripravil svojo deseto knjigo, si je prire- dil majhen zaiseben jubilej, ki ga je obhajal, kaikor pripovedu- je sam: za "zaklenjenimi vrati, brez veselja in brez zadoščenja, zakaj z bridkostjo je uvidel, da je pisal in govoril v toipo, gluho- nemo tihoto, da je sipal lepoto srca in misel duha na kamnita jalova tla. Tako je mislil naš Cankar, če- tudi njegove besede niso padle v prazno. Nikakor pa ne smemo dovoliti, da bi naše besede, če uporabim Cankarjeve besede, pad-aile v prazno, brez veselja in brez zadoščenja. Ko sem se ozrla v preteklost, da bi zbrala Sipomine na šolske proslave, ko sem bila še sama šolarka, sem presenečeno ugoto- vila, da mi jih je tako malo ostalo. No, seveda, v pozabo so šle samo posamezne, drobne reči s teh proslav; ni pa šlo v pozabo, kar je bilo poglavitno — m-slim razpoloženje, vzdušje proslave. Ce je proslava visebinskb v re- du, če je program stilno enoten in smiselno povezan, če odpravi- mo. enolično razvrstitev (prav tega je na vseh proslavah toliko, navzoče pa utruja in ubija), te- daj proslava zaživi svoje polno življenje. Takrat šele resnično praznujemo, takrat občuti praz- nik v srcu vsakdo v dvorani. In to vendar želimo! Nikoli ne bom i]X)zabila. kako je bilo neike?ra dne pred dvajse- timi leti. Bila sem desetletni otrok in v šolski vrsti sem kora- kala" razigrano, kaikor pač ko- raka vsak otrok, če je srečen. Dan je bil lep- Stopali smo tiho in mirno v idvorano. Točno se spominjam te mračne, hladne in puste sobane — brez atmosfere, brez duše. Nekam medlo vidim pred seboj zadnji prizor iz Tu- gomerja. Grozdana se je poslav- ljala od Bojana. Vsa krhka in nežna živi v meni še danes. Sli- šim njen glas, ki je ogrel. V dvo- rano je prinesel novo življenje. Tako lepo in sončno je /postalo v hipu in zazdelo se mi je, da smo v dvorani samo trije: Bojan, Grozdana in jaz. Najsvetlejša od , vseh je bila Grozdana. Danes se vprašujem — zakaj? Nato je naistepil nekdo, ne vem mu imena. Bil je imipozantein. V Isipomimu m|l živi kot utelešen elain, dozdeva se mi fanatično ne- utrudljiv. Govoril je glasno, pol- no in praznično- Vse je potegnil za seboj in viharen aplavz je od- meval po dvorani. In zopet se vprašujem — zakaj? In danes? Kako proslavljamo? Kako pripravljamo iproslave, ki bi naj priklicale praznično vzdušje v dvorano in v srca? Kratnk nagovor, solo recitacija, pevski zbroček v najboljšem pri- meru še telovadna točka, pa smo pri kraju. Proslavo pričnemo z govorom in končamo z udarno pesmijo; vse je tako, kot bi bilo nekje in že od nekdaj tako do- ločeno, zapisano kot stalno in i)ovseni nesipremenljivo. Proslava je podobna proslavi in priprava poteka šablonsko, mehanično; kakor je bilo včeraj, pa naj bo še danes. Prav nihče od nas ne pomisli, kako bi vlil v spored nekaj svežine, da bi dodal ne- kaj, česar doslej še ni bilo, da bi namesto standardne recitacije prebrali črtico, ki oigreje. odlo- mek dramskega dela, ki bi pre- vzel človeka v celoti — ali pa ljudem prikazal nekaj aktualne- sra za tiste dni oziroma za tisti kraj. M. M. Izvolili so svet kolektiva v soboto se je v Žalcu sestal kolektiv občinskega ljudskega odbora, ki sta ga skuipno sklicala uprava in upravni odbor sindi- kalne podružnice. Na posvetovanju so obširno raizipravljaJi o pripravah na nov uslužbeniski siistrm, ki predvide- va samoupravljanje delovnega kolektiva, večje pravice sleher- nega člana kolektiva uprave, ko- lektivno odgovornost za uspešno opravljanje nalog, ki jih pred kolektiv .postavlja ljudski odbor in vsa naša skupnost. Ugotovili so, da je uiprava občinskega ljud- skega odl>ora v Žalcu zadnja leta precej napredovala. Nailoge se uspešneje in hitreje opravljajo, pritožb državljanov je manj. znan je sistem dela, le obseg na- log se spreminja. Velik razvoj je kolektiv naipravil tudi v po- gledu izobraževanja. Medtem ko občina štipendiira na razinih šo- lah 39 štipendistov za javno upra- vo, pa se izip<;ipolnjuje v različ- nih strokovnih šolah kar 54 se- danjih uislužboncev z izrednim študijem, kar je zelo vzpodbud- no- Seveda je občina temu nači- nu izgrajevanja kadrov pred- vsem naklonjena. Člani kolektiva ;so živahno raz- pravljali tudi o predilogu za novi način nagrajevanja uslužbencev uprave. Kolektiv temeljito raz- pravlja o dveh predlogih za bo- doči način nagrajevanja na pod- lagi ocenjevanja delovnih mest. OCVIRKI Nikar ne ipožirajte .sline. To niso mesni ocvirki, ki jih tako radi hrustamo in še po- tem dolgo nosimo ajKMnin na dišeče koline. Ne, v tem pri- meru gre za ipovsem drugač- ne ocvirke. Na primer, zdaj, kje se je to zgodilo, kdo je kriva ose- ba, to pustimo ob strani, pa si zamislimo, kaiko je bilo priletni kmečki ženici, ko je prišla k mlademu zdrav- niku na pregled in ker ie bilo trdba pregledati pač do- bršen del telesa, se je ženi- ca laloklla, zdravnik pa ji odkaže mesto in se krohoče: »Giromska strela, pol ure ste se kobacali iz teh pisa- nih jank! Kaj ipa, ko bi na- mesto mene bil tu vaš sta- ri! Kakšno sodobno untrco bi si pa že lahko privoščili!« A glej čudo! Pri talko vi- soki izobrazfbi in talko odgo- vornem poklicu niti začutil ni, da je okrnil ženičino do- stojanstvo, zakaj ta se je brez besed oblekla in pred- no je zaiprla vrata, je rekla: »Oprostite, nisem vedela, da ste živinozdravnik ...« In tale naš občinski funlk- cionar ima res čudne nava- de. Morda v srcu še ni tako slab, prej bi lahko potrdili, da je neroden. Sicer kroži o njem po deželi kar nič lap vzdevek in ker ga ljudje po- tiho šušljajo, ga pa še mi za pišimo v oklepaju (gospod). Tega ipa tale naš občinski funkcionar nikakor noče sli- šati, še posebej zato, ker je na takem službenem položa- ju, da njegov rang zahteva zares poudarjeno tovarištvo- In ko je oni dan prišel v kraj in tam siklicad mero- dajne krajevne činitelje, je na koncu že menda stotega konca še enkrat pribil: »Bodimo tovariši! Naša de- janja naj dokažejo, da smo pri ljudeh, pri naigi široki jaivnosti (toplo .zaipisaiai in BO nam vedno in ipovisod, kot nesebičnim tovarišem vrata na stežaj odprta.« Razume se, da ima ta naš občinski funkcionar tudi lep avtomobilček in se je iz- kazalo, ko je neke noči po- trkal na njegovo okno pri- lerten možic s prošnjo na zguibanih ustnih, da je že- na hudo bolna in da mora nemudoma v bolnišnico, da ima iz(piiljen čut do čuvanja lastne imovine. »Kličite rešilni voz!