Štev. 23. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 3. junija 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Priloga Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga. Cena pri sküpnom naslovi na dom 25 D, na posamezni naslov 30 D., či se cela naročnina naprej plača do 31. marca. Či se pa plača po 31. marci, je prí sküpnom, naslovi cena 30 D., pri pr -sameznom 35 D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, l|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din. više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., v »Poslanom« 2.50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Znajo dobro. Mi znamo, da je dosta takši lüdi, šteri se jako radi štimajo z lückim delom. Takši lüdi níšče ne hvali ravno preveč, ešče menje pa spoštüje. Ravno takši lüdje so pa v zadnjem časi začnoli hodili po našoj krajino pripovidavali od vsega mogočega samo od toga de, ka so oni sami napravili. To so naši demokratje i radičovci. Gda bili: oni na vladi je gračüvalo siromaštvo med lüdstvom čiduže vekše. Pravili so pa, da so tomi oni nikak ne krivi, nego tisti, šteri nje v vládi ne podpirajo. Naša stranka je bila vsigdar proti takšemi njüvomi deli, zato je bila naša stranka vsigdar nájveč, kriva. Za vse krivice i nepravičnosti, štere so se godile našemi lüdstvi, te, gda so bili oni pa vladi so krivih našo stranko, ar ji prej nešče podpirati. Dnes pa gda mamo mi ednoga svojega najbogšega človeka V vladi, i gda se z velkimi stopaji začinja vse na bogše obračati so tej naši demokratje i radičovci tüdi ne v nevoli za to, ka naj gučijo lüdstvi. Zdaj pravijo, da se je vse dobro napravilo v toj vladi samo zato, ar so oni to od vlade zahtevali. Čüdno je, da bi peli zdaj tej, šteri so nej v vladi tak velko moč, da lehko od vlade vse prisilijo, prvlé se je pa to nigdar ne zgodilo. Ka gučijo pri nas? Mi vsi Znamo, da se je sekanje, naši gošč te začnolo, gda so meli, oblast v rokaj demokratje j radičovci. Po velki trüdaj se je našim lüdem zdaj posrečilo, da se je sekanje z vekšega stavilo. Znati moramo, da je to žmetno delo da držáva, Štera je dovolila sekati zdaj samo ednok svoje dovoljenje nazaj vzeme. Tisti, šteri so meli svoje dni oblast V državi v svoji rokaj so dali dovoljenje drüžbi, da sme sekati naše šume. Drüžba si je na to dovoljenje začala graditi železnico i si je s tem velke stroške napravila. Zato. zdaj drüžba lehko toži državo, da njoj povrné vso škodo pri tom deli, či njoj stávi sekanje. Država pa lehko stávi sekanje, ar je bilo več posekanoga kak se po zakoni sme sekati. To so zdaj dosegnoli naši lüdje. To so pa naši demokratje že zošnofali, da je Sekanje stavleno zato začnejo pripovidavati našim lüdem, da so se oni potegnoli za to, naj se naše šume ne sekajo več, i se je zdaj to tüdi včasi zgodilo. Bogše bi pa bilo, či oni sploj nigdar ne bi dali dovoljenja za takše sekanje šum i bi mi njim dosta bole hvaležni bili kak pa zdaj, grda Smo se morali mi trüditi za to, da se je stavilo sekanje tisti šum, za štere So oni dali dopüščenje, Ravnotak je z vučagomilanskov šumov, z vodnov zadnjov, agrarnov reformov i tak naprej. Vse to naši lüdje lepo vréd spravlajo, oni bi se pa radi s tem delom zdaj okinčali. Ravnotak je po vsoj državi. Vsi tej razen naše stranke so glasovali prlé za centralizem. Naša vláda spravla komaj pomali pravice posameznim pokrajinam nazaj. Bolnišnice so gratale naše, penezi za ceste ostanejo pri nas i tak naprej. Ta vlada je sprijala novi davčni zakon po Šterom bo siromaško lüdstvo komaj polovico dače plačüvalo kak do zdaj. Te zakon stopi s 1. januarom v veljavo. Velke važnosti je novo velko državno posojilo. S tem se bodo regulirale naše vode, gradile nove ceste, Špitali, Uradna poslopja, mostovi, železnice i tak naprej. Na miljone penez zaslüži naše lüdstvo pri tej delaj. Sprejeti je novi zakon od nošenja orožja tak da nede trbelo vsakše leto plačüvati dragi orožni listov. Da bomo ležej živino odavali, se pripravla trgovinska pogodba z Austrijov i Češkov. Povedati moramo, da je vsej grejov ne mogoče v tak kratkom časi popraviti, nego dosegnola je ta vlada v kratkom časi telko, kak pred njov ešče niti edna drüga vlada. I ka pravijo naši demokratje T radičovci na to? Ka dosegne ta vláda dobroga, pravijo, da so to oni sami dosegnoli ka je pa ešče od prvejši vlad božnoga ostalo, za to pa krivijo zdajšnjo vlado. Nego lüdje dobro znajo ločiti med dobrim i slabim, med poštenim i nepoštenim pa naj nišče ne misli, da naši lüdje ne poznajo dobro tej prorokov od vsej strani. Majniška deklaracija. 