GLAS list slovenskih dehrce? v Amerik! 1 The otfly Slovenian dai. -s in the United State* j Issued every day except UJ »: Sundays and Holidays z« jp TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress erf March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND T« NO. 233. — ŠTEV. 233. NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 4, 1915. — PONEDELJEK, 4. OKTOBRA, 1915. VOLUME XXIII. — LETNIK XXIII. RUSKA VLADA JE POSLALA BOLGARSKI ULTIMATUM. SOV RAŽNOSTI SE BODO NAJBBŽE V SREDO ZAČELE, RUSIJA ZAHTEVA, DA MORA BOLGARSKA ODPUSTITI IZ SVOJE ARMADE VSE NEMŠKE ČASTNIKE. — MOBILIZACIJA BOLGARSKE ARMADE KONČANA. — RUSI IMAJO V ODESI KONCENTRIRANIH 600,000 VOJAKOV. — NOVI PREDLOGI. — IZ SRBSKE ARMADE DE-ZERTIRA VSAK DAN VELIKO MACEDONCEV. — MED TURKI JE ZAVLADALO VELIKO NAVDUŠENJE. — OBSTRELJEVANJE SRBSKEGA GLAVNEGA STANA. — ČLANI RUSKE DUME SE BODO 8. NOVEMBRA ZOPET SESTALI. — PO VSEJ BOLGARSKI JE PROGLAŠENO VOJNO STANJE. — ITALIJANSKI VOJNI SVET. — STALIŠČE GRŠKE. Ultimatum. Petrograd, Rusija, 3. oktobra. Neka brzojavna agentura naznanja, da zacija Bolgarske končana. Bol-|bo Barska takoj udarila na garska armada šteje sedaj 350 ,Srbe' kakorhitro bo imela vse svo-tisoč mož. Skoraj vsi artilerijski Pod orožjem. Tudi Ru- polki so razpostavi ioni ob srbski mu"ska mobilizirala vso svojo tisoč vojakov. V Belgrad prihaja jo baje neprestano francoski in angleški artileristi. Srbi so prepričani, da bodo z lahkoto odbili vsak napad. Prepozno. London, Anglija, 3. oktobra. — Tukajšnji Reuterjevi agenturi so sporočili iz Petrograda : — Diplo-ma t i eni krogi so mnenja, dn Bolgarsko ni več mogoče pridobiti za zaveznike, ker s-* je žc popolnoma udala Avstriji in Nemčiji. Mobilizacija končana. Berlin, Nemčija, 3. oktobra. — Današnje nemško ofieijelno poročilo se glasi: Armadna skupina Hindenburg: Tekom kavalerijskih bojev južno od Kozjane se je vrglo sovražne čete nazaj preko reke Mjasdole. Drugače se ni pripetilo ničesar važnejšega. Situacija armad princa Leopolda in generala Alackertsena je ne-izpremenjena. Armadna skupina Linsingen: Po porazu Rusov pri Oervinee ter po izjalovljenju vseh ruskih na-! skokov proti naši fronti severno od te točke ,so zapustili Rusi zapadni breg reke Kormin, z izjemo manjših pozicij ter par križišč. Naše čete so ujele v tem distrik-tu 2400 mož. Petrograjsko poročilo. Petrograd, Rusija, 3. oktobra. V zadnjem ruskem poročilu se glasi, da nadaljujejo Nemci s svojimi brezuspešnimi naskoki v okolici Grosskau. Postaja Livenkopf južno od Jakobstad je bila obstreljevana od težke nemške artileri-je. Nemški naskoki na Dvinsk so prisilili Ruse. da so se nekoliko umaknili nad železnico ter jezerom Sventonom. Z bajonetnim naskokom so zavzel Rusi pokopališče v Nese ter par vasi. Nemce se je potisnilo nazaj za precejšen kos v okolici Vilejka-železnice, in sicer v zapadni smeri. V okrožju srednjega Str i j a, južnoiztočno od Kolki, so se vršili včeraj celi dan trdovratni boji. V okolici Van so zavzeli Rusi v petek sovražne postojanke ter se nahajajo sedaj na zasledovanju. Rusi izmučeni. Dunaj, Avstrija. 3. oktobra. — Današnje ofieijelno poročilo se glasi: j Utrujeni vsled brezuspešnih naskokov, katere so vprizorili v petek, so se umaknili Rusi na zapadni breg spodnjega Komuna v Galiciji. meji, šesta in sedma divizija sta pa koncentrirani pri Kouli in Be-logradžiku ob Donavi. Stališče Rumunske. London, Anglija, 2. oktobra. -Bolgarska vlada se je zatrdno od- armado, pa se dosedaj še ne ve komu se bo pridružila. Turki. London, Anglija, 3. oktobra. — Iz Carigrada poročajo, da so vsi Turki silno navdušeni odkar je ločila, da bo napovedala Srbiji za^la Bo%arska mobilizirati. Po vojno. To se bo zgodilo takoj, ka-korhitro bo končana mobilizacija — Rumunska še sedaj ne ve, kaj bi storila. Diplomah so mnenja, da se ne bo pridružila Nemčiji in Avstriji. Najbrže bo ostala nevtralna. kaj lahko je pa tudi, da se pridruži zaveznikom. Stroge odredb s. Pariz, Francija. 3. oktobra. — Zupan mesta Sofije je izdal z o-zirom na sedanji vojaški položaj več strogih odredb. Po deseti uri zvečer ne sme biti na cesti nobenega človeka; demonstracije se smejo vršiti samo do sedme ure zvečer; vse gostilne morajo biti zvečer ob desetih zaprte. Cene ži. vilom bodo določile mestne oblasti Kdor bi prodajal živila dražje kot bo določeno, bo strogo kaznovan. Izkrcanje čot. Pariz, Francija. 3. oktobra. — "Temps", ki je eden najboljše informiranih listov, naznanja, da so zavezniki sklenili v Solunu izkrcati veliko množino svojega vojaštva. Grška je dala zaveznikom baje že meseca aprila dovoljenje, vseh mestih se vrše velike demonstracije. Na nekem shodu je govoril vojni minister Enver paša in rekel, da bosta Turčija in Nemčija zagospodovali do Perzijskega zaliva in da se Bolgarska ne bo nikdar kesala, če bo napadla Srbe V prvi seji turške poslanske zbornice je prebral podpredsednik poziv velikega vezirja. S pozivom so se strinjali vsi poslanci V svojem govoru je povdarjal, da bodo Dardanele grob četverozvezi. 600,000 Rusov proti Bolgarski. Paris, Francija,^ 3. oktobra. — Iz zanesljivega vira se je doznalo! Z zapadnih bojišč. " vrženi nazaj. Nemci poročajo, da so imeli An. gleži pri naskokih severno od Loos težke izgube. FRANCOSKI NASKOKI. Iz Berlina se poroča, da se je odbilo vse naskoke Francozov. — Delovanje letalcev. Berlin, Nemčija, 3. oktobra. — Nemški generalni štab je objavil sledeče poročilo glede situacije na zapadnem bojišču: 1 'Popoldne so vprizorili sovražni monitorji brezuspešno obstreljevanje, ki je bilo namerjeno na okolico "Westend Bains. Izjalovili so se ponovni naskoki Angležev tekom noči, s katerimi se je hotelo zopet zavzeti nazaj izgubljeno zemlje severno od Loos. Angleži so imeli težke iz-ube. Iztočno od Souchez so se izjalovili francoski naskoki kljub u-porabi granat, napolnjenih s plini. Odbilo se je tudi z velikimi izgubami za sovražnika naskoke severno od Neuville proti pozicijam na gričih. V nočnih bojih z ročnimi granatami smo izgubili kakih 40 metrov dolg zakop. Francozi so včeraj obnovili svoje infanterijske naskoke v Champagne. S sovražnim artilerijskim ognjeni se je nadaljevalo. Severno od Mesnil se je vrglo Francoze iz sekcije zakopov ter smo ujeli pre- Potresni sunki v petih državah. Močne potresne sunke je bilo o-paziti v petih državah, v Nevadi, Utah, Oregonu, Californiji in Idaho. Čudovita rešitev. MALO ŠKODE. Posebno močni so bili sunki v Reno, Nevada, a tudi na drugih točkah se jih je čutilo. Reno, Nevada. 3. oktobra. — V petih zapadnih državah se je pozno včeraj zvečer čutilo močne potresne sunke, posebno v Nevadi, kjer se je porušilo veliko hiš. — Druge države, v katerih je bilo čutiti potres, so Utah, Oregon, California in Idaho. V Winnemucea je bil popolnoma porušen neki nov hotel. Železniško skladišče Western Pacific železnice v Carlin je bilo de-molirano, dočim so bila druga poslopja manj poškodovana. O izgubah človeških življenj se ni poročalo. V Reno, Nevada, so zavladale razmere, slične paniki. Tam se je čutilo tretji in najmočnejši sunek malo pred 11. uro. Ljudje, ki so se nahajali v kavarnah in prenočiščih so planili na prosto, mnogi v nočnih oblekah. Zadnji sunek je trajal nekako 40 sekund. Iz Salt Lake City, Utah, Baker, Ore., Boise, Idaho, Stockton in Sacramento — —Cat, Steamboat cejšnje število mož. Tekom neke- Springs, Lowton Springs in Moa-ga napada z ročnimi granatami za »a Springs, Nevada, se je istota-posest pozicije severozapadno od ko poročalo o potresnih sunkih. Ville sur Tourbe smo bili mi zma- Salt Lake City, Utah, 3. okt. — goviti. Dva precej močna potresna sunka Francozi so obnovili svoje zrač- malo pred polnočjo nista napravi-ne naskoke na Laon in Vouziers. la nobene resnejše škode. Ure so Na obeh točkah je bilo ubitih par civilistov. obstale in okna so žvenketala. Pa nika, ki je za trenutek nastala, V Rethel distriktu se je prisili- se je kmalu polegla. Motenje je Italijani?—Niente! Z Dunaja se poroča, da se je preprečilo vse nameravane naskoke Italijanov. Dunaj, Avstrija, 3. oktobra. — Glede operacij proti Italijanom poroča vojno ministrstvo, da je na doberdobski visoki planoti avstrijska artilerija preprečila naskok, katerega so nameravali vprizoriti Italijani. Tudi na vseh drugih točkah se je odbilo italijanske naskoke. Prekop zaprt do novembra. Panamski prekop bo do 1. novembra zaprt, ker so se pojavili nadaljni posipi. Zavezniška krizarka poškodovana. Carigrad, Turčija, 3. oktobra. Vrhovno vodstvo turške armade poroča: Naša artilerija je začela obstro-, . Ijevati neko zavezniško križarko, da je v Odesi koncentriranih 600^ je bombadirala naše pozicije tisoč ruskih vojakov, ki bodo ta-!pri Sed-il-Bahru. Dve granate sta koj napadli Bolgarsko, kakorhi- križarko tako močno poškodovali, tro bo napovedala Srbiji vojno. Ruska duma. Petrograd, Rusija, 3. oktobra, novembra se bodo sestali člani da si je morala poiskati zavetja v nekem varnem pristanišču. Rusko brodovje. London, Anglija, 3. oktobra. — da jim je njeno ozemlje za izkr- mora vrniti takoj domov. dume. Člani se bodo posvetovali o Iz Petrograda poročajo: — Rusko finančnem stanju Rusije in če bo črnomorsko brodovje je pri Zun-treba, tudi dovolili kako večje' guldaku obstreljevalo in razdeja-vojno posojilo. — Vlada je naro- lo več turških transportnih ladij, čila finančnemu ministru, ki sej V okolici Vana so naše čete zav-mudi začasno v Londonu, da se zele po hudem boju več sovražni- lo francosko zračno križarko 'Alsace', da je pristala. Posadka je padla v jetuištvo. Danes ob pol devetih zjutraj so metali francoski letalci bombe na Luksemburg. Dva vojaka, en delavec in ena deklica so bili ranjeni. Nemci so dobili v roke tajno ar-madno povelje generala Joffre, z dne 15. septembra. — Joffre pravi v tem povelju, da se mora pričeti s francoskim naskokom v francoskem ozemlju. Oprostilo se bo ne le že leto dni zatirane Francoze, temveč tudi dobilo nazaj izgubljeno ozemlje. Nemška ojačenja. London, Anglija, 3. oktobra. — V oficijelnem belgijskem poročilu, ki je bilo izdano danes zjutraj, se glasi, da so Nemei z veliko silo obstreljevali Dixmude. Preko 400 bomb je padlo v neko sekcijo zakopov. Nemci so te zakope sicer zasedli, a se jih je zopet pregnalo iz njih. Današnji deveti dan velike bitke je prinesel poročilo o novih naskokih proti nemškim pozicijam, s katerimi se brani železnice v Artois in Champagne. Nemške črte se je v celi severni Franciji ter med Rheims in Argoni močno ojačilo. Pariško poročilo. Pariz, Francija, 3. oktobra. — iV današnjem popoldanskem poročilu se glasi, da so vprizorili Nemei štiri naskoke, potom katerih so hoteli dobiti nazaj izgubljene po žici je med Souchez ter gozdov Givenchy. Vse te naskoke se je odbilo. Sličen naskok se je završil tudi severno od Mesnila. Nemci so obstreljevali ozadje francoskih črt v dolini Suippes in sicer z bombami, ki so bile napolnjene s plini. Francozom se je posrečilo razdejati par nemških baterij. V večernem poročilu se glasi, da so razdejali Nemci v Artois neko bločno hišo ter par zakopov južno od gozda Givenchy. Zelo živahno je bilo tudi nemško obstre bilo opaziti tako na cestah kot v stanovanjih in z vseh strani se poroča, da se je polastil ljudi občutek kot oni morske bolezni. V Newhouse hotelu je bila o-bednica napolnjena z gosti, ki so prišli iz gledališč. Veliki lestenci so se zibali semintja in kozarci sc se majali. Panika pa se je hitro polegla. Baker, Ore.. 3. oktobra. — Veliko fjudi, katere je zbudil potres iz njih spanja, je pribežalo na cesto v njih nočnih oblekah. Trgovski del mesta bil par minut zelo razburjen in hoteli ter gledališča so se izpraznila. V neki plesni dvorani je skoro izbruhnila panika. ko se je vse gnetlo k izhodom. San Francisco, Cal.. 3. okt. _ Southern Pacific železnica je dobila iz svojega urada v Reno, Nevada. brzojavko, v kateri se . da se vfki mirovna konferenca vojskujočih se narodov v Madridu. Vspričo položaja Španije — je izjavil Dato — mora Španska, ko bo bila ura miru. napeljati svojo mednarodno politiko v nove smeri. ker ne sme in ne more izostati izolirana. Pozor, pošiljatelji denarja! Denarna posiljatvt t Avstrija bodemo sprejemali kljub vojni s Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE. Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJTJ. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji &TAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja poši-ljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah. Od tukaj «• vojakom ne mor* denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa bo poil]* sorodnikom ali znancem, ki ga 06 tam pošljejo vojaku, ako vedo s* a j ago v naslov. Denar sapi pošljite po "Dome stio Postal Money Order", ter pri ložite natančni Vaš naslov in os< >«ebe, kateri se ima izplačati, • i® 13 K % K 1 5.... .90 12 19. HO 10.... 1.76 1 13C.«* 21.45 15____ 2.00 140.... 23.10 20.«., 3.40 150.... 24.75 25____ 4.25 160.... 2«. 40 30..■« 5.05 170.... 28.tr. 35____ 5-90 180.... 29.70 40.... 6.70 190.... 31.:!5 •45, 7.55 200.... 33.0*1 50.... 8.25 250___ 41.25 55.... 9.10 300.... 4'-».SO 60.... 9.00 350.... 57.75 65..,. 10.75 400,,.. 66.00 70.... 11.55 450..- 74.2fl 75.... 12.40 500.... 82.50 80.... 13.20 600.... 9'.'. oc 85.... 14.05 700.... 115.51 90.... 14.85 800.... 132.G. 100..— 16.50 900____ 148.50 110.... 18.15 1000.___ 163.00 Ker se eene sedaj jako spremi njajo, naj rejald vedno gledajo sur naš oglas. TVRDKA FRANK 8AKBSK. ti Oortlaaif It, Ura & % GLAg NARODA. 4. OKTOBRA, 1915. (a corporation.) 'fsANK SAK2ER, Presidant. LOUJS BENEDIK, Treasurer. ft A y A nun A II 1 preprečiti uvoza blaga, kaVstopi natakarica, bleda iu iz-jih angelov! Dvigni viteza, ki se 1\ N fl KIJ nil I tero se ponuja pod produkcijski- žita Poldi. Smeje se drzko in pri ziblje pred mojim obličjem, rahlo * 1 mi stroški, temveč se hoče le pre- tem kaže za plombiranimi zobmi ga vzemi na svoje roke in gugaj (Sloveiuc Daily.) J prečiti velik uvoz predmetov, ka- brezkrvno ustuo meso. Prsi ima ga. gugaj ga in mahaj s svojimi 3*t::h nizke ee- povešeue, roke mrzle in potne. krili in hladi njegovo rdeče lice!" KlloVtirvic Publishing Co. ne radi majhnih produkcijskih "Kako tebi. janje moje?* —' Zopet je vstopila Poldi iii vi- stroakov \ inozemstvu. C? se pa vpraša gospodar, sune z brado na- delo se je na veliko naše veselje, hoče preprečiti to, je treba poseči prej in razprostre roke, da bi jo da ni razdrla božanstvene ubrano-po direktni prepovedi uvoza 'ili objel in pritisnil na svoje razbur- sti, v kateri sta se zibala podjetna pa zvišati carino na te predmete, jeno srce. junaka. Mojster rimane besede je "Janje moje, janje moje!" po- segel v žep. in ne da bi prinesel navija vdani somišljenik. |kaj iz njega, pogledal nadebudne- I "O. kako ti cvetiš, krasna roža ga prijatelja, pa izrekel te važne moja!" besede: __"Krasna roža moja!" | "Doivoljujem ti. kolega Olim- "Kaj^ bosta pila, prevzvišena pijee, da poravnaš račune!" Couderspcrt, Pa. — Že dolgo moža?" vpraša natakarica, priklo-l "Kakšna čast me je doletela časa berem Glas Naroda, pa se mini glavo in koleno in zakrili okoli žlahtni mojster, kakšna čast! Ves. zdi. da iz te naselbine nisen bral sebe z dolgimi rokami. ves sem tvoj hlapec in suženj še nobenega dopisa. Delavske raz-, "Prinesi nama medieine iz keli- In po teh odkritih besedah je pla-rnere so slabe, zaslužimo toliko da hov svojih rož!" čal. — se preživimo. Zaenkrat ne svetu- "Tega ne, tristo vragov!" pre-i Stopila sta pod milo nebo m jem Še nikomur sem hoditi, če =<• kliče neposlušni zemljan s tako iskala nove krčme. Hodila rta hi- ^taca of Business of the corporation and addresses of above officers : M Ccrtlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. celo ieto Tel ja Ust zrn Ameriko in Canado........................13.00 • pot »eta.......................1-50 i* leto za mesto New York........ 4.00 J* pol leta ta mesto New York ... 2.00 V Evropo aa ▼»« ieto...........4.60 " " pol leta.............2.65 f " "četrtku-........... 1-70 ."GLAS NARODA" izhaja vsak dan t itvxemfii nedelj in praznikov. -A "GLAS NARODA", ("Vc^ca of the People'*) k |*» morala Evropa kolikor mo-'jon hitro nadomestiti vsled vojne razdejane vrednostne predmeta in da bode morala večino teh predmetov dobavljati iz te dežele, ki r bo sprva manjkalo tam kapitala iu tudi delavskih moči. Združene države bodo vsled tega pre plavljene z naročili, dasiravno bo ponclui!o naročevanje inunicije in dr- -igega vojnega materijala. Temu pa stoji nasproti popolnoma nasprotno mnenje. 11 kupo vanju spada denar in ravno radi-ti lm. ker bo manjkalo v Evropi denarja, se bo moralo kolikor mo gore omejiti naročila iz te dežele To pa bi še ne bilo vse. Mesto po-vi•■-aneira izvoza imamo po rane nju teh ljudi pričakovati velik uvoz cenenega evropskega blaga s katerim bi se preplavilo tukaj .sni trg. To bo pa omogočilo žensko delo, ki se je uvedlo v Evropi in katero se bo pridržalo tudi po voj ni. Zastopniki tega naziranja za-Irevajo takojšno revizijo tarifa ter zvišanje carine za one j>red mete. glede katerih je pričakovati povečan uvoz. 'ti je. da so napravila ta š/v.sj.-mja utis na Washington 'i I. i si se, da je naročil predsednik "Wilson trgovinskemu departmen-tu in zvezni trgovski komisiji, naj uvedeta preiskavo glede po tov m sredstev, kako preprečiti preplavo ameriškega trga s cenenimi evropskimi produkti. Da se rt >i demokratično prepričanje, se obenem dostavlja, da se ne name-v. s a nobene izpremembe carinskega tarifa. Z druge strani se glasi, da se ima tudi brez izpreraembe carinskega tarifa na razpolago sred-> t v h , kako preprečiti uvoz preveč cenenega blaga. Glasi se, da se ne more tujega blaga pošiljati v Z'1 ru/ene države, ne da bi podpisal ameriški konzul doti č ne fakture. Ameriški konzul pa ima po-si buo nalogo ugotoviti, če je sem namenjeno blago glede cene manj vredno in posebno, če se ga name rava prodati pod produkcijskimi stroški dotične dežele. Slednje je metoda, ki je splošno v navadi \ deželah z visokim carinskim tari-fom. Vsled carine v deželi sami omogočena visoka cena daje tvor ničarjem možnost prodajati v inozemstvo poceni, celo pod produk oijskimi stroški. Ameriška bur iuazija se je tega prav tako po služila kot vse druge dežeie. Ir 1o naj bi se sedaj preprečilo s postavami? Druge dežele bi sledile temu vzgledu, a koristilo bi kaj malo, ker je celo za konzula težke ugotoviti produkcijsko ceno ka-k >ga produkta. '"a odredba pa bi tudi ne po- Dopisi. bo pa kaj izpremenilo, bom pa že resnim sporočil. Slovenci prav dobro peč-nes še od včerajšnjega jutra na daleč nadkriljuje mojster besede j£e pa r(,s tlu|j, prav. lamo in mislimo v kratkem času tešče. In naenkrat se zave svoje vsakdanjega zemljana. Prehitel slovito dekle objamem." ustanoviti pečlarski klub. l'e bi pregrešne neprimernosti in izreče'ga je za korak, za dva koraka, za glasom, kakor bi bil da- tro in kmalu se je izkazalo, kako j bolj dolg sem. sicer ne verjamem Še bolj ša sveta cerkev vse pravice svete-^ eksplodira in kot dež so se vsul i ga zakona v roke! te bi se prika-'pred nas d robe i sovražniških zal zdaj naš junak na ulici, goto- šrapnelov. Topništvo je opazilo vo bi se ga polastilo občinstvo, naš napad in ga skušalo odbiti, vetega kolena. Grozno se kuhajo ln nemara bi napravili zanj draž- s salvo za salvo so nas pozdrav-misli in tiščijo v senca in čelo, ka- jbo. po kateri bi pal po bobnu in Ijali in marsikoji je obležal. Bili kor bi hotele razgnati glavo. Dru- po postavi v roke in oblast tiste- smo med življenjem in smrtjo, ge zopet kujejo, o. strašansko je mu, ki bi zanj največ ponudil, in Sovražna pehota začno s topni- ta predrzni njegov lastnik bi mu štvom je Čistila naše prodirajoč* sezidal najbrž hišo kakor žirafi,'rojne črte. Naše topništvo je na-ki bi imela okna le tik pod stro- pad podpiralo. Lepi kos zemlje pom in še tam tako obrnjena, da smo imeli za seboj, ko se raz-bi se videlo le milo nebo. le zvez- nese povelje: "Doli, zakopava-de ponoči in podnevi vrhovi bliž- ti!" Že je prva rojna črta ležala njih gora. To vse pa zato, da bi in se zakopavala, ko dospe v nje-si gotovo nihče ne mogel ogledati novišino Še druga in tretja. Na-našega umetnika, to čudo člove- pa({ sena m posrečil. Sovražno ške postave, brezplačno skozi do- topništvo še ni ponehalo in tudi stopna okna, ampak bi mogel pehota nas je motila pri delu. Bil vsakdo to doseči le takrat, če bi sem že do pol metra v zemlji, za plačal prej dvajset vinarjev vstop- silo v kritju, ko močno zagrmi iu mne* dež se vsuje na nas. da je bilo joj. Naš junak premišlja vse to in V par minutah sem inn-l v svojem spreletava ga huda zona. Vidi sa- kritju za pedenj vode in ni mi mega sebe. kako hodi po javni a- preostalo drugega kot jamo zapu-reni. a pri nogah se mu gnete ja-'stiti. Ležal sem na prostem polju Kakor vselej, kadar se prebu [ta ljudi, ki spremlja vsako nje- sr. V njegovi zabuhli glavi vre kakor v kotlu kmetiške kuhinje, kadar pripravljajo tako pranje, kakor da bi pral i vso žlahto do de- to, kako kujejo! Zadaj nad tilnikom. kjer kraljujejo v zmeša nem klobčiču štrene najmodernejših možganov, razbija po okolici cela jata predrznih pomislokv, in zdi se tudi. kakor bi pikali s kljuni ali grizli z dolgimi in šivankastimi zobmi, kakršne imajo miši in podgane. "Hoj", za vzdigne Skopee sko zi hrapavo grlo svoj razbiti glas in jo mahne takoj izpočetka med rimane besede. "Kar danes iz tvoje lobanje pri-korači, to še vinska mora tlači. t'e bi , ... - , ... t- - „•. i - t - i — -.i....., -i-------j.....—- ~di koruze, sempatia pa ie pri- ) sem par slovenskih cvetk, zvočno in melodijozno: "Prinesi tri korake m tudi za vec. Hitel je. ai po hudih nočnih naporih, tako ?0vo kretnjo, vsak njegov glo- brenčala preko mene sovražn-i kluba ne bilo treba ustanav-janje moje, šampanjca!" hitel na moč in ga pozabil .ie-;mu tdi danes mahnejo misli k de- boko umetniški pregib z nestrpno svinčenka. Dež je ponehal in za- ljati in vsem bi se prav dobro go-»ospodar pritisne tri prste ni strpno hrepeneč po zavetišču, a kletn. pazljivostjo. In vmes stoje pi- kopavali smo se dilo. Lep pozdrav vsem čitateljem dlan, odpre kazalec in palec in s vse je spalo. Noge so švigale, roke] "lie. dekle, v desnem žepu kantne mlade dame, ki nastavlja- nedelja popoldne m čitateljieam (ilas Naroda, — temi vilami zapre svoja važna u- so teple po hladnem zraku m plase imam kožo soluea. Včeraj sem se'j0 na nos črnoobrobljene J. P. sta- Nagibi čelo, strašno namrši je šumel za njim in se lovil po'maio iztegnil, in kar sem v nagliei ' Collinwccd-Cleveland, Ohio. — obrvi, oči zapiči v tla kakor dvo- sapi. A rjava veha je rezala me- zagrabil, tisto sem ti prinesel. Tu- Ker ni bilo že odi ti. ime, jo! 5tp,e naravnosl' pod nos in tluli ti. s komolcem zbije s stene podobo f J ' - ■ ruvala vsa tukajšnja društva. Od- 1» hekonja je govoril. • - - - • - - - - --- <------!11. Aiiuicj lAjt-jnui, u'io imamo, /»rak je desno iu z desne na levo. Strah je 111 st pneue razuioiavan so se tudi farne razmere zelo pre-tak, da ti reže in or je pljuča ka-pogledati v njegove las«-. Dolgi njega konca. Sproži i; d in ga čile. Pozdrav! — Opazova- korledena voda. a ti si zavzet zju- kosmi stoje pokonci, kažejo "v ! stopala iu z levico zatlsj ______tryJ' zavzet zvečer, zavzet ponoči, stran, leže vse križem po čelo in 1 J1'1 VtM' »e vidi. Ti dolgi Grozovita in nevrjetna zgodba. MIlan Pugelj. I. svoje krvave in trudne oči. Nje- vt>st neverjetne resnice. Oblečen govi brki so razmršeni in raz te- J«' ^gel in oblečen vstaja. Dvigne peni kakor premagana armada, j glavo, dvigne vrat. še prvi pregib Večina se jih je povesila preko popka se zravna in že trešči s ust, a ne manjka tudi takih, ki^^uom ob čelo. Popraska se štrle naravnosl pod nos in tu« 'stih ne, ki mole iz leve plati na sv- Magdalene izpokorniee. Sede desno iu z desne na levo. Strah je'iu se prične razmotavati od spod- Sproži izpod sebe .isiie oči, da po celo m J"1 >l' "v, Mm. ji nulgi ponošeni silnega navduše-Se mešajo na temenu v vražji vr-i «*'«'vlji se drže obupno žalostno in nja. Nastavi kosmata ušesa! .Mo- tinec. Lice je rdeče in zabuhlo. 