« se je obregnil iin se v postetlji pre- vrnil na drugo stran, zakaj vino od tihelga Islavja na Dobrni mu nikaikor ni ho- telo zlesti iz glave. Po dveh urah pa je rešilni voz le prieijazil.., Piravijo, pa tudi sami prav dobro vemo, da je sleherni zemljan obdarjen z dobrim in slabim. In Cičkov Jakec ima ito smolo, da so mu pri vsej mladosti izipadli lasje. Sicer se Jakec zaradi tega ne sekira in celo zatrjuje, da na plešo, sipričo vsako- dnevnega obilnega dela kratko in malo — pozabi. Da pa mu le ne bi zdrknila pKjpolnoma iz spomina, je pred kratkim poskrbela mična frizerka, ki ima res lepo frizuro in lase zategle kot žima. No in taJe naš Cičkov Jakec, nič hudega sluteč, sede na stol in pogle- da pomočnico: »Prosim, ostrigel bi se rad.« Pomočnica iT>a odipre usta, toliko, da bi ji morski psi-- čok lagodno iizpuUi strupeni jeziček in prasne v smeh: »Elegamtno vzletišče za muhe!« Še sreča, da je Jalkec mir- ne narave in je kar potrpe- žljivo prenašal nekam čud- no štorkljanje ipo pleši- Ko pa je bil gotov, se je ipokril, se rahlo nasmehnil in pove- dal pomočnici: »Usta si le izpirajte, ko- maj sem vzdržal, tak smrad prihaja iiz njih ...« Pomočnica pihne v dlan enkrat, pihne dvakrat, tri- krat. Jezno je topotnila z no- go in zletela na cesto. Tam je zakričala za Jakcem: »Lažete, ne smrdi mi ne!« Zdaj, ko je v šole zavela reforma, je ipouk življenjski, skratka v irazrede se je na- selilo resnično življenje. Tudi kmečko delo ni nič več z alpoist a Vil j e no. N aisp rot no, učenci morajo dobiti prak- tično podlaigo, kako se pri- deluje naš ljubi kruhek. In pred no so v razredu to va- rišice Trpotec našiteli, kate- re rastline dajejo dragoce- no moko, je še iposobej ipou- darila, da je hlevski gnoj najkvalitetnejše gnojilo in da zato zna to stvar kmet tudi dobro cenirti. In takrat, ko se ,pri hlevu nakidava gnoj, ni treba otrokom prav nič vihati noskov. Narobe. Kmetu moramo seči v roko in mu reči: »Pa le dobro za- belite!« Nato je prečita- la še odstavek, kako sc ne- kateri miladi ljudje odtuju- jejo zemlji in da jih je sram od dela umazanih rok. Seveda zdaj že tudi učenci vedo, da je teorija povezana s prakso in so takoj predla- gali, da pri tej in tej hiši nakladajo hlevski gnoj- To- varišica Trpotec, vestna kot vedno, je hitro privolila: »Dobro, ipa pojdimo«. Pride- jo in kmet, oče Stovršnik se razneži, jim raizikaže hlev, gnojno jamo in gnojišče. Vse bi se lepo končalo, da se ni tovarišica . Trpotec neikam nerodno obrnila in s .polno nogo stoipila v svežo kravjo pogačo. »Ježeš, v kravji direk sem stopila!« je kriknila, se o- tres'la modernega šipičaka iin po eni nogi oidsikakljala na dvorišče. Otroci iso jo v sme- hu in zadovoljistvu obkro- žili, nekdo pa se je le oju- načil in rekel: »Tovarišica, zdaj site pa res dobro zabelili!« Uboga tovar-šica je dobila solze v lepe očke in da ko- nec le ni bil prehud, je oče Stovršnik vzel špičak in ga opral pri vodnjaku. V ponvi je ostalo še nekaj ocvirkov, le-te pa bom vsled »stanovanjske stiske« v ča- sopisu prihranil za pozneje; bomo pa takrat hrustali. Vas pozdravlja čez drn in strn — Tone Tm 10 CELJSKI TEDNIK STEV. 40 - 20. oktobra 1961 ŠPORT TM laike Po enoitedenskem otlmoru se je v nedeljo s šestim ko- lom nadaljeval jesenski del tekmovanja v slovenski con- ski nogometni ligi- Od štirih razpoložljivih, sta ohe celj- ski moštvi pobraili tri točke. Kladivar je v Ljubljani pre- magal Krinia-Odircda 1:0, Celje pa doma igralo neod- ločeno 3:3 z Ljubljano. P et i nis ed emid es et odteto tn i uspeh jeizadovoljiiv,, zlasti še, če .pomislimo, da so imeli celjski železničarji opraviti z renomirano enajstorico ljubljanskih stanovskih to- varišev. Kladivar si je zmago po- šteno izaslužil. Levji delež za to pa je pobral mladi vra- tar Kranjc, ki je branil v velikem stilu. Edini igol je dosegel Šega. Tekma pri Skalni kleti je imela razlDurljiv potek. Go- stje so vodili 2:0 in 3:1. Nav- zlic temu, domačini niso klo- nili. Remi ustreza poteku igre, tudi so bili gostje boljši v tehniki igranja in čeprav sta obe enajstorici zapravili vrsto idealnih pri- ložnosti za gol. V piedtekmah je mladina Kladivarja odpiravila so'vrst- nike Kii ma-Odreda 2|:U mla- di Celjani pa Ljubljano 4:2- Pa še ena zanimivost, ki postaja že kar -udomačena v prvenstvenem boju: ka- kor Krim, tako so tudi Ljub- ljančani vložili protest. Zaradi nepravilnih regi- istracij igralcev je tekmo- valna komisija registrirala tekmo Celje : Slovan, ki se je končala z rezultatom 2:1 za domačine v korist ljub- ljanskega moštva 3:0, tekma med Kladivarjem in Gorico, ki se je na Glaziji zaključi- la z visoko zmago celjskih plavih 7:0, pa je dobila zdaj drug konec — 3:0 za Gorico. Zaradi tako izgubljenih točk se je Celje ipo šestem kolu znašlo na sedmem mestu s petimi točkami (razlika v golih 15:23), Kladivar pa na devetem s štiirimi in prav ta- ko negativno razliko v igo- lih 10:13. V nedeljo bo na vrsti sed- mo kolo. Medtem, ko bodo Celjani romali v goste ma- riborskemu Kovinarju, ki trenutno tiči na zadnjem mesitu z dvema toičkama, ki si jih je zaslužil v Celju proti Kladivarju, pa bo Kla- divar doma sprejel moštvo ljubljanske Ilirije, ki je na- enkrat na šestem mestu s petimi točkami. -an 12 prvih in 3 rekordi v soboto lin nedeljo je bilo v Trbovljah letošnje zadnje prven- stveno tekmovanje v aitletiskih disciplinah. Na vrsti so b^li šta- fetni teki ter mnogoboji. Tekmo- vali pa so za naslove republiških prvakov. Največ uspeha so imeli spet člani in članice celjskega atletskega kolektiva, ki so med osemnajstimi možnimi pobrali kar dvanajst prvih mest. Razen tega so postavili še tri rekordne rezultate. Prvi rekord je zabeležila žen- ska štafeta Kladivarja na progi 3 krat 800 metrov. Nov jugoslo- vaniski rekord je kar za šest se- kund boljši od starega. Postavile so ga tekačice Tovorniikova, Ga- šparutova in Slamnikova. Glasi se pa 7:06,2. Drug rekordni uspeh je postavil Vravnik v peterobo- ju, kjer je zbral 3.071 točk, ali za 34 več, kot je znašal dosedanji najboljša državni izid v itej pa- nogi- Tretjega so zabeležili mlaj- ši mladinci Pukmajste;r, Brezni- kair Ln Zuntar v štafeiti 3 krat 1000 metrov. S časom 8:30.1 so dosegli nov državni in republi- ški rekord. V ostalih skupinah in discipli- nah pa so od celjskih .atletov zmagali: "(ČLANI: 200 m ovire — Kopitar 26.8; deseteroboj — Molk 4619 točk; peteroboj — Kopitar 2466 točk. CLANICE: 4 krat 200 m — Kladivar 1:44.3. STAREJŠI MLA- DINCI: peteroboj — Vravnik 3.071 točk (daljina 644 cm, kopje 46.88, 200 m 25.7, diek 51.78. 