30. maja je preminolo 11 let po tistom znamenjom dogodki, gda je naš dr. Korošec prečteo v bečkom parlamenti posebno pismo, takzvano majniško deklaracijo. V tom pismi je v imeni Slovencov Hrvatov i Srbov, šteri so živeli pod austro-vogrslcov državov zahtevao za nje vse tiste pravice, kak ji majo drűgi samostojni i svobodni narodi. To se je zgodilo leta 1917. med svetovnov bojnov. Nišče bi v tistom časi ne vüpao od Nemcov i Vogrov kaj takšega zahtevati; dr. Korošec je to včino. Spomenico je Sestavo jugoslovanski klub šteri ešče dnes den pod tem imenom nastopa v Belgradi. V tistom časi se je pravzaprav samo zahtevalo, naj bi bili Slovenci, Hrvati i Srbi zdrüženi v posebnoj pokrajini v mejaj habsburško države ne da bi se zdrüžili tüdi z ostalimi Srbi v srbskoj državi. Ali bojna je prinesla to, da so dobili vsi tej narodi svojo lastivno državo. Prvi je podpisao to pismo zdajšnji taljanski püšpek dr. Jeglič. Gda je on že ednok to včino, so komaj vüpali tüdi drügi za njim podpisati. Naši demokrati so pa pri tom deli najlepšo vlogo špitali. Za časa Austrije so kričali na oba teva moža, da sta proti Austriji, zdaj pred Srbi gučijo, da sta bila njeva vsigdar proti Srbom, med domačimi lüdmi pa gučijo, da je Korošec Slovence odao Srbom. I tej lüdje bi radi tüdi nas narodno vzgájali ! Peter Domačin: Gospod Gorišek na pada. Gospod Gorišek, ravnatelt drž. meščanske šole v D. Lendavi, ni zadovoljen z razmerami v Slov. Krajini. V zadnjih tečnih je dal objaviti ker dva članka v nekem ljubljanskom tedniku, v katerih kritizira, daje nauke, izraža svoje veliko nezadovoljstvo. Omenjeni gospod piše: »Z dejanji pokaže narod svojo posebno vrednost.« Imate prav g. Gorišek, toča nimate prav, ko mislite, da je v Sl. Krajini živeči det slovenskega naroda v tem oziru neka izjema. Pomislite le, komaj Stotisoč nas je bilo, prirodne, politične in gospodarske ovire so nas ločile od večjega dela narodnega telesa in vendar — brez vsake organizacije smo ostali to, kar smo bili: Slovenci. Narodna zavest je tako močno delovala, da ne šolani inteligenti, preprosti ljüdje, gojenci ne Slovenske šole so prepevali Muro in obrnili pozornost odločujočih na slovenski kotiček ob Muri, o katerem bojim se, da ludi Vi niste znali več le toliko, da obstoja. To pa popolnoma upravičeno trdim, da za ohranitev narodne zavesti pred prevratom, gotovo niste naredili nič in vendar hočete ocenjevati ene, ki so storili svojo dolžnost! »Prijatelja spoznaš v nesreči, zlato pa se preizkuša v ognju,“ pravite nadalje g. Gorišek. Podpišem tudi jaz. In dodam: vaše prijatelje imate izbirati in spoznavati ví, toda prijatelje naroda izbira, spoznava in ocenjuje narod sam. Ne bodite nič užaljeni, ako vam to v taki mili obliki dajem na papir, sem mehka prekmurska duša, ki mislim, da boste iz teh milo rečenih besed tudi razumeli, da si naš narod pridrži pravico izreči sodbo, v kolikor reflektirate na naslov „prijatelj naroda“ tudi o vašem delovanja. „Naša narodna moč in vrednost je položena na tehtnico baš v Prekmurju, v zemlji, ki jo je Mad- jar s svojo narodno silo odtujil slovenski narodni duši,“ pišete nadalje g. ravnatelj. Zopet imate prav do polovice stavka, nimate pa prav, ko se hranite izvajali konsekvence, ko ne priznate, da je ta trditev za Slovensko krajino — neaktuelna. Mi ločimo namreč moč naroda in moč oseb, ki bi v imenu naroda radi uganjali — neumnost. Nam je na primer v Prekmurju slüžbojoči drž. uradnik reprezentant slovenske kulture, človek, ki je lahko vreden i sposoben reprezentant, pa je tudi lahko gusar, ki brodari na vodah Slovenske kulture in slovenskega poštenja; ker smo pa goreči in prepričani zagovorniki Slovenske kulture in slovenskega poštenja, moramo tirjati pravico, da bi v imenu naroda ločili gusarje od vrednih reprezentantov Slovenske kulture in slovenskega poštenja. Naša narodna moč in vrednost je res položena v Prekmurju na tehtnico, tega se prav izdatno zavedamo tudi mi, verujte nam, saj baš zato smo povedali svoje mnenje o napakeh sloven- skega življa, tudi takrat, ko to mnenje na primer ni bilo po volji tudi vam ne. O tem mi pa sploh ni treba govoriti, da je govoričenje o odtujeni narodni duši navadna fraza, za katero se skriva nèpoznavanje naših razmer. Narod, kateri daje blizu 1000 naročnikov Družbi sv. .Mohorja, ki konzumira na leto nad 100 000 izvodov slovenskih »Novin« in »Marijinih Listov,« narod, ki kupi na leto blizu 10.000 