'i"'1 tolikem povečanju stopa šc je misli .so se povzpele visoko iz j Skoni okno sije solncc in obs"- .iaslieje na dan njihova življenska praha vsakdanjih cest. moje misli Va ogal postelje. V žarku se po-! oslabelost. Polno je pok in zarez, trepeeejo v zarjah nad življenjem.'igrava četvero muh. dve se blisko-'kl se Pn\j sploh niso videle. Pri-ki ga še komaj slutijo pod sabo v vito sprhneta ravno nad Skonč j biti podplat se spredaj ne drži negotovi megli tega belega mesta, vo glavo in padeta med zmršeni-' Prav tl(>l>r« podlage in reži kakor i Solnee se izprehaja po njih v ste-'mi jugoslovanski brk. Zapleteta gobce povodnega konja. A izpod klenih škornjih, z zlato palieo v se, rijeta nemudoma dalje, ali ni ,'njega gleda modrikasti jezik, — roki, s težkim briljantnim plaščem'ti vra«" ne bi našel skozi iako'^koP5ev palec. Komično je gl<„ skega umetnika. Janko Skopee je bil vstal šele popoldne in zato ni ne čudno ne nelogično, 1 : Agnes Gašparac North liraneh. .Mich. .M. Kraiuz '2 tiolarja. Uredništvo. NAZNANILO. Tužnim srcem naznanjam sojem hrepenenju po prostosti to-J rodnikom, jirijateljem in znan-le: Ko se je dodobrega stemnilo in f,,'m žalostno vest. da je dne 24. ti ne prideš iz Ena za bere v nt-s. to. jako komično, ali tudi tako tragično, da je prav, če obrne u- Noč. Teodor Fekonja kolovrati na plečih in z visoko srebrno mi- dračje pota. po ulicah. tro na glavi. Rečem ti. sloveči druga v usta. Kaj vidijo njegove oči? Ali ni mojster, še tole: Jaz sem blag, jazi Medtem je bil naš junak zopet' smiljena čitateljica stran svoje ta črna senca, ki plahuta po temni sem neskončno blag, in vse. kar za-^nrčal in zatisnii oči, a zdaj «?a' sramežljive oči. Brencljevi ulici, častiti plašč go-imam, bom dal za umetnost." ije nošegetalo na nebu v ustih'in! Gospod mojster sproži drugi spoda literata Skopca, ali niso te "Bliže prihajaš!' —-je zaklical v levi nosnici. Strahovito je kili-'Pregib, stopalo se pomakne k tenke nožice častita last ravno navdušeno mogočni naš slavljenec, nil in malo je manjkalo, da mu' skrajnici in pokaže se suho in ob-istega slavno imenovanega in ali izpraznil čašo šampanjca, j<» za-ni odletela mogočna glava, ko ^ npno dolgo koleno, zavito v ozke ne plava rjava veha. vsemu mestu lnčil v kot in svoji svečanosti pri- z njo tako strašno zamahnil. Ob- stare hlače. O prokleti molji, kaj znan kot klobuk uglednega moj- merno dostavil: ''Pristopite, mo-'enem ga je posilil silen kašelj, ki so počeli s tem suknom, ko je ta-stra, široko in oblastno med mrzli-ji angeli, iu služite mu!" ka je tako davil in beekal, da se nagosto preluknjano, kakor bi mi stenami mestnih zidov? Poča-t ''Dobrota moja, v ljubezni po-] e krivil v postelji in gledal nena l)'la streljala drhal zajčjih lovka j in postoj, prem ili gospodar, rojena, v trpljenju iskanja oči- «'oma nad vse mere obupno. |cev najmanj teden dni od jutra do glej, hlapec tvoj posega z najšir- scena, hrepeneča v resnice in pra-l Posrečilo se mu je. spraviti 0-!mra^a vanje! In trikrat prokleta šimi koraki proti tebi, a kaj je to, vice daljne daljave, je spaznala Le muhi iz svoje modre »lave in taka lloja. kjer suje leva peta de če se ga ne usmili tvoja blaga vo- vas, v Triglavi, Krimi in Kleki na-Ija? Dolge, dolge so tvoje noge in še sijajne duhovitosti. Glej, ugled-tenke in lahke in skončne, in ako ni in vredni gospodar, sklenil sem. poizkušal je zbrati svoje misli azmotrivati položaj. Hotel je obuditi spomin na vr- , sni gleženj in desna peta levega! j Sproti je razcefrano vse dostojanstvo častitljivih moških hlač. ne ustaviš v svoji modrosti njiho- da naložim kapital — tristo tisoč zel, ki je ostala v njegovem živ-j Stopalo zdrsne na tla, bedro se vega uspešnega delovanja, ne bo- in še mogno tisoč, ki se bo razta- Ijenju od včeraj zvečer do dau. s sl'10Ži trebušni deli se priein. va midva nikoli skupaj. kal med vas in omakal vaše žepe ali do jutri ali pojutranjem ali t'o gibati. Skopee ima glavo nagnje Gospodar je slišal in dal nogam kakor studenci naša polja in na- kdaj je to bilo, ko se je zbudil in no v stran kakor pravoverni izpo-povelje. Desna je zaokrožila na-še drevje, da rodi stoteren sad.'rešil ritne mušne dvojice. Vse ni. korjenec, da se ne tišči pretesno zaj in telo se je vdalo za njo. Go- Premagal sem temo. prebodel sr-.biio jasno. Po kavarni je šel ti-|stroPa' vrat mu gleda iz dolega «11 WJ1 ' J^u U« II' ' "HULV DLUUIVU. 111(111 guUila bistva stvari. V r?»cici sejne, kako strašno pihata! spod Janko Skopee je vihal moč- ce m glavo zmaju bede in potrebe, ni jugoslovanski brk in čakal hi- Kakor veter sem odpihnil s tvoje-teeega zemljana. ?a čela skrbi, in glej, zdi se mi, "Kako tvoje junaško zdravje?" da je že gladko in veselo, kakor "A kako tvoje sv«-tlo počutje?*'Je tudi visoko in duhovito.' * "Slavno!"' 1 "Druga legija mojih angelov "Slavno!" naj pristopi, naj obriše prah s Objela sta se in šele zdaj se je tvojih rjavih šolnov. In t reja Ie-azgledal ugledni slavljenec naše stoji pripravljena za mojim javnosti. hrbtom! 1%-ibližal si se mi, prija- "To si ti, Teodor Fekonja!" te|j jasni, že stojiš tik mene na "To sem jaz. Na, lop po rami z Olimpu!" desnico, da ne boš mislil, da sem malo dni — in potoki de- duh, lečen od mesa iu telesa." narja bodo tekli med vas. Hočem "P. pleče mi je izstopilo! Jas- Pa- da se držite mojih postav." no si dokazal, da še ne gnijo ko-: "Naštej jih, novi Mozes!" ti tvojega življenja!" i "Sleherni prijatelj, ki ima nad "Vedno vedro, brate, a noč s?tM>j boljše mojstre, ne sme pisati sako v svate!" ° njih. Ako pa to stori —" "Angeli krilati, a dekliči zlati."_ ^Oddrobimo mu glavo!" 4oglejte, te besede j Tako sedi naš iznenadeni junak vam niti oddalec ne dajo slutiti opazuje z nagnjeno glavo svo nesrečni položaj. Zmisli se zvon-kih besed soolimpijca Fekonje. t«>ga pretresljivega dogodka! tologija. bodisi grška, bodisi rimska ali katerakoli, nima dovolj j katerih zveni blagor svem, 1. i so v naših krajih rojeni v znamenju nmetnije. Ali kaj je zdaj njemu "Pristopi zdaj, tretja legija mo- ne. — močnega orjaka, nima kentavra. ki bi stisnil iz sebe ob tem pogh du dosti močan in dosti pla.šan krik začudenja in groze. Janko Skopee leži na postelji zložen kakor zložljiva tesarska ali mizarsklt mera. Najprej stopali, po stopalih leže nazaj meča do kolen, na mečah leže naprej be-dra do stegen, od stegen leži nazaj truplo do popka, od popka leže naprej prsi do vratu, vrat sam je trikrat preganjen in na njegovem vrhu visi Skopčeva 2 N. Warman Ave., Indianapolis, Ind._(4-6—10) NAZNANILO, Rojakom v Lorain, Ohio, in o-kolici naznanjamo, da jih bo ob-iakdl naš zastopnik JOHN KUMŠE, ki je pooblaščen pobirati aarož-aino za list Glas Naroda. S spoštovanjem Upravnižtvo Gla* Naroda. NAZNANILO. Cenjenim aaročnikom t P«u-•ylvaniji sporočamo, da jih bo v ljeval stotnjii, ko ugledam pred kratkem obiakal mmž potOTjUai seboj ordonanca s pismenim po- ftonnik veljem v roki. Odprem, čitam inl ^ podpišem in ordonanc je hitel dalje po strelnem jarku. "Napad", čulo se je med moštvom, "napad", bleknil sem i jaz ter s tem potrdil novico, katera se je pravkar raznesla po strelnem jarku ; Določena je bila ura. ko naj naš polk napade sovražnika. Bili smo pripravljeni. Za nami je počelo, grmeti in že sopotovali š-rapneli in granate visoko preko nas v so-j vražnikova kritja. Topništvo je1 namreč zaeno z nami dobilo povelje k napadu. Potekla je ura,I odkar se je počelo obstreljevanje ( sovražnika, prišla pa ura, ko napade i pehota. Že so zapuščali po-j samezniki okope in se oprezno bližali sovražniku, kateri je zako-| pan globoko v zemljo prežal na! nas s smrtonosno puško v roki. i Vedno več in več jih je zapuščalo kritja in v kratkem so se pomikale štiri rojne črte z malimi presledki proti sovražniku. Prvi pozdravi so se culi. Vedno več iu več in mimo naših glav so sikala sovražna zma. Veliko jih je zgrešilo svojo pot, bilo pa jih je tudi nekaj, ki so se sešli z marsikate-jP*., 1* okoliei, rim r»ešef>m_ ^aSi-iint nori nomi * me. ITOXKO JAKSEK, ki je pooblaičen pobirati aaroi* nimo i* »dajati touders* i*t* dila. Sedaj te mudi pešcem. Zašumi nad nami,1 UpratniitTQ irQIa§ Hčfšflt*3) / u i G I/AS NARODA. 4. OKTOBRA. 1915. Slovanski Svet. Napisal prof. Lubor Niederle. varjala človeški prirodi in sodobni družbi. Reformacija je bila naravnost kulturna potreba, zlasti za male, nesamostojne narode, ki so m. » - -L z njeno pomočjo začeli višje duševno, svoji osebnosti primerno živ- Zemljepisna in statistična slika" današnjega slovanstva« Jjenj"e; . Reformacijske ideje so našle na Slovenskem ugodno zaslombo pred vsem med ono duhovščino, ki je bila literarno izobražena in vneta za svoj poklic. Ta duhovščina se je zbirala okrog Primoža Trubarja, ki je bil izšel iz domačih tal kot sin slovenskega podložnika. Indiferentni, neuki cerkveni najemniki višje duhovščine pač niso mogli biti nositelji reformnega gibanja. Prvi dve slovenski knjigi, Trubarjevi (1550), prva stanovska gimnazija v Ljubljani (1563), prva tiskarna v Ljubljani (Mandel-čeva, 1575), prva slovenska slovnica .(Bohoričeva, 1584) in prvi (Dalmatinov) slovenski prevod vsega sv. pisma (1584) so kot plod reformacije stebri slovenske literature in kulture. Dr. Ivan Prijatelj je pokazal, kako je reformacija zbudila v Slovencih smisel za idealno, premišljeno in navdušeno delo, kako je dvignila verstvo iz materialističnega pojmovanja in čustvovanja, kako je zboljšala nravnost ter spoznala važnost šolstva in izobrazbe, Nikakor ne gre zmanjševati pomena slovenske reformacije s tem. da' se v prvi vrsti poudarja razloček med namenom in sredstvom ter se danešnji pojem narodnosti, ki se je oprostil verskega okrilja, prenaša v preteklost. Seveda je bila tiskana knjiga sredstvo, da se je širila reformacija, ko je bila ustna agitacija prepovedana in združena s smrtno nevarnostjo. Toda pozabiti ne smemo zgodovinskega dejstva, da je bilo takrat krščansko verstvo edino polje duševnega življenja za preprostega človeka. x (Nadaljuje se). (Nadaljevanje) s b;. :; st deželnih stanov ter boji vladarjev med seboj in s ple-n,';ri onemogočali odločen nastop. Turški napadi so celo sluzih pusv.-tni iluhavski gospodi za pretvezo osebnim nameram. Ako pripoveduje zgodovina o junaških činih posameznih plemičev in o v jaške crraniee. česar nečemo podcenjevati, dasi je ki so . /.Ill ..v . U..J-. «1 ----- O-------T -----—" -------- 1 - t n-h:i splošno pripomniti, da so podatki o številu kristjanov, — __ j i :i Turki ubili ali ujeli, kakor tudi poročila o krščanskih zmagah .'•esto pretirana: slišimo na drugi strani tudi o tem, da so se vitezi o») nevarnosti zatekali v svoje trdne gradove; da so Turki časih po več meeeeev divjali po deželah, ne da bi sc jim bil kdo postavil na--;ifuti; da -o se po tedanji vojaški uredbi pošiljali v boj najemniki. o potem, ee se jim ni izplačevala najemščina. razsajali nič manj ne..'