1500 metrov 4:53.9)- STAREJŠE MLA- DINKE: 4 krat 60 m: Kladivar 31.3; 3 krat 600 m — Kladivar 5:29.2; troboj — Kroiflič 1.957 točk. MLAJŠI MLADINCI: 3 krat 1000 m — Kladivar 8:30.1. MLAJ- ŠE MLADINKE: troboj — Lubej 2071 točk, 4 krat 100 m — Kladi- var 50.9. 9 novih nogometnih sodnikov Te dni se je v Andrejevem domu na Slemenu končal tridnevni seminar, ki ga je obiskalo devet kandidatov za nove nogumetne sodnike. Tečaj sta ob pod- pori Okrajne zveze za telesno kulturo pripravila in izvedla Zbor nogometnih sodnikov ter Celjska nogometna podzve- za. Tečaj je lepo uspel, saj so kandi- dati ob pomoei izkušenih strokovnjakov na tem področju, pridobili toliko znanja, da so pozneje tudi pred izpitno komisijo zadovoljivo odgovarjali na postavljena vprašanja. Odlično pa so prestali tudi pismeni del izpita. Tako je zdaj za nji- mi prvi del izpita, drugi, pa jih čaka na nogometnih igriščih pri sojenju tekem. Upajmo in jim želimo, da bi tudi tam v redu opravili svojo dolžnost. Naši sliki prikazujeta tri kandidate med ustnim delom izpita (zgoraj) ter ko- misijo (spodaj), ki je vodila to preiz- kušnjo. -mb Zo las je zmanjkalo • • • Nad tri sto gledalcev je bilo v nedeljo na igrišču pri Skalni kleti skoraj priča presenetljivi zmagi celjskih rokometašev nad trenutno najboljšo ekipo Slovenije v republiški ligi. Celjani so namreč proiti Krimu iz Ljubljane zaigrali zelo dobro in imeli skoraj ves čas igro v svojih ro- kah. Zlasti v prvem polčasu, ko so do 23. minute vodili 2:1 in imeli še vrsto priložnosti za dosego golov, ki jih pa niso znali izkoristiti. Prav tako kot v prvem polčasu, so Celjani vodili za en gol tudi v drugem delu igre. Toda zaradi izredno slabe kon- centracije cbrambe v 56. in 57. minuti so prejeli dva gola. Tako je bil končni rezultat že zapečaten. Zmagali so gostje s tesnim izidom 11:10. Za Celje so gole dosegli: Snedič 4, Ratej 2, Križnik, Gor- šič, Levstik in Hribernik po enega. Velenjčani V vodstvu v šestem kolu okrajne rokometne lige so bili doseženi nekateri nepričakovani rezultati. Tako so Konjice premagale drugo moštvo Celja 25:19, Kovinar pa La- ško 25:17. Tekma med Velenjem in Par- tizanom iz Celja ni bila odigrana in je verificirana z rezultatom 5:0 za Velenje. Srečanje med Žalcem in Polulami je bilo odloženo. Stanje na lestvici je nasled- nje: Velenje 12, Kovinar 10, Laško in Žalec 5, Partizan Celie, ŽRK Celje, Ko- njice i, Polole 2 točki. ODLIČNI REZULTATI v soboto in nedeljo je bilo na keg- ljišču Ingrada kvalitetno tekmovanje kegljačev Ljubljane, Zagreba in Celja. V borbenih partijah so Celjani premagali Gradjevinarja iz Zagreba 825:80-4, v med- narndnem slogu pa je nadmočno zmagala Ljubljana. Vrstni red: 1. Ljubljana 6852, 2. Celje 6445, 5. Gradjevinar 6231. Med posamezniki je Leon Grom iz Ljubljane postavil nov republiški re- kord, saj je podrl 970 kegljev, kar je le za dva manj cd državnega rekorda. Med Celjani sta se najbolj odlikovala Vanov- šek in Šmon. Tako je Vanovšek zabele- žil rezultat 855, Šmon pa 853 podrtih kegljev. Šmonu je to pot le malo manj- kalo, da ni postavil odličnega rezultata 900 podrtih lesov, saj je v prvih sto lu- čajih zabeležil izvrsten rezultat 458 keg- ljev. Škoda, pa drugič. leife tekandi Nataše DRBANČIČEVE V sredini prejšnjega tedna .je bil društveni miting AD Kladi- varja, na katerem je nataša Ur- bančičeva postavila kar tri re- kordne izide, dva od teh držav- na. Prvi državni rekord je zabe- ležila v metu kopja z rezultatom 59-10 jnetra, drugega za mlajše mladinke pa v metu krogle z 13.22 metra. Tretji — republiški — rekord pa je dosegla v troboju za I starejše mladinke, kjer je zbrala 2.083 točk. V posameznih disciplinah je dosegla naslednje rezultate: višina 146 cm, 100 m — 14,1, krogla — 10.41 metra. Letošnje zabavne in družabne prired l\e Lani in pred dvema letoma se je o zabavnih prireditvah v Celju ve- liko govorilo. Nekateri so rekli, da so dobre;, drugi, da jih je preveč,- bili pa so tudi ljudje, ki jim niso bile všeč. Pred tremi leti pa je bilo v Celju veliko kritike, češ zakaj v mestu ni zabavnih in družabnih prireditev. Skratka, mnenja so bi- la različna, kot so različni tudi okusi. V minulih dveh sezonah zabav- nih prireditev, ki jih je pripravilo Olepševalno in turistično društvo Celje, smo videli in slišali najbolj- še ansamble in malo je ostalo pev- cev zabavne glasbe, ki v Celju še niso nastopali. Ce upoštevamo to dejstvo, se nam postavi vprašanje ali so zabavne prireditve sploh še potrebne? Odgovor na to vpraša- nje bi naj bil med dvema skrajno- stima. Ne brez zabavnih prireditev in tudi ne njihove poplave. Od ča- sa do časa smo le potrebni nekaj prijetnih zvokov, pa tudi varietej- ske atrakcije radi pogledamo en- krat na leto. Te razne pripombe in predloge je Olepševalno in turistično dru- štvo upoštevalo pri sestavljanju letošnjega programa zabavnih pri- reditev. Od lanskoletnih dvanajst, jih bo letos samo šest. Novost v letošnjem programu je tudi folklor- no področje. Program predvideva naslednje prireditve: Za uvod se bo v pone- deljek, 30. oktobra, predstavil an- sambel »Vedre scene« iz Zagreba Tri tedne pozneje bomo videli »Prleško gostiivanje« v izvedbi ljudske folklorne skupine iz Gomile pri Ptuju. V nadaljnjih prireditvah se bodo zvrstili: novi Adamičev orkester z elektronsko glasbo Ljubljanski jazz ansambel, nadalje eden izmed velikih plesnih orke- strov naših radijskih postaj ter zagrebški Variete. Mimo tega bo Olepševalno društvo skušalo zago- toviti vsaj eno gostovanje inozem- skih izvajalcev, seveda v kolikor bo to finančno izvedljivo ter eno najuspelejših prireditev »Od arije do popevke«. Program je dovolj pes4er in se- stavljen tako, da bo za vsakega nekaj. In še o družabnih prireditvah. Sezona družabnih prireditev se bo