izvodov slovenskih koledarjev, narod, ki na leto stotisoče daje prostovoljno drüštvom in organizacijam, katere reprezentirajo slovensko kulturo, vendar ne zaszluži, da bi se mu očitala odtujitev od Slovenske duše. In ví, g. ravnatelj vendar govorite o tem? Govorite li stvarno ali ne, odgovor na to vprašanje z mirno vestjo prepustimo vam ! Najlepše pa je, da trdi g. Gorišek, da milijonski narod ni v stanju da bi zaustavil delo madžarizacije lastni državi. To se pravi, da kar vržimo puško v koruzo in pustimo v Prekmurju vse, češ, tukaj je vsak trud zaman .. (Dalje sledi.) NEDELA. (God presv. Trojice). V tisti časaj, pravo je Jezuš vučenikom svojim. „Dana mi je vsa oblast na nebi i na zemli. Idite zato i včite vse narode i krstite je v imeni Očé i Sina i Düha Svétoga. Včite je spunjavati vse, ka sam vam zapovedao. I Ovo, jáz Sam z vami vse dni do konca sveta. “ (Po risalaj prva.) V tisti časaj, pravo je Jezuš vučenikom Svojim. »Bodite smileni, kak je vaš Oča smileni. Ne Sodite i ne bote sojeni; ne pogüblajte i ne bote pogübleni; i odpüščajte i odpüščeno vam bo.“ Dajajte i dalo se vam bo; dobro i potlačeno i potrošeno i zvrehano mero bodo dali v vaš naročaj. Ar s kakšov merov bote merili, s takšov se vam bo nazaj odmerilo. Povedao njim je pa tüdi priliko: „Ali more slepi slepoga voditi ? Ali ne spadneta oba v jamo? Ne je vučenec nad vučitelom, popun pa bo vsakši či je kak njegov vučiteo. Ka pa vidiš smet v okej tvojega brata, trama pa, šteri je v tvojem okej ne čütiš? Ali kak moreš praviti svojemi brati: Brat, dáj, da ti vzemem smet iz oka tvojega, sam pa v svojem okej kama ne vidiš? Skažlivec odstrani najprle tram iz svojega oka i potom gledaj, da odstraniš smet iz oka tvojega brata.“ Navuk: Što v sebe preveč verje, sodi Vnogokrat krivično drügoga. 2. NOVINE 3. junija 1928. Murska Sobota. — Lepi sprijem ljubljanska akademikom Preminočo soboto i nedelo so obiskali našo krajino člani katoliškoga akademskoga društva Danica. Gostje so prišli v soboto opoldne v Soboto, gde so zvečer priredili v Dittrichovoj dvorani igro „Kain“ — sliko živlenja Slovencov pod Italijov — z malim prostim pevskim programom. V nedelo so nastopili s svojim zborom pri velkoj meši popoldnevi so pa napravili mali izlet v Bogojino, gde so si ogledali novo Plečnikovo cerkev, zapeli tam nikelko pesmi nato so se pa odpelali nazaj na železnico i zadovolni zapüstili našo krajino. Povedati moramo, da je Sobota pri toj priliki dokazala izredno lepo svojo gostoljubnost. Pri prihodi na kolodvori so pričakali goste g. narodni poslanec Jerič, sobočki župan g. Benko i akademski starešine v Soboti. Večerno prireditev so obiskali Predstavniki vsej trej cerkveni občin, zastopniki oblasti, vojaštva, uradov i mnogobrojno izbrana drüžba. Prostori v dvorani so bili do zadnjega kota vsi razprodani. Pri razgledovanji mesta, pri cerkvaj pri prenočiščaj je šla Sobota našim akademikom v najvekšoj meri na roko. Vsa krajína se je razveselila prihoda naši akademikov, vüpamo se, da bodo takši obisti vnogo pripomogli k medsebojnom spoznavanji, uverjeni smo tüdi, da so akademiki odnesli iz naše krajine najlepše vtise. Govora g. poslanca Klekla i predsednika „Danica“ g. Kalana, v Dittrichovoj dvorani sta bila pomembna sta na obe strani globoko učinkovala. — Pri tom si lehko malo mislimo. Sobota je pri prihodi ljubljanski akademikov pokazala v lepoj meri svojo gostoljubnost. To je gotovo edna od najlepši lastnosti vsakšega kraja, vsakše občine pa tüdi vsakšega posamznoga. Što nas z dobrim nakanenjom obišče, je naš gost naj smo ž njim te že jako ali malo zadovolni. Nedavno se je pa v Soboti nikaj zgodilo i pri toj priliki nam je prišlo vnogo neprijetnoga na miseo. V ednom mesti je okoli 20 gospodov zapüstilo gospodara, pri šterom so že več let meli hrano i so se vsi preselili na drügi kraj. Kakši so bili Vzroki, da se je to zgodilo, neščemo tű zdaj prekapati. Znati pa moramo, da je v Soboti ne vsešerom vse v redi. S svojov dragočov je Sobota v Sloveniji na prvom mesti. Da se v ednom sobočkom hoteli nikaj falej ne spi kak v najbogšem ljubljanskom hoteli, bi ešče ne zamerili, da pa tühinec, šteri pride ob prvim v Soboto, plača za najbole prosto večerjo 35 dinarov i je pri tom spio samo 2 deci vina, to že nikelko prestopi meje poštenosti. Gotovo je ne lepo či šče što s tistoga šteri pride samo ednok na kakše mesto posebni dobiček potegnoti. Ne mislimo pa, da se to dela samo v sobočki hotelaj, nego vsešerom. Nindri nega tak dragi privatni