-o Turki, in da so sc stanovi znali upirati in mešetariti s svojim de . Inim kne/oiu glede dovoljenja potrebnih davkov, dočim so sami sebi dajali v dar ogromne svote za najrazličnejše namene: posvetni in duliovski gospodi so se prepuščali davki, delili darovi za p.članstva, potovanja, ženitovanja, vojaško opravo, za zasluge itd. S111 v e; i e i mi bili navezani v boju zoper Turke skoro edino nase, zlasti se tudi zato, ker Turki niso imeli navade, da bi l»ili dolgo obli a mesta in gradove, marveč so nepričakovano pridirjali in se z ropom obloženi zopet vračali. Največ je na ta način trpelo kmetsko ljudstvo, veliko manj plemstvo in meščanstvo, dasi sta seveda zaostajali tudi obrt in trgovina. Da se vsaj nekoliko zavarujejo pred turškimi napadi, so si I Miet je sezidali t. /v. tabore, t. j. (»gradili so griče ali pa si utrdili e. k ve, k; mor so pobegnili v slučaju napada s svojo imovino. Prill., I sovražnika so naznanjali z grmadami po visokih gorah od'Kolpe <[> Karavank. Razen tega so morali tlačaniti še pri utrjevanju rucst in trgov. » I'odlo/.niki so dobro uvidevali, i odpočili Turke. Ravno tako poročajo štajerski deželni stanovi, zbrani v Mari- po< Ni si mogoče misliti bolj občutljivega dela mehanizma, kakor je oni del gospodarske stavbe, ki ga imenujemo s trgovskim izrazom kredit (od latinskega: credo = verjamem, zaupam). Kredit te-liori 1471 leta. svojemu cesarju Frideriku III., da so kmetje zaradi melji predvsem na zaupanju, za- i. ---„_i— to ga motijo celo najneznatnejše vesti o kakih nemirih ali težavah. in način, kako se oživotvarjajo,] hočemo govoriti o kaki drugi priliki. Iz Avstrije. Kako upliva vojna na de jansko delovanje mednarodne izmenjave. Piše F. R. D. vt ilnih napadov obupani. da so pripravljeni odreči graščaku pokor- pridru/it' se Turkom ali se pa izseliti. Zlasti koroški kmetje „ ......... j■»i puree iln kronista Fnresta hudo godrnjali zoper gospodo in jo in }>rav resno ga ogrožajo včasih dolžili naravnost skrivne zveze s Turki. .Zato so se tudi koroški [primeroma neznatni vzroki. Uči-I metje prvi uprli svojim graščakom leta 1478. Parapat meni, da jejnek tako strašne nesreče, kakor liilo gospodi skoro všeč. ako tujci krote uporne kmete. ije svetovna vojna, ki razruši do Ivo je minila turška nevarnost, so prihajali plemiči iz svojih'dna vse temelje, ki počiva na njih trdnih gradov in stikali za uporniki. Kar je ušlo turški sablji, to je mednarodni kredit, je zato čisto krvavelo pud krščanskim mečem graščakov. Reva in beda sta napo-(naravno katastrofalen. ! : : .speli tako daleč, da so krščanski stariši sami radi dajali svo- Dokler niso obstojali še nikaki je otroke v turško sužnost, dočim so jih bogatini lahko odkupovali. — Turški napadi so občutno slabili gospodarski položaj slovenskega kmeta in so v vzročni zvezi s kmetskimi upori, na kar pri zakoni, ki bi varovali in garantirali lastninske pravice, je bil vsak kredit nemogoč, in povratek k barbarizmu, kakor se logično sme ( Banke, ki se udeležujejo te med narodne trgovine in se same pe čajo s kupčijami zlata itd. (zlato ima po celem svetu vedno eno in isto ceno in je edino veljavno in splošno priznano plačilno sredstvo pri vseh kulturnih narodih), so maloštevilne ter se nahjajo ponavadi v finančnih središčih vsake dežele, tako v Združenih državah v Ne ti v Yorku. Oe na primer kaka manjša banka ali bankir želi poslati v inozemstvo gotovo svo-to denarja, ki se mu je nabrala od raznih in mnogih njegovih odjemalcev, mora seveda kupiti menico za omenjeno svoto pri kaki banki, ki se v velikem obsegu peča s tem poslom. Cene denarjev se seveda menjajo: vzroki za to so različni, navadno veliko povpraševanje, kar pomeni, da gredo cene denarju kvišku. Kupčije na mednarodnem denarnem trgu moremo primerjati s tako javno prodajo ali licitacijo. Če se ve. ljudi trudi, da dobi eden in isti predmet, bo cena visoka, če se jih malo, bo nizka. Da preidemo k denarnem trgu le je na primer tu v Ameriki mnogo ljudi, ki bi radi poslali denar na primer v Avstrijo, bo tre- merno opozarja dr. \ ladimir Leveč. Zato tudi vidimo, da so bila limenovan vsaka vojna, je imel sa- „„„ - ... ■ ■-- ,.,•! j , • , .. . . | „. . J ' J . nar na primer v Avstrijo bo tre glavna siv.tiv a kmetskih uporov ravno tam, k]er so bila izhodišča'mo naraven učinek — popoln raz- . f Vi - \ . turških napadov: na Dolenjskem, kamor so pridirjali Turki iz Bo- dor kredita. 'čati za sto'k™/'k- kaPeV.pla . m si. e! hodisi proti kranjsko-štajerski meji ob Brežicah in Kr- Vojna napoved tekom prvih dni v'^ .a ,n r0 J1'1 s l.i m, bodisi j »roti kranjsko-hrvaški meji po Beli Krajini in Ko- v avo-ustu 1914 ie takoi in dneel.i • , ' °jno je vedno poto eevskein. v avgustu 1914 je takoj in docela • T" Jrieu VOJll°?dno Poto" iiu;i i + - * W,valo mnogo amerikanskih bo^ata- nnicila kreditni ustroj Evrope. Da gey Evro ' 1" . ... !>. Klina tolažniea. ki naj bi bila slovenskemu tlačanu laišala.se j»ojasni delovanje tega ustroia, !* -• i - U 1 vstrjJ!' it *i i • .avstrijski delavci so nošiliali uu poklicu — naj bo naveden v razumevanje ci-! • , , . J s IJdJ1 ..... ........t. ,i,;........ -svojcem v starem kraj težke ure življenja, bi bila mogla biti takrat po svojemu v... — -------------- . eerkev. Toda t-'lo javno in zasebno življenje proti koncu srednjega sto priprost zgled: in v zač- tku novega veka je bilo polno podivjanosti, razuzdanosti' i nevednosti, zato je tudi cerkev plavala v tem splošnem toku. Ce liočem Amerike - — --.ju tudi veli- jkanske svote in poleg tega se je in poslati iz AineriKi- \nnn„a ,„___i , i • i - , - »mnoge predmete izvazalo iz Av-svojem v domovino kaj denarja, ^tiMje v Združen - 1 - Y • . Avgust I >imitz, dr. .losi]» (Jruden, Anton Krempl, Simon Rutar ga ne bom zavil v pismo ter s temjj^j 1nt ' r!za:ve: ki jih je 1 rujjri zgodovinarji nam slikajo tedanje cerkvena razmere na Sio-(tvegal nevarnosti, da se izjrubi U u + i )l', .e,ni ^ * vseh i teli treh slučajih se je na tej stra- povpraševalo po avstrijskih tujci. Zlasti iz plemiških rodbin, bolj diplomati in vojaki nego ra'e 1 Predvsem moramo vedeti, da so bili višji duhovniki izvečine j[ko, kupil tam menico (ček), in to 'kron-iT^zalo^so "bil" niških rodbin, bolj diplomati in vojaki nego dušni poslal svojcem. Ti bodo šli tam v!.. f- /-, 1 e ,;..;i; . r..........* .i .......x;,: ......!__________a lat» normalnih raz ji.-tirji. ki so kopičili bogastva s tem da so uživali dohoke od več j banko in unovčili poslano menico, j'"' ^!-!!.pIUH lua1Jn,n raz»ier, ki se ni- "užeb obenem; dunajski škof Slatkonja n. pr. je imel vsaj začasno? Drugi način pa ie, da bom pla-i' . ' ? e'.:S.° ,0Siale navadno i , • 2 , - ,!J isti vis*ni. c; V uinU*. n-iitni* 7HOCDL- .jin/iv.. Tekom vojne }>a je popolnoma prenehal izvoz iz Avstrije, ameri-kanski bogataši ne trošijo tam denarja in tudi delavci pošiljajo svoje prispevke v manjših zneskih svojcem. Je torej malo pov praševanja po avstrijskih kronah in zato so cene kronam znatno padle. Sicer je še več drugih vzrokov, ki pa se bomo morda o drugi priliki z njimi pečali. Isto velja za vse dežele in med vsemi deželami vlada isto razmerje, ki je odvis- kar enajst beneficijev. jčal v banki gotov znesek amen- Kastniki cerkvenih beneficijev so dajali dohodke svojih župnij jkanskega denarja ter naročil, naj v najem, jih zamenjavali ali zastavljali kakor tržno blago. Nižja.se tej in tej osebi na oni strani duhovščina vikarji in kaplani', ki je za malo plačo opravljala du-j izplača istovredna svota v oni de-kovsko službo in si sama volila svoje duhovne pomočnike, je bila želi običnajnega denarja, silno nevedna in ni imela niti za izvrševanje svojega poklica zadost-j Seveda mora bankir na tej stra-lu-ea znanja. Svoj posel je opravljala kot obrt in sc obenem pečala j ni skrbeti in storiti potrebne ko-s p.-stranskim opravili, ki so kaj donašala, n. pr. s krčmarstvom in rake, da se ti denarji tudi izpla-konjarstvom. Š( v drugi polovici XVIII. stoletja nahajamo v Loškem čajo. Zato si velike banke v nor-Potoku na Dolenjskem župnijskega vikarja, ki je bil obenem dacar. malnih časih drže gotove svote zakonski posredovalec in konjedercc. pri velikih bankah na oni strani. Splošna navada je bila takrat popivati, kleti, igrati s kockami Kadar žele poslati na ono stran in nosit i smešne mode. Duhovščina ni bila skoro nič boljša. Dokler j denar za svoje tukajšnje klijente se je bojevala cerkev z državo in je prevladoval duh papeža Gre-j (odjemalce), pišejo o tem svojim gorja Vil., so živeli duhovniki bolj zgledno. Ko pa je bila cerkvena (trgovskim prijateljem na oni stra- vla^a isto razmerje, moč urjena. se je duhovščina udajala razuzdanosti: konkubinatu "i, ki potem njihova naročila tu-|no od isti'1 vzrokov, in požrešnosti. ' Posamezne izjeme ne prihajajo v poštev, ker so izobraženejši krojj-i. t. xv. humanisti, tvorili zase poseben nčenjaški stan, ločen od nevednega ljudstva. Za delitev zakramentov in za izvrševanje cerkvenih opravil je zahtevala duhovščina pretirana darila, sicer je odrekala duhovšniške funkcije. Proti plačilu je odvezovala grehe, kakor prešuštvo, uboj itd., nosila je orožje, se prepirala in pretepala. — Take in podobne pritožbe so predložili deželni stanovi cesarju . _____ Maksimilijanu I. v Innsbrueku 1518 leta. Duhovnik dostikrat ni'tal in so na zelo dobrem'"dasu^n umel narodnega jež ka, ker je po slovenskh krajih služilo mnogo dobro znani v mednarodnem tr-nemskih m laških duhovnikov najemnikov poleg hrvaških glagolja- govskem svetu. Nasprotno ima r;-. k*so.za Pla,"il0 0(1 krajfl do kraja maševali in se tako preživ- bankir prednost, da mu bo banka Ijali. Nižji duhovniki so za denar igrali komedijo, čarali, kopali zaklade, delali sieparske čudeže, šolali otroke itd. I'o Tolminskem je bilo vse polno takih mašnikov, ki so smeli le maše vati in samo v sili deliti zakramente. Ti duhovniki, imenovani Messenstecher", "Messenhaspler" in "sehvvaermende Priester" SO hodili okoli po vaseh, kjer so bile cerkvice, nagovarjajoč ljudi, ^^ g()luvme naj jim dado za mase, ker ne zahtevajo toliko, kakor drugi redni (zlata), in s tem se seveda pri-duhovniki. Bili so zelo neomikani. ker niso znali druge-a nego ma- hrani mnogo stroškov in nevarno sevat, in delali s svojim nespodobnim vedenjem pohujšanje. Slepili sti in mnogo nepotrebnega dela sii 1111. • ■ v ;„.>;,„; ____i. i . • » i i i - - _ 1 e ^