začela s silvestrovanji, ki bodo v Narodnem domu, hotelu Evropi, prf Mlinar je vem Janezu, na Staren> gradu, Na gričku in mogoče še kje. Plese, oziroma družabne prireditv® pa bodo pripravili: Društvo inže- nirjev in tehnikov, maturantje, akademiki. Združenje rezervhib oficirjev in morda še kdo. Seveda bo Olepševalno in turistično dru- štvo pripravilo tudi svoje tradicio- nalne maškarade za cicibane, pio-^ nirje, mladince in odrasle. Takšen je okvirni program le- tošnjih večjih zabavnih in družab- nih prireditev, ki bodo nekaterim bolj, drugim pa manj všeč. Gotova pa je eno, tudi te prireditve imajo- svoje obiskovalce; nekaj razvedri- la pa tudi ni odveč. gE VEDNO SLAPOVI SREDI CELJA Čeprav smo o slapovih sre- di Celja, ki nastajajo po vsa- kem deževju in jih povzro- čajo slabi in preluknjani žle- bovi, že pisali in hkrati opo- zorili na škodo, ki se dela zlasti na pročelju starega magistrata, napaki še nista odstranjeni. To se je videlo tudi v sredo dopoldne, ko je prenehalo deževati. V obeh primerih gre za preluknjane žlebove, oziroma odtočne ce- vi. Zaradi »slapov« je v sre- do spet odpadlo nekaj ometa s pročelja magistrata. Znova vprašujemo kdo bo kriv za škodo, ki se veča iz dneva v dan? 17 osnovnih šol ^ 7557 učencev Na območju celjske občine je sedemnajst osnovnih šol, od tega sedem nepopolnih, v katerih je 7557 učencev. V primerjavi z lan- skim letom je letos v vseh šolah 346 učencev več. Vsi učenci so raz- deljeni v 217 oddelkih, poučuje pa jih 249 stalnih in 20 honorarnih učnih moči. Jože Drame iz Slivnice je padel in si zlomil nogo. — Tudi Terezija Laznik iz Trnovelj in Ivanka Komplet iz Hrenove pri Strmcu sta si pri padcu zlomili nogo, — Frančiška Zore iz Celja si je pri pad- cu poškodovala rebra. — V Mali Pire- šici je z vprežnega voza padel Valter Le- skovšek in si zlomil roko. — Dragica Plahutar iz Rifnika pri Šentjurju je padla s prikolice traktorja, na katero se je obesila, in si zlomila nogo. Od 8. do 14. oktobra 1961 je bilo roje- nih 26 dečkov in 27 deklic. POROČILI SO SE: Jožef Toooriš, krojač iz Tržiča in Aloj- zija Kocjan, upokojena kuharica ir Celja. Friderik Žnider, preddelavec, in Pavla Kumer, kuhinjska pomočnica, oba iz Celja. Stanislav Jakop, trgovski po- močnik iz Celja, in Mihaela Zupane,, uslužbenka iz Ostrožnega. Jožef Juran,, impregnator papirja in Marija Amon, pomožna kuharica, oba iz Celja. Mari- jan Gorjanc, orodjar iz Celja in Olga Kovač, skladiščna delavka iz Vrhov. Vereno Korošec, uslužbenec, in Zora- Žunko, profesorica, oba iz Trbovelj^ Henrik Štupar, kmetijski tehnik iz Me- kinj, in Ana Žuntar, šivilja iz Celja. UMRLI SO: Vincenc Širše, kovač iz Arje vasi, star- 55 let. Vincenc Škoberne. invalidski upo- kojenec iz Vcdruža, star 83 let. Mihael Hohnjec, kipar iz Celja, star 72 let. Franc Dobelšek, upokojenec iz Pesja, star 65 let. Gašpar Pal, upokojenec iz Laškega, star 60 let. Marija Maurer, so- cialna podpiranka iz Celja, stara 71 let^ Pavla Škoberne, družinska upokojenka, iz Polane, stara 58 let. Martin Mo«ič» otrok iz Dola pri Hrastniku, star 1 dan.. Andrej Sevenšek, upokojenec iz Doma. onemoglih Grmovje, star 73 let. Fanika, Rožanc, druž. upokojenka iz Celja, stara 59 let. PREMALO JO POZNAMO Veselje, da je za nami izredno lep izlet, je bilo to pot povezano še z enim občutkom oziroma spo- znanjem — čeprav je majhna, premalo poznamo svojo ožjo do- movino, premalo cenimo in vemo za čudovite naravne lepote Cerk- niškega območja, Snežnika, oko- lice Ribnice in Sodražice, pa spet Polževega, poti od Litije do Ča- teža, doline Sopote ... Zato vse priznanje celjskemu planinskemu društvu, ki je čla- nom svojega upravnega odbora in nekaterim sodelavcem pripravil izlet: Celje—Rakova dolina— Cerkniško jezero—grad Snežnik— vrh Snežnik—Bloke—Sodražica— Travna gora—Ribnica—Turjak— Polževo—Sopota—Celje. Izlet, ki je bil povezan z ogledom zname- nitih krajev iz narodnoosvobodil- nega boja, pa tudi nekaterih na- ravnih posebnosti, kulturnih spo- menikov in podobno. Prvo presenečenje je bil Rakov Škocjan, Zelške jame. Ko da bi hodil po Škocjanskih jamah, če- prav Rakov Škocjan nima nobe- ne zveze z njimi. Voda je tu v kraškem svetu izkopala ogromne dvorane in jame, čudovite preto- ke, naravne mostove — zlasti za- nimiv je mali naravni most — jezerca... To je lep svet, pa hkrati skrivnosten, kakor je skrivnosten in samosvoj ves Kras. Zelške jame so tudi odtok Cerk- niškega jezera. Na Cerkniško jezero je v sre- dini septembra spominjala le mla- ka ob mostu, ob njej pa menda edini ostanek nekdanjih čolnar- jev, star in na pol razpadel čoln. To je bilo zdaj Cerkniško polje, ki pa se ob močnem deževju spre- meni v jezero, ki zavzame tudi do 26 km površine. Zanj velja ta- le rek domačinov: Ce se miš po- ščije, se konj vdre. Spet srečanje s kraškim pojavom. Proti zahodu zapirajo Cerkni- ško polje Javorniki. Tudi ti ima- jo svojo zgodovino, zgodovino kontrabantov, tihotapcev konj in druge živine. Tod je tekla meja med nekdanjo staro Jugoslavijo in Italijo. Tod je cvetelo tihotap- stvo, menda edini »pošteni« za- služek tamošnjih ljudi. Kadar so tihotapili čez mejo cele črede konj, so navadno v »predhodnico« postali otroka s starim kljusetom. Ce je uspelo njemu priti čez me- jo, potem so za njim pognali vso živino. V nasprotnem primeru so izgubili le suho živinče. Za nami ostajajo vasi čisto pa- nonskega tipa. Dolge so in vijejo se le ob cesti. Za hip se ustavimo v Grahovem, zibelki Notranjske- ga odreda. V Kozarišču občudujemo enega od 99-tih Windischgratzovih gra- dov — grad Snežnik. Skoda, da si ga nismo mogli ogledati tudi od motraj. Pot je postajala vse bolj strma. Prihajali smo v naročje ogrom- nega masiva — Snežnika (1796 m.) Hoja na vrh gore je bilo pravo doživetje, čeprav je sonce neu- smiljeno pripekalo. To področje je bogato planinskega cvetja. Iz- redno lep je bil z vrha pogled na Julijske in Kamniške Alpe. Škoda, da je pogled proti morju zastrla megla. Na vrhu Snežnika so prav tiste dni opravljali zadnja dela pri gradnji lepe planinske po- stojanke, ki jo bo oskrbovalo PD Ilirska Bistrica. Zopet smo sedli v lep in udo- ben Kompasov avtobus in se spu- stili v dolino. V Sodražici smo se srečali s k(^5čkom Celja — z le- pim