stanovanj kak ravno v Soboti i ravno v Soboti dostakrat najmenje podvorijo tistim šteri velke šume tü püstijo. V Soboti že vsešerom prosijo od ednoga gospoda po 300 Din i tüdi več na mesec za sobo i pri tom mora vsakše najmenše delo ešče posebi drago plačati, či ščé, da njemi kaj napravijo. Dragoče pri pranji popravili obleke, obüteli i tak naprej ne prekosijo v našoj državi niti najvekši varaši. To je nej pošteno. Vsakši zaslüžek naj bo pošteni. Itak že skoro nišče nešče ostati v našoj Soboti samo zatoga volo, ar ništerni mislijo da morajo vsakšega do gologa slečti, šteri pride k njim. Znajmo pa, da nam je to že vnogo Škodilo, v kratkom nam pa lehko ešče nezmerno več škodi. Slovenska Krajina. — Uradni dnevi kraleskoga notarja v Beltinci i Dobrovniki. Mi smo že pisali v naši Novinaj, da misli održati g. dr. Peterka, kr. notar v D. Lendavi za kraje, šteri so preveč daleč od Lendave, posebne uradne dneve. Starejši lüdje, pa tüdi siromaškejši teško pridejo v Lendavo i je ta pot zdrüžena vsigdar s stroški i z mantrov. Ravnotak težko je betežnim ali celim drüžinam iti po 3, 4 vöre daleč ali pa plačüvati foringo za to pot. Zato pride g. kr. notar vsakši mesec ednok v Beltince i to vsakšo prvo sredo v meseci, v Dobrovnik pa vsakšo trétjo sredo v meseci. Poslovanje se bo vršilo v Beltinci v občinskoj hiši, v Dobrovniki pa zaednok v gostilni Toplak pri cerkvi vsigdar od 8 do 12 vöre predpoldnevom. — Ravno te dni bo na tej mestaj meo uradne dneve tüdi g. Srezki poglavar iz D. Lendave, tak da lehko v ednom časi opravi što posle pri g. srezkom poglavari i napravi kakše pogodbe pri g. kr. notari. Tej skupni uradni dnevi za letešnjo leto so bili že razglašeni v posamezni občinaj, objavimo je pa ešče na tom mesti. V Beltinci se vršijo 6. junija, 4. julija, 1. augusta, 5 septembra, 3. oktobra, 7. novembra i 5. decembra. V Dobrovniki se vršijo 30. maja, 20. junija, 18. julija, 22. augusta (ar je na 3. sredo 15. svetek), 19. septembra, 17. oktobra, 21. novembra i 19. decembra. Da se bode poslovanje na tej uradni dnevaj vršilo pravilno i hitro, naroča g. kraleski notar tistim lüdem iz okrogline Beltinec i Dobrovnika, Šteri pridejo ta na urádne dneve, naj se vsakše delo konči tjeden dni naprej prijavi v gpisarni v Dolnjoj Lendavi ali pismeno konči. Ešče bogše pa bo, či se zglasi en človek, šteri dobro zna za vse parcele, štere se tržijo i kak se ma kontrakt napraviti, tak, da se ž njim pregledne grüntnice, poiščejo i spišejo falati i da se pripravi kontrakt. Na uradni dnevaj se te pisma lehko samo prečtejo, či bo potrebno tüdi dopunijo i včasi podpišejo. Dobro bode tüdi, či tisti, Šteri pride v Lendavo delo javit, prinese seov kakša stara pisma či jestejo. Ravnotak se naj lüdje ravnajo, či trbe napraviti kakša pisma na domi pri kakšem betežnom človeki. Či se bodo lüdjé ravnali po tom, bodo tej uradni dnevi našim lüdem jako dobro slüžili v okroglini Beltinec i Dobrovnika i si s tem prišparaš vnogo časa i stroškov. Mi vpelane tej uradni dnevov v Beltinci i Dobrovniki toplo pozdravlamo. — Odranci. Velkoga spomina je vreden tisti shod, šteri se je vršo v Beltinci 13. majuša i so naši radičovci i demokrati ne mogli priti do reči. Svoji nebes so nam ne mogli natrositi na siromaško zemlo i so tak nesrečni odišli. Zadela je pa pri tom tüdi dva odraoskiva demokrata velka nesreča. Štela sta po tom shodi v kakšo slüžbo priti i sta si ešče pred shodom zašila na rokave posebne mašline, da bi leži v red prišla. Njüvo vüpanje je pa dol po Črnci odplavalo. Zavolo toga sta bila že v Beltinci tak žalostniva, da so njima od nosa skuze kapale, gda sta pa domo prišla, se njima je ta žalost ešče bole povekšala ar morata v svojoj staroj šoštarkoj i tkalskoj slüžbi naprej delati — Vuča gomila. Tüdi mi smo mogli poslüšati preminočo nedelo lepe obečanja Pívka i Kodra. Vse de zdaj naše i vse nam spravijo tej gospodje, samo či bomo šli k njim. Prinesti moramo v Soboto k notari Kodri svoje občinske pečate i nam napravijo vse prošnje, samo či bomo ž njimi držali. Tüdi naše poslance bodo v Belgradi podpirali, samo, či bomo ž njimi držali. Vse so lepo gučali, samo čüdimo se, zakaj so oni vsega tüdi nej napravili te, gda so bili v vladi. Ar mi zato telko tüdi razmimo, da tej gospodje zdaj ščista inači gučijo kak so prvlé delali. — Bogojina Ljubljanski akademiki so pri svojem prihodi v našo krajino obiskali tüdi našo ves. Naša lepa nova cerkev, lepi kraj naše občine i krasen razred z naši goric vabi Čiduže več lübitelov