  • so se v tem motili, kažo dc ! iji potek vojne ter dosedanje .anje izdelovanja munieije, ki je za dolgo časa popolnoma zagotovljeno. Napaka v preračunanju naših sovražnikov je obstojala v tem, da niso vpoštevali izredno velikih nihožin kovin na Nemškem in v Avstro-Ogrski. Današnje stanje tehnike omogočuje, kovine in zlitine. nahajajoče se v različnih ob likali kot zlitine, zopet prevesti v stanje, primerno za izdelovanje munieije. Ko so torej tvornice munieije v mirnih časih potrebo kovin krile na odprtem svetovnem trgu, je bilo treba za priskrb-! j en je kovin v vojni čisto drugačnim dobavnim virom primerno list variti čisto nove organizacije. V tostranski državni polovici se je v ta namen novembra 1. 1. na poziv ministrstva za trgovino in s pritrditvijo vojnega ministrstva ustanovila delniška družba kovinska centrala na Dunaju.. V družbeni upravi so zastopani odposlanci imenovanih ministrstev, železniškega ministrstva in inšpektorata tehnične artilerije. Ta zadnje imenovana vojaška oblast stalno nadzoruje službo delniške družbe kovinska centrala, ki se je odrekla pravici, prosto razpolagati z zalogo kovin, ki jih kupi sama in jo prepušča inšpektoratu tehnične artilerije, da jo porazdeli med podelovalce. Delniška družba centrala kovin zaračuna za svoje poslovanje samo majhne, oblastveno dovoljene režijske doki ade. Pri likvidaciji eventualno preostali presežek se bo po § 35 pravil od kazal vojnemu ministrstvu za vojnooskrbovalne namene. Spričo teh od družbe prevzetih obveznosti je bila delniška družba centrala kovin od vojnega ministrstva v sporazumu z domobranskim ministrstvom in ministrstvom za trgovino izrecno pooblaščena za nakup kovin v namene vojne uprave. Takisto je poverjena z ravnanjem z rekvirira-nimi kovinami. Pri nakupu takih kovin, ki pri dejo za vojne namene v poštev. prevzame kovinska centrala tudi popolno odgovornost za intenci-jam vojne uprave primerno porabo materijalij. Zlasti je delniška družba kovinska centrala pooblaščena in ji je naročeno, da kupi centralni revizijski komisiji ali drugim oblastvenim poslovalnicam naznanjene ali ponujene raa-terijale. Od nje povrnjene nakup ne cene so določene sporazumno s trgovinskim ministrstvom od vsakokrat merodajnih zvez industrijalcev ali od drugih javnih korporacij. Doslej delniška družba kovinska centrala ni stopila neposredno pred javnost, ker ji je bilo mogoče zadostne množine kovin si priskrbeti dogovorno z večjimi zavodi. Ker pa je sedaj na ta način dosežno blaego večinoma porabljeno, je treba torej odpreti naravnost neizčrpne vire v privatni lasti nahajajočih se kovinskih množin. To naj se izprva izvrši potom nakupa iz proste roke, da se čim dlje mogoče izognemo rekvizicijski poti. Delniška družba centrala kovin se torej na vse lastnike čistega niklja, bakra, mesinga, tombaka. rdeče litine, bronca in drugih zlitin z bakrom v kakoršnihkoli obliki, naj že prihaja na trg ali se nahaja za privatno rabo, obrača s prošnjo, naj se ji te materijale ponudijo v nakup. Ponudbe za sedaj sprejema izključno glavna pisarna delniške družbe kovinska centrala na Dunaju I., Kleeblattgasse 4. Ustanavlja se pa že velika organizacija, ki bo razpolaga s številnimi prevzemalisči. Slovens ko katoliško ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Iiikorporirano dne 22. januarja 1S02 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKE: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willoek, Pa. I. podpredsednik: KARO L ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299, N. Cor. 3rd St., Roek Spring*, Wyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOL.IN, Rox 492, Forest City, P a. Blagajnik: MARTIN MUIIIČ, Box 537, Forest City, Pa. PooblaScenec: JOSIP ZALAR. 1U04 North Chicago St., Joilet, I1L VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IYEC. 900 Chicago St., Joilet, I1L NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St.. Pittsburgh, Pa. L nadzornik: JOHN TORINO, Box 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČlC, Box 705, Conemaugh, Pa. III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Fredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kana. I. porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kans. H. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 528 Havson Ave., R. F. D. 1, Green- field, Detroit, Mieh UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11^, Bridgeport, O I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, lil. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." Konec moratorija. Z 31. avgustom se ie končal za- •feellea: B. aftanisttqne, MJ-rh. ia &ot*ian. , ... .. , , , So. Rame, Mlek, ia *&»llea.» u. koniti odlog zasennopravnih P«*" i Jkoyic r-il. Z:i v < m'-in u terjatev, namreč za -*r..r*. ^la*. j0ant ro*l*a pred januarjem lfHii v plačilo) Cfcieholm, Minn.: SL Zgone, Jakob dospele, je odlog že j»?■«-t 1 trm ter- Petrlch In Frank Žagar, minoiii ugasnil, liavnotako ta tlan j Dilaih, Minn.: Joseph Sharaboa. je u ara sni l odlog za oni d<-l terja-j E1y« Mirin- ^ okolica: Ivan Gonie, t e v in zavarovalnih pogodi), ki že jM- L- KaP*^ Job. J. Peshel In LouH prej niso bile i/.vzete. Tudi za ter-1 jatve pri kreditnih zavodih iz ie-J kočega računa, blagajniških listov in vložnih knjižic. Konec moratorija je dokaz o zdravih temeljili in odporni sili avstrijskega Vesel. narodnega gospodarstva, ko je bilo v dobrem letu sredi vojne to mogoče doseči, dočim mora Francija še vedno držali celoleten moratorij. NAZNANILO. .Rojakom v državah Illinois Id Wisconsin naznanjamo, da jik bo t« obiskal naš sastoptdk ____ t FSANK MEH -cateri je epravičen pobirati naročamo za list "Glas Naroda" in i* dajati pravoveljavna potrdila. Bo-jakom ga toplo priporočamo. Unravništvo 'Glas Naroda'. HAtl ZASTOPNICI, kateri so pooblaščeni pobirati naroč nlno sa "Glas N^r-da" ln knjige, ka kor tudi sa vse druge t na£o stroke spadajoče posle: Jtmmj Lind, Ark. ln okolica: Michae Cirar. Ban Francisco, Cal.: Jakob LovBln Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M Bojts, Frank Janesh ln John Germ. Saiida, Colo, in okolica: Louis Co «telle (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saftich. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis. Ind.: Alois Radmat Woodward, la. in okolico: Lukas Podbregar. Aurora, HI.: Jernej B. Verbič. Oglesby, 111.: Math. Hrlbernlk. Chicago, 111.: Frank Jurjovea Depue, HL: Dan. Badovinae. La Salle, DL: Mat. Komp. Joliet, HL: Frank Laurlch, John Za letel In Frank Bambich. Mineral, Kana.: John Stale. Wankegan, DL: Frank Petkovlek la Math. Ogrln. So. Chleac«. HL: Frank Oeras la Rudolf Požek. Sprincfleld, DL: Matija Barborli Ft—twf, Kans. la eboilea: Frank Kerne. Malbery, Kaas. la ekeUea: Maitte Mirku la akoiiea: Para) Shalta in M F. Kobe. M. Pernisk. Eveleth. Min.: Jurij Xotse. Gilbert, Minn. In okolira: L. Slbbing, Minn.: Ivan PouSe. Kitzville, Minn, in okolico: Joe Adamich. Nashwauk, Minn.: Geo. Maurla. Virginia^ Minn.: Frank Hrovatlck. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aidridge, Mont.: Gregor Zobee. Great Falls, Mont.: M^th. nrleh, 34GS N. 5 th Ave. Red Lodge, Mont.: J. Koprlv-Sek. Roundup, Mor.t.: Tomaž Paulin. Little Falls, Is. L: iraut Uregorka. Cleveland. Ohio: Fiank Sakser. J. ULariaclč, Cbas. Kar linger in Jakob Beonlk. 13arbertont O. la okolica: Alois 11a- IFJit. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Co Ilir wood, O.: Math. SlapnLk. Lorain, Ohio in okolica: John Kuat-sb 1735 E. 83. St. Jfoonsgton, 0.: Ant. KikelJ. Ore?on City, Orey.: M. Justin. Aliegkeny, Pa. ia ujmo\i h Filip; Si. 119.11. 1000, 33. — OreŠkovich Anton; 81 t.Mlil, l(KK), 33. Košir John; 65, 1M. 1000, 34. — Kenig John; 9, 197. KMM). 43. Košir Anton; 89. 1734.',. 1000, 26. — Mavec m- pii 79. 16201, 1000, 34. — Mate John; 81. 16324, 1000. 31. — 1. > .I.o-ob: 47. 21S, 1000. 45. — Skraba Joseph; 87, 16209. 1000. o. - < 'a m pa Marija; 69. 7961. ">00. 37. — Mavec Franca; 86. 7977. ~>oo. 29. Ibjerle Marija: 55, 8017, "»00. 45. — Skraba Fran-a ; 95, 17514, 500, 19. Zon,-t sprejeti: Latkovič Marko; >2, 17269. 1000. 31. — I.adc-ieh Pavel; 92, 17967. 1000, 23. — Sv. Cirila in Metoda, štv. 9, Calumet, Mich. Zopet sprejeti: Kondesh Paul; 76. £10. 1000. 26. — Zogor John; 1 14920. 1000. 21. Kondesh Joluina ; 83, 8288. 500. 23. — Žo-or Ana; 94. 14920, 500, 18. Su>p.'ii,iira:ii: 1 >eržaj Joseph: 84. 6869, 500. 43. — Kosovac lile; 77. 17663, 1000. 37. Sv. Jožefa, štv. 12, Pittsburg, Pa. Suspendirana: Oermek Maria; 64. 8406, 500. 42. Sv. Alojzija, štv. 13, Baggaley, Pa. u^pendirani: Djnrdik Jacob; 83. 13666. 1000. 27. 77, 14371. 1000. 36. Ivan Sv Jožefa, štv. 17. Aldridge. Mont. Prestopil k društvu sv. Alojzija, štv. 19, Lorain, Ohio: Anton Pust; 53, 1302, 1000, 45. Sv, Alojzija, štv. 18, Rock Spring, Wyo. Pristopili: Bei.edicieh Frank: 89, 18210. 1000. 26. — Begovich Mat.; 79. 1 Sli 11, 1000. 36. — Sv i gel j John; 85, 18212, 1000. 30. — Sv. Jurija, štv. 22, So. Chicago. 111. Zopet sprejeti: Andro Požek: 68. 1552. 1000. 33. — Mike -Kopernik; '<0. 1557, 10(H). 32 — Toni Grahovae: 92. 12535. 1000. 18. — John Makar; 72. 1569, 1000, 30. — Eva Grahovae; 92, 17871, 500. 22. Marija Požek; 73. 8866, 500. 33. — Julija Makar; 74, 8862, 500. 32. — Suspendirani: John Fabjan: 68. 10204. 1000. 40. — Nikola Gra-liov.i ; 74. 14094. 1000. :i7. — Jos. Maretič; 68. 1573, 1000. 33. — Martin Shupar; 73. 1550. 1000. 25. — Frank Gorenc; 78, 1550. 1000, 2V Palona Maretič; 73. sS57, 500. 33. — Louiza Fabjan; 75, 10211. 500, 33. Sv. Ime Jezus, štv. 25, Eveleth, Minn. IV stopil k društvu sv. Ivana Krstnika. štv. 37, Cleveland, O.: Anton Škrabec; 86, 16875, 1000. 29. Sv. Štefana, štv. 26, Pittsburg Zopet sprejet: Geo. Sodetich; 80, 16879, 1000. 33. Suspendirani: Hribar Emil; S2. 14249. 1000, 29. — Bitenc Gašper: S«. 17741. 1000. 28. — Smrekar John; 77. 5984, 1000, 29. — Smrekar Marija; 86. 8970. 500, 22. Sv. Mihaela, štv. 27. Diamondville. Wyo. Suspendiran: Jos. Mat oh ; 67. 5551. 1000, 39. Sv. Marija Danira, štv. 28, Sublet, Wyo. Zopet sprejet: Jos. Taneher; 72, 1409. 500. 28. F 24. — Sv. Petra in Pavla, štv. 35, Lloydell, PennA. I Suspendirani: Kusan Steve; 81, 17312, 1000. 32. — Svele John; 83, 58281. 1000. 23. — Vernik John: 71, 10642, 1000. 37. t Sv. Alojzija, štv. 36, Conemaugh, Pa. Pristopili: Matan Frank; 82, 1S213, 1000. 33. — Korbar Joseph; 98, 18214, 1000, 17. — Korbar Anton; 99, 18215, 1000. 16. — Fabjančič Thos.; 86. 18216. 1000, 29. — Petrieh Frances; S3. 18217. 1000, 32. — Sknfca Mary; 93, 18218, 1000. 22. Sv. Janez Krstnik, štv. 37, Cleveland, Ohio. Suspendirani: Milnar Ivan: 70. 2281, 1000, 33. — Budan Aug.; 72. 2566, 1000. 32. — Marinčič Frank; 81. 3255. 1000. 24. — Bittenc Ivan; 72. 6936. 1000, 35. — Seme Lovrence; 84. 11576. 1000, 25. — Boškovich Jakob; 77. 12738. 1000. 33. — Otoničar Ivan; 66. 16771. i 1000. 41. — Dolenc Josip; 82. 15496, 1000. 30. — Mikše Ivan; 90, 12297. 500, 19. — Humar Jurij; 82. 17788. 500. 32. — Milnar Kata-jrina; 81. 11780. 500. 28. — Budan Ivana: 83. 9898; 500. 33. — Bittenc Ana; 84, 12742. 500, 26. — Boškovich Terezija; 78 13144. 500. 32. — Zopet sprejeti: Krasovee Frank: 65. 11944. 1000. 44. — Zele Josip; 67. 14430. 1000. 44. — Kraus Alois; 75, 14832. 1000, 36. — Jaklicli Jos.: 80, 10168, 1000, 28. — Zgonc Anton; 77. 11644, 1000. 32. _ Mlaček Josip; 94, 17855, 500. 20. — Rogel Koza: 75. 1S047. 500. 33. — Sokol, štv. 38, Pueblo, Colo. Zopet sprejet: Gersieli Martin; 68. 9991, 1000. 41. Suspendiran: Plut Jernej; 87. 13068. 1000. 23. Pristopil Sv. Martina, štv. 44, Barbeton, Ohio. Louis Zore; 87,"l802. 500, 28. Sv. Jožefa, štv. 45, Indianapolis, Ind Pristopila: Maria Pleše; 93, 18208, 500, 22. Sv. Petra in Pavla, štv. 51, Muray, Utah. Zopet sprejeti: Rebolj John: 83, 7445. 1000. 24. — Rebolj Jožefa ; 85, 9729. 500. 22. Suspendiran: Supar Mile; 77. 6903. 1000. 30. Sv. Jožefa, štv. 52, Mineral, Kans. Suspendirani: Levišček Jos.; 79, 6413, 1000, 27. — Lapajne Jos.; 81, 14086, 1000, 30. Sv. Jožefa, štv. 53, Little Falls, N. Y. Zopet sprejet: Ivan Križaj; 90. 15319, 500. 22. Sv. Frančiška, štv. 54, Hibbing, Minn. Zopet sprejeti: Prijatelj Tomaž; 85, 15202, 1000, 27. — Tičar Rudolf; 85. 13300, 1000, 25. Pristopil : Geo. Haklak; 79, 1S203, 1000. 36. Sv. Roka, štv. 55, Uniontown, Pa. Prestopili k društvu Zvon., štv. 70. Chicago. 111.: Anton Ste-fanich; 90. 17897, 500. 25. Nenavadno sredstvo. Ruski spisal Potapenko. — Za Gl. N. poslovenil F. R. D. Sv. Jožefa, stv. 29, Imperial. Pa. Suspendirani: Modnik Valentin; 93. 14093, 1000, 18. nik Alojzija; 94. 17852. 500. 20. Ilod Sv. Jožefa, štv. 30, Chisholm, Minn. Suspendirani: Lučich Marko; 84. 15867. 1000, 28. — Pešel Mar ko; 85, 13988. 1000. 