353 2021 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 75.047(497.4)"1939/1945" 379.824-058.12(497.4) Prejeto: 21. 4. 2021 Tina Košak doc. dr., znanstvena sodelavka, ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta Novi trg 2, SI–1000 Ljubljana in Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, SI–2000 Maribor E-pošta: tina.kosak@zrc-sazu.si Slike iz plemiških zbirk na Slovenskem na mednarodnem umetnostnem trgu: nekaj novih primerov IZVLEČEK V pričujočem prispevku je predstavljen izbor umetnin iz plemiških zbirk na Slovenskem, ki so – z izjemo ene – državne meje prečkale bodisi med drugo svetovno vojno ali po njej, za njimi pa so se zabrisale sledi, vse dokler se niso pojavile na mednarodnem trgu umetnin. Pet slik stroki in širši javnosti predstavljamo prvič, avtorica uvaja dve novi atribuciji, nadgrajeni so opusi treh na Kranjskem delujočih slikarjev. Prispevek podaja teze o izvoru in analizira poti obravnavanih umetnin pred prodajo. V večini primerov gre za samoiniciativne umike plemiške dediščine pred uničenjem in zaplembami, prenose ob selitvah ter poznejše prodaje v tujini. KLJUČNE BESEDE Plemiška dediščina, zbirke, slikarstvo, dražbe, provenienca, Slovenija, druga svetovna vojna, umiki umetnin, izvozi, Auersperg, Apfaltrer, Cobenzl, Mayer, Wurmbrand-Stuppach Georgievič, Peter Auwercx, Marija Auersperg Attems, Janez Potočnik ABSTRACT PAINTINGS FROM ARISTOCRATIC COLLECTIONS IN SLOVENIA ON INTERNATIONAL ART MARKET: SOME NEW CASES The article discusses a selection of artworks from aristocratic collections in Slovenia which, all except for one, crossed the state borders either during or immediately after the Second World War and only recently resurfaced on interna- tional art market. Five artworks are presented for the first time, supplementing the oeuvres of three painters active in Carniola and providing a closer insight into their origins in aristocratic residences and provenance prior their sales. Most of the paintings discussed in the article were transferred as to safeguard them before war plunder and post-war confiscations or exported at the time of the immigration from Slovenia, and subsequently self-initiatively sold abroad. KEYWORDS Aristocratic heritage, painting, collections, auctions, provenance, Slovenia, Second World War, safeguarding artworks, art export, Auersperg, Apfaltrer, Cobenzl, Mayer, Wurmbrand-Stuppach Georgevič, Peter Auwercx, Marija Auersperg Attems, Janez Potočnik 354 2021TINA KOŠAK: SLIKE IZ PLEMIŠKIH ZBIRK NA SLOVENSKEM NA MEDNARODNEM UMETNOSTNEM TRGU ..., 353–372 Neugoden družbeni in ekonomski položaj plem- stva na Slovenskem po razpadu Habsburške monar- hije1 leta 1918 je povzročil njegovo izseljevanje in prodajo premoženja, vključno s predmeti umetno- stne dediščine.2 Stanje sta poleg splošne ekonomske krize od druge polovice dvajsetih let 20. stoletja da- lje izrazito poslabšali avtokratska politika Kraljevi- ne Jugoslavije in druga svetovna vojna. V raziskavah premikov (plemiške) umetnostne dediščine smo se doslej posvečali predvsem razprodajam in izvozom v obdobju med svetovnima vojnama ter medvojnim in, sporadično, povojnim zaplembam,3 manj pozor- nosti pa je bilo v dosedanjih študijah posvečene sa- moiniciativnim umikom umetnin pred uničenjem in zaplembami, prenosom ob selitvah ter poznejšim prodajam v tujini. V pričujočem prispevku je predstavljen izbor umetnin z gradov na Slovenskem, ki so – z izjemo ene – državne meje prečkale bodisi med drugo sve- tovno vojno ali po njej, za njimi pa so se zabrisale sle- di, vse dokler se niso pojavile na mednarodnem trgu umetnin. Pet od spodaj analiziranih del stroki in širši javnosti predstavljamo prvič, s čimer so nadgrajeni opusi treh na Kranjskem delujočih slikarjev. Možnosti sistematičnega spremljanja umetnin in predmetov kulturne dediščine so se v zadnjih dveh desetletjih spričo globalizacije trgov umetnin in vzpostavitve spletnih portalov za sledenje prodajam bistveno izboljšale. Dostopnost podatkov, ki jih nudi svetovni splet, je že pred več kot desetletjem pripe- ljala tudi do odkritij in nakupov nekaterih umetnin iz slovenskega prostora na mednarodnem trgu. V začetku decembra 2006, le dobrega pol leta po za- prtju razstave o slikarju Almanachu,4 je Uroš Lubej na dražbi londonske avkcijske hiše Christie’s odkril Almanachovo sliko Krošnjar, ki jo je Narodna galeri- ja po daljših pogajanjih z novim lastnikom leta 2013 pridobila za stalno zbirko.5 1 Za plemstvo in njegov položaj med svetovnima vojnama v luči agrarnih in davčnih reform gl. zlasti Granda, Razpad po- sesti, str. 200–212; prim. Janša, Agrarna reforma, str. 175–176, 200–202; gl. tudi: Preinfalk, Habsburško plemstvo in Sloven- ci, str. 7–11; Preinfalk, Habsburško plemstvo po letu 1918, str. 181–206. 2 O problematiki že Stele, Iz konservatorskih spominov, str. 25–26; Komelj, Grad kot spomeniškovarstveni problem, str. 13–32. Za kasnejše raziskave gl. naslednjo opombo. 3 Za prodaje in izvoze premične plemiške dediščine med sve- tovnima vojnama gl.: Košak, Slikarske zbirke v slovenskih gradovih, str. 583–598; Komić Marn, Strahlova zbirka, str. 139–150; Komić Marn in Košak, Zbirka Ladislava grofa Szapáryja, str. 13–19; Komić Marn, »Če bo hotel muzej«, str. 83–110; Komić Marn in Košak, New Markets. Za zaplembe gl. Lazarini, Slovenske grajske stavbe, str. 738–746; Komić Marn, Prispevek k rekonstrukciji, str. 681–706; Komić Marn, Usoda judovske premične dediščine, str. 173–193; Iskra, Uso- da judovskih umetniških zbirk, str. 147–171. 4 Ob razstavi je izšla monografija Almanach in slikarstvo druge polovice 17. stoletja na Kranjskem. 5 Christie’s Old Master Pictures, str. 148 (lot 209). Krošnjar je bil prodan kot delo iz kroga Giacoma Francesca Cipper- ja, im. il Todeschini; gl. tudi Mihelj, Na sledi za izgubljeno Raziskave, ki so sledile odkritju Krošnjarja, so pokazale, da je bilo na mednarodnem trgu v zadnjih desetletjih na prodaj še nekaj umetnin, ki jih je še med svetovnima vojnama v svoj objektiv med teren- skim delom v slovenskih gradovih ujel France Ste- le. Po Alegoriji pomladi Jeana de Saiveja, ki izvira iz nadvojvodske zbirke v Gradcu, leta 1933 pa je bila dokumentirana in fotografirana na gradu Ormož,6 je bila leta 2015 odkrita sled tudi za Marijo z otrokom in liščkom, pripisano Giandomenicu Tiepolu, ter Mo- žem s turbanom Lorenza Baldissere Tiepola iz zbirke Ludvika viteza Gutmannsthala v dvorcu Novi Dvor pri Radečah,7 ki jo je Ludvikov sin Nikolaj leta 1926 prodal Ivanu Kregarju, ta pa jo je takoj zatem izvozil in prodal.8 Rednejše spremljanje mednarodnega trga je po- novno obrodilo sadove jeseni 2017, ko je Narodno galerijo o prodaji slik Krščanska ljubezen ter Cimon in Pero (Caritas romana) iz serije slik Francesca Pit- tonija (1645–1724) iz nekdanje zapuščine knezov Windisch-Graetz v dvorcu Hošperk obvestil Enrico Lucchese.9 Narodna galerija se je na pobudo odzvala in pendanta sta bila pridobljena za galerijsko zbir- ko.10 Na zbirko domnevno štiriindvajsetih slik Fran- cesca Pittonija različnih formatov iz dvorca Hošperk, ki so jo knezi Windisch-Graetzi med drugo svetov- no vojno umaknili v Trst,11 v prvih povojnih letih pa prodali tržaškim antikvarjem, je prvi opozoril Decio Gioseffi v monografiji o beneškem slikarstvu 18. stoletja,12 posamezna dela v zasebnih zbirkah v Italiji pa so bila kasneje večkrat omenjena in reproducirana, najceloviteje v monografiji France Zava Boccazzi.13 Almanachovo sliko, str. 274–279. Ko ga je Narodna galerija po daljših pogajanjih z novim lastnikom leta 2013 pridobila za stalno zbirko, se je izkazalo, da najverjetneje ni pogrešani pendant Kmečke družine iz zbirke baronov Janeza Adama in Volfa Adama Erberga v Stari Loki (pozneje v lasti Edvarda in Karla Strahla), ki je izginil ob prenosu iz Narodnega mu- zeja v Narodno galerijo leta 1946. Gl. Klemenčič, Kako je Krošnjar spet prikrošnjaril, str. 7–8; Klemenčič, Almanachov Krošnjar; Komić Marn, Strahlova zbirka, str. 171, op. 1279. 6 Košak, Saivejeva Alegorija pomladi, str. 7–12. 7 Meke, Sliki iz kroga Giandomenica in Lorenza Tiepola, str. 823–834. Mož s turbanom je tudi po šestih letih od ponovne- ga odkritja še vedno na prodaj v galeriji Bohm Antiquitäten v Kölnu. 8 Košak, Slikarske zbirke v slovenskih gradovih, str. 590. 9 Galleria in Ponte Milano, dražba št. 717, 25. oktober 2017, lot. 717, 845, https://www.ponteonline.com/it/auctions/lot-deta- ils/401-717/; https://www.ponteonline.com/it/auctions/lot- details/401-845/ (10. 3. 2021). 10 Narodna galerija, Ljubljana, inv. št. NG S 3530, NG S 3531. Krščanska ljubezen je bila julija 2021 predstavljena na spletni razstavi Odmaknjena večina. Spletna razstava umetnin iz depo- jev Narodne galerije (besedilo Michel Mohor). 11 O tem, da so bili dragoceni kosi opreme umaknjeni na varno pred požigom gradu, po pričevanjih domačinov, gl. Trobič, Še vedno na prepihu, str. 182. Za selitev Windisch-Graetzov v Trst med vojno gl. tudi Žigon, Grad Haasberg, str.66; Miladi- nović Zalaznik, Nepartizanski odpor, str. 653–654. 12 Gioseffi, Pittura Veneziana, str. 97, op. 2. 13 Zava Bocazzi, Pittoni, str. 13, 25; Gl. tudi Il Settecento gorizia- no, str. 19; Rizzi, Mostra, str. 130–133, kat. št. 64–65. 355 2021 TINA KOŠAK: SLIKE IZ PLEMIŠKIH ZBIRK NA SLOVENSKEM NA MEDNARODNEM UMETNOSTNEM TRGU ..., 353–372 Med slovenskimi umetnostnimi zgodovinarji so o Pittonijevih slikah pisali France Stele, ki je domne- val, da je bila serija naročena za balkonsko dvorano v dvorcu Hošperk,14 Ferdinand Šerbelj, ki je menil, da jih je naročil Janez Gašper grof Cobenzl,15 Katra Meke16 in Barbara Murovec, ki je Pittoniju pripisala in s Hošperkom povezala devet platen z mitološko in starozavezno motiviko, takrat še hranjenih v gradu Jama in Rojstni hiši Frana Gerbiča (danes Notranj- ski muzej Postojna, hrani Narodna galerija).17 Da sta za Narodno galerijo pridobljeni Cimon in Pero ter njen pendant Krščanska ljubezen pred vojno viseli v dvorcu, lahko sklepamo po pričevanju Janka Katerna v zapisu Albina Kjudra, ki poleg nekaterih drugih slik, ki se tematsko ujemajo z nekaterimi od ohranjenih Pittonijevih slik (tj. Samson, Salomono- va sodba), kot posebej dragoceno delo v balkonski dvorani na Hošperku omenja tudi Hčer, ki v ječi doji 14 Stele, Umetnost v Primorju, str. 94. 