prirode k nam. Pridejo od blüzi i daleč i vsi se čüdivajo lepoti naše občine i lepoti naše krajine štero ma človek skoro celo pred seov či ide na šteri naš breg ali pa na törem naše nove cerkvi. Vse to so pohvalili tüdi ljubljanski akademiki pri nas, šteri so se obenem ne mogli načüdivati, da smo si vüpali mi postaviti tak lepo i ščista posebno cerkev, Štera pa tak s svojov zvünešnostjov kak notranjostov najlepše krasi našo občino i naš kraj. Akademiki so meli pri nas obed, nato so pri večernici zospevali dve Marijini pesmi v cerkvi i nikelko svetni pesmi odzvüna cerkvi. Lüdstvo ji je navdüšeno sprijalo i bilo izredno zadovolno z njimi kak tüdi akademiki z Bogojinov i njenimi prebivalci. — Odlikovani živinorejci. Nagrade za lepo živino so dobili: Srez Murska Sobota: Gaza Vezer Martjanci 600 Din., Štefan Flisar Veščica 600 din., Jožef Düh Vučja Gomila 600 din., Jožef Kovač Prosenjakovci 600 din., Jožef Kovač Prosenjakovci 400 din., Jožef Német Čikečka vas 600 din., Jožef Nemet Čikečka vas 400 din., Janez Hari Križevci 600 din., Matija Banfi Krnci 400 din., Aleksander Varga Središče 400 din., Aleksander Varga Središče 400 din., Janez Antalič Vučja Gomila 400 din., Franc Zrinski Ivanovci 400 dio., Koloman Flisar Rankovci 400 din., Aleksander Šiftar Strukovci 400 din., . Jožef Holsedl Fikšinci 400 din., Matija Bendo Pertoča 400 din., Prase Zrim Kuzdoblanje 400 din., Štefan Barbarič Predanovci 400 din., Janoš Škalič Sebeborci 400 din., Štefan Flisar Gorica 400 din., Franc Lutar Križavci 400 din., Adam Smodiš Stanjovci 400 din., Štefan Krančič Puconci 400 din. — Srez Dolnja Lendava. Franc Soos Dobrovnik 600 din., Matija Čeh Nedelica 600 din., Pavel Sonn Kapca 600 din., Vida Vendel Čentiba 600 din., Janez Petek Gomilica 600 din., Peter Solar Nedelica 400 Nikola Gutman Dokležovje 400 din., Ludvig Cigan Kapca 400 din., Štefan Bojnec Strehovci 400 din., Franc Škaberne Črensovci 400 din. — Moder dimnikarski mojster je g. Antonia Erjavec iz Beltinec. V demokratskoj ,, Domovini« piše uredniki naši Novin, da je naš urednik ešče premladi, da bi mogao odgovarjati za njegova dela. To je istinska prava Šalamonska modrost. Mi tüdi tak pravimo, da naj li dimnikarski mojster sam odgovarja za svoja dela. Rad bi meo tüdi nekše zadoščenje; v kom toga ne pove, ovači prej on že najde svojo pravico. Vse to zavolo nas lehko ma pa moder naj bo i rore naj dobro zmeta. — Čuvajte svoje male prašičke! Da te meli vsigdar zdrave, debele i črstve prašičke, küpite redilni prašek »MASTELIN«. Za male penezne dobite i si prišparate vnogo. Pakeci koštalo v vsej trgovinaj 3 i 6 Din. — Glavna zaloga A. Kosec, Maribor. — INKA Vinovica. Či čütite bolečine reumatizma, glavobola, zobobola, prehlad prsi, nosa, grla, želodca, vzemite INKA. Glažek stane 10 Din. po pošti 3 glažki 45 Din., 6 glažov 70 Din. Dobi se v Lekarni pri sv. Trojici v Dolnjoj Lendavi, v vsej lekarnaj v bogši trgovinaj v Slov. Krajini. Trgovci popust. — MAJALA-creme, mást za obraz i roke vam ohrani mladost i zdrav, je. Minéjo pege, piščajci, razpokana i rdeča mesta. Lonček Din 12. MAJALA-žajfa za obraz Din 8. Dobi se v lekarni pri Sv. Trojici v Dolnjoj Lendavii vsej lekarnaj i bogši trgovinaj v Slov. Krajini. Trgovci popust, Priporočamo KOLINSKO CIKORIJO, ki je izvrsten pridatek za kavo. 3. junija 1928. NOVINE 3. — Krog. Naše orlovsko drüštvo priredi v četrtek na Telovo ob 2. vöri popoldevi igro „Zloba in Zvestoba" na dvorišči g. Bejek Antona. Vse prijatele iskreno vabimo. — To je za Vas, zato ka tüdi Vi močno želete, da küpite dobro i fal vse, ka Vam trbej za sobe i za svojo drüžino. Naj bo to vöra, srebrnina orodje, obleka, perilo, obüteo ali kühinjski predmeti, potrebščine za briti, toaletni predmeti ali ovak prikladna reči, instrumenti za motiko, vse to najdete v slikaj v z najfalejšimi cenae mi v velkom ceniki, šteroga dobit-brezplačno, či pošlete svoj atres svetovnoj zalogi H. Suthner Ljubljana, št. 945. Amerikanci pozor! Ste že prišli iz Amerike ? Ali samo ščete priti ? Vaša prva skrb bodi, da si spravite kem lepši dom. To pa dosegnete, či si date zozidati lepo, zdravo in kaj je najvažnejše fal hižo. Dnesden že vsi Amerikanci tak delaj. Obrnite se pismeno ali ustmeno na g. FRANJO LEVAŠIČA, zidarskoga podjetnika v DOLNJOJ LENDAVI št. 57. Jugoslavija. On i samo on, Vam napravi hižo, štera Vam bode po voli ! botov. Od desetere dece je bila poštena i ponizna deklina ne da bi njena pobožnost na kakši način v oči zbadala. Po dokončanji osnovne