25. Prestopil k društvu sv. Ivana Krstnika, Stv. 37, Cleveland. O. John Carnpa; 92, 14166, 1000, 19. x L OPOMBA: Poleg članovega imena navedene številke značijo: Prva leto rojstva, druga certifikatno številko, tretja zavarovani svoto, četrta razred. GEO. L. BROZICH, gl. taj. Bova igrala potem! Po poroki, e?" je vprašal Strelič smehljaje^ "Ne zbijaj šal. Strelič. Čas je dragocen "Že dobro, že dobro." Strelič je odšel. Grozdin pa se je vrnil domov. Olgi Aleksandrov-ni seveda še na misel ni prišlo, da bi se odpočila. Neodločna je stopala danes v jutro po stopnjieah. Seveda ga ni poznala ter ni vedela, kako se bo obnašal. Peleti se ji je zdel prijeten, pošten človek, vendar se je lahko motila. In naenkrat, v četrt ure so se stvari tako zasukale, da je postala njegova nevesta. Ves čas ji je bilo nekam čudno pri srcu. kakor da bi bila začarana. A Grozdin je napravil nanjo dober utis. Kako preprosto je govoril o svoji žrtvi! * ** Ko se je povrnil, se je že čisto čutila kot njegova tovarišica ter mu je pripovedovala svoje dogodke, kako se je vozila ponoči in kako se je bala zasledovanja. "Zdaj, ko sem v Moskvi, se mi zdi, kakor bi bila v Babilonu", je rekla. Ničesar ne razumem, vse mi je novo in tuje----In bala sem se, da me niti poslušati ne boste hoteli." "Kaj takega misliti o meni. niste imeli nikake pravice, Olga Aleksandrovna." "To je res. zdaj obžalujem. Toda, takih ljudi še nisem videla." "Taki smo vsi. Takoj jih boste nekaj spoznali. Vsi smo pošteni ljudje, Olga Aleksandrovna." Pripovedoval ji je o Streliču. kako ga je srečal, in kako se je vrnil, da dobi poročne priče in kupi prstane. Zardela je ter segla v ročno torbico. "Prosim, vzemite. Sto in sedemdeset rubljev imam seboj.... Dve leti sem hranila za to. In, vzemite za prstane." "To lahko daste pozneje Streliču. Jaz nisem imel denarja, zato bo on sam kupil za svoje." Na hodniku so se začuli koraki in s Streličem na čelu je stopilo nekaj mladih ljudi v sobo. Predstavil jili je Olgi Aleksandrovni. Vidite, tudi pri duhovnu sem (Konec.) "Ne", je rekel Grozdin, "bodi resen. Razumeš, da se mora to zgoditi še danes. Ušla je svojemu varuhu. namreč od tam. kjer sem bil domači učitelj. Varuh je polkovnik, mož takih nazorov, ki so že zdavnaj zastareli. Hoče jo omožiti. ona pa bi rada postala zdravnica.. Razumeš? Se danes mora- j "Kaj pa je? Se-li ljubita, ali kako je?" "O ljubezni ni govora. Z njo sem govoril komaj trideset besed, a obrnila se je name; nima drugega človeka, razumeš?" "Hm.... Razumem zdaj že. Samo. ... kako naj bi se izrazil?.... Poznal sem nek tak slučaj. Poročila sta se tudi tako radi idealov, a kasneje se je ona oklenila njega.... In zastrupila mu je celo življenje.... Saj je vendar ne poznaš?" "Gotovo, tega ne; toda. očivid-no je ona poštenega značaja.... Skratka, Strelič, prosim te, da ti urediš. Nikar ne premišljaj predolgo.... Saj nisem nikak deček..." "Ne, nisi deček, samo dojenček." "Prosim te. — " "No, že dobro, že dobro!.... Kakšen prenapetež si! Odkod le imaš to? Poznam nekega mladega duhovna. Če ga prosimo ter mu vso zadevo razložimo bo brez-dvomno dovolil.... Saj je vendar poštena stvar.___ Da, je-li vsaj svoj krstili list prinesla seboj?" "Ne vem tega, ne vem." "Dognati moraš to.... Pojdi domov, jez pa bom šel v gostilno ter dobil tam malo družbo. Tudi prstanov treba.___Imaš denar?'* "Vsega skupaj tri in pol rublje." '" Malo jc. Jaz imam štiri rublje. Pri zlatarju vama bom kupil srebrne. pozlačene prstane. A prišel sem k tebi, brat, ker sem bil mislil, da bova igrala biljard skupaj. Aleksandrovni. Prinesla ga je. "No. gospoda, mislim, da bomo šli tja peš, saj ni daleč." Cerkovnik je že odprl malo kapelo. ko so se približali. Tudi duhovnik je bil pripravljen. Opazoval je Olgo Aleksandrovim, njeno rjavo obleko, popotno torbico ter zmajeval z glavo, a ni rekel ničesar. Poroka je bila kmalu končana. \>s čas je imela 01 ga Aleksandro vna občutek, kakor bi bila začarana. Zvestost, s katero so se vsi obnašali ter ji priskočili na pomoč. jo je globoko ganila. In ko zvezal duhovnik roke obeh ter se je na koru oglasil visok glas tenorja. spremljan od tresočega se Streličevega basa. tedaj je občutila v svojem srcu neko slovesno hvaležnost do tega mladeniča, ki ji je brez premisleka tvegal svojo prostost. «la .ji omogoči izpolnitev njenih srčnih želja. Po poroki je odšel duhovnik v zakristijo. Grozdin se je obrnil k Olgi Aleksandrovni, se je prijazno nasmehljal ter rekel: "Zdaj ste gospa Grozdinova. Torej.... čestitam vam." Živahno je prijela njegovo roko ter jo molče stisnila. Cerkovnik je spisal takoj potrebno izkazilo in duhovnik jih je povabil na čaj. "Strelič in jaz sva si tovariša", je rekel, "ter sva bila sošolca v seminarju. Toda on se je odločil za svetovno stroko, jaz duhovno." V duhovnikovem stanovanju so se seznanili tudi z njegovo ženo. ki jim je začela streči s čajem. O stvareh, tičočih se poroke, se ni govorilo. Zato so govorili o drugih stvareh, kakor bi ne bila poroka povod te čajne družbe, ampak bi se le slučajno sešli skupaj. Ko so se vsi poslovili od prijaznih gostiteljev ter bili že na cesti, je peljal Grozdin Olgo Aleksandrovo do nekega voza. jo pustil vstopiti ter jo vprašal: "Jutri se peljete pač v Petro-grad?" 'l)a, rada bi", jc-odvrnila. — "Upam, da bom srečno napravila izpit ter vstopila kot študentka." "Potrudil se bom doseči vse potrebno. Dobiti moramo izkaz za posebno bivališče. Morda se mi posreči to jutri. Saj ste si menda vzeli stanovanje v Mjasnieki ulici?" "Da, v nekem hotelu." "Oglasil se bom pri vas jutri ter vam prinesel potrebno izkazilo." Olga Aleksandrovim je prikimala ter se odpeljala. "No, Grozdin" — se je oglasil Strelič, "dasi si junak dneva, vendar moraš držati besedo. Ali še veš. čemu sem bil prišel k tebi?" "O, da! Pa pojdimo. Zdaj sem prost." Igranje biljarda je bila Streli-čeva strast ter je posebno rad igral z Grozdinom, ki ni bil tako dober igralec in se je vedno veselil zmage nad njim. A više njegova častihlepnost ni segala. Taki zakoni, ki so se bili sklenili iz čistih misli, brez premisleka in le iz golega prijateljstva so se večkrat končala z razočaranji in mukami in mnogokrat so si prizadeti pokvarili svoje življenje. A včasih se je zgo\lilo tudi drugače. Tudi zgodba Grozdina in Olge Alcksandrovne je med temi zadnjimi. Grozdin je držal svojo besedo. Drugo jutro je dosegel dovo-Ijenje za ločeno bivališče svoje žene Olge Alcksandrovne, in zvečer je spremljal s Streličem in o-stalimi udeleženci pri poroki svojo ženo na Petrogradski kolo dvor. Mladi ljudje so poslavljajoči se odkrito želeli srečno potovanje in ugoden uspeh, kakor bi bili že dolgo let poznati in prijatelji. Le malo časa je poteklo, ko je bilo na polkovnikovem posestvu radi Olgiuega izginotja vse razburjeno. Polkovnik je prišel v Moskvo, zvedel vso zadevo, in Grozdin je imel z njim velike ne-prilike; a hrabro jih je prestal. Pokazal se je krepkega, značajne-ga moža. Kakor mu jc grozil polkovnik. doseči le ni mogel ničesar. Od Olge Alcksandrovne je dobil iz Petrograda obvestilo, da je imela še večje neprilike od polkovnika. A gospa Grozdinova je imela postavno, od svojega moža izpolnjeno dovoljenje za ločeno bivališče in proti temu ni mogel ukreniti ničesar. Študirala je zelo marljivo. Sprva si je le težko pomagala s sredstvi za obstanek. A tudi to je po stalo s časoma boljše. Omehčala zopet podpirati, dasi še ni hotel priznati njenega zakona z Grozdinom. Sest let kasneje smo mogli srečati v nekem mestecu ob Volgi zakonsko dvojico Grozdinovo. — Vneto in vzajemno sta delala v bolnišnici, ki se je ravno ustanovila. Kako sta se pač srečala in združila? Drugi pravijo — in tudi o-nadva sama priznavata — da je bilo srečanje slučajno. — Ko je Grozdin končal študije v Moskvi, se je peljal po opravkih v Petro-{grad ter tam poiskal svojo staro znanko. Skupni poklic ju je zbližal. Začela sta se imeti rada. Ali je bilo res tako? Ali ju niso vezale že najožje vezi od trenutka, ko ji je ponudil v žrtev svojo najdragocenejše pravo, ki ga je tudi sprejela? In morda se 'niti sama nista prav zavedala, da ju je že prnv od onega trenotka vleklo nevzdržno skupaj. ,CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. )) 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. MOLITVENIH!: Duhovni boj t—.60 Evangelijska zakladnica e—.50 Gospod usliši mojo molitev z pesebno velikimi črkami $1.00 Ključ nebeških vrat :—.50 Jezus in Marija t—.40 Marija Varhinja t—.60 Marija Kraljica -—.60 Skrbi za dušo p—.60 Vrtec nebeški r—.40 POUČNE KNJIGE: Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan t—.50 Angleško-slovenski in slo- vensko-angleški slovar r—.40 Berilo prvo, vezano >—.30 Berilo drugo, vezano t—.40 Berilo tretje, vezano t—.40 Cerkvena zgodovina —.70 Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači živinozdravnik r—.50 Evangelij .—.50 Fizika 1. in 2. del r-.45 Hitri računar, vezano —.40 Katekizem vez. veliki i—.40 Katekizem vez. mali c—.15 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del vezano $1.20 Občna zgodovina $4.00 Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo :—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom t—.20 Sadjereja v pogovorih ;—.25 Schimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 Schimpffov slovensko-nem- ski slovar $1.20 Slovenski pravnik $2.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.20 Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po •—.60 Slovensko-angleška slovnica, vez. $1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Omni kmetoyalec —.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Baron Trenk r-.20 Belgrajski biser ;—.20 Beneška vedeževalka .■—.20 Bitka pri Visu —.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj s prirodo :—.15 Božični darovi (—.15 Burska vojska s—.25 Cerkvica na skali t—.15 Cesar Jožef IL r-.20 Ciganova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Cvetke t—.20 Don Kižot t—.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Fabiola ^.35 George Stephenson, oče železnic •—.20 Grizelda (—.10 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po —.20 Hustrovani vodnik po Gorenjskem i—.20 Izlet v Carigrad i—.20 Ivan Resnicoljub i—.20 Izanami, mala Japonka i—.20 Izidor, pobožni kmet —.20 Jama nad Dobruso !—.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar —.45 Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb —.20 Križana umilejnost •—.40 Kaj se je Makaru sanjalo T —.50 Lažnjivi Kljukec —.20 Leban, 100 beril —.20 Maksimilijan I. —.20 Marija, hči polkov* —.20 Mati, socijalen roman $1.00 Malomestne tradicije —.25 Miklova Zala —.35 Mirko Pošten j ako vič —.20 Na divjem zapadu, vea. t—.60 žc bil!" jiui je naznanil Strelič "Povedal sem mu celo, naj pri-(je trdo polkovnikovo srce, ki se pravi čaja. To bo mesto šampanj- je kmalu spravil z njo ter jo začel Na jutro vem Na krivih potih ._.30 Na različnih potih t^-.20 Narodne pripovesti, 1., 2. in 3. zvezek po t— .20 Naseljenci t—.20 Na valovih južnega morja t—.15 Nezgoda na Palavanu -—.20 Nikolaj Zrinski i—.20 O jetiki isj Odkritje Amarike, ve*. t—.80 Prihajač —.30 Pregovori, prilik®, reki t-.29 Prst božji «—.20 Randevouz ,_25 Revolucija na Portugalskem —.20 Senila t?—.13 Simon Gregorčiča poezij« t—.49 Stanley v Afriki Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po s—.80 Sveta noč i_.20 Srečolovec ._.20 Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov $5.00 Strelec ,_.20 Sanjska knjiga, velika ,—.30 Štiri povesti t—.20 Tegetthof —.25 Vojan na Balkanu, 13 zvez. $1.83 Zlate jagode, vez. —.30 Življenjepis Simon Gregorčiča (—.50 Življenja trnjeva pot «—.50 Za kruhom _.20 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.73 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.20 2. zv. Maron, krščanski deček (—.25 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza —.25 7. zv. Sultanovi sužnji ■—.25 8. zv. Tri indijanske povesti —.30 9. zv. Kraljičin nečak :—.30 10. zv. Zvesti sin t—.