15 Šerbelj, Baročno slikarstvo, str. 13–14, 149–150; Šerbelj, Baročno slikarstvo (2002), str. 25. Ker slik ni mogoče identificirati med popisi slik v leta 1770 pečatenem zapuščinskem inventarju la- stnika dvorcev Hošperk in Logatec ter gradu Jama Karla Co- benzla, te domneve (glede na trenutno stanje raziskav za zdaj) ni mogoče potrditi, a niti kategorično zavrniti. 16 Meke, Beneško baročno slikarstvo, str. 53–55. 17 Murovec, Slike Francesca Pittonija, str. 59–69. Slika 2: Francesco Pittoni: Junaštvo Mucija Scaevole, zasebna last (repro iz: Zava Bocazzi, Pittoni, Venezia 1979) Slika 1: Razglednica z notranjščino dvorca Hošperk, odposlana 1927 (zasebna last, foto: Igor Sapač) 356 2021TINA KOŠAK: SLIKE IZ PLEMIŠKIH ZBIRK NA SLOVENSKEM NA MEDNARODNEM UMETNOSTNEM TRGU ..., 353–372 lastnega očeta, čeprav kot Dürerjevo delo.18 Prisotnost vsaj še dveh Pittonijevih del na Hošperku pa doka- zuje fotografija interjerja na predvojni razglednici (sl. 1),19 na kateri lahko na levi steni dvorane zgo- raj identificiramo zgolj delno v objektiv ujeti prizor Mojzes tepta faraonovo krono, pod njo pa Pittonijevo Junaštvo Mucija Scaevole (obe v zasebni lasti v Itali- ji, sl. 2–3);20 slednje je bilo sredi petdesetih let v isti zbirki kot platni v Narodni galeriji.21 Auwercxova Lisica pleni perjad iz dvorca Lože pri Vipavi Medtem ko ostaja naročnik (oziroma naročniki) Pittonijevih slik neidentificiran, odprto pa je tudi vprašanje, ali je s Hošperka (in morda drugih Win- disch-Graetzovih notranjskih rezidenc) dejansko iz- viralo vseh štiriindvajset platen, je bilo mogoče prido- biti nekaj oprijemljivejših podatkov o sliki z upodobit- 18 Kjuder, Zgodovinski mozaik Primorske, str. 463. Gl. tudi Ži- gon, Grad Haasberg, str. 28–30; Murovec, Slike Francesca Pittonija, str. 64, op. 24. 19 Za fotografijo razglednice v zasebni lasti se zahvaljujem Igor- ju Sapaču. 20 Gl. Zava Bocazzi, Pittoni, str. 16–17, 25, sl. 5, 7. 21 Gioseffi, Pittura Veneziana, str. 93; Šerbelj, Baročno slikarstvo, str. 148. vijo lisice med plenjenjem na Kranjskem delujočega flamskega slikarja Petra Auwercxa († 1715), ki je bila 24. junija 2015 na dražbi avkcijske hiše Dorotheum prodana zasebniku (sl. 4).22 Prizor s plenilko, ki je v ko- košnjaku pokončala več ptic, v gobcu pa ima okrvav- ljenega purana, je pravo nasprotje mirnemu ozadju z leseno ogrado. Avtorstvo slike opredeljuje signatura na podstavku v desnem kotu slike P.tro Auwercx. f. it 1713 (sl. 5), ki izpričuje tudi čas nastanka dela. Peter Auwercx je na Kranjskem prvič izpričan leta 1703, ko je bil kot cenilec slik, grafik in knjig prisoten pri inventarizaciji zapuščine pokojnega sta- novskega kolega in rojaka Ludwiga de Clericka.23 Za De Clerickom je leta 1706 prevzel tudi mesto de- želnega slikarja.24 S soprogo Zanetto ( Johano) sta se na Kranjskem dobro ustalila, tu so se jima rodili štirje otroci, ki so bili krščeni v stolnici sv. Nikolaja.25 Če gre verjeti Janezu Gregorju Dolničarju, je bil Au- wercx, oziroma »Peter Owereg«, kot ga je poimenoval 22 Dorotheum, Old Master Paintings, 24. 6. 2015, lot. 30, https://www.dorotheum.com/en/l/2676316/ (13. 3. 2021). 23 Lubej, Prispevki k biografijam, str. 42. O slikarju tudi Lubej, Slikar Almanach, str. 23; Lubej, Justus van der Nypoort, str. 10; Murovec, Auwercx, str. 317. 24 Lubej, Prispevki k biografijam, str. 42. 25 Murovec, Netherlandish Painters in Ljubljana, str. 177; gl. tudi Lubej, Prispevki k biografijam, str. 42 (op. 47). Slika 3: Francesco Pittoni: Mojzes tepta faraonovo krono, zasebna last (repro iz: Zava Bocazzi, Pittoni, Venezia 1979) 357 2021 TINA KOŠAK: SLIKE IZ PLEMIŠKIH ZBIRK NA SLOVENSKEM NA MEDNARODNEM UMETNOSTNEM TRGU ..., 353–372 v popisu slik v ljubljanskih cerkvah v svojih Annales urbis Labacensis, »Antwerpenčan« in »slavni slikar«, umrl pa naj bi 13. februarja 1715.26 26 Steska, Slike v ljubljanskih cerkvah, str. 51, 53 (za transkripci- jo originala Meke, Beneško baročno slikarstvo, str. 428); Steska, Dolničarjeva ljubljanska kronika, str. 15. Po navedbah v zapuščinskih inventarjih sodeč, je Auwercx za kranjsko plemstvo slikal dekorativne profane prizore, dokumentirane so zlasti marine in krajine.27 Za edino zanesljivo njegovo delo je doslej 27 Lubej, Slikar Almanach, str. 23; Lubej, Justus van der Nypoort, str. 10 (op. 28). Slika 4: Peter Auwercx: Lisica s plenom, 1713, iz dvorca Lože pri Vipavi, zasebna last (© Dortoheum, Wien) Slika 5: Peter Auwercx: Lisica s plenom, iz dvorca Lože pri Vipavi, zasebna last, detajl s signaturo in letnico (© Dorotheum, Wien) 358 2021TINA KOŠAK: SLIKE IZ PLEMIŠKIH ZBIRK NA SLOVENSKEM NA MEDNARODNEM UMETNOSTNEM TRGU ..., 353–372 veljala v Dolničarjevem popisu izpričana in signirana oltarna slika Smrt sv. Uršule, ki jo je leta 1711 naslikal za ljubljanske uršulinke in zanjo prejel 30 goldinar- jev.28 Kot avtorska replika mu je bila pogojno pripisa- na identična in v isto leto datirana Smrt sv. Uršule na Verdu,29 kot morebitni avtor pa je bil omenjen tudi v zvezi s portretom Janeza Adama barona Erberga z družino (Loški muzej, Škofja Loka).30 Prek Dorotheuma prodano platno Lisica pleni per- jad je za slovensko umetnostno zgodovino pomemb- no ne le zato, ker je glede na datacijo slika zagotovo nastala na Kranjskem, marveč tudi zaradi signature, ki ga opredeljuje kot drugo zanesljivo Auwercxovo delo in kot edino zanesljivo njegovo sliko, ki je na- stala za zasebno plemiško rezidenco. Slikar se je na platno podpisal kot Ptro, torej Pietro, kar poleg imena njegove soproge in slogovnih značilnosti njegovih del govori v prid tezi, da je, preden je prispel na Kranjsko, bival v Italiji oziroma na Beneškem.31 Medtem ko so bili na sliki sv. Uršule prepoznani beneški vplivi,32 je značaj prizora z lisico v kokošnjaku izrazito severnja- ški in kaže tesne paralele s sočasnimi deli upodobitev plenjenja perjadi in ptičjih prepirov izpod čopičev na Flamskem delujočega nizozemskega slikarja Adriae- na de Grijefa (1657–1722) in Antwerpenčana Da- vida de Conincka (1644–1701/1705); slednji se je v zadnjih letih 17. stoletja mudil tudi na Dunaju.33 Lisičino plenjenje kokoši in puranov je v flamskem slikarstvu pogost motiv, ob koncu 17. stoletja so k njegovi priljubljenosti verjetno prispevale tudi La Fontainove basni o lisici,34 s katerimi sicer Auwer- cxove slike zaradi odstopanja od vsebine ne moremo neposredno povezati. Podatkov o starejši provenienci Auwercxovega platna dražbena hiša ni imela, prav tako njeni starejši provenienci na sled dolgo nisem prišla avtorica pri- čujočega prispevka, ki sem platno že leta 2015 zasle- dila na umetnostnem trgu. Do njega so me šele pred 28 Murovec, Galerija slik, str. 268–269, op. 14; Murovec, Ne- therlandish Painters in Ljubljana, str. 178. Po restavrator- skem posegu je bila Auwercxu pripisana tudi sicer močno preslikana oltarna slika sv. Avguština v isti cerkvi (Gosar Hirci, Sliki Smrt sv. Uršule in sv. Avguštin, str. 167–188), ki jo je v osnutku izvirnika popisa slik v ljubljanskih cerkvah kot Auwercxovo navedel tudi Dolničar, a v končni verziji naved- bo spremenil (gl. Lavrič, »Virtuti et musis«, str. 44, op. 15). Prim. Resman, Uršulinke v Ljubljani, str. 84. 29 Murovec, Galerija slik, str. 269, op. 1; Murovec, Netherlan- dish Painters in Ljubljana, str. 179 (op. 26); Murovec, Au- wercx, str. 317. 30 Lubej, Slikar Almanach, str. 31; Weigl, Portreti baronov Er- bergov, str. 386. 31 Murovec, Galerija slik, str. 269; Murovec, Netherlandish Pa- inters in Ljubljana, str. 178. 32 Prav tam. Prim. Veider, Slike v uršulinskem samostanu, str. 108, 110. 33 Meijer, Coninck, str. 518; Willigen, Meijer, A Dictionary of Dutch and Flemish Still Life Painters, str. 64. 34 O pregovornem pomenu in vplivu basni na lovske prizore gl. na primer Koslow, Frans Snyders, str. 276–277; Robels, Frans Snyders, str. 292–320. nekaj meseci pripeljale raziskave zbirk grofov Co- benzl oziroma njihovih arhivskih popisov, na podlagi katerih je mogoče sliko zanesljivo povezati z zbirko v dvorcu Lože na Vipavskem. Sliko je namreč leta 1923 oziroma 1924 v katalogu zbirke, ki je bila ta- krat v lasti Evgena Mayerja (1889–1970), opisal nje- gov znanec, slikar Veno Pilon (1896-1970).35 Ker je v Pilonovem katalogu navedena signatura identična tisti na sliki, prodani na dražbi Dorotheum, z izjemo nekaj centimetrov pa se ujemajo tudi mere, o tem, da je bilo na Dunaju prodano delo iz Lož, ne more biti dvoma. Istovetnost dodatno potrjuje predvojna fotografija dela, ki se je ohranila v družinskem arhi- vu Mayerjevih.36 Konkretno omembo Auwercxovega platna zaman iščemo v sicer precej krajšem in sumar- nem popisu zbirke v Ložah v Steletovih terenskih zapiskih, v katerih je septembra 1913 takrat novope- čeni deželni konservator navedel le najkvalitetnejša dela.37 Pa vendarle je zgovoren podatek, da je Stele med drugimi slikami opazil več upodobitev živali iz 17. oziroma 18. stoletja.38 Zbirko v dvorcu Lože so v 18. stoletju zasnova- li grofje Cobenzl. Posamezna dela so bila verjetno v dvorcu že za časa Janeza Filipa grofa Cobenzla (1632–1702), ki je dal dvorec zgraditi,39 njegov sin Ludvik Gundaker (1678–1764) in Gundakerjev dedič, nečak Gvido (1716–1797), pa sta zbirko po- membno nadgradila. Gvido je dal v Lože prepeljati tudi slike iz drugih rezidenc Cobenzlov.40 Po smrti Ludvika Gundakerja leta 1764 so v dvorcu popisali malce manj kot sto slik, med katerimi Auwercxove- ga platna zaradi preskopih navedb v inventarju del ni mogoče identificirati.41 Podobno je s popisoma v inventarju grajskih premičnin iz leta 1777, ko so v prostorih dvorca zabeležili že več kot 170 slik,42 in v grajskem inventarju, ki je nastal po smrti Gvidovega 35 Collezione Mayer. Catalogo con stima ed annotazioni sup- plem[entari] a mano fatte da Veno Pilon, 1923/1924 (zasebni arhiv družine Mayer), str. 9, št. 77: »Volpe col tacchino. Volpe col tacchino rubato fuge dal pollaio. Olio, tela 167 x 112 cm, P/tro Auwercx fecit 1713 (destra angolo infer).« 36 Za vpogled in dokumentiranje kataloga in fotografij se naj- lepše zahvaljujem Katarini Mayer. 