šole je Trezika slüžečka dekla postanola. V tom stališi je mogla dosta delati, ar so moški vsi v bojni bili. Liki eden moš ki je orala z kobilami i nosila žakle zrnja na granar. Leta 1918 je pri sosedi ogenj vövdaro. Z velkim samožrtvovanjem nosi ona v vedraj vodo. Žmeča veder i strah so jo Premagala i ona je vküpspadnola. Hrbtenjača in živci so se njej zvužgali. Mogli so jo nesti domo. Za par dnevov je omrtvela oktobra 1918. i marciuša 1919 ščista slepa gratala. Sedem let je tak ležala v domačoj podstrešnoj hiži. Leva noga se je njej skačila. Ar se je gibati ne mogla, je celo telo pomali z gnojenimi ranami puno gratalo. V toj velkoj bolezni jo je edino vera troštala. Molila je dosta. Mislila si je tüdi dosta na trplenje Kristušovo. Zvüntoga je lisieuxsko Malo Trejziko, karmelitansko sestro, tüdi jako častna. Na den njene prištetve med zveličane 29. aprila so se njej oči hitro odprle i od toga hipa vidi Terezija Naumann. Omrtvica se je pa z dnevom razglašena za svetico 17. V. 1925. lisixske Terezija končala. Ne dugo zatem je na slepom črevi zbolela. Zdravnik sosednoga mesta svetüvle starišom Trejziko v špitao spraviti. Njej na pamet pridejo ostanki svete Terezije iz Lisieux v dočoj cerkvi i želi ostanke domo prinesti. A čüda, s prvim dotikanjom ednoga ostanka z betežnim krajom tela jé včasi zdrava gratala, Pri tom ozdravljenji se je svetloba skazala i skrivnostni glasi so se čüli. Malo zatem se skažejo rane na rokaj, nogaj i pravom kraji tela, kak ji je Kristuš meo. Rane so tak velke, kak edna Marka (nemški penez) i ščista skoz idejo. Farbo majo rdečo (pečatni voski). Te rane jo tak bolijo, ka z laketom dveri odpera i po petaj more oditi. Par dnevov sledi pa krvave rane trnjave korone. Ravno tedaj se ji je trpeči Kristuš prikazao. Na velki petek jo vidla v zameknjenom prikazanji celo trplenje Jezuša. To se godi od leta 1925. mao vsaki petek i vsigdar bole i bole močno. Ona ne vidi samo to vsa, nego tüdi čüti vse tiste bolečine, štere je Jezuš pri svojem trplenji čüto. To prikazanje trplenja se četrtek vnoči začne i v petek popoldne do 1 vöre trpi. V prikazanji v armenskom jeziki guči z Jezušom i z drügimi personami, štere so pri bičüvanji, koronanji, križnoj poti i smrti poleg bile. Te jezik je za časa Jezušovoga zemelskoga živlenja lüdstvo gučalo v Palestini. (Dale sledi.) Važna gospodarska pitanja. Zaduževanje kmetskij posestev i dedno pravo na naši kmetijaj so najžmetnejša pitanja v našem gospodarskom živlenji. Zato bo prav, či se v tom tali ozremo malo nazaj v predvojna, medvojna in povojna leta. Skoro v vsej sejaj in zborovánjaj vsefele gospodarskih korporacij (drüštev) v Avstriji pa tüdi na Madjarskom je bilo v zadnjem desetletji pred vojnov poleg drügoga na dnevnom redi tüdi pitanje, kak rešiti kmetska posestva dugov, kak je razdužiti. Strašna zadužitev kmetskih posestev pred vojno je bila najvekša neprilika za napredüva- nje kmetskoga stana, zato je bilo pitanje, kak zadužitev popraviti, edno najvekšij, nad šterim so si belili glave najvekši strokovnjaki. Kakpa, brez državne podpore ne bi šlo pa v te namen potrebni mnogi miljonov je nej bilo vüpanje dobiti od državnoga zbora, to je od onoga drž. zbora, šteri je kesneje z mirnov düšov dovolo žmetne miljarde za vojno, s šterimi penezami bi lejko vse naše kmetija ne samo rešili dugov, nego je tüdi pozlatili. Svetovna vojna pa je imela gledoč na to kak rešiti kmetska posestva dugov to dobro, da so kmetje poplačali s svojimi ešče zadosta velkimi dohodki velki deo svoji dugov. Kmet je dobo za svoje pridelke i izdelke dosta papirnatij pejnez i to od leta do leta več. Pejnez je bilo v istini dosta pred kmetami, a poleg toga je zemlja izsesavala, praznih so se hiše, štale, gospodarska poslopja so propadala, stroji i orodje se je znücalo i pogübilo, skratka, da so se kmetje rešili dugov je bilo le vse samo navidez, vse je šlo na račun zemeljskoga i obratnoga kapitala. Dugov smo se te do edne gvišne meje rešili, ništerni so si pa cilo spravili dosta lepi pejnez. S temi penezami pa smo nej vsi vküp ravno preveč dobro ravnali. Pejnezi so se nam nej smilili i lejko smo te pláčali za liter vina 40 ali pa ešče več koron, pred vojnov nam je pa bio liter vina po 1 K predrag. Imeli smo pa tüdi potrebne i zavolo velke dragoče velikanske stroške. Kelko so nas koštali: gvant, delavci, mela, petrolej, cuker i. t. d. ? Prerano se je začnolo prikazati, da nam falijo pejnezi. Začnolo se je novo zaduževanje, štero je prišlo tü pa tam