in okusno urejenim gostiščem Majolko. Spodobna sestra celjske gostilne. Zvečer nas je pozdravila Trav- na gora — nova planinska ali bo- lje rečeno hotelska postojanka. Na koči je spominska plošča z napisom: Tu je bila 13. julija 1941 ustanovljena Ribniška četa. Drugo jutro smo obiskali Rib- nico, ki je pravkar zaključevala svoj festival suhe robe. Bili smo prijetno presenečeni. Lepo mesto z mnogimi spomeniki. Restavriran Ribniški grad pa bi lahko služil za vzor (tudi Celjanom), kaj in ka- ko se da narediti nekaj izredno lepega iz razvalin, ki so pa na- vzlic vsemu ohranile svojo prvo- bitnost. Pot nas je vodila še na Turjak in Polževo. Kot smo videli, je zla- sti izredno lep hotel na Polževem postal priljubljena izletna posto- janka ne samo za Ljubljančane, temveč tudi za tiste, ki so jim. avtomobili skrajšali sicer dolgo pot. Lepo presenečenje nam je pri- pravila dolina Sopote. Bila je v prvem jesenskem razkošju, brez sivih pajčolanov, polna sadja in življenja. Nekaj smo ga prinesli tudi mi, čeprav že nekoliko utru- jeni od dolge poti. Celje. Spet smo doma. Stiski rok in pozdravi, pa tudi zahvale vsem, ki so pripomogli k lepema izletu. Hvala zlasti šoferju Kom- pasovega udobnega avtobusa Motiv s Travne gore Edini ostanek Cerkniškega jeze- ra — v septembru Na vrhu Snežnika 11 CELJSKI TEDNIK STEV. 40 - 20. oktobra 1961 PRAZNIH ROK Po tridnevnih borbah je bil v nedeljo v Domžalah zaključen kvalifikacijski turnir petih okrajnih prvakov v košarki za vstop v slovensko ligo. Med udele- ženci so bili tudi igralci Partizana iz Žalca, ki pa v hudi konkurenci niso uspeli, saj so zmagali le v enem dvoboju in se tako z dvema točkama plasirali na četrto, ali predzadnje mesto. 2alčani so premagali le ekipo MTT iz Maribora 56:42, izgubili pa s Postojno z Dom- žalami 100:46 ter Javornikom 66:65. Nova člana slovenske lige sta postala Dom- žale in Postojna. Glede na ta neuspeh Zalčanov pa tudi slab plasman šoštanj^anov, ne bo pri- hodnje leto v republiški košarkarski ligi sodelovalo niti eno moštvo iz celjskega okraja. turSek v vodstvu ZA NASLOV NAJBOLJŠEGA STRELCA CELJSKE OBČINE v nadaljevanju tekmovanja za nasloT najboljšega strelca celjske občine je bil« na vrsti streljanje z malokalibrsko pu- ško. V tej disciplini so se najboljši zvr- stili takole: 1. Jože Jeram, (Br. Ivanuš«) 243, 2. Tone Jager (Br. Ivanuša) 24'5, 5. Franc Hočevar (I. L. Ribar) 242, 4. Franc Turnšek (Br. Ivanuša) 241, 5. Tine Ze- leznik (Br. Ivanuša) 238 itd. Po vsem tem je v skupnem plasmaja po dveh disciplinah (zračna in maloika- librska puška) vodstvo prevzel mladinec Franc Turnšek s 507 krogi, sledijo: 2. Jager 506, 3. Hočevar 502, 4. Dobovičnik 494, 5. Jeram 493, 6. Mlakar 490 ild. Boks Visoka zmaga gostov . Po dolgem času so se v nedeljo znova p'redstaviM člani boksarske sekcije celj- skega Olimpa, ki so v goste povabili iz- redno močno okipo ljubljanskega Odre- da. Gostje so bili za domačine pretrd oreh. Temu primerno se je glasil tudi končni rezultat 14:2 za Odreda. Edini točki za Olimpa sta priborila Slemenšek in Cesnik, ki sta svoji borbi končal* z neodločenim izidom. Hokej na travi V nedeljo začetek v nedeljo, 22. tega meseca se bo začel jesenski del republiškega prvenstva t hokeju na travi. V zasavsko-celjski sku- pini tekmujejo štiri moštva: Senovo, Krško, šolsko športno društvo Mladost iz Trbovelj ter HDK Celje. V prvi tekmi, v nedeljo ob desetih dopoldne, se bo celjsko moštvo sestalo z ekipo Mladosti iz Trbovelj. Tekma bo na igrišču pri Skalni kleti. Podjetje Avtobusni promet Celje opozarja od dne 21. oktobra 1961. dalje na ugodno avtobusno zvezo na relaciji: Celje—Žalec—Ložnica—Vinska Gora— Velenje—Šoštanj VOZNI RED Opomba: Na postajo, za katero t voznem redu ni označen čas prihoda, prihaja avtobus vedno 1 minuto pred določenim časom odhoda. LEGENDA: D — Obratuje samo ob delavnikih V — Obratuje vsak dan NOVA AVTOBUSNA PROGA Celje—Velenje—Slovenj Gradec VOZNI RED Velja od dne 21. oktobra 1961. Legenda: V obratuje vsak dan. Komisija za uslužbenske zadeve pri Občinskem ljud- skem odboru Celje razpisuje DELOVNO MESTO TAJNIKA ObLO-a Pogoji: 1. višja ali visoka strokovna izobrazba; 2. referent IL vrste do višjega referentd I. vrste; 5. višja upravna šola ali pravna fakulteta ali priznana strokovna izobrazba po 50. ali 198/4 členu Zakona o javnih uslužbencih; 4. 5 let upravne prakse ali praiksa v orgamizacijskem delu. Razpis je odprt 15 dni po objavi. NEODGOVORNOST Pretekli teden je Okrajna zveza za telesno kulturo v Celju sklicala iposvetovanje predstavnikov ustreznih ob- činskih zvez z namenom, da skupaj z njimi prouči ne- katere probleme telesne vzgoje v občinah in da ne- kaj priporočil za delo v bo doče. Komunalni siistem s če- dalje večjim imperativom zahteva, da se tudi telesna vzgoja prilagodi novim po- gojem in razvija svojo de- javnost v okviru občin. Te- mu primerno bi morale za- živeti tudi Občinske zveze za telesno kulturo. Vendar, do sestanka sploh ni prišlo, ker so se vabiJu odzvali sa- mo itrije predsedniki občin- skih zvez iz Laškega, Moziir- ja in Šmarja pri Jelšah, z veliko zamudo pa je prišel nato še predsednik Občin- ske zveze za telesno kulturo v Žalcu. Odsotnost polovice pred- sednikov kaže na veliko ne- odgovornost, tem bolj, ker so biili vsi predsedniki sko- raj mesec dni prej sezna- njeni s sestankom in njego- vim dnevnim redom ter so pozneje znova prejeli vabila zanj. Zato se vprašujemo, kaj delajo v Šoštanju, Ko- njicah, Šentjurju in zlasti še v Celju? Kako gledajo na to mrtvilo Občinskih zvez za telesno kulturo politične organizacije, pa tudi parti- zanska in športna diruštva? Ali res ni nikogar, ki bi lahko (poklical tovariše in jim poved^al, da so s spre- jemom funkcij sprejeli tudi dolžnosti, ki jih zdaj ni mo- goče ipodcenjevati? -mb Republiški odbor združenja šo- ferjev in avtomehanikov v Ljub- ljani izdaja vsak mesec stro- kovno glasilo »Prometni vestnik«, ki seznanja člane društva o do- polnitvah in spremembah cestno prometnih predpisov, o napredkih domače in tuje avtomobilske in- dustrije, o tehničnih spremembah in dopolnitvah avtomobilskih strojev, o zavarovanju, vzdrže- vanju motornih vozil, uporabi olj in podobno. Vsi, ki se ukvarjajo z