37 UIFS ZRC SAZU, Terenski zapiski Franceta Steleta, XCIV, 1. september 1913, fol. 1–8; gl. tudi INDOK center, spisi, Lože pri Vipavi, grad, poročilo o zbirki, 12. oktober 1913; SI AS 1100, 7/138, Lože in Krain, poročilo konservatorjev Iva- na Franketa (17. 6. 1913) in Franceta Steleta (12. 10. 1913). 38 UIFS ZRC SAZU, Terenski zapiski Franceta Steleta, XCIV, 1. september 1913, fol. 4: mehrere Tierbilder XVII. auf XVIII /…/. 39 O stavbni zgodovini dvorca Lože gl. Seražin, Lože pri Vi- pavi, str. 71–103; Seražin, Vile na Goriškem in Vipavskem, str. 38–42; Sapač, Grajske stavbe, str. 18–33. Za lastnike Lož gl. tudi Smole, Graščine, str. 271. 40 Gl. Košak, Picture Collections and Furnishings in the Co- benzl Residences (v pripravi). 41 SI AS 309, šk. 16, lit. C, št. 34, fol. 5–7. 42 SI PANG 344 Zemljiško gospostvo Lože, 1654–1891, TE 23/1, nepaginirano. Gl. tudi Seražin, Lože pri Vipavi – grad ali vila, str. 81, 98. 359 2021 TINA KOŠAK: SLIKE IZ PLEMIŠKIH ZBIRK NA SLOVENSKEM NA MEDNARODNEM UMETNOSTNEM TRGU ..., 353–372 sina Janeza Filipa Cobenzla leta 1810.43 Kljub gene- ričnim navedbam slik v inventarjih Cobenzlov je ob dejstvu, da poznejši lastniki grofje Coroniniji in Ma- yerji zbirke niso bistveno dopolnjevali (v Pilonovem katalogu je pravzaprav navedenih manj slik kot leta 1810), teza, da je delo pridobil Ludvik Gundaker grof Cobenzl, najbolj verjetna, zanemariti pa ne moremo možnosti, da je bila slika naknadno prenesena iz ka- tere od drugih rezidenc Cobenzlov, denimo z gradu Ribnica, od koder je Ludvikov nečak Gvido verjetno prenesel še vsaj par portretov,44 ali iz Gvidove ljub- ljanske palače (Novi trg 4), ki jo je podedoval po smrti očeta Janeza Gašperja grofa Cobenzla (1664– 1742) in jo dal sredi stoletja prenoviti,45 nato pa kmalu prodal baronom Billichgrätzom46 ter se usta- lil v Ložah in Gorici. Prizor s perjadjo je ne nazad- nje še leta 1770 visel tudi v dvorcu Hošperk,47 ki je bil po smrti Gvidovega brata Karla v lasti njegovega mladoletnega sina Ludvika, posestvo pa je kot njegov skrbnik upravljal prav stric Gvido.48 Leta 1713, ko je nastala Auwercxova slika, Janez Gašper Cobenzl še ni bival na Kranjskem, tako Hošperk kot pozneje Cobenzlovi hiši na Novem trgu (Novi trg 4 in 5) pa so bili v lasti Janeza Sajfrida kneza Eggenberga – po njegovi smrti prav tega leta jih je podedoval njegov sin Janez Anton Jožef.49 Ob lastniku dvorca Lože in gradu Ribnica Ludviku Gundakerju grofu Cobenzlu se torej tudi Eggenberga kažeta kot možna naročnika Auwercxovega platna. Približno desetletje po tem, ko je bila popisana v Pilonovem katalogu, je Auwercxovo sliko doletel še en večji transfer. Med drugo svetovno vojno je nam- reč Evgen Mayer glavnino zbirke iz Lož, ki so bile med svetovnima vojnama po Rapalski pogodbi del italijanskega ozemlja, umaknil v Benetke, da bi jo za- varoval pred plenjenjem.50 Po pričevanju družinskih članov so zbirko ob koncu vojne prenesli v Trst, kjer je bil del prodan brez privolitve lastnika. Manjši del je družina ohranila v lasti, pri čemer so zaradi finanč- ne stiske že kmalu po vojni tudi sami prodali nekaj del, posamezne slike pa so iz istega razloga prodali pred nekaj leti.51 Auwercxova slika se je torej na trgu 43 IT ASGo, ASCC, AeD, b. 378, f. 1099, nepaginirano. 44 Gl. Košak, Picture Collections and Furnishings in the Co- benzl Residences. 45 Za prenovo, ki jo je vodil Matija Persky, gl. Prelovšek, Ljub- ljanska arhitektura 18. stoletja; Weigl, Matija Persky, str. 97, 236–237. 46 Fabjančič, Knjiga ljubljanskih hiš; Suhadolnik, Anžič, Novi trg z okolico, str. 125. 47 SI AS 309, šk. 16, lit. C, št. 30, fol. 48 Preinfalk, Družina Cobenzl na Kranjskem (v pripravi). 49 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 263; gl. tudi Smo- le, Graščine, str. 267; Komić Marn, Kratka zgodovina rodbine Eggenberg, str. 21. 50 Černe, Usoda gradov, str. 55, 90. Hrambo zbirke v Benetkah potrjuje dopis, ki ga je Evgenu Mayerju 23. aprila 1945 poslal beneški Soprintendente Vittorio Moschini (dopis hrani druži- na Mayer). 51 Seražin, Lože pri Vipavi, str. 81; Černe, Usoda gradov, str. 55; ustni vir: Katarina Mayer (december 2020). znašla že kmalu po vojni, opazili smo jo šele ob vno- vični prodaji leta 2015. Tihožitja Marije Auersperg Attems z gradu Križ pri Komendi Dobro leto pred Auwercxovo sliko sta bili na dražbi avkcijske hiše Christie’s v Londonu brez po- datkov o izvoru in z malce spremenjenim imenom slikarke prodani cvetlični tihožitji grofice Marije Auersperg Attems (1816–1880, sl. 6, 7),52 še eno nje- no tihožitje pa približno leto zatem, prav tako brez podatkov o izvoru, v prodajni galeriji Odon Wagner Gallery v kanadskem Torontu (sl. 8).53 Platna so bila raziskovalcem opusa priljubljene slikarke doslej neznana, identificiramo pa jih lahko v Steletovem terenskem popisu slik v gradu Križ pri Komendi in kasnejši predstavitvi zbirke v topografiji političnega okraja Kamnik; kot večina ostalih slikar- kinih tihožitij so visela v sobah v vzhodnem grajskem traktu.54 Ob fotografijah Tihožitja s sliko Oljske gore in Tihožitja s sadjem in cvetjem, ki ju je Stele posnel ob terenskem obisku in objavil v kamniški topografiji,55 so tri platna s Križa v okviru slikarkinega opusa po- membna primerjava povečini intimnejšim tihožitjem z gradu Šrajbarski turn, ki so se ohranila v zbirkah Narodnega muzeja, Narodne galerije ter Slovenske akademije znanosti in umetnosti.56 52 O slikarskem opusu Marije Auersperg Attems gl. Steska, Slovenska umetnost, str. 277; Stele, Monumenta, str. 30, sl. 91; Rozman, Evropska tihožitja, str. 19; Jaki, Meščanska slika, str. 43–49, kat. št. 1–4; Jaki, Slikarka cvetličnih tihožitij, str. 16– 23; Tavčar, Grofičinim šopkom ob rob, str. 171–177; Tavčar, Vzporedni svetovi, str. 233–265; Kos, Auersperg Attems, str 312–313. O življenju Marije Auersperg Attems tudi Prein- falk, Auerspergi, str. 208–211; Kamin, Življenje, str. 13–15; Preinfalk, Grofica Marija Auersperg Attems, str. 9–19. 53 Christie’s London, European Noble & Private Collections, 17. april 2014, lot. 467 (Marie Auersperg), str. 204. Za ga- lerijo: https://odonwagnergallery.com/. Galerijska spletna povezava, na kateri je bilo delo pred leti objavljeno, ni več aktivna: http://www.odonwagnergallery.com/international- -traditional-art/marie-auersperg-attems#1. 54 UIFS ZRC SAZU, Terenski zapiski Franceta Steleta, XLV, 11. 7. 1927, fol. 25v, 26: »Niša psevdogotsko obrobljena, vise- ča posodica s cvetjem in breskvami in bučo A. M. na levi, pl. o.«; Pl. o. niša ovita s slakom in divjo gavtrožo. Na mizi štiri- oglata posodica s cvetlico s plavimi cvetovi, na mizi grozdje in cvetje. A. M. na desni«; Stele, Politični okraj Kamnik, str. 409: »6. Pl., o. M. Auersperg. Psevdogotska vdolbina, v nji viseča posodica s cvetjem, breskve in buča. Na levi signatura A. M. /…/ 8. Pl., o. M. Auersperg. Miza z vazo s cvetlicami, gnezdo in martinček, ki gloje ubito jajce. Na levi A. M. /…/ 11. Pl., o. Marija Auersperg. Dolbina ovita po robu s slakom in divjo vrtnico. Na mizi posoda s cvetlico s plavimi cvetovi, na mizi grozdje in cvetje. Na desni M. A«. 55 INDOK center, fotodokumentacija, grad Križ pri Komendi, št. 10399N, 10401N; Stele, Politični okraj Kamnik, str. 405, sl. 202–203. 56 Narodni muzej Slovenije, inv. št. N 17851, N 17852; Narodna galerija, inv. št. NG S 967–970, Zbirka SAZU. Šest tihožitij Marije Auersperg Attems s Šrajbarskega turna v zbirki Na- rodnega muzeja in Narodne galerije je leta 1911 Deželnemu muzeju podaril grof Ervin Auersperg. Šest tihožitij s Šraj- 360 2021TINA KOŠAK: SLIKE IZ PLEMIŠKIH ZBIRK NA SLOVENSKEM NA MEDNARODNEM UMETNOSTNEM TRGU ..., 353–372 Slika 6: Marija Auersperg Attems: Niša z visečim cvetličnim loncem in sadeži, 1849, zasebna last (© Christie’s London) Slika 8: Marija Auersperg Attems: Vaza s cvetjem in kuščarica, ki pleni jajce, zasebna last (Wikimedia, public domain) Slika 9: Jan van Huysum: Tihožitje s kuščarico, Kunsthistorisches Museum Wien (© KHM, Wien) Slika 7: Marija Auersperg Attems: Niša z modro krizantemo, cvetjem in grozdjem, 1849, zasebna last (© Christie’s London) 361 2021 TINA KOŠAK: SLIKE IZ PLEMIŠKIH ZBIRK NA SLOVENSKEM NA MEDNARODNEM UMETNOSTNEM TRGU ..., 353–372 Vsa tri platna so signirana z monogramom MA. V Londonu prodani deli sta enakih dimenzij, pendanta oziroma del obsežnejše serije. Cvetlični asortima je na enem upodobljen nad okensko lino s trolistno zaključenim profiliranim okvirjem, z ja- sno vidnimi linami/ločnicami med posameznimi elementi okvirja. Z arhitekturnimi elementi, razpo- ko na polici ter sadeži in listi, ki deloma segajo prek police, je slikarka poudarila motiviko trompe l'œil, ki je na njenih doslej znanih tihožitjih manj izražena; posebej izrazita je le na Tihožitju s sliko Oljske gore s Križa. V nišo umeščen viseč bakren cvetlični lonec lijakaste oblike z aranžmajem cvetličnih vrst, ki jih srečamo tudi na njenih drugih tihožitjih,57 dopol- njujejo melona in breskve. Tudi kompozicija drugega tihožitja je glede na večino doslej znanih del Marije Auersperg Attems razmeroma kompleksna.58 V nišo je umeščen dekorativni cvetlični lonec s pozlačenimi vogalnimi linijami, v katerem je modra hortenzija, ob loncu pa vejica fizalisa, bolj poznanega kot lam- pijončki, ter temno in svetlo grozdje. Platni sta na hrbtni strani signirani s polnim slikarkinim imenom in datirani v julij 1849. Za najstarejše dokumentira- no slikarkino delo sicer velja tihožitje s Šrajbarskega turna iz leta 1841, ki ga je Marjan Marolt popisal v zbirki Josipa Lenarčiča na Verdu,59 najstarejši ohra- njeni v slovenskih zbirkah pa sta deli iz let 1845 in 1846 v zbirki SAZU. Tako v Torontu prodano platno (81 x 61 cm), ki je iz leta 1850, kot obe prek Christie’s prodani platni (78,8 x 61 cm) po velikosti za več kot 40 oziroma 30 centimetrov presegajo v Sloveniji ohranjena dela, pri čemer je bilo največje, pri katerem so bile mere dokumentirane, Tihožitje s sliko Oljske gore (94 x 76 cm).60 V primerjavi z deli s Šrajbarskega turna večje in kompleksnejše kompozicije znanih platen s Križa razkrivajo paralele z deli starih mojstrov flamske- ga in nizozemskega cvetličnega tihožitja 17. in 18. stoletja, po katerih so se pogosto zgledovali vodilni dunajski bidermajerski slikarji tihožitij,61 med njimi barskega turna in »dve cvetlični študiji« pa je Marjan Marolt (Dekanija Vrhnika, str. 62–63) popisal v zbirki nekdanjega so- lastnika Šrajbarskega turna Josipa Lenarčiča v njegovi hiši v Verdu, ki je potem, ko je drugemu solastniku Karlu Kotniku prodal svoj delež gradu, obdržal del tamkajšnje slikarske zbir- ke. Iz Lenarčičeve lasti izvirata dve tihožitji v zbirki SAZU, ki ju je Stele leta 1948 popisal v zbirnem centru v Križankah. Gl. Tavčar, Vzporedni svetovi, str. 246. 