na isto višino kak pred vojnov, ar zemljo je trbelo zbokšati, hiše i gospodarska poslopja popravljati, küpüvati novo potrebno orodje, gvant, šteri je ešče sploj jako dragi, ar ga z vekšim talom dobimo iz drügi držav. Da ne bi prišli zavolo dugov na kmetskij posestvaj v one žmetne i ešče hüše razmere, štere so bile pred vojno, je zadnji čas, da se nekaj fčini, da se nepotrebno zadužavanje kmetij zadržavle, ovira. Zadužitvi bo trbelo postaviti meje z zakonom. V oskoj zvezi z zadužitvijo je pa dedno pravo, Štero bi moralo biti za lastnike kmetij i načiše kak drügi lastnikov, če ščemo ohraniti zdrav i žilav kmetski posestniški stan. Ka nam pomaga agrarna reforma tüdi te, či razdelimo zaduženi falat Veleposestva, čl bomo že itak mala posestva ešče nadale delili ? Poglednimo v tom pogledi na ništerne občine v južnnom deli naše krajino, gde so prišli zavolo večne delitve mali posestev že na tak voske parcele, da je obdelovanje zemlje z živino skoro že nemogoče. Gledoč na zaduževanje i razduževanje kmetske domov i gledoč na delitev kmetski posestev prinašamo nekaj misli, šteri bi merodajni činiteli pri za- konodaji lejko oporabili ali bar upoštevali in to je: Določi se naj tista najmenjše mera kmetskoga posestva, štera se mora čuvati propada. Nekaj podobnoga vela že v Srbiji. Omeji naj se zaduževanje kmetij. Deliti se smejo zemljišča samo do gotove meje i od tü naprej se delitev stavi, prepove. Dedno pravo lastnikov kmetij je tak prilagoditi razmeram, da je dediču dana možnost gospodarsko zhajati i so rešiti dugov za dediščino, štero je mogeo plačati sodedičem, bratom, sestram i. t. d. Či šterašteč kmetija propade, se naj določi ona lastniku, štera se njemi tüdi na licitaciji ne sme odvzeti i štera njemi zagvüša streho i telko, da lejko živi, ne da bi bio prisiljen zapüstiti svojo domačo grüdo. GOSPODARSTVO. Kürjereja. Velkoga pomen a je za našo Slovensko krajino kürjereja. Žmetno pa je sakomi ugoditi po njegovoj voli. Tüdi med našimi gospodinjami se najdejo takle, štere bodo kričale, da v »Novinaj« nevejo nikaj drügoga pisati, več pa bo takši štere bodo faležne za saki dober nasvet. Pregovor pravi: „Potrplenje je boža mast.“ Vsaka gospodinja rada vidi pri hiši lepe küre i piceke. Ona zna, da je dostakrat nüca pri hiši; zna kak Zdrava i tečna jed so jajca; zna kelko drügi dobri jestvin lejko napravi samo te, či jim pridene nekaj belic. Pride beteg v hišo; kak prav ji pride, da zgrabi debelo küro i napravi betežniki dobro žüpo, Štera je Polovica vrastva. Če njoj pa sfalijo penezi — to se večkrat' pri nas zgodi — pa friško polovi nekaj picekov ali par kokoši in je oda Prvomi kupinari in je z nevole rešena, Kelkokrat vzeme jajca in si v boati naküpi najpotrebnejše. To pa še ne vse: Pridejo svetki i proščenja i te se naše gospodinje pokažejo s kürjo župo, paprikašom, ocvrtimi i pohanimi piceki. Znajo pa napraviti tak prijeten düj, da se človoki sline cedijo i še zdaj me ščegéta v nosi, či se zmislim na njega. Küre pa napravijo večkrat svajo med vértom i vertinjo i sosidami. Verti se nevidi, da njemi vse razkopajo i torijo pérje v seno, štero škodi živini. Pri takšem kreganji imata oba prav. Zmaga pa le vertinja, gda küro prinese na sto, proti moži rekoč: »Zdaj se ne kregaš, da je v skledi, kaj !« Velkoga bogástva si gospodinja ne bo spravila od kürjereje. Življenje pa jo vči, da bi si brezi kür dostakrat ne mela kaj vroke vzeti. V prihodnji „Novinaj“ bomo opisali : Kak se valijo piceki i ka je naše delo. Polaganje: Kak i kaj naj polagamo? Kakši more biti kürnik? Razni kürji betegi i kak je vračimo. Plemena kür. Domača politika. Za časa Pašič-Pribičevič-Žerjavove vlade so bile sklenjene med našov državov i Italijov posebne pogodbe, takzvane Nettunske konvencije. V tej pogodbaj je bilo določeno, kak se morajo rešiti razna pitanja méd našov državov i Italijov, kakše pravice majo naši lüdje v Italiji i kakše italianski lüdje v našoj državi, kak sa bodo plačüvali stari dugovje i tak naprej. Te pogodbe so s tem, da so je zastopniki obej držav sprijali i podpisali, postanole na obej državi že tüdi veljavne, potrditi ali ratificirati je mora ešče samo parlament. Naši lüdje so te včasi pravili, da te pogodbe med našov državov i Italijov ne prinesejo nam Bogzna kaj dobroga, čiravno so za nas preveč božne tüdi nej. Parlament naš j« pa zdaj že mora sprejeti, ar so podpisane bile že 20. julija 1925. V tistom časi so te konvencija naši demokrati hvalili, ar so je oni sklenoli i podpisali, nego dnes, gda je parlament šče sprejeti, je strašno šinfajo. Mislijo v istini, da je celi svet tak strašno pozablivi kak so oni. Prekusnice. Či tüdi pes zna? Šmhüle je šo mirno hiše ednoga Goričanca, pa je pes jako lajao. Jako se je bojao pa je začeo na ves glas kričati. Vert pride s hiše pa ga tolaži: „Nikaj se ne boj, vej šteri pes jako laja tisti ne vje.