motori- zacijo, pa morajo vedeti, da je motorno olje eden od najvažnej- ših činiteljev za dolgo življensko dobo motorja. Zaradi tega je nuj- no, da upoštevajo navodila, ki jih dajejo posamezne tovarne o upo- rabi olja. Pri nas so najbolj znana olja Rafinerije nafte z Reke Četudi so olja po izdelavi iz iste rafinerije, jih ne smemo me- šati in sicer zato ne, ker se razli- kujejo po kemičnem sestavu. J. F. Nogomet ZMAGA FAVORITOV Šele peto kolo okrajne nogometne lige je prineslo pravo razvrstitev favo- ritov. ki so tokrat zmagali v vseh sre- čanjih. Tako je Olimp premagal Vran- sko 5:0, Kovinar pa Zreče 9:0. šoštanj je v dvoboju z nogometaši iz Nazarij osvoiil prvi dve točki. Ostali rezultati So bili: Steklar—Konjice 2:2, Rogatec— Žalec 1:0, Kladivar B—Šmartno ob Paki 3:1. Stanje na lestvici: Kladivar B 8 (izven konkurence), Olimp in Velenje Ko- vinar, Šmartno, Steklar in Rogatec 6, Žalec 5, Konjice 3, Šoštanj, Nazarje, Zreče 2, Vransko brez točke. Sončnik na vodi v bazenu v nekem italijan- skem turističnem mestu so po- stavili sončnik, ki se dviga kak- šen meter visoko nad vodo. Tako lahko kopalci od časa do časa zaplavajo pc^ sončnik in ,se ohla- dijo v senci, ne da ba jim bilo potrebno iiti iz bazena. OPUSTITE VSAKO UPANJE . .. Čedalje bolj se bližamo koncu v re- publiški košarkarski ligi, tembolj ima človek občutek, da so vsi napori mlade ekipe iz Šoštanja, da bi še v naprej so- delovala v družbi najboljših slovenskih enajstoric, zaman. Tako so morali v so- boto položiti orožje tudi pred vodilnim moštvom v tem tekmovanju, pred ljul>- Ijansko Ilirijo. Rezultat se je glasil 73:35 za Ljubljančane. Za domačine sta bila pri metih na koš najbolj uspešna Pur in Lukman, ki sta dosegla vsak po enajst košev. Tako zavzemajo Soštanjčani tudi po 18 kolu zadnje mesto na lestvici s komaj šestimi točkami. OBJAVE IN OGLASI SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Petek, 20. oktobra 1961 — ob 15.30 uri: Vinko Strgar: HEROICA I. šolski abonma in izven Sobota, 21. oktobra 1961 — ob 20. uri: Vinko Strgar: HEROICA Gostovanje v Kostanjevici na Krki Nedelja, 22. oktobra 1961 — ob 10. uri: Vinko Strgar: HEROICA II. nedeljski dopoldanski abonma in izven — ob 19. uri: Vinko Strgar: HEROICA Gostovanje v Strmcu pri Vojniku Torek, 24. oktobra 1961 — ob 20. uri: Vinko Strgar: HEROICA Gostovanje v Mozirju Sreda, 23. oktobra 1961 — ob 20.30 uri: Vinko Strgar: HEROICA Gostovanje v Rogaški Slatini Četrtek, 26. oktobra 1961 — ob 16. uri: Vinko Strgar: HEROICA — ob 20. uri: Vinko Strgar: HEROICA Gostovanje v Trbovljah Petek, 27. oktobra 1961 — ob 20. uri: Vinko Strgar: HEROICA Gostovanje v Šmarju pri Jelšah Sobota, 28. oktobra 1961 — ob 19.30 uri: Vinko Strgar: HEROICA — izven Nedelja, 29. oktobra 1691 — ob 15. uri: Vinko Strgar: HEROICA Gostovanje v Taboru ob 20. uri: Vinko Strgar: HEROICA Gostovanje na Vranskem KINO UNION 19.—23. 10. 1961 >OVCARt, ameriški barvni Csc film 24.-27. 10. 1961 »ŠTIRINAJSTI DAN«, jugoslovanski film 20.—22. 10. 1961 »RDEČI BALONt, francoski film SAMO OB 16. URI! KINO METROPOL 19.-23. 10. 1961 »NE BOŠ UBIJAL<. jugoslovanski Csc film 24.-27. 10. 1961 »NAPOLEONOV OFI- CIR<, francoski film MATINEJA 22. 10. 1961 »ZAKLAD Z OBALE DURANCEc, francoski barvni Csc film KINO DPD »SVOBODA« — ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 21. in 22. 10. 1961 »ZLOMLJENA ZVEZ- DA«, italijansko-francoski Csc film 25. 10. 1961 »DANAŠNJA DEKLETA«, italijanski barvni Csc film 26. 10. 1961 »PLES V DEŽJU«, slovenski film DELOVNI KOLEKTIVI: Izletnik turistična agencija posloval niča Celje organizira za delovne ko. lektive izlete, ekskurzije z modernj mi turističnimi avtobusi po domovini in v inozemstvo. Za večdnevne izlet« nudimo izredne popuste. NUDIMO ŠE NASLEDNJE TURISTIČNI USLUGE: NABAVA POTNIH LISTOV IN TUJIH VIZUMOV, prodaja AVIONSKIH. LADIJSKIH vo. zovnic, SPALNE KARTE ZA VLAKE doma if inozemstvo, REZERVACIJE itd. Cenjene stranke obveščamo, da imamc na zalogi avtokarte SLOVENIJE J^!GO^LAVIjE, ter avtobusne in že lezniške vozne rede. Poslovalnica je odorta vsak dan od b do 13. ure in oa 16. do 18. ure, ol: sobotah od 8. do 13. ure, ob nedeljak od 8. do 12. ure. Za cenjena naročila se priporoča IZLET. NIK turistična agencija poslovalaio« Celje, Titov trg 3, telefon 28-41 GELEE ROVALE - MATIČNI MLEČEK garantirano znanstveno stabilizirM proizvod Zavoda za čebelarstvo dobil« v v»eb lekarnah. Lekarne, ki pre4>a rata še nimajo, naj ga nabavijo pn »kemofarmaciji« v Ljabljani. Odkritje spomenika v Grazu! Obveščamo vse prijavljence za kome- moracijo in odkritje spomenika talcev v Grazu, dne 1. novembra 1961, da bo Kompas Celje obvestil vse prijavljence s točnim programom odhoda s posebnjm obvestilom. Vsi avtobusi bodo oštevilče- ni, zato naprošamo prijavljence, da se pridržujejo določenih vozov v katere bo- do po posebnih obvestilih določeni. Po posebnem naročilu delovnih kolek- tivov in organizacij prirejamo z moder, nimi turističnimi avtobusi IZLETE po domovini in v inozemstvo. Zahtevajte programe v najbližji naši poslovalnici. Kolektivom nudimo pri avtobusnih pre- vozih poseben popust. KOMPAS — prodaja vse vrste vozov, nic za tu- in inozemstvo, za železniški, pomorski in letalski promet in vozovnice za lastne avtobusne proge. KOMPAS — posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov, obmejnih do- volilnic in vseh tujih vizumov. KOMPAS — rezervira hotelske sobe, kabine na ladjah obalne in rečne plov- be in postelje v spalnih vagonih na vseh progah JZ in v inozemstvu. KO.MPAS — menja tudi plačilna sred. stva in sprejema depozite. KOMPAS — daje brezplačno vse tu- ristične in prometne informacije, pro_ daja razglednice, turistične publikacije (avtokarte, vodnike, priročnike itd.). KOMPAS — vzdržuje na področju ino- zemskega turizma poslovne stike s pre. ko 1250 potovalnimi uradi po vsem sve- tu. Pred vsakim potovanjem obiščite po. slovalnico KOMPAS Celje, Tomšičev trg 1, tel. 23-50. MELBROSIN — preparat cvetnega pr&hi in matičnega mlečka (GELEE ROYAli proizvod MELBRO - COOP (Z.,.