57 O vrstah cvetja na delih Marije Auersperg Attems najpo- drobneje Matjaž Mastnak, Rastline, str. 30–40; avtorju se zahvaljujem tudi za identifikacijo posameznih cvetlic na ti- hožitju iz Toronta. Gl. tudi Jaki, Slikarka cvetličnih tihožitij, str. 16–23. 58 Izjema je delo Vazi na oknu v Narodni galeriji (inv. št. NG S 969). 59 Marolt, Dekanija Vrhnika, str. 62. 60 Christie’s London, European Noble & Private Collections, 17. april 2014, lot. 467, str. 204. 61 Za neposreden vpliv tihožitij starih mojstrov v cesarski gale- riji na dunajske bidermajerske slikarje tihožitij gl. na primer Johannsen, Cupid, Silverware and a Classical Vase, str. 69. tudi Franz Xaver Petter (1791–1866), pri katerem je imela po ugotovitvah Ksenije Rozman Marija Auer- sperg Attems ure slikanja.62 Kot priča dokumentiran napis Copie nach Petter na hrbtni strani z letnico 1846 datirane Vaze z vrtnicami in mačehami na marmorni mizi z gradu Križ, ki je bila leta 1922 razstavljena na Zgodovinski razstavi slovenskega slikarstva,63 pa je njegova dela tudi kopirala. Da je Marija Auersperg Attems črpala tudi iz kompozicij starih mojstrov, potrjuje tihožitje iz ka- nadske galerije, ki je svobodna kopija po Tihožitju s cvetjem in kuščarico nizozemskega slikarja Jana van Huysuma (1682–1749) v zbirki Umetnostnozgo- dovinskega muzeja na Dunaju (sl. 9).64 Huysomovo tihožitje je imela slikarka med bivanjem na Dunaju možnost študirati v kraljevo-cesarski galeriji v Gor- njem Belvederu kot enega od dveh pendantov, ki sta bila v dunajski cesarski zbirki izpričana že leta 1772.65 Primerjava kompozicije Marije Auersperg At- tems s Huysumovo razkrije, da je slikarka ohranila izvirno shemo aranžmaja, posamezne detajle je izlo- čila (denimo podobi metuljev), spremenila položaj in lego cvetja oziroma dodala posamezne cvetove in za- menjala figuralno vrtno skulpturo v ozadju s kamnito vazo. Razlike so še posebej vidne na spodnjem de- snem delu aranžmaja, v katerega je vključila cvetove slaka in popek vrtnice, ter skoraj povsem zakrila pri Huysumu še vidni relief s puti na dekorativni vazi. Huysumova kompozicija je torej platnu z gradu Križ služila kot osnova, najverjetneje pa se je pri njegovem snovanju naslonila tudi na druga tihožitja, kot je raz- vidno ob primerjavi umestitve cveta maka na vrhu aranžmaja s skoraj identičnim na tihožitju nizozem- ske slikarke Rachel Ruysch (1664–1750), ki je bilo v cesarski zbirki že od leta 1720 in je viselo v istem razstavnem prostoru kot Huysumovi.66 Tri tihožitja, prodana na mednarodnem trgu, najverjetneje izvirajo iz slikarkine osebne zapuščine oziroma zapuščine njenega sina Teodorja, ki je ob prerani smrti po padcu med jahanjem Otu baronu Apfaltrerju ml. (1857–1920) s Križa, prijatelju iz otroštva in sinu njegovega skrbnika, zapustil družin- sko palačo na vogalu Elisabethstrasse in Brandhof- gasse v Gradcu, vključno z opremo in slikami, ki jih je naslikala Marija, pri čemer je prijatelja v oporoki Huysumovo tihožitje je bilo že od začetka 19. stoletja javno- sti na ogled tudi v zbirki knezov Liechtenstein. 62 Rozman, Tihožitje, str. 19. 63 Katalog zgodovinske razstave, str. 48, kat. št. 52. Delo, ki ga je nekaj let kasneje v Križu popisal tudi Stele, Politični okraj, str. 408, št. 4, ni več v razvidu oziroma je bilo, kot bo pojasnjeno spodaj, morda izvoženo z drugimi. 64 Kunsthistorisches Museum Wien, inv. št. GG 560. Za splet- ni katalog del gl. Online Sammlung, https://www.khm.at/ objektdb/?query=all_persons%3AJan%20van%20Huysum (23. 3. 2021). 65 Die Kaiserliche Gemäldegalerie, str. 252 (št. 57, 58), 298. 66 Kunsthistorisches Museum Wien, inv. št. GG 572, https:// www.khm.at/en/objectdb/detail/1660/?offset=0&lv=list (23. 2. 2021). 362 2021TINA KOŠAK: SLIKE IZ PLEMIŠKIH ZBIRK NA SLOVENSKEM NA MEDNARODNEM UMETNOSTNEM TRGU ..., 353–372 posebej poprosil, naj se zavzame, da se bo dragoceni spomin na mater ohranil.67 Ker Oto Apfaltrer in njegova soproga Irene, roj. baronica Mittag pl. Lenkheym (1857–1942), nista imela potomcev, so bili njuni glavni dediči trije otroci Irenine sestre Avguste (1881–1938), soproge Karla ml. barona Puthona,68 Alfred, Rudolf in Marija, ki so z Irene živeli na gradu.69 Alfred se je, kot kaže, že pred tetino smrtjo pripravljal na prevzem posesti, saj je leta 1937 pridobil potrdilo o odpovedi avstrijske- mu državljanstvu, če bi mu uspelo pridobiti jugoslo- vansko.70 Irene je umrla februarja 1942. Istega leta je grad zasegla nemška vojska,71 svoje tretjinske deleže gradu in parcele pa so Puthoni nekaj mesecev pred požigom prodali koroškemu Volksbundu.72 Kot kaže, so se tihožitja skupaj z vsaj delom zbirke izognila požaru, ki je bil v Križu podtaknjen 22. novembra 1943 in ga popolnoma uničil.73 Požar so preživeli tudi dva topova na lafetah in nekaj dru- gih predmetov iz grajske zbirke orožja ter dva ba- krena grbovna ščita, ki ju je od grajskega oskrbnika Franca Povheta mesec kasneje v zelo slabem stanju prejel zbiratelj Josip Nikolaj Sadnikar.74 Verjetno je Sadnikar takrat prejel tudi meč za obglavljanje, ki je bil pred leti še v njegovi zasebni zapuščini. Domneva, da grajska zbirka ni bila v celoti uni- čena v požaru oziroma odtujena, marveč so bile ne- katere slike na začetku vojne umaknjene, nato pre- peljane čez državno mejo in kasneje prodane,75 se s 67 Gl. Radics, Bilder Oesterreichischer Vergangenheit, str. 24; Preinfalk, Pesnik, slikarka in glasbenik, str. 94; Preinfalk, Grofica Marija Auersperg Attems, str. 15–16. Dedič je bil tudi Otov brat Rudolf, ki je dedoval hiši na Zinzendorfgasse. 68 Karlov oče Karl baron Puthon je leta 1871 kupil dvorec Zalog (Salloch, Sallach) pri Petrovčah, v katerem je še po vojni živela Karlova sestra Eleonora (gl. Janisch, Topogra- phisch-Statistisches Lexikon, 2, str. 765; Stopar, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, str. 157). Dvorec je bil leta 1988 porušen. Za rodbino Puthon gl. tudi Josef Mentschl, Puthon, Karl, Freiherr, str. 18–19; Puthon, str. 397–398. 69 Za prepise krstnih listov vseh treh otrok gl. SI ZAL, KAM 109, Notariat Kamnik 70, Hermann Hölzl, zemljiškoknjižne zadeve (1932–1944), Marija Puthon, Rudolf Puthon, Alfred Puthon. 70 SI ZAL, KAM 109/107, Notariat Kamnik, Hermann Hölzl, zemljiškoknjižne zadeve (1932–1944), Alfred Puthon. 71 Tavčar, Vzporedni svetovi, str. 255. 72 SI ZAL, KAM 109/101, Notariat Kamnik, Notarski spisi 1943–1945, pečateni osnutek prodajne pogodbe [3. 6. 1943]. 73 Stopar, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. 1: Gorenjska, str. 89; za poročilo o požigu gl. tudi AT OeStA AVA, Unterricht und Kultus, Kleinbestände, Denkmalamt, 67, Dopis okrožnega konservatorja Güntherja Hermanna Neckheima konserva- torju Walterju Frodlu, 6. 4. 1944. Gl. tudi op. 76. 74 AT OeStA AVA, Unterricht und Kultus, Kleinbestände, Denkmalamt, 67, Sadnikarjev dopis o prejemu kosov orožja, 24. december 1943: »/…/zwei alte Geschütze-Kanonen-auf Lafetten und 8 Stück Stosswaffen, darunter: 2 Burghellebar- den, 3 imitierte Feldhellebarden und 3 imittierte Partisanen. Alle diese Stücke sind im schlechtesten Zustand. Nebst die- se übernahm ich noch 2 im Kupfer getriebene Wappenschil- de /…/«. 75 Prim. Demšar, Grajsko življenje Apfaltrernov, str. 191 (z domnevo, da so bile »mnoge umetnine uničene po požaru ali tremi tihožitji Marije Auersperg Attems dodatno potrjuje. V Kanadi prodano delo izvira iz zapuščine starejšega brata Marije Puthon Rudolfa, ki se je leta 1951 z ženo preselil v Toronto. Na dražbi Christie’s prodani tihožitji pa sta imeli podobno pot kot por- tret Nikolaja Jožefa grofa Auersperga, delo Johanna Lucasa Krackerja (1717–1779), ki ga je Anica Cevc izsledila v Münchnu.76 Tam je po poroki s Karlom Maxom baronom Hellingrathom bivala Marija ba- ronica Puthon, nečakinja Irene Apfaltrer.77 Ob obeh tihožitjih je bilo v Londonu na dražbi več drugih predmetov iz njune zapuščine, ki pa jih s Križem ne moremo povezati.78 Portret mokriškega graščaka Nikolaja Franca grofa Auersperga Leta 2019 je trgovina s starinami ob Gardskem jezeru pridobila in na prodaj ponudila portret Niko- laja Franca grofa Auersperga (1791–1837), kot delo anonimnega slikarja, datirano v leto 1792 (sl. 10, 11).79 Tako sama kompozicija kot slikarski rokopis kažeta, da gre za delo kranjskega slikarja Janeza Po- točnika (1749–1834).80 Podoba na rdeči žametni bla- zini sedečega malčka s kanarčkom v desnici in prepe- neznano kam odnesene«); Tavčar, Vzporedni svetovi, ki na- vaja, da so bile nekatere slike prepeljane k sorodnikom, del pa so zaplenili Nemci. Prim. Tavčar, Grofičinim šopkom ob rob, str. 89. 76 Cevc, Dela Johanna Lucasa Krackerja, str. 26, 32. Stele (Mo- numenta, sl. 50) še leta 1938 navaja, da je portret na gradu Križ, medtem ko za Metzingerjev triptih (sl. 56), ki ga je po- pisal ob terenskem obisku v Križu leta 1927, ne navaja hrani- šča, kar bi morda lahko pomenilo, da ga ni bilo več v grajski zbirki. Raziskave morebitnih prodaj predmetov z gradu Križ med svetovnima vojnama, ko naj bi bila na gradu tudi dražba (gl. Komelj, Grad kot spomeniškovarstveni problem, str. 22), in umikov pred vojno še potekajo. 77 Marija in njen brat Rudolf Puthon sta posamezne kose opre- me, ki je bila med vojno umaknjena z gradu, že pred deset- letji prodala na avstrijskem trgu z umetninami. Za podatek se zahvaljujem Jutti Auersperg (elektronska korespondenca, 28. 1. 2020, v arhivu avtorice). Za genealoške povezave med Puthoni, Apfaltrerji in Mittag Lenkheymi ter podatek, da je Marija živela v Münchnu, tudi Von den und für die Nach- kommen (https://www.dynastiemautnermarkhof.com/res/up- loads/2018/06/10-Johanna3.pdf ). 