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —.30 12. zv. Boj in zmaga .—.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja t—.30 15. zv. Angelj sužnjev t— .30 16. zv. Zlatokopi —.30 18. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev —.30 19. zv. Mlada mornarja s— .30 TALIJA. Zbirka gledaliških iger: Brat sokol t— .29 Cigani —.40 Pri puščavniku ■—.20 Putifarka —20 Raztresene* i—.30 Starinarica —.20 Županova Micka ;—.30 Idealna Tašča ■—.20 RAZGLEDNICE: Newyorške, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po •—.03 ducat po t—.29 Z slikami mesta New Torka po —.21 Album mesta New Torka krasnimi slikami, mali —.33 ZEMLJEVIDI: Avstro-Ogrske, mali —.10 Združenih držav, mali —.10 veliki —.29 vezan —.50 Balkanskih držav —.13 Evrope, vezan —.50 Vojna stenska mapa $1.50 Zemljevidi: New Tork, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, "Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po —.29 OPOMBA: Naročilom je prflo žiti denarno vrednost, bodisi v g*. to vini, poštni nakaznici, ali poštn ih znamkah. Poštnin* je mi vm* ~*nah it vračnnana. J3LAS J\T AROD A. . _OKTOP,RA,j915. IZ\HŠETALNI ODBOR: Frank Sakser, predsednik, 82 Cortlandt St., New Tork, N. X. Edward Kaiish, tajnik, 6119 St. Clair Are., Cleveland, Ohio. John Jager, blagajnik, B241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. VOJAŠKE VESTI. Vpoklic letnika 1897. Mladeni-1 letnika 1S!»7., ki so bili v juliju ><»/:nani z,i sposobne, dostxlaj še > > preklicani pod orožje. Vojna 1 ■ iva v tem o/iru še ni nie deliti v nega ukrenila. Po informaei-ii i/ dobropodiieenegu vira pa' > v krat kom izšel razglas, ki bo :i:anil, ,i!i se sploh namerava ta daj vdaj poklicati in naznanil iili dobo, v kateri se bo vpoklic! E II enovauja v dcmobranstvu. iMpuršrake v rezervi so ime-| ni kadetje v rezervi: Adolf i k, Josip Breznikar, Gustavi in Hm.iuuel Krha rtič, vsi pri domobranskem pešpolku iinir Maršič pri doinobran-j pešpolku; Ferdinand Pola k. | . > Bizjak, Severin Onek Pe-in Josip Zemlji«" pri Ii7.' 'unohra tiskern pešpolku. — Za' .idete v rezervi m> imenovani e.letni prostovoljci: Ribard Vi-■ . Anton Verliovec, M. 1'snar. ivel Lapajne in Ivan Tikal, vsi i'i domobranskem pešpolku; rlik* Vilfan, Viktor Pirnat, 1. i-t-n, Fran Skedelj, .Jernej Tav-tr. .Martin tiosak, Fran Aiu-ik, i I vi j Pa ki/, Ivan Andoljšek in dolf Kuntara, vsi pri "27. domo-ranskem pešpolku. Odlikovani slovenski vojaki, t > brno brabrostno svetinjo I. i/reda so dobili: s t ražmojstri i Kari in, Ivan lien ko in Sion H i/.tiar. okrajni stražinojster -i[» ( ebokli ter orožniški četo-»dju Ivan Jazbec, vsi 7. de/.efne-i ornžiiiškega poveljstva. — Srečni zaslužni križec s krono na iiku hrabrost m* svetinje sta dola straž mojster 12. deželnega o-►/iiiskega poveljstva Štefan tia-rijeir-i«'-. — Srebrno brabrostno ' tinjo 11. razreda so dobili: č*r-»vujniški infauterist pri 7. de-!ie n orožniškem poveljstvu Iv. !;iiiiuik. stražinojster 12. deželne-t oro/niškega poveljstva Fran Idili; korporalu Josip Opica in i: i Posavec 25. crnovojniškegn »lkn ; narednik -Miha Žebič, če-Iji Fran Mihaljevič in Jurij it, korporali Štefan Smrček, an Koletie in Fran Matekovie, lanteristi Ivan Kožuh, Andrej dorer in Matija llubelič, vsi pri ernovojniškem polku. KRANJSKO. Iz italijanskega ujetništva se je flasil livar Fran Zalar iz Ljub-ane. Piše, da je bil ujet dne 25. dija ob T. zvečer. Pravi, da je. lrav, tla se mu godi dobro, sa-| o vroče je; sedaj da je še na in kadar ter kje se bo stal-itavil, bo že sporočil. — Ig-Petkovšek je prišel v itali-j 0 vojno ujetništvo, kakor je '•il Francetu lireneetu v Zapri Vrhniki. Piše: .. Z Ja- 1 sva govorila zadnjikrat 21. julija, potem ne vem, kaj je ž njim. Jaz sem v Italiji. Z Ilogom! V Italiji. «Ine :il. julija 1915. Iz ruskega ujetništva se je svojim si a rišem v Ljubljani oglasil i/, kazanske gubernije Ivan Mo-bar. Piše: Dragi stariši! Najpo-pi'ej \'as vse sku]>aj lepo pozdrav-Ijam in Vam naznanjam, da se nahajam tu na Ruskem v ujetništvu. Tu delam pri knapih : kop-Ijemo železo, (iodi se mi prav dobro; imamo vsega dovolj. — Josip (Jrebenc se je oglasil i/. Vol-eanska svojim sta rišem, ki so v Dvorski vasi pri Velikih l^iščab. Piše; ...Ker ne vrni, če ste dobili kakšno mojo karto ali ne. Vam še enkrat na znanje, da živim v vojnem ujetništvu zdrav in zadovoljen. Delavnico imam in delo tudi in si zaslužim za tobak. Pozdrav iz daljnega kraja! V Vol-čansku, dne 2S. julija 1915. Vol-»".irisk je poleg Izjuma in Slavjan-ska pokrajinsko mestece harkov-ske gubernije. Glavno mesto rečene gubernije pa je Markov, ki leži na stoku Harkovke in Lopana ter šteje 174,840 prebivalcev. Znameniti so "uarkovski sejmi, zlasti oni o sv. Trojici, ki traja od 1. do 15. junija. Slovenci, ki so se vozili skozi Harkov, so zlasti občudovali iK) metrov visok zvonik, v katerem visi srebm zvon v spo-aun, da se je srečno otela dne 17. i,ui no jam spol pia i nez< oktobra 1888. leta carska družina, ko je dvorni vlak skočil s tračnic. To se je zgodilo 41 verst daleč od Ilarkova. na progi Ilar-kov-Simferopol pri Borkib, kjer so pozneje (leta 18f>4 i zgradili veliko cerkev. — V srbskem ujetništvu. Anton (i or up. doma v Podorehti pri Moravčah, se je oglasil svojcem iz vojnega ujetništva v Srbiji. Slavnostno dekoriranje Kranjca. Iz Pulja poročajo: V nedeljo avgusta, popoldne so se zbrali častniki in moštvo trdnjavskega polka Št. 4. 1. nadomestne stotni-je, da proslave slavnostno deko-i-iranje korporala I. Opeke, doma Begunj pri Cerknici, ki je dobil bronasto svetinjo na hrabrost-nem traku. Poveljnik 1. nadom. stotnije, nadporočnik Mildner, je ogovoril slavljenca z vznešen.imi besedami, orisal njegovo hladnokrvnost, ki jo je pokazal ob soški fronti, še okrevajoč, od rane na nogi. ki jo je dobil od šrapnelske-ga drobca, in že se je javil prostovoljno, da gre zopet nazaj v fronto. "Na, tako moštvo je naš pre-svitli vladar lahko ponosen", je poudarjal nadporočnik, "in če imamo take vojake, nam je zmaga zagotovljena."' Končal je govor s pozivom na trikratni "Slava!" vladarju in navdušeno se je odzvalo moštvo temu pozivu. Darilo. Baronici Schwarz so izročili uradniki finančnega ravnateljstva v Ljubljani 47 K za o-krepčcvalno postajo. Prefrigan begunec. Na glavnem kolodvoru v Ljubljani je nekdo prodajal odhajajočim vojakom ljubljanski vojni kruli po 1 K 40 vin. hlebec. Prišel pa je mimo pošten človek, ki je oderuhu kruh pobral in ga prodajal vojakom po običajni ceni, to je po 44 vin., nato pa poklical stražnika. Navijali r cen je goriški begunec Boštjan Ilossit. ki se je moral zaradi tega zagovarjati pred ljubljanskim sodiščem in je bil obsojen na 't tedne zapora. Krušne karte se od 3. septembra naprej oddajajo pri krušnih komisijah samo ob petkih. Kolera v Ljubljani. Marija Škrabar je ozdravela in je izpuščena iz bolnišnice, izpuščen je tudi delavec Ivan Cijan, ki je bil v kontumneu kot nosilec vibrijo-nov. Alojzij Kastelan je še v bolnišnici, ker še ni prost vibrijonov. To je edina civilna oseba v bolnišnici za kolero. — Fmrli so za kolero: infanterist Janez Voros, Madžar, topničar Anton Zehetgru-ber. Benedikt Podgornik iz Cepo-vana. — Oboleli so na koleri vojaki: Ivan Abramovie, Ludovik Brandtner, Josip Gelbenegger. Rudolf Kaufman, Miha Ludwig. Milan Ristie, Vladimir Stamoto-vič, .Josip Zeh in Ignacij Žontva. — Dne 2. sept, so došli trije vojaki kot baeilonosei. — V bolnišnici za kolero je 35 bolnikov, nekateri kmalu ozdravijo. Samostojna občina. Cesar je po trdil sklep kranjskega deželnega zbora z dne 2. in 3. marca 1914, po katerem se občina Mošvald izloči iz občine Kočevje in postane samostojna. Smrtna kesa. V "Leonišeu*' je umrl v ljubljanskih krogih znani Makso Armič. trgovski potnik, po daljši bolezni. Pokopali so ga dne 4. sept. — V Ljubljani je umrli Ana Belič, rojena Megušar, soproga občinskega svetnika in gostilničarja na Dunajski cesti, podo-inaee pri "Zeksarju". Pokopali so jo 5. sept. Osemdesetletnico svoje starosti je obhajal Ivan Saj«*, nadueitelj v pokoju v Št. Jerneju na Dolenjskem. Jubilant je opravljal težavno učiteljsko službo celih 47 let v raznih krajih, večinoma pa v sedanjem svojem bivališču. Z izredno marlijvostjo in štedljivost-jo si je postavil v lepi dolenjski vasi lično hišo, svoje otroke je vzgojil skrbno, narava pa ga je obdarila z nenavadno trdnim zdravjem in s čilim duhom. Vzlic visoki starosti hodi Ivan Saje pokonci, kakor pred petdesetimi leti, s humorjem pripoveduje poslušalcem neštevilne zanimive do-godljaje, ki jih je doživel v služ- bovanju, ali pa po mnogoštevil-' nih. potovanjih, pred katerimi se ni strašil tudi ne v poznih letih. Gospodarska ve3t. V mesecu avgustu je v Mestni hranilnici v Novem mestu 231 strank vložilo 139,927 K 10 v. 160 strank vzdignilo 33,588 K 45 v. torej več vložilo 106.3;,8 K 65 v; 2 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 7000 K. Stanje vlog 3.808,898 K 72 v. Denarni promet 457,672 K 96 v. Vseh strank bilo je 880. ŠTAJERSKO. ^ Kclera. V Celju je naznanjenih 10 novih slučajev azijatske kolere. Gre za vojake, došle z južno-zapadne fronte. f Notar Vinko Kolšek. I/ Šoštanja pišejo: Hladna Morana je posegla s svojo koščeno roko v itak redke vrste šoštanjskih Slovencev. iztrgala iz srečnih rodbinskih vezi ljubljenega soproga in očeta, nam pa nenadomestljivega prijatelja. Skozi mozeg je šlo ječanje, ko je padala lipa v našem narodnem vrtu, še tako željna življenja... Potem, ki si. kakor lipa svojemu kosu grude, daroval svojemu narodu najdražje cvetje svoje: deeo, prepojeno narodnega duha, si legel v prerani grob. Žena in otroci, vsi deležni tvoje velike ljubezni, in mi vsi, ki smo te poznali kot zaslužnega, požrtvovalnega in idealnega moža. plakatno oh tvoji gomili... Pokojnik je blaga, duša, nezmožen koga raniti, živahno-veselega temperamenta. priljubljen vsepovsod. Ostal je zvest samemu sebi in globoko v koren in j enemu idealizmu, dasi je preživel vesele in težke ure Šoštanja in njegove usode. Cstanovil je šaleško posojilnico, bil duša pevskemu, tainburaške-mu društvu, žrtvoval muogo za prej lako znano šoštanjsko narodno godbo ter je sodeloval bodisi kot predsednik, odbornik ali član. pri vseh narodnih društvih in prireditvah, najbolj markantno je pa podčrtati njegovo skrb in ljubezen za mladino. Zavedal se je, da leži v mladini povračilo, navduševal nas za daljne boje za sveto last, milo zemljo našo. S kako ljubeznijo in ponosom se je o-klepal Sokola v Šoštanju, kako je negoval preporod, ki ima priti iz vrst mlade generacije! Tako marsikatero inieijativo smo dobili ravno od pokojnika. Sedaj te ni več med nami. "Zemlja ti bodi peresee!"' pravi ruski pregovor, ne bo ti težka nje odeja, rahljala jo bodo dobra dela. rahljala naša ljubezen do tebe, nepozabni! Dokaz iste je bil že v številnem sprevodu, katerega so se med drugimi udeležila vsa narodna društva šo-štanjska, požarna brambavDruž-mirjii in nebroj prijateljev od blizu in daleč, kolikor ji1 bilo to mogoče vsled, žal, tako slabe zveze. Pevci, pod vodstvom M. Tajnika, so zapeli ganljivo žalostinko pri hiši iu ob odprti gomili. Nobeno oko ni ostalo suho. Železno ograjo, ki bo mejila tvojo zadnjo parcelo, so ovijale zadnje cvetke Sokola: simbol nas samih, kakor cvetke železja, tako se hoče naša ljubezen oklepati železne volje: stremiti po tvojem, našem idealu. Tako hočemo ohraniti ljubeč spomin nate v svojih srcih, dokler ista tudi nam ne prenehajo biti! Preklic. Vseučiliški profesor dr. Ude v Gradcu, ki je priobčil v "Bonifaciuskorrespondenz" v št. 17. in 18. lanskega leta silno žaljiv članek slovenski duhovščini v poduk, je v zadnji številki tega lista (avgust 