„ M čebelarstvo — Kalnik) dobite v v«e> lekarnah. Lekarne, ki preparata še ai majo, naj ga nabavijo pri »Keinof»r maciji« v LjubljanL NSU KONSUL 350 ccm odlično ohranjen zaradi bolezni prodam. Naslov v upra- vi lista. PIS.ALNI STROJ naprodaj. Vprašati: Go- stilna »Pri Stanetu« — Grobelno. BATP-RIJSKI RADIOAPARAT TELEFUN- KEN, dva akumulatorja s selenom za polnjenje na tok, prodam. Ferme Maks, Pečovje, Store. DVOINPOLSOBNO stanovanje, poslovni prostor, garaža, del vrta ob glavni ce- sti ugodno naprodaj. Pojasnila Poga- Car, Sevnica, Poljska pot (za Kopitar- no). KOPALNO KAD, novo, stoječo, zidan štedilnik, desni in razno pohištvo, pro- dam. Naslov v upravi lista. PREPROGA, italijanska, kraisna nova, 190 krat 280 cm naprodaj. Naslov v upravi lista. SP^I\ICA orehova, dobro ohranjena, ugo-.uiiiezna številka 20 dinarjev din Rokopisov ne vračamo — spre. jem o(flasov, razpisov in objav vsa- ko «rfH() do 12. ure v oglasnem od. Helku, Trg V. kongresa 5 Informacije o oglasih, razpisih ia objavah dobite le v upravi Celj •»kega tednika' čiiaite »Celjski tednik KOMPASA ZANIMIVOSTI Sramota človeštva na jugu Afrike Alan Patton — črinski pisatelj, avtor pretresljivega ro- mana >Joči ljubljena dežela« (roonain je biil 'iKisnet ma film in K«no ga pri nais videli prod dvema letoana) je nekje za- pisal: — Beli g:os)podarji mi zaipovediujejo, kje ismom živeti, po katerili krajih smem ii^otovati, katere šole smem obisko- vati, s kakšnimi Ijndimii isanem jesti dn ipiti.,. Potem mi pre(i>ovediujcjo, kaitere knjige ne smem braiti, katere ljudi ne smem jK)ročiti iin kakšnih otrok ne .snuem imeti. — Poveido and tud'i, kakšni smejo biti goisti, ki ip'ristramota človeštva«: Južnoafriška unija je nastala leta 1919, osem let po zeaini bu.r- ski vojni, sestavljena pa je bila iz štirih bivšib kolonij: Rta Dobre nade, Transvala, Naitala in Orange- Toda že leta 1924 se je (pokazalo, da nemški duh biv- še Orange in Transvala ni mr- tev. Nekaj bumsikih generalov je dviignilo punt, ki pa je bil hitro ziadušen. Navkljub paktiranju z rasisti med obema vojnama, se je neanški revanšizem (pojavil med zadnjo vojno, ko predsed- nik llertzog odkrito zahteva nev- tralnost, da bi preprečil vstop Južne Afrike v vojno iproti Hit- lerju. Še več. Ko je bila Hitler- jeva armaida pri Staji ingradu, minister Osvvald Pirow govori v parlamentu, da je itreba »falši- stični novi reci« vpeljati tudi v Južni Afriki. Talko odkriito paktiranje s fa- šizmom sicer ni uspelo, usipelo pa je nekaj drugega, kar je v porog Zimaigii nad fašizmom. Ro- dil se je »Aipartheid«, katerega duhovni oče je sedanji predsed- nik Verwoerd, režim najhnjšega rasnega razlikovanja, s pomočjo katerega 'trije milijoni belcev gcisipodarijo nad žiivljenjem in smrtjo enajsitih milijonov črncev in (pol milijona mešancev, Azij- cev in drugih pod skupnim vizdevkom »collored« (pobarva- ni). Vendar rasizem v Jnžvni Afriki ne izvira le iz »dediščine« pru- skega militarizma in koJonializ- ma. Izvira predvsem liiz odloče- nosti belih lastnikov juž^noafriš- kih bogasitev, da naj bela barva kože ipomeni tuitli bogastvo. Tako j?. Južna Afrika pridela letno pol tone zlata, ali (polovico letine proizvodnje v svetu- Poleg tega je bogata z rudniki diajnanftov, urana, železa, mangana iin dru- gih rudnin. To pa so reči, ki so vredne celo več kakor rasni po- nos. Zvedelo ®e je, da v Južni Af- riki iponoivno vre, ko(t je že pred desetiimi leiji. Olbeta (se v.ihar, ko bodo desetine milijonov ho- tele imeti kaj več od slik novih kovancev *po 50 centov, ker pra- vih, ki so prišLi iz kovniic, že ta- ko ne morejo zasliužiiti. Ce je še tako močan, »Apart- heid« se bo prej aili slej razle- tel._J. Kr. Levo: Rasist Verwoerd z ženo in vnučkom. Ponosen je, da se nje- govih otrok še ni dotaknila črna roka... Pač pa se je korobač belca močno opletel čez pleča otroka in črne matere (slika desno) FARMA ZA ŽELVE PRI ZADRU Pri nas imamo razne farme. Po- leg bobrov, kač in drugih živali vzgajamo tudi želve. Tako farmo so postavili pred dvema letoma v bližini Zadra. Letno vzgoji in izvo- zi okoli 10.000 želv v mnoge ev- ropske države, kjer je želvina juha in meso specialiteta. VONJ GNOJA PO IZBIRI V Dissburgu v Zahodni Nemčiji se širi okoli neke kemične tovar- ne duh po vijolicah, boru, vani- liju itd. To ni tovarna parfuma, temveč ravno nasprotno. Ta to- varna proizvaja gnojivo za vrto- ve in to iz »dnevnega dotoka od- padkov mestnega prebivalstva«. Vsak dan predelajo okoli 200 ku- bičnih metrov odpadkov. Ko jih premočijo, pregrejejo in prezrači- jo, jim dodajo nekatere bakterije, ki ustvarijo duh po okusu kupca — vrtnarja. Mar ne zveni, kot če bi kdo re- kel, da iz pelina dela sladoled. Pa je vendar dišeči gnoj resnič- nost ... OPIČJI PROTEST — Le nikar ne brijtte norcev iz mene! Jaz se že ne dam, čeprav sem le opica iz rodiu babonov. Ce bi bila jaz človek, bi bila bolj previdna in ne bi svojih sorojalkov obkladala z imeni živali. Kaj bi rekli, če bi na primer jaz zmerjala sivodlakega dolgouhca s »človek« in pri tem kazala na be- daka, ki me hoče prepričati, da je v praznem paipirju zaviit bonbon? S čim si je zaslužila zaobljena svinja, da jo pri- merjate s pijancem iz svoje vrste dn kravo š človekom, ki pri pitju ne 'pozna mere? — Zaikaj naiposled, ne bi bila jaz užaljena, da pomujate moje ime tistim, ki se spalkujejo, ko pa so zmrdki vaših sa- mic bolj smešni, kadar si pred ogledalom barvajo ustne? Ce pa se komu od vais, ki ste rojene nerode, posreči kaj takega, kot se je vaši samici na tej sliki, potem ga ovekove- čite z »artiistom«- In da ne boste mislili, da je vaša hoja po dveh kaj posebnega, sem vam dokazala, da je to več kot preprosto. Zaipdk! KDO JE FANT? Slika je iz leta 1939. Posneta je v Združenih državah Ameri- ke tik po začetku vojne v Evro- pi. Fant na naši sliki je pisec članka, katerega naslov zavze- ma celo prvo stran »Daily Mir- rorja«: Hitler premika milijon mož na zahodno fronto . •. In kdo je fant? Nihče drug, kot sedanji predsednik ZDA John Kennedy. Danes Je fant mož, od katere- ga zavisi dobra polovica odlo- čitve med vojno in mirom ... Nedavno je tudi on povečal ar- mado na niiliioh mož... Kaj, kj bi 7 eni močesom zrl v pretek- lost? John Kennedy bere svoj članek — to je bilo pred 20 leti... DVOMLJIVO »Vsa ip>otrebna žiivila jemljem v trgovini s samctpostrežlx).« »Jaz sem jih tudi, dokler me niso zasačili.