78 Christie’s London, European Noble & Private Collections, 17. april 2014, lot. 42–44, 145–146, 468–474. 79 Antichità Castelbarco, Riva del Garda, Portret Mihaela Ni- kolaja Franca grofa Auersperga (1791–1847), o. pl., 75 x 56 cm (z okvirjem 87 x 68 cm), https://www.antichitacastelbarco.it/ en/product/ritratto-del-conte-michael-nikolaus-franz-von- -auersperg--1791---1847- (12. 10. 2020). Po prodaji slike zasebniku je bila stran umaknjena. 80 O Potočniku obsežneje (izbor) Strahl, Die Kunstzustände Krains, str. 36–38; Steska, Slikar Janez Potočnik, str. 74–83; Cankar, Potočnikove risbe, str. 124–128, 165–175; Steska, Slovenska umetnost, str. 153–160; Lukman, Rojstni datum sli- karja Janeza Potočnika, str. 250–255; Jaki, Meščanska slika, str. 205–209; Šerbelj, Izzvenevanje, str. 178–189. Po najnovejših ugotovitvah Andreja Smrekarja se je Potočnik šolal v grafični in risarski šoli dunajske akademije, gl. Smrekar, Potočnikove risbe. 363 2021 TINA KOŠAK: SLIKE IZ PLEMIŠKIH ZBIRK NA SLOVENSKEM NA MEDNARODNEM UMETNOSTNEM TRGU ..., 353–372 Slika 10: Janez Potočnik: Portret Nikolaja grofa Auersperga, 1792, zasebna last (foto: Antichità Castelbarco) Slika 11: Janez Potočnik: Portret Nikolaja grofa Auersperga, 1792, zasebna last, hrbtna stran s slikarjevim napisom (foto: Antichità Castelbarco) 364 2021TINA KOŠAK: SLIKE IZ PLEMIŠKIH ZBIRK NA SLOVENSKEM NA MEDNARODNEM UMETNOSTNEM TRGU ..., 353–372 Slika 12: Janez Potočnik: Portret Ignaca Hanibala barona Lazarinija, 1796, Narodna galerija, Ljubljana (© Narodna galerija, Ljubljana) Slika 13: Janez Potočnik, Portret Ignaca Hanibala barona Lazarinija, 1796, Narodna galerija, Ljubljana, hrbtna stran s slikarjevo signaturo (© Narodna galerija, Ljubljana) 365 2021 TINA KOŠAK: SLIKE IZ PLEMIŠKIH ZBIRK NA SLOVENSKEM NA MEDNARODNEM UMETNOSTNEM TRGU ..., 353–372 čencem v levici je na moč sorodna portretu leto in pol starega Hanibala Ignaca barona Lazarinija (Narodna galerija, Ljubljana), ki ga je, kot razberemo iz napisa na hrbtni strani platna, Potočnik naslikal 14. aprila 1796,81 le mesec, preden je malček umrl (sl. 12, 13).82 Lazarinijeva podoba je bila očitno naslikana po istem vzorcu kot slabih 20 centimetrov večji Auer- spergov portret; dečka sta upodobljena v približno isti starosti, praktično enaki pozi in v izrazito podob- nem oblačilu. Opazneje se razlikujeta le po atributih in detajlih. Na Auerspergovem portretu je v primer- javi z Lazarinijevim slikar precizneje dodelal čipkasti ovratnik in naborke na rokavih, katerih modelacija je močno sorodna naborkom na signiranem portretu Janeza Jožefa barona Flödnigga (Smledniškega) iz leta 1789 (Narodna galerija, Ljubljana).83 Podobno kot Lazarini, baron Smledniški in ne- kateri drugi Potočnikovi portretiranci je z napisom na hrbtni strani identificiran tudi mali Auersperg, slikarjev rokopis, identičen tistemu na Lazarinije- vem portretu, pa obenem potrjuje tudi Potočnikovo avtorstvo (sl. 11). Datum nastanka portreta, 9. no- vember 1792, sporoča, da je bil mali Nikolaj Franc portretiran v starosti leto in deset mesecev, portret pa je nastal štiri leta pred Lazarinijevim.84 Nikolaj Franc grof Auersperg je bil krščen kot Mihael Franc Ksaver Nikolaj Tolentin grof Auer- sperg 10. januarja 1791 v cerkvi sv. Jakoba v Ljub- ljani.85 Bil je edini preživeli otrok in dedič Nikolaja Tolentina grofa Auersperga z Mokric in Terezije, roj. baronice Mordax.86 Leta 1812 se je poročil z Alojzijo baronico Hallerstein z gradu Raka.87 Grad Mokrice je formalno prevzel po očetovi smrti leta 1828,88 brž- kone pa je na njem gospodaril že dolgo poprej, saj je njegov oče po soprogini smrti duševno zbolel.89 Po očetovi smrti sta z ženo nadaljevala s preurejanjem grajskega parka, s katerim je pričel njegov oče Niko- laj Tolentin.90 Kmalu po ustanovitvi Ilirskih provinc je prevzel vodenje čateške merije, a kljub temu polo- žaju Francozom ni mogel preprečiti plenjenja svojega 81 Narodna galerija, inv. št. NGS 319. Za sliko gl. Šerbelj, Podobe otrok, str. 13, kat. št. 10; Jaki, Meščanska slika, str. 209, kat. št. 99. 82 Gl. Lazarini, Zgodovina rodbine Lazarini, str. 181–182, 190. 18. oktobra 1794 rojeni Hanibal Ignac je bil prvorojenec Franca Ksaverja Ignaca barona Lazarinija in Marije, roj. ba- ronice Juritsch. Umrl je 15. maja 1796. Lazarini navaja, da naj bi bil Potočnikov portret nekdaj močno preslikan (str. 182). 83 Narodna galerija Ljubljana, NG S 329. Gl. Jaki, Meščanska slika, str. 207, kat. št. 98 (s citirano literaturo). 84 Nicolaus Auersperg / Gebohrn anno 1791. Den 10 Jenner. Gema- hlet / den 10=9ber 1792. 85 Schiviz v. Schivizhoffen, Krain, str. 218. 86 Preinfalk, Auerspergi, str. 168. 87 Schiviz v. Schivizhoffen, Krain, str. 295; Preinfalk, Auerspergi, str. 170. 88 Smole, Graščine, str. 299. 89 Preinfalk, Auerspergi, str. 169–170. 90 Gagern, Mokric, str. 148–156, 166–170; o zgodovini mokri- škega parka gl. tudi Brlić, str. 9–14; Simič, Grajski park, str. 27–32; Unetič, Vrtna umetnost, str. 322–327. gradu, s katerega so po pričevanju v družinski kroniki odnesli zbirko historičnega orožja.91 Mokrice in glavnino Nikolajeve zapuščine, s tem pa tudi družinske portrete, bržkone vključno z nje- govim otroškim, je po njegovi smrti podedoval nje- gov sin Gustav (1815–1880), sicer zadnji mokriški Auersperg, po katerem je Mokrice podedovala hči Beatrika (1848–1919), poročena baronica Gagern.92 Kot je antikvariat navajal ob prodaji, je bil portret na gradu še med svetovnima vojnama, torej ko sta bila solastnika Beatrikina sinova barona Hans in Nikolaj Gagern, ki sta imela grad v lasti do leta 1922.93 V Ita- liji prodani portret ima torej najverjetneje enak izvor kot portreta Nikolajevih staršev Nikolaja Tolentina grofa Auersperga in Terezije, roj. baronice Mordax.94 Vanitas z gradu Ormož Tihožitje vanitas iz zbirke nekdanje lastnice gradu Ormož Irme grofice Wurmbrand-Stuppach, roj. pl. Pongratz in v drugo poročene pl. Georgievič (Georgievits de Apadia, 1886–1970), je bilo – ta- krat še v njeni lasti – širši slovenski javnosti prvič in zadnjič predstavljeno leta 1964 na razstavi Stari tuji slikarji. Anica Cevc ga je takrat opredelila kot delo neznanega slikarja prve polovice 17. stoletja.95 Na podlagi fotografije, objavljene v razstavnem katalogu in hranjene v fotodokumentaciji Narodne galerije,96 je bil okvirni čas nastanka dela pred leti korigiran v drugo polovico 17. stoletja, avtor pa je ostal neznan (sl. 14).97 Fotografija omogoča identifikacijo s platnom, ki ga je novembra 1996 brez podatkov o provenienci in lastništvu na lastni dražbi zadržala avkcijska hiša Lempertz kot delo na Dunaju delujočega flamskega slikarja Johannesa de Cordue (ok. 1630/45–1702).98 Z enako atribucijo se je na trgu zopet pojavilo že leto 91 Preinfalk, Auerspergi, str. 170. 92 Prav tam, str. 173–174, 442, 565. 93 Smole, Graščine, str. 299; Stopar, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Dolenjska, str. 155; Bartelj in Splichal, Gradovi in usode, str. 32. Beatrikin tretji sin, znameniti pisatelj Friedrich baron Gagern, je leta 1918 kupil grad Šrajbarski turn, ka- mor se je kasneje začasno preselil tudi Hans, ki je bil šolan slikar. Po pričevanju njegove soproge Ervine so, potem ko se je Friedrich ločil in odselil, na gradu Šrajbarski turn ostali njegova bivša žena Adaška, roj. grofica Lepel, in njuna hči Ruth (1919–2012) ter Hans in Ervina Gagern, ki sta pred vojno grad prodala in se preselila v bližino gradu. Ruth se je na Dunaju poročila s Karlom Auerspergom iz turjaške linije ter se s soprogom in materjo po vojni preselila v Montreal. 94 Za reprodukciji Gagern, Mokric, med str. 128–129; Preinfalk, Auerspergi, str. 169, sl. 159–160. 95 Cevc, Stari tuji, str. 51, kat. št. 98, sl. 34. Iz iste zbirke je bil na razstavi tudi par žanrskih prizorov (str. 53–54, kat. št. 105– 106), dela pa so bila pred razstavo restavrirana. Za podatek, da so bila vsa tri dela v lasti Irme Georgievič, gl. Arhiv Naro- dne galerije, fascikel XI/13, Stari tuji slikarji II. 96 Fototeka Narodne galerije, inv. št. fotografije 8560/A. 97 Košak, Žanrske upodobitve, str. 436, kat. št. 103; Košak, Ale- gorija pomladi, str. 12–13, op. 25. 98 Kunsthaus Lempertz, Alte Kunst – Gemälde, Zeichnungen, Skulpturen 23. november 1996, lot 01019. 366 2021TINA KOŠAK: SLIKE IZ PLEMIŠKIH ZBIRK NA SLOVENSKEM NA MEDNARODNEM UMETNOSTNEM TRGU ..., 353–372 kasneje, na dražbi dunajske hiše Dorotheum, in bilo prodano zasebniku.99 Cordua, ki ga je za dobrega sli- karja tihožitij označil sam Sandrart,100 je na Dunaju deloval od leta 1663, leta 1677 pa je pridobil naziv dvornega svobodnega slikarja (hofbefreiter Maler), kar mu je dopuščalo delo izven cehovskih določil, slikanje neposredno za dvor in za plemiške naročni- ke.101 Ormoško tihožitje – podobno kot nekatera v slikarjevem opusu102 – simboliko vanitas združuje s simboliko dvorne reprezentacije in politike, na kateri aludira obesek z redom zlatega runa in medaljonom s portretom cesarja Leopolda I. France Stele ob obisku gradu Ormož tihožitja vanitas ni zabeležil, bolj ga je prevzela odlična slika 99 Dorotheum Wien, Alte Meister, 4. marec 1997, dražba št. 1817, lot 00126. Istovetnost dela potrjujejo mere. 100 Sandrart, Teutsche Akademie, III, str. 78. 101 Gl. na primer Hajdecki, Die Niederländer in Wien, str. 25–26. Za Corduova dela gl. na primer tudi Voskuil-Popper, Johan de Cordua, str. 61–74; Morsbach, Die Genrebilder, str. 54–61. 102 Gl. na primer pečata na signiranem tihožitju iz zbirke grofov Attems v Alte Galerie, Universalmuseum Joanneum, Gradec (inv. št. 563), in tihožitju v Museum Bruckhental v Sibiu (inv. št. 0020). Alegorija pomladi.103 V leta 1935 izdelanem cenil- nem zapisniku predmetov na gradu Ormož, ki so jih nameravali prodati na kasneje nerealizirani dražbi, lahko vanitas (le hipotetično) identificiramo s tiho- žitjem v skupini sedmih slik, popisanih v sprejemnem salonu v prvem nadstropju.104 Zagotovo ga prepo- znamo šele v seznamu predmetov, ki so ga sestavili januarja 1970 pred zapuščinsko razpravo po pokojni Irmi Wurmbrand-Stuppach Georgievič, katere glav- na dedinja je bila Flori (Maria Flora) grofica Wurm- brand-Stuppach (1911–1995).105 Ker je v njem zabe- leženo, da gre za severnjaško tihožitje, ki je bilo leta 1964 restavrirano na Zavodu za spomeniško varstvo, 103 UIFS ZRC SAZU, Terenski zapiski Franceta Steleta, XXIV, 31. januar 1933, fol. 59v–73. Za ormoško Alegorijo pomladi, platno iz serije mesecev flamskega slikarja Jeana de Saiveja, ki jo je nadvojvoda Ernest podaril Mariji Bavarski, gl. Košak, Alegorija pomladi, str. 7–19. 