1915) preklical svoje popolnoma neutemeljene obdol-žitve: pripoznava svojo zmoto in prosi, naj mu slovenska duhovščina tega ne šteje v zlo. KOROŠKO. Imenovanje. Za političnega načelnika okrožnega poveijstva v Miechowu na Poljskem j«1 imenovan dosedanji okrajni glavar v Veliko ven, Lasovskv. Smrtna kesa. Iz Kršncvesi pri St. Lipšu poročajo: Pri občespo-štovanjem posestniku in lesnem trgovcu podomače Železniki! so imeli te dni obilo opravkov s košnjo otave. Marsikatera cvetlica je padla pod neizprosno koso in ove-nela. Kdo bi si mislil, da bode ob cesarskem godu smrtna kosa v prezgodnji grob položila plemenito Železnikovo hči Marijo Pola-šek. katera je po daljšem hiranju zapustila svoje ljube stariše, tri sestre in brata Petra, kateri biva na bojnem polju. Kar je bilo mogoče, vse so storili njeni roditelji, da bi svoji ljubljenki ohranili življenje, pa žal, hčerka je nagloma brez slovesa od svojih dragih v naročju svoje matere 17. avg. zvečer preminula. Kako bridko so občutili župljani v Št. Lipšu nenadno izgubo, je pokazala ogrom- na udeležba pri pogrebu. Od vsake hiše so se udeležili te težke poti, da zadnjič izkažejo čast ljubljeni ranjki; iz Žitarevesi. iz Glo-basnice so prišli žalujoči in jo spremili namesto na veseli pir v prezgodnjo gomilo. Umrl je na Jezerskem 20. avg. Ignacij Črnile ml. po težki in dolgi bolezni v 30. letu svoje starosti. Pokopali so ga na Ravnem. PRIMORSKO. V ruskem ujetništvu. Ivan Cer-golj, istrski Slovence, se je oglasil svoji materi Heleni, ki biva v Belci, pošta Klanec. Piše: ..dam Vam vedeti, da sem ujet in zdrav. V Orenburgu. Minovoj dvor, -dne 10, avgusta 1915. Orenburg je glavno mesto gubernije enakega imena in šteje 72.740 prebivalcev. Zanimiv je orenburški sejm za izmenjavo blaga. Sejmišče se razprostira na levem bregu Urala iu je oddaljeno od mesta pet verst. Vsako leto pride do 100 karavan iz Buhare. Ilive, Kokanda in Ta-j škenta, ki svoje izdelke (drago' kamenje, zlato, svilo, konje, ovce. fino jančjo kožo itd.) zamenjava-' jo za tkanino, kovinske predmete.1 sladkor, žito itd. Vojni ujetniki.! do malega vsa przemvslska posad-j ka, poslana v vročo turkestansko deželo, se je vozila skozi Oren-' bur g. V italijanskem ujetništvu. J. Udovič poroča prijatelju, ki biva v Cerovljah v Istri, da je, žal. italijanski ujetnik. Italijani so ga prepeljali čez Sredozemsko morje v vročo Afriko, kjer se nič kaj zdravega ne počuti. Kolera v Trstu. Poročilo L septembra: Ostali bolniki 15. novi slučaj 1, ozdravljena 2. umrl nobeden, ostane bolnikov 14. Nov slučaj kolere se je pripetil v ulici deli' Eremo št. 230; bacilonoscev je v opazovalnici 5. v ulici Sarto-' rio kontumaeiranih 9. Vojnopomožni komite j v Pulju, pod vodstvom dežel nosodnega svetnika Peručiča. deluje jako uspešno v korist evakuiraneev. Peručic je na Dunaju opozoril razne merodajne faktorje na ne-dostatke. ki se vsi odstranijo. Ta-j ko je naprimer poskrbljeno za o-troke beguncev, tla se nahajajo v lepem otroškem zavetišču, kjer jim ne manjka nič. Poskrbelo se bo za bodoče kar mogoče dobro za vse begunce iz Istre. Za begT-ince. Tržaško namestni-štvo razglaša, da ker se nahaja še veilno znatno število beguncev z nezadostnimi sredstvi ali brez sredstev v etapnem prostoru in so ti begunci popolnoma ali deloma navezani na javno milosrčnost in je tako stanje absolutno nevzdrž-ljivo, je brezpogojno potrebno, da se taki begunci nastanijo v onih nastaniščih, ki jih je pripravila vlada izven etapnega področja in kjer se morejo izplačevati tudi državno podpore za begunce. V etapnem prostoru se načeloma ne izplačujejo nikake podpore za begunce. Oni begunci, ki so brez sredstev, se morajo javiti pri pristojni politični ali policijski oblasti, da se prepeljejo v begunske občine (Gradec, okolica, Lipniea in Dunaj), ki jih je določilo notranje ministrstvo. Begunci dobe nakaznico za prosto vožnjo in podporo za najnujnejše potrebe. V etapno področje spada tudi Kranjska, to velja torej tudi za begunce brez sredstev na Kranjskem. DALMACIJA. "Veleizdaja". Pred višjim deželnim sodiščem dalmatinskim se je imela vršiti razprava proti de-želnosodnemu svetniku Ivu Griso-gonu. ali je bila odložena. Gre za politično delovanje obtoženca. Potreben in dober poduk. V Biogradu so aretirali neko gospodično, ki jo je ovaduhinja Šimica Draskovic ovadila, da je zagrešila nek veleizdajski vzklik proti Avstriji. Vojna oblast je izpustila obdolženko po dolgi preiskavi na svobodo; a ta je tožila in dne 21. avgusta je bila Draškovičeva pred deželnim sodiščem obsojena na 6 mesecev ječe radi obrekovanja in krivega pričanja. Rad bi izvedel za svojega brata ANDREJA LENARČIČ. Star je 27 let, doma iz Parij pri Št. Petru. Pred 7 leti sva bila skupaj v New Mexico. Kdor ve za njegov naslov, prosim, naj ga mi naznani, ali pa naj se sam zglasi. imam mu nekaj važnega poročati. — Lawrence Lenarčič, Hov 128. Somerset. Colo. n-4—io^ Rad bi izvedel, kje se nahaja moj bratranec PETER MHIELIČ. V Združenih državah se nahaja že 10 let. Svoječasno sva bila skupaj v Nemčiji in pred štirimi leti sem sam semkaj prišel. Prosim cenjene rojake, ki vedo za njegov naslov, da ga mi naznanijo, ali naj se pa sam javi. Frank Mlekuš, Box 55, Sun. \V. Va. <4-5—10) POZIV. Mr. JOSEPH BROZ1CH iz East Hel ene, Mont., naj nam blagovoli naznaniti, zakaj nam je poslal $2.50. Prejeli smo Money Order brez pisma in naslova. Frank Sakser. 82 Cortlandt St.. New York City. (4-7—10 > HARMONIKE SLUŽKINJA dobi službo pri slovenski družini. Plača po dogovoru. Pišite na: Mrs. Oneskeweiz, Box 54. Leadwood, Mo. i bodi?i kakršnekoli vrste Izdelujem iu popravljam po najnižjih cenah, u 7.anesIjivo vsaktlo pošlje, ker sem že nad iS let tvikaj v tem poslu ln seila) v svojem lastnem domu. V popra veli vzamem kranjske kakor vse rjje pa j,- našlo izraza v veselih pojedinah, kajti vse poroke, krst.- i • /dir.jev v njih očeh bruna. Našlo se je časa grditi drug drugega. xa\ni;iti drug drugemu iu se sovražiti. Zopet sta oživela zavist in /loba. Kden pa je bit. ki si je v zadnjem času pomnožil število svojih sovi ažnikov ter zbral nad svojo glavo sovraštvo skor vseh in ta j - I'il Cori'itz 1 lejeldt. Njega ni bilo mogočo doseči, kajti bil ,ie ii;i varnem v sovražnem taboru. Ostale pa. iz njegovega in rodu njegove žene. o katerih se je mislilo, da so mu naklonjeni, pa se je opazovalo s sumljivimi pogledi, jih nadzorovalo ter žalilo. Dvor jih [ta sploh ni hotel poznati. Ni jih Silo sieer veliko, katerim je veljalo to. a med temi ma-l<>;te\'dninii je nahajala tudi Zofija 1'rnes. nevesta IJIrika Fre-derika. — K i.■' jieii. ki ji- bolj sovražila soprogo T'lefeldta kot pa njega in1 je bila prav od prvega pričet ka proti zvezi lirika Frede-rika z damo. ki je bila tako trdno zvezana z Kleonoro Kristino. Iti • d,- i ko so zadnja dejanja postavila Ulefeldta in njegove pristaše v slabšo luč. je zoptt pričela pri kralju in pri drugih delati na to, da bi se zaroko razdrlo. >'i dol^o trajalo iu kralj je imel i-.t«* želje kot kraljica. V res-oiri i m t rigantuo Zofijo I'mes se mu je naslikalo kot tako zvito in nevarno ter l irika Frederika kot tako lahkomišljenega in lahko vodljivega, da mu je postalo jasno, da bodo vzrasle iz tega še resne ueprilike. On pa je dal že enkrat svoje dovoljenje ter je bil glede s »oje In ;ede in časti preveč občutljiv, da bi jo mogel vzeti naz.i i. V>led tega je skušal pregovoriti 1'lrika Frederika. Pojasnil mu je. kako lahko bi se dobro razmerje, v katerem se je nahajal z dvorom, motilo potom osebe, ki je po pravici njemn in kraljici neljuba, ker so njene simpatije popolnoma na strani sovražnikov kraljev- hiše. Nadalje je na poti njegovi lastni sreči, ker bi se težko zaupalo važna častna mesta onemu, o katerem se ve. da je pod stalnim uplivom dvoru sovražnih krogov. Nadalje je namignil na mtrigaiitui značaj Zofije ter dal izraza dvomu, če goji do njega rtsi.ičuo ljubezen. — Resnična in odkritosrčna ljubezen. — je rekel. bi >e raj še odrekla kot pa spravila ljubimca v nevarnosti m i e,- koč«', bi S'» rajše z žalostjo umaknila kot pa s«' hrupno pojavila. Cospien Zofija pa si ni storila ničesar iz tega. a je nasprotno izrabij;da njegovo mladost in slepo ljubezen. Tako je govoril kralj, a ni s svojimi besedami prodrl pri Ulriku Frederiku. kajti slednji j1 * ohranil v živem spominu, koliko prigovarjanja je bilo treba, da je pripravil deklico zastavil svojo čast. da izvede ta korak do konca. Ž, « 1 nekdaj je bilo toliko rok pripravljenih voditi ga in sedaj je bil že prestar ter je mogel sam hoditi ter delati kar je hotel. Kaj sta mu bila dvor in kraljeva milost prof i njegovi ljubezni?! Za to se je hotel boriti ter trpeti pomanjkanje in le za njo je hotel živeti. — Kralj pa je pustil Christoferju TJrnes vedeti, da je proti zvezi in r. ' takrat je bila hiša za 1'lrika Frederika zaprta. Gospieo Zofiji- je mogel obiskati le še na skrivnem. Sprva je bilo to kot veter na plamen, a s časom je dovedlo do tega. da je le poredko videl svojo aročenko. Njej nasproti je postal bolj odprtih oči in prišli so tr'Ulitki, ko je dvomil o njeni ljubezni ter ni vedel, če ga je onega poletnega dne bolj ona sama bodrila, mesto da bi ga zadrževala. — Dvor. ki ga je dosedaj sprejemal z odprtimi rokami, mu je kazal sedaj ledeno mrzlost. Kralj, ki se je dotlej s tako unemo pečal / njegovo bodočnostjo, j«1 bil sedaj povsebljena brezbrižnost. Nobenih rok ni bilo več. ki bi ga vodile in pričel jih je pogrešati. On ni bil v nobenem ožim mož, ki bi mogel plavati proti toku. (V ga ni n 11 > g e | -lednji nositi napol naprej, je izgubil ves pogum. Od rojstva napi j se mu je dalo v roko zlato nitko in če je le sledil tej, je šlo navzgor k sreči in časti. On jo je sedaj izpustil, da hodi svojo lastno pot. Se je blestela pred njim! Ali naj jo zopet prime? On se m mogel toliko ojunačiti. da bi kljuboval kralju, a se obenem odpovedati Zofiji. Po ovinkih se je moral priplaziti, če jo je hotel obiskati. Njegov ponos je trpel vsled tega skrivanja in to je bilo skoro najhujše zanj. Navajen je bil priti s pompom, in sijajem in s«1-daj je bilo vso tako drugače! Pretekli so dnevi in tedni, v katerih je bil zaposlen s premišljevanjem in tako zelo se je naveličal svoje ga brezupnega položaja, da se je pričel zaničevati samega sebe. In sedaj j«1 prišel dvom: Ali ni njegovo vcmio čakanje ubilo njeno 'juh. /en. ali Lra t>a sploh ni nikdar ljubila? Rekli so. dpi je pametna. Ootovo je bila pametna, pa ali je bila tako kot so govorili? Oh ne, kaj bi bila potem ljubezen, če bi ona ne ljubila, — in vendar. ... * * • * Za vrtom Ohristoferja Frnes se je vil ozek hodnik, ki je bil le toliko širok, da se je mogel človek pomikati po njem. Ta hodnik je moral uporabiti 1'lrik Frederik, če je hotel priti k svoji nevesti. Ponavadi je imel ob takih prilikah s seboj Daniela Kurzleib, ki je moral stati na koncu hodnika na straži, da ni nihče s ceste zapazil Frederika. ko je plezal čez^plot. Bila j«1 soparna, svetla poletna noč. Daniel se je zavil v svoj plašč ter sedel na ostanke bivšega korita, katerega se je iz neke s ose« I n j e hiše vrglo v hodnik. Bil je dobre volje, nekoliko opit ter je tako sedel ter s«> smejal svojim lastnim mislim. Ulrik Frederik ie bil ž«' preko plota v vrtu. Bezeg je močno duhtel in po travnikih je bilo razgrnjeno platno. Luna pa jc s svetlimi žarki osvetljevala e e l o okf-'o. Sel je proti hiši.... Kako tiho, blestele in mirno je bilo vse! Čuti je bilo le petje črička in iz platna se je dvigala lahna meglica.... Odprl je vrata in objela ga je tema. Previdno je šel navzgor no starih stopnjieah. a stare deske so vendar škripale pod njegovimi nogami. Sedaj je bil pri vratih podstrešne sobice. Vrata