« SUMLJIVO PISMO »V bolniioi lepo skrbijo zame. Sem še islaba. Rodila sem dvojč- ke, jutri nadaljujem .. « VROČI PLOČNIK V me&tu Kiiveit je te dni bilo zelo vroče. Eden izmed britan- skih mornarjev je predlagal svo- jim tovarišem, da spečejo jajca brez ognja tako, da jih položijo na asfalt, obsijan s soncem. Jaj- ca so se spekla, toda niso bila užutna, ker so imela okus (po ka- tranu. Sentjernejska noč v Turčiji Enajst mesecev potem, ko je ge- neral Kemal Gursel s svojo voja- ško junito zrušil korunipirani re- žim Adnana Menderesa, je bil končan eden najdolgotrajnejših in najbolj puh lic i ran i h procesov Turčije. Pred sodiščem se je zvr- stila dolga vrsta nekdanjih ob- lastnikov, od najvišjih do naj- važnih podaljškov Menderesove garmiiture. Preko tisoč oibtožen- cev. Otok Jašiada je (postal zgo- dovinski zaradi procesa, obsod(be in izvršbe . -. Obsojenih je bilo 585 bivših oblastnikov, med njim(i predsed- nik vlaide Menderes, bivši pred- sednik republike Bayar, dva mi- nistra in enajist visokih funkcio- narjev na smrt na vislicah. Ali se je pri očitainiih grehih nekaterim .po svetiu oglajila vesit, da so drugovali Menderesovemu režimu, ali pa se je zdela obsod- ba prokrvava za današnji čas, te- ga ni lahko pograintati. Držii pa, da je dan po objavi sodbe deže- valo od intervencij. Celo Vati- kan je priporočal milost... Toda za tri obsojence je inter- vencija prošenj prišla prepozno. Bili so justificirani še tisto noč. To so biLi: Polaitkan bivši mini- ster za finance, Zorlu bivši mi- nister za zunanja zadeve in biv- ši ministerski predsednik Men- deres. Da ostanemo v mejah resnice, je bil Menderes obešen dan po- zneje, ker na turško »Šentjer- nejsko noč« ni bil pri zavesti. Baje je použil preveč uspavalnih tablet. Menderes je proti konou zgiubil živce in ipogosto tožil: —Cemu me niste uibili ob pre- vraitiu- Tako zdaj umiram vsa4 dan znova? — Kot pravijo, je bil Menderes pod vešali umirjen in si je za zadnjo željo izbral pravico, da si sam spodnese stol. Obračun z bivšim režimom je bil oster. Ostrejši, kot je v na- vadi sodobnega časa. Ostrina naj bi bila bolj v oipomin kot v ka- zen za storjene grehe... Izid volitev v Turčiji pa kaže, da bo nad deželo spet vel diuh ustanovitelja moderne Turčije Kemala Ataturka, ki naj prežene senco dolgoletne epizode korup- cije, protekcionaštva in izigra- vanja demokratičnih pridobitev. C. k. Bivši minister za zunanje zadeve Zorlu na vrvi.. • Kitajska -nepriinani velikan Kadar govorimo o Kitajski, ka- dar se o njej seznanjamo v odlom- kih časopisnih poročil, ali pa če preberemo enciklopedično zgošče- ne podatke o njej, si nikoli ne mo- remo dovolj verno predstaviti pra- vo podobo te daljne dežele. Zato kaj takega ne pričakujte iz tega sestavka, ki ima samo en namen — predstaviti Kitajsko kot velikana sicer notranje še nerazvitega, kot državo, ki kljub svoji velikosti ni članica OZN. Kakšna je njena veUkost? Z 9 milijoni 700 tisoč kvadratnih kilo- metrov površine je okoli 36-krat večja od Jugoslavije. Razteza se od Tihega oceana do Palmira, kar v zračni črti znaša nad 6000 kilo- metrov — in od Reke Amur na se- veru pa do otoka Hainana na ju- gu, kar.zopet v zračni črti znese 4000 kilometrov. V povprečju stanuje na Kitaj- skem na enem kvadratnem kilo- metru nad 60 prebivalcev. To je približno enaka gostota naselje- nosti kot v Jugoslaviji. Zato ni čudno, če Kitajska s svojimi 670 milijoni predstavlja eno četrtino svetovnega prebivalstva. Vrh tega je letni prirastek prebivalstva na Kitajskem enak številu prebival- cev Jugoslavije, to je 18 milijonov Izgleda, da pri opisovanju Kitaj- ske ne moremo kaj dosti naštevati brez dolgih številk. Kitajska ima dvanajst milijonskih mest od glav- nega mesta Peking, ki ima 3 mili- jone 200 tisoč prebivalcev, vse do Harbina, ki se še vedno ponaša z milijonom in 300 tisoč meščani. Čeprav ima Kitajska nad 510 ti- soč osnovnih šol, je v nekaterih krajih nepismenost silno visoka saj je bilo v letu 1957 po kitajskih šolah komaj 60 milijonov otrok. Dajmo še govoriti številkam: Se- verni del Kitajske proizvaja letno 25 milijonov ton pšenice, južni del pa 82 milijonov ton riža. Njihova živinoreja premore skoraj 100 mi- lijonov svinj, 50 milijonov goved in tako dalje. So pa področja dejaynosti in po- dobno, kjer v kitajskih primerih začno številke občutno padati, vzemimo na primer promet: Leta 1957 je imela Kitajska 180 tisoč kilometrov cest, Jugoslavija jih je v tem času premogla 38.000 kilometrov. Vsi kitajski železniški tiri v istem času znesejo skupaj 28.000 kilometrov — pri nas ll.OOC 600 kilometrov. S kolikšnimi težavami se otepa Kitajska, ki je bila dolga stoletja izolirana od sveta in njegovega napredka, kaže njihov narodni do- hodek. Po končani revoluciji leta 1949 je letni dohodek na glavo pre- bivalca znašal komaj 30 ameriških dolarjev. Navkljub vsemu je Kitajska res' pravi velikan. Po velikosti je dru- ga največja država v svetu, po prebivalstvu pa na prvem mestu Zahvaljujoč pritisku in nerazumlji- vi politiki Združenih držav Ame- rike, Kitajska še do danes ni član OZN. Američani, ki so nekam abotno »zaljubljeni« v Cangkajška, ki »vlada« na otoku Formozi ko- maj 6 milijonom, se ne morejo ali pa nočejo sprijazniti, da je na Ki- tajskem zmagala revolucionarna ljudska armada. Kitajska je bila prva izguba Amerike v blokovskem dvoboju z Vzhodom. Toda vse kaže, da azijski veli- kan — Kitajska, ne bo več dolgo čakala, da bo tisto, kar je dejan- sko, priznano tudi formalno. SOLA S TREMI UČILNICAMI V Franciji, v neki planinski vasi, je šola, kjer ena učiteljica poučuje tri učence, brata, sestro in njunega sestriča. Včasih je bilo v tej vasi po 40 učencev, toda vaščani so se odselili. Učiteljica pravi, da bi raje učila trideset kot pa tri učence. Enakega mnenja so učenci, samo iz drugega zornega kota. SEDEM STNnv _ SEDEM KOVAČEV V Vučitrnu v Metohiji je kovač Ragip Plana. Ima sedem sinov od starosti 42 pa do 19 let. Zanimivo je, da so vsi sinovi prav tako ko- vači, samo ne opravljajo svojo obrt skupaj, temveč v raznih kra- jih Kosova in Metohije. Pred leti je Kitajska priključila tudi gorato pokrajino Tibet. Tu še bolj, kot kje drugje vladajo težke razmere, fevdalni ostanki in zaostalost