104 INDOK center, spisovno gradivo, grad Ormož, cenilni zapi- snik 12. 1. 1935. Za večkrat napovedano, a vselej odpovedano dražbo v Ormožu gl. Košak, Alegorija pomladi, str. 7–12. 105 PMPO, Dokumentacija kulturnozgodovinskega oddelka, Po- pis premoženja Wurmbrand Georgievits Irme, roj. Pongrac, Seznam stilnega pohištva in drugih okrasnih predmetov iz zapuščine Wurmbrand – v stanovanju v Ormožu, 15. 1. 1970, št. 22: »tihožitje, severnjaško delo, 17. st, o.pl., rest. ZVSD RS 1964«; Ciglenečki, Oprema ormoškega gradu, str. 75. Slika 14: Johannes de Cordua, pripisano, Vanitas, zasebna last (© Narodna galerija, Ljubljana) 367 2021 TINA KOŠAK: SLIKE IZ PLEMIŠKIH ZBIRK NA SLOVENSKEM NA MEDNARODNEM UMETNOSTNEM TRGU ..., 353–372 ni dvoma, da gre za prodano tihožitje, ki ga je Flo- ri, ki je živela v Münchnu, verjetno odpeljala kma- lu zatem, saj ga v podrobnem seznamu predmetov iz zapuščine njene matere, ki je bil narejen ob prošnji za izvoz preostanka zapuščine leta 1987, ne najde- mo.106 Na dražbi se je pri Lempertzu znašlo dobro leto po Florijini smrti, podobno usodo pa je doživela tudi Saivejeva Alegorija pomladi, ki je bila iz Jugosla- vije izvožena že prej, leta 1997 pa zopet prodana na dražbi na Dunaju.107 Če lahko s podatkom o prodaji tihožitja vanitas pojasnimo njegovo usodo po smrti Irme Georgievič in Flori Wurmbrand Stuppach, ostajata vprašanji njegovega naročnika in izvora odprti. Slike ni mo- goče povezati z navedbami v starejših inventarjih ormoškega gradu, deloma tudi zaradi presplošnih navedb.108 Precej verjetno ostaja, da je bila v Ormož prenesena naknadno, morda si del svoje poti deli z dragocenima bronastima kipcema Goli bojevnik Ste- fana Godla in Leonarda Magda ter Mars Giovannija Da Bologne z gradu Hrastovec, ki ju je lastnik gradu Ormož Jožef Pauer (1758–1840) leta 1812 doniral novoustanovljenemu Štajerskemu deželnemu muze- ju.109 Pomenljiv, a ne dovolj oprijemljiv, da bi delo lahko z gotovostjo identificirali, je tudi podatek, da je imel hrastovški graščak Erazem Friderik grof Her- berstein (1631–1691), ki je omenjena kipca pridobil za Hrastovec, v lasti več tihožitij vanitas; poleg že pred leti identificiranega tihožitja flamskega slikarja Petra van Kessla (Pokrajinski muzej Maribor) so v galeriji v Hrastovcu po njegovi smrti leta 1691 popi- sali tudi takšnega z »lobanjo in uro«.110 106 PMPO, Dokumentacija kulturnozgodovinskega oddelka, Mnenje k prošnji za izvoz stilnega pohištva, slik in nekaj ko- sov stanovanjske opreme iz zapuščine Wurmbrand (v gradu Ormož), 11. 8. 1987, s prilogami. 107 Košak, Alegorija pomladi, str. 7–11. V omenjenem prispevku sem postavila tezo, da bi bila lahko Alegorija pomladi, v grajski zbirki sicer poznana kot upodobitev nekdanje lastnice gradu Poliksene grofice Königsacker (roj. Thavonant) s sinom, pro- dana že pred letom 1935, ko je nastal cenilni zapisnik, saj je v njem pod tem naslovom ne najdemo. Ob vnovičnem pregle- du zapisnika ugotavljam, da glede na njeno takratno recepcijo ne moremo izključiti možnosti, da je bila skupaj s tihožitjem vanitas popisana v skupini sedmih slik v sprejemnem salonu v prvem nadstropju, in sicer kot »Družinska slika 17. stol.«, in ocenjena kot najdražja (6.000 din). Prodana in izvožena je bila, še preden so jo v šestdesetih letih 20. stoletja domnevno dokumentirali v zbirki grofov Attems, oziroma pred letom 1970, kar potrjuje njena odsotnost v seznamu slik v Irmini zapuščini. 108 SI ZAP 381, Fotokseroteka arhivskega gradiva, škatla št. 49, ovoja 39, 45, inventar gospostva Ormož iz leta 1777; zapu- ščinski inventar Ane Marsilije baronice Pethe iz leta 1681; Ciglenečki, Oprema ormoškega gradu, str. 62–72. 109 Igor Weigl v neobjavljenem referatu na Okrogli mizi o plem- stvu na Slovenskem, 8. 12. 2009; Košak, Slikarske zbirke, str. 70. Za kipca v zbirki Alte Galerie (Universalmuseum Joan- neum, inv. št. P 372, P 120) gl. Biedermann, Giovanni da Bo- logna, str. 50–51; Biedermann, Stefan Godl, Leonhard Magt, str. 112–115. 110 StLA, Landrecht, Karton 397, Heft 4, fol. 386–386v (cit. po Košak, Slikarske zbirke, str. 86): »Dan ein N:o 140 todten Zaključek Čeprav je v pričujočem prispevku predstavljena dela iz plemiških zbirk na Slovenskem doletela po- dobna usoda, so njihove zgodbe raznolike. Auwer- cxovo platno je bilo s posredovanjem lastnikov iz nemirne Vipavske doline umaknjeno v Benetke, a kmalu po koncu vojne v nepojasnjenih okoliščinah prodano. Cvetlična tihožitja Marije Auersperg At- tems so bila v želji lastnikov po ohranitvi družinske dediščine med vojno prepeljana čez mejo in prvič prodana desetletja kasneje. Potočnikov portret Fran- ca Nikolaja Auersperga je po drugi svetovni vojni najverjetneje potoval v Kanado s potomci lastnikov gradu Mokrice, baronov Gagernov. Ormoško tiho- žitje vanitas pa je ostalo na Slovenskem še desetletja po vojni ter preživelo lastničino finančno stisko in odprodajanje opreme. Njihove poti razkrivajo, da so lastniki, zavedajoč se njihove usode in negotove pri- hodnosti, dragocenejše predmete iz svojih rezidenc neredko umaknili. Pri odločitvah za prodajo je bil ob finančnem položaju lastnikov ključen prehod med generacijami njihovih potomcev in dedičev.111 VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI AT OeStA AVA – Österreichisches Staatsarchiv, Allgemeines Verwaltungsarchiv Unterricht und Kultus, Kleinbestände, Denkmal- amt INDOK center, Direktorat za kulturno dediščino, Ministrstvo za kulturo RS fotodokumentacija (Križ pri Komendi) spisovno gradivo (Križ pri Komendi – grad; Lože pri Vipavi – grad; Ormož – grad) IT AsGO – Archivio di Stato di Gorizia Archivio Storico Coronini Cronberg (ASCC), Atti e Documenti (AeD). Narodna galerija Arhiv NG, fascikel XI/13, Stari tuji slikarji II Fototeka NG, inv. št. fotografije 8560/A Khopf vnd ainer Vhr Pr: 5 fl«; prim. popis tihožitja Petra van Kessla (»N:o 145: Mehr ein todten khopf auf einen teppich Vnd v: Pluemenwerh Pr: 9 fl«). 111 Članek je nastal v okviru raziskovalnega programa Sloven- ska umetnostna identiteta v evropskem okviru (P6-0061) in temeljnega raziskovalnega projekta Umetnost v času zatona plemstva: transformacije, translokacije in reinterpretacije ( J6- 1810), ki ju iz državnega proračuna financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 368 2021TINA KOŠAK: SLIKE IZ PLEMIŠKIH ZBIRK NA SLOVENSKEM NA MEDNARODNEM UMETNOSTNEM TRGU ..., 353–372 PMPO – Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož Dokumentacija kulturnozgodovinskega oddelka SI AS – Arhiv Republike Slovenije AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Dežel- nega sodišča v Ljubljani AS 1100, C. kr. spomeniški urad SI PANG – Pokrajinski arhiv Nova Gorica SI PANG 344, Zemljiško gospostvo Lože, 1654– 1891 SI ZAL – Zgodovinski arhiv Ljubljana ZAL 109, Notariat Kamnik. SI ZAP – Zgodovinski arhiv Ptuj SI ZAP 381, Fotokseroteka arhivskega gradiva StLA – Steiermärkisches Landesarchiv Graz Landrecht UIFS ZRC SAZU – Umetnostnozgodovinski inšti- tut Franceta Steleta ZRC SAZU Terenski zapiski Franceta Steleta Zasebni arhiv družine Mayer LITERATURA Almanach in slikarstvo druge polovice 17. stoletja na Kranjskem (ur. Barbara Murovec, Matej Klemen- čič in Mateja Breščak). Ljubljana: Založba ZRC, 2005. Apih, Josip: Plemstvo in narodni razvoj. Ljubljanski zvon, 7, 1887, št. 3, str. 170–176. Bartelj, A. in Splichal, J.: Gradovi in usode. Šrajber- ski turn. Dolenjski list, 26, 1975, št. 25, str. 32. Biedermann, Gottfried: Giovanni da Bologna, gen. »Giambologna«. Mars. Bildwerke. Renaissance- -Manierismus-Barock. Gemälde und Skulpturen aus der Alten Gallerie des Steiermärkischen Landesmuse- ums Joanneum in Graz (ur. Gottfried Biedermann, Gabriele Gmeiner Hübel in Christine Rabenstei- ner). Klagenfurt: Carinthia, 1995, str. 50–51. Biedermann, Gottfried: Stefan Godl, Leonhard Magt. Nackter Krieger. Bildwerke. Renaissance- -Manierismus-Barock. Gemälde und Skulpturen aus der Alten Gallerie des Steiermärkischen Landesmuse- ums Joanneum in Graz (ur. Gottfried Biedermann, Gabriele Gmeiner Hübel in Christine Rabenstei- ner). Klagenfurt: Carinthia, 1995, str. 112–115. Brlić, Ivan: Mokrice. Grad in park: spomenik naše zgo- dovine. Mokrice, 1957. Cankar, Izidor: Potočnikove risbe. Zbornik za umet- nostno zgodovino 4, 1924, št. 3, str. 124–128. Cevc, Anica: Dela Johanna Lucasa Krackerja. Časopis za zgodovino in narodopisje 72 (n. v. 37), 2001, št. 1–2, str. 23–42. Cevc, Anica: Stari tuji slikarji XV.–XIX. stoletja. II. Slovenska Štajerska in Prekmurje. Ljubljana: Na- rodna galerija, 1964. Christie’s London. European Noble & Private Collec- tions including Tapestries. London: Christie’s, 17. april 2014. Christie’s London. Old Master Pictures. London: Christie’s, 6. december 2006. Ciglenečki, Marjeta: Oprema ormoškega gradu. Or- mož skozi stoletja IV (ur. Peter Pavel Klasinc). Or- mož: Skupščina občine, 1933, str. 62–78. Černe, Milena: Usoda gradov ter njihove premične kulturne dediščine na Goriškem med drugo svetovno vojno in v času do priključitve Primorske. Ljubljana 2000 (tipkopis diplomske naloge). Die kaiserliche Gemäldegalerie in Wien und die Anfän- ge des öffentlichen Kunstmuseums. Band I: Die kai- serliche Galerie im Wiener Belvedere (1776–1837) (ur. Gudrun Swoboda). Wien, Köln, Weimar: Böhlau, 2013. Fabjančič, Vladislav: Knjiga ljubljanskih hiš in njih stanovalcev. II. del: Novi trg. Ljubljana 1940–1943 (tipkopis, kopija na Zgodovinskem inštitutu Mil- ka Kosa ZRC SAZU). Gagern, Falk von: Mokric. Die Heimat von Friedrich von Gagern. Hamburg, Berlin: P. Parey, 1962. Genealogisches Taschenbuch der freiherrlichen Häuser, Band 89. Gotha: Perthes, 1939. Gioseffi, Decio: Pittura veneziana del Settecento. Ber- gamo: Istituto Italiano d'Arti Grafiche, 1956. Gosar Hirci, Barbka: Sliki Smrt sv. Uršule in sv. Av- guštin. Varstvo spomenikov 45, 2010, str. 167–188. Granda, Stane: Razpad posesti knezov Auerspergov. Kronika 28, 1980, št. 3, str. 200–212. Hajdecki, Alexander: Die Niederländer in Wien. Oud Holland 23, 1905, št. 1, str. 108–128. Il Settecento goriziano. Catalogo della mostra. Gorizia: Amministrazione provinziale di Gorizia, 1956. Iskra, Anja: Usoda judovskih umetniških zbirk v času nemške okupacije Spodnje Štajerske. Umetnostna in zgodovinska srečevanja z Judi na Slovenskem (ur. Polona Vidmar). Ljubljana: Založba ZRC, 2020, str. 147–171. Jaki, Barbara: Meščanska slika. Slikarstvo prve polo- vice 19. stoletja iz zbirk Narodne galerije. Ljublja- na: Narodna galerija, 2000. Jaki, Barbara: Slikarka cvetličnih tihožitij Marija Auersperg Attems. Grofičini šopki. Marija Auer- sperg Attems (ur. Vesna Kamin). Kranj: Gorenjski muzej, 2009, str. 16–23. Janisch, Josef Andreas: Topographisch-statistisches Lexikon von Steiermark. Mit historischen Notizen und Anmerkungen. Graz: Leykam 1885. Janša, Olga: Agrarna reforma v Sloveniji med obema vojnama. Zgodovinski časopis 18, 1964, str. 173–189. Johannsen, Rolf H.: Cupid, Silverware and a Classi- cal Vase. Ornamental Objects in the Still Lifes of Waldmüller and His Contemporaries. Say it with 369 2021 TINA KOŠAK: SLIKE IZ PLEMIŠKIH ZBIRK NA SLOVENSKEM NA MEDNARODNEM UMETNOSTNEM TRGU ..., 353–372 Flowers. Viennese Flower Painting from Waldmül- ler to Klimt (ur. Stella Rollig in Rolf H. Johann- sen). Vienna: Belvedere, 2018, str. 67–106. Kamin, Vesna: Življenje Marije Auersperg Attems. Grofičini šopki. Marija Auersperg Attems (ur. Vesna Kamin). Kranj: Gorenjski muzej, 2009, str. 13–15. Kjuder, Albin: Zgodovinski mozaik Primorske. S po- sebnim poudarkom gornjega Krasa. Sežana: Občin- ska skupščina, 1972. Klemenčič, Matej: Almanachov Krošnjar. Izjem- na nova pridobitev Narodne galerije. Bilten SUZD, 24–25, 2013, http://www.suzd.si/bilten/ arhiv/bilten-suzd-24-25-2013/380-ocene-in- -predstavitve/447-matej-klemencic-almanachov- -krosnjar-izjemna-nova-pridobitev-narodne-ga- lerije (10. 4. 2021). Klemenčič, Matej: Kako je Krošnjar spet prikrošnja- ril na Kranjsko. Pogledi. Umetnost, kultura, družba 4, 2013, št. 22, str. 7–8. Komelj, Ivan: Grad kot spomeniškovarstveni pro- blem v času med obema vojnama. Varstvo spome- nikov 25, 1983, str. 13–31. Komić Marn, Renata in Košak, Tina: New Markets for Old Items. Selling Aristocratic Collections of Art and Antiquities in Interwar Slovenia. Rese- arching Art Markets, Past, Present and Tools for the Future (ur. Elisabetta Lazzaro, Nathalie Moureau in Adriana Turpin). London: Routledge 2021 (v pripravi). Komić Marn, Renata in Košak, Tina: Zbirka Ladi- slava grofa Szapáryja v Gradu Murska Sobota. Izhodišča za nadaljnje raziskovanje. Umetnostna kronika 2018, št. 58, str. 13–19. Komić Marn, Renata: »Če bo hotel muzej pridobiti kaj boljših stvari bo moral za nakup tvegati ve- čje vsote«. Nakupi za Narodni muzej na dražbi Szapáryjeve zbirke v Murski Soboti. Acta historiae artis Slovenica 24, 2019, št. 1, str. 83–110. Komić Marn, Renata: Kratka zgodovina rodbine Eggenberg s posebnim ozirom na slovenski pro- stor. Kronika 63, 2015, št. 1, str. 5–26. Komić Marn, Renata: Prispevek k rekonstrukciji nekdanje podobe Bornovega gradu v Puterhofu ( Jelendolu). Kronika 68, 2020, št. 3, str. 681–706. Komić Marn, Renata: Usoda judovske premične kulturne dediščine na Slovenskem med drugo svetovno vojno in po njej. Primer tržiškega ve- leposestnika Karla barona Borna. Umetnostna in zgodovinska srečevanja z Judi na Slovenskem (ur. Polona Vidmar). Ljubljana: Založba ZRC, 2020, str. 173–193. Kos, Mateja: Auersperg Attems Marija Rozalija, grofica. Novi Slovenski biografski leksikon. 1: zv. A (ur. Barbara Šterbenc Svetina). Ljubljana: Založ- ba ZRC, str. 312–313 (https://www.slovenska- -biografija.si/oseba/sbi1001010/). Koslow, Susan: Frans Snyders. The Noble Estate. Se- venteenth-century Still-life and Animal Painting in the Southern Netherlands. Antwerp: Fonds Merca- tor Paribas, 1995. Košak, Tina: Picture Collections and Furnishings in the Cobenzl Residences (v pripravi). Košak, Tina: Saivejeva Alegorija pomladi med Grad- cem, Dunajem in Ormožem. Acta historiae artis Slovenica 17, 2012, št. 1, str. 7–19. Košak, Tina: Slikarske zbirke grofov Herberstein. Zbirka Erazma Friderika grofa Herbersteina v gradu Hrastovec in v Gradcu. Acta historiae artis Slovenica 19, 2014, št. 1, str. 53–91. Košak, Tina: Slikarske zbirke v slovenskih gradovih. Pogled skozi »Steletov objektiv«. Iz zgodovine slo- venskih gradov (ur. Miha Preinfalk) = Kronika 60, 2012, št. 3, str. 583–598. Košak, Tina: Žanrske upodobitve in tihožitja v plemi- ških zbirkah na Kranjskem in Štajerskem v 17. in 18. stoletju. Ljubljana 2011 (tipkopis doktorske disertacije). Lavrič, Ana: »Virtuti et musis«. Karlov plemiški kolegij v Ljubljani na Dolničarjevih risanih me- daljah. Acta historiae artis Slovenica 13, 2008, str. 41–65. Lazarini, Franc: Zgodovina rodbine Lazarini. Kroni- ka, dokumenti, genealogija, komentarji, zgodbe. Ra- dovljica: Didakta, 2013. Lazarini, Franci: Slovenske grajske stavbe in leto 1945. Usoda njihove arhitekture in opreme po »veliki prelomnici«. Studia historica Slovenica 16, 2016, št. 3, str. 731–748. Lubej, Uroš: Justus van der Nypoort. Življenje in delo holandskega umetnika na Kranjskem in v drugih deželah nemškega cesarstva. Ljubljana, 2008 (tip- kopis doktorske disertacije). Lubej, Uroš: Prispevki k biografijam na Kranjskem delujočih flamskih in holandskih slikarjev druge polovice XVII. stoletja. Acta historiae artis Slove- nica 2, 1997, str. 33–52. Lubej, Uroš: Slikar Almanach in njegovi naročniki. Almanach in slikarstvo druge polovice 17. stoletja na Kranjskem (ur. Barbara Murovec, Matej Klemen- čič in Mateja Breščak). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 21–58. Lukman, Franc Ksaver: Rojstni datum slikarja Jane- za Potočnika. Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 3, 1955, str. 254–256. Marauschek, Herhard Bernd: Die Fürsten zu Eggen- berg. Unter besonderer Berücksichtigung ihres Kunstmäzenatentums. Graz 1968 (tipkopis dok- torske disertacije). Marolt, Marijan: Dekanija Vrhnika. Topografski opis. Ljubljana: Umetnostno-zgodovinsko društvo, 1929–1934. Mastnak, Matjaž: Rastline na tihožitjih grofice Ma- rije Auersperg Attems. Presek ustvarjene krajine, arhitekture in likovne umetnosti. Primer Marije Auersperg Attems. Zbornik recenziranih prispevkov (ur. Ines Babnik, Mateja Račevski Mladenov in 370 2021TINA KOŠAK: SLIKE IZ PLEMIŠKIH ZBIRK NA SLOVENSKEM NA MEDNARODNEM UMETNOSTNEM TRGU ..., 353–372 Valentina Schmitzer). Ljubljana: Arboretum Vol- čji Potok, 2020, str. 30–40. Meijer, Fred, G: Coninck (Koninck) David, de. All- gemeines Künstlerlexikon. Die Bildenden Künstler aller Zeiten und Völker. 20. München, Leipzig: Saur, 1998, str. 518–519. Meke, Katra: Beneško baročno slikarstvo na Kranj- skem in Štajerskem. Naročniki in zbiralci. Ljubljana 2017 (tipkopis doktorske disertacije). Meke, Katra: Sliki iz kroga Giandomenica in Lo- renza Tiepola iz nekdanje zbirke Ludvika viteza Gutmannsthala-Benvenutija. Annales. Anali za istrske in mediteranske študije 25, 2015, št. 4, str. 823–834. Mentschl, Josef: Puthon, Karl Freiherr von. Neue Deutsche Biographie 21. München: Bayeri- sche Akademie der Wissenschaften, 2003, str. 18–19 (https://www.deutsche-biographie.de/ pnd138706492.html#ndbcontent str. 18–19 (26. 3. 2020)). Mihelj, Boštjan: Na sledi za izgubljeno Almana- chovo sliko. Zbornik za umetnostno zgodovino 39, 2003, str. 274–279. Miladinović Zalaznik, Mira: Nepartizanski odpor proti okupatorju na Slovenskem. Primer plemiške družine Maasburg in sorodnikov. Annales. Anali za istrske in mediteranske študije 29, 2019, št. 4, str. 645–660. Morsbach, Christiane: Die Genrebilder der in Wien und Umgebung wirkenden niederländischen Zuwanderer Jan van Ossenbeek (1624–1674), Jan Thomas (1617–1678), Johann de Cordua (um 1630?–1698/1702?) und Jacob Toorenvli- et (1635–1719). Acta historiae artis Slovenica 11, 2006, str. 47–70. Murovec, Barbara: Auwercx, Peter. Novi Sloven- ski biografski leksikon. 1: zv. A (ur. Barbara Šter- benc Svetina). Ljubljana: Založba ZRC, str. 317 (https://www.slovenska-biografija.si/oseba/ sbi1001040/). Murovec, Barbara: Galerija slik v ljubljanskem uršu- linskem samostanu. Tristo let ljubljanskih uršulink. Zgodovina samostana, njegovih šol in kulturnih dejavnosti (ur. Jasna Kogoj). Ljubljana: Družina, 2002, str. 267–276. Murovec, Barbara: Netherlandish Painters in Ljub- ljana. A Work by Peter Auwercx in the Ursuline Church. Orbis artium. K jubileu Lubomira Slavič- ka (ur. Lubomír Konečný, Michaela Šeferisová Loudová in Jiří Kroupa). Brno: Masarykova uni- verzita, 2009, str. 175–181. Murovec, Barbara: Slike Francesca Pittonija iz dvor- ca Haasberg. Acta historiae artis Slovenica 7, 2002, str. 59–69. Preinfalk, Miha: Auerspergi. Po sledeh mogočnega tura. Ljubljana: Založba ZRC, 2005 (Thesaurus me- moriae. Dissertationes, 4). Preinfalk, Miha: Družina Cobenzl na Kranjskem (v pripravi). Preinfalk, Miha: Grofica Marija Auersperg Attems in njena družina. Presek ustvarjene krajine, arhi- tekture in likovne umetnosti. Primer Marije Auer- sperg Attems. Zbornik recenziranih prispevkov (ur. Ines Babnik, Mateja Račevski Mladenov in Va- lentina Schmitzer). Ljubljana: Arboretum Volčji Potok, 2020, str. 9–19. Preinfalk, Miha: Habsburško plemstvo in Slovenci. V: Rugále, Mariano in Preinfalk, Miha: Blagoslo- vljeni in prekleti. 1. del: Plemiške rodbine 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Viharnik, 2010, str. 7–11. Preinfalk, Miha: Habsburško plemstvo po letu 1918. Družbena in identitetna mobilnost v slovenskem prostoru med poznim srednjim vekom in 20. stolet- jem (ur. Boris Golec). Ljubljana: Založba ZRC, str. 181–206. Preinfalk, Miha: Pesnik, slikarka in glasbenik – opo- roke treh Auerspergov s Šrajbarskega turna. Kro- nika 61, 2013, št. 1, str. 85–104. Prelovšek, Damjan: Ljubljanska arhitektura 18. sto- letja. Zgodovina Ljubljane. Prispevki za monogra- fijo (ur. Ferdo Gestrin). Ljubljana: Zgodovinsko društvo, 1984, str. 177–188. Radics, Peter: Bilder Oesterreichischer Vergangenheit und Gegenwart. Leipzig: Sacher-Masoch [s. a.]. Resman, Blaž: Uršulinke v Ljubljani. Ljubljana: Za- vod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2010 (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 213). Rizzi, Aldo: Mostra della pittura veneta del Seicento in Friuli. Udine: Doretti Editore, 1968. Robels, Hella: Frans Snyders. Stilleben- und Tiermaler 1579–1657. München: Deutscher Verlag, 1989. Rozman, Ksenija: Tihožitje. V: Zeri, Federico in Rozman, Ksenija: Evropska tihožitja iz slovenskih zbirk/Natura morta europea dalle collezioni slovene. Ljubljana: Narodna galerija, 1989, str. 9–30. Sandrart, Joachim: Teutsche Academie der Bau-, Bild- und Mahlerey-Künste, III. Nürnberg 1679. Sapač, Igor: Grajske stavbe v zahodni Sloveniji. 1: Zgornja Vipavska dolina. Ljubljana: Viharnik, 2008. Schiviz von Schivizhoffen, Ludwig: Der Adel in den Matriken des Herzogtums Krain. Görz: samoza- ložba, 1905. Seražin, Helena: Lože pri Vipavi – grad ali vila? Go- riški letnik 20/21, 1993/1994, str. 71–103. Seražin, Helena: Vile na Goriškem in Vipavskem od 16. do 18. stoletja. Uporaba funkcionalne tipolo- gije za definiranje posvetne plemiške arhitekture v novem veku na Primorskem. Ljubljana: Založba ZRC (e-knjiga: https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/ catalog/book/796). Simič, Mitja: Grajski park Mokrice. V: Mitja Simič, Alenka Kolšek, Zgodovinski vrtovi Dolenjske in 371 2021 TINA KOŠAK: SLIKE IZ PLEMIŠKIH ZBIRK NA SLOVENSKEM NA MEDNARODNEM UMETNOSTNEM TRGU ..., 353–372 Posavja. Novo mesto: Dolenjska založba, 2000, str. 27–31. Smole, Majda: Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982. Smrekar, Andrej: Potočnikove risbe. Bilten SUZD, 40, 2021, http://www.suzd.si/bilten/prispevki/1589- -bilten-suzd-40-2021-01 (20. 4. 2021). Stele, France: Iz konservatorskih spominov. Varstvo spomenikov 10, 1965, str. 13–38. Stele, France: Monumenta artis Slovenicae. 2: Slikar- stvo baroka in romantike/La peinture baroque et romantique. Ljubljana: Akademska založba, 1938. Stele, France: Politični okraj Kamnik. Topografski opis. Ljubljana: Umetnostno-zgodovinsko dru- štvo 1929. Stele, France: Umetnost v Primorju. Ljubljana: Slo- venska matica, 1960. Steska, Viktor: Dolničarjeva ljubljanska kronika od l. 1660 do l. 1718. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 11, 1901, št. 5–6, str. 18–32, 69–97, 141– 186. Steska, Viktor: Slikar Janez Potočnik. Zbornik za umetnostno zgodovino IV/2, 1924, str. 74–83. Steska, Viktor: Slike v ljubljanskih cerkvah okoli l. 1715. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko 12, 1902, št. 3–4, str. 49–57. Steska, Viktor: Slovenska umetnost. I. del, Slikarstvo. Prevalje: Družba sv. Mohorja, 1927. Stopar, Ivan: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. 1: Gorenjska. Območje Kamnika in Kamniške Bistrice. Ljubljana: Viharnik, 1997. Stopar, Ivan: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. II: Dolenjska. 2. Med Bogenšperkom in Mokricami. Ljubljana: Viharnik, 2001. Stopar, Ivan: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Spod- nja Savinjska dolina. Ljubljana: Park, Znanstveni tisk, 1992. Strahl, Eduard: Die Kunstzustände Krains in den vo- rigen Jahrhunderten. Eine culturhistorische Studie. Graz: samozaložba, 1884. Suhadolnik, Jože in Anžič, Sonja: Novi trg z okolico. Arhitekturni in zgodovinski oris mestnega predela in objektov, lastniki hiš in arhivsko gradivo Zgodovin- skega arhiva Ljubljana. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2006. Šerbelj, Ferdinand: Baročno slikarstvo na Goriškem. Ljubljana, 2000 (tipkopis doktorske disertacije). Šerbelj, Ferdinand: Baročno slikarstvo na Goriškem. Ljubljana: Narodna galerija, 2002. Šerbelj, Ferdinand: Izzvenevanje nekega obdobja. Oris poznobaročnega slikarstva na Kranjskem. Ljublja- na: Narodna galerija 2011. Šerbelj, Ferdinand: Podobe otrok v preteklosti. Ljublja- na: Narodna galerija, 1979. Tavčar, Lidija: Grofičinim šopkom ob rob. Neobjav- ljeni tihožitji Marije Auersperg Attems. Acta hi- storiae artis Slovenica 14, 2009, str. 171–177. Tavčar, Lidija: Vzporedni svetovi. Risarke in slikarke prve polovice 19. stoletja na Kranjskem. Ljubljana: Narodna galerija, Modrijan, 2014. Trobič, Milan: Še vedno na prepihu. Pripovedi iz deže- le med Logatcem in Črnim vrhom, Uncem in Rov- tami. Ljubljana: Založba ZRC, 2016. Veider, Janez: Slike v uršulinskem samostanu v Ljub- ljani. Zbornik za umetnostno zgodovino 20, 1944, št. 1, str. 98–136. Voskuil-Popper, N.: Johan de Cordua. A forgotten Vanitas painter. Gazette des Beaux Arts, 118, 1976, str. 61–74. Weigl, Igor: Matija Persky. Arhitektura in družba sredi 18. stoletja. Ljubljana, 2000 (tipkopis magistrske naloge). Weigl, Igor: Portreti baronov Erbergov na Goriškem in v Furlaniji. Barok na Goriškem (ur. Ferdinand Šerbelj). Ljubljana: Narodna galerija, 2006, str. 375–392. Willigen, Adriaan in Meijer, Fred: A Dictionary of Dutch and Flemish Still Life Painters Working in Oils, 1525–1725. Leiden: Primavera Press, 2003. Zava Bocazzi, Franca: Pittoni. L’opera completa. Vene- zia: Alfieri, 1979. Žigon, Tanja: Grad Haasberg in knezi Windischgraet- zi. Logatec: Mali, 1995. SPLETNI VIRI Dorotheum Wien, Alte Meister, 4. marec 1997, dražba št. 1817, lot 00126: http://www.artnet.com/artists/johannes- cordua/vanitas-stilleben- LXAd4EWPdbbPoLPX08dsJQ2 Dorotheum, Old Master Paintings, 24. 6. 2015, lot. 30: https://www.dorotheum.com/en/l/2676316/ Galleria in Ponte Milano, dražba št. 717, 25. oktober 2017, lot. 717, 845: https://www.ponteonline.com/it/auctions/ lot-details/401-717/ https://www.ponteonline.com/it/auctions/ lot-details/401-845/ Kunsthaus Lempertz, Alte Kunst – Gemälde, Zeichnungen, Skulpturen, 23. november 1996, lot 01019: http://www.artnet.com/artists/johannes-cordua/ vanitas-stilleben-mit-totenkopf-schmuck-und- dem-pwOWUEvJwKL7CqnxER2JDA2 Kunsthistorisches Museum, Wien, Online Sammlung: https://www.khm.at/objektdb/?query=all_ persons%3AJan%20van%20Huysum. http://www.odonwagnergallery.com/ international-traditional-art/marie-auersperg- attems#1. 372 2021TINA KOŠAK: SLIKE IZ PLEMIŠKIH ZBIRK NA SLOVENSKEM NA MEDNARODNEM UMETNOSTNEM TRGU ..., 353–372 Odmaknjena večina. Spletna razstava umetnin iz depojev Narodne galerije: https://www.ng-slo.si/en/exhibitions- and-projects/exibition-or-project/recluse- majority?id=4838 Von den und für die Nachkomen Johanna und Wilhelm Mittag Lenkheym: https://www.dynastiemautnermarkhof.com/res/ uploads/2018/06/10-Johanna3.pdf S U M M A R Y Paintings from aristocratic collections in Slovenia on international art market: some new cases The article discusses the selection of artworks from aristocratic collections in Slovenia which, all except for one, crossed the state borders either dur- ing or after the Second World War and only recently resurfaced on international art market. By deliver- ing and analysing the first-ever presentation of five works to professional and broader public, the article supplements on the oeuvres of three painters active in Carniola and provides a closer insight into their provenance and origins in aristocratic residences in Slovenia. In June 2015, the painting A Fox in the Poultry Yard, dated 1713 and signed by the Flemish painter Peter Auwercx († 1715), who worked in Carniola since 1703, was sold by Dorotheum auction house in Vienna. Apart from being produced by a Carnio- lan provincial painter, its significance for Slovenian art history is also attested by the fact that until then his only indisputably known painting was that of St. Ursula (1711) at the Ursuline monastery in Ljub- ljana. Research on the art heritage of the Counts of Cobenzl reveals that before the Second World War the painting formed part of their collection in the mansion Lože pri Vipavi, set up by Ludwig Gun- dekar, Count of Cobenzl (1678–1764) and signifi- cantly expanded after his death by his nephew Gui- do, Count of Cobenzl (1716–1797). The contribution sheds new light on the known segment of the oeuvre by Maria Countess Auersperg Attems. Three of her still lifes, which were auctioned off in 2014 and 2015 in London and Toronto, re- spectively, can be identified with the canvases that France Stele listed in the inventory of Križ castle near Komenda in 1927. Removed from the building on the eve or during the Second World War, part of the collection of paintings survived the fire set in the castle in November 1943. On moving abroad, the heirs of the mansion’s deceased owner Irene, Baron- ess of Apfaltrer, Maria, Alfred and Rudolf, Barons Puthon took the paintings with them. In 2020, the hitherto unknown portrait of the nearly two-years-old Nicolaus Franz, Count of Auersperg (1791–1847), offered for sale at the antiq- uity store on Lake Garda, was auctioned off in 2020 to a private buyer as an anonymous work. However, based on its stylistic comparison, especially with the portrait of Hanibal Ignaz, Baron of Lazarini, it may be attributed to the Carniolan painter Janez Potočnik (1749–1834). The portrait of the count from Mokrice remained at Mokrice in the years im- mediately following the end of the First World War. Before being sold, it most probably passed through the heirs of the family, Barons of Gagern, who also owned Šrajbarski turn. Another painting sold, in this case in Munich and subsequently Vienna, was the vanitas still life from the legacy of Irma Wumbrand-Stuppach von Georgevitz from the Ormož mansion. Following her death in 1970, the artwork, still on display as part of the exhibition “Stari tuji mojstri” in the National Gallery of Slovenia in 1964, was inherited by her daughter Flori, who exported it to Munich. After her death, the painting found its way to an auction as a work of the Flemish painter Johannes de Cordua (ca. 1630–1702). Most works presented in the article were ex- ported on the initiative of their owners retreating or emigrating just before, during, or after the Second World War. The key factor that led to the subsequent decision to sell them was, apart from the economic status, also the transition between the family genera- tions.