“ Šmhüle se je nekaj k sebi pobrao i odgovoro: »Vej jaz to znam, ka pes šteri laja ne vje, nevem pa či to tüdi pes zna.« Velki grej. Katehet pita v šoli učence: »šteri mi zna povedati, zakaj je bio to tak velki grej, gda so bratje egiptovskoga Jožefa odali ?« — Pa je stano trgovcov sin i je odgovoro: »Zato, ar so ga preveč fal odali !« Razstava živine. V edni novinaj se čte poročilo o razstavi živine, štero se etak začne: Na razstavo je prišlo preci lepe živine, krav in bikov. Gda je prišao gospod glavar, se je razstava začnola. Čüda v Konnersreuthi. V ednoj máloj bavarskoj vesi, v Konnersreuthi, na Nemškom se čüdna dela godijo. Edna prosta krojačka familia je cil jezero in jezero romarov. Namreč krojač Neumannn ma eno hčer, po imeni Terezijo, štera je središče te čüdne dogodbe. Terezija Naumann kak prvorojenka. Rodila se je 9. aprila 1898 v noči med velkim petkom i velkov so- 4. NOVINE 3. junija 1928. Penezi: Ameriški dolar 56.75 Din., Čehoslovenska krona 1.68 Din., Austrijski šiling 8 Din., Vogrski pengő 9.73 Din., Nemška marka 13 53 Din., Taljanska lira 3 Din., Francuski frank 2.23 Din., Švicarski frank 10.93 Jugoslovanski dinar notira na švicarskoj borzi 9.13. Pri penezaj že duže časa nega nikši posebni sprememb. Naš dinar, kak tüdi penezi drügi držav so skoro stalno na istoj višini. Za razne špekulante s penezi je to nej najbogše, za Splošno gospodárstvo je pa to velka dobrota. Cene: Zrnje: 100 kg. (metercent) pšenice 350—400 Din., lito 300—340 Din., oves 250 Din., ječmen 260 Din., ku korica 280—335 Din., hajdina 300 Din., proso 200 Din. Živina: v Maribori: biki za klanje kg. 7—8 Din., krave za klanje 6-7 D., krave za klobase 4-5 D., mlada živina 7—7.50 Din., teoci 10—12.50 Din. Cena govedine : 10—17 Din., teletine 17—20 Din. Svinje: V Maribori: prasci 5 do 6 tjednov 180—250 Din., prasci 7 do 9 tjednov 250—300 Din. eden. Svinje kg. žive vage 10—12.50 Din., mrtva vaga kg. 16 do 18 Din. Belice: na velko 1 do 1.25 D., na placi 1.25 do 1.50 Din. Mleko: na velko 1.25 do 2 D., na placi 2.50 Din. Kože. V Ljubljani: polske lisice 290 do 460 Din., vidre 550 do 840 Din., veverice zimske 20 Din., divji Zavec 19 Din., jazbec 60 do 66 Din., srne 22 Din., dihur (tor) 210 do 290 Din., domače mačke 20 Din., krt 4 Din., podlasica bela 80—95 Din., rjava 15 Din. Mali oglasi. Vapno, cement, deske, late, tesani les, drva, premog, cementne cevi za kapale i stüdence i. t. d. se dobi vsigdar najfalej pri V. BRATINA, trg. v Križevci pri Ljutomeru. Naznanjam cenjenim starišom, šteri majo férmanca, da prosim od ednoga para obleke za delo samo 40 Din. HAJNAL IGNAC, krojač (po indašnjem Pozvekov Naci) M. Sobota. Pazite zastopniki srečk na rate! Ščista novi, najvišiši procenti! Pišite v svojem interesi včasi pod šifrov na „Brezkonkurenčni zaslüžek P—975“ na Interreklam d. d. Zagreb, Moravska 28. Ka je „Mastelin“? »Mastelin« je prašek za svinje po živinozdravniško preizkušenom recepti, sestavleni iz aromantični zelišč, kakti Halmu encian i dr. ka povzroča prebave i tek. »Mastelin« vsebüje bridke sol, povzroča čiščenje notranji organov. »Mastelin« utrjuje organizem pri živini. Trditev, da bi se svinje od Praška debelile, bi bila neutemeljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat stavi tüdi pri najbogšoj hrani. Te je potrebno dodavati Mastelin, ž njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. »Mastelin« stavi zavolo toga klanje pred pravim časom. Vsakomi je znano, da pri predčasnom klanji živine nega dobička nego zgübiček. »Mastelin« dobite v vsej trgovinaj na deželi za male peneze. Pakeci so po 3 i 6 Din, Kak se rabi, je napisano na pakeci. — Glavna zaloga: A. KOSEC, Maribor. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Razpis. Občina Hotiza pri Dolnji Lendavi razpisuje oddajo zidarskij tesarskih in vseh obrtniških del pri zidavi novega farofa v Hotizi. Interesenti sí naj ogledajo načrte in pogoje pri g. kaplanu v Hotizi. Pismene ali ustne ponüdbe se morajo oddati pri g. kaplanu najkasneje do 10. junija t. l. Delo se bo oddalo brez ozira na višino ponudbe. Či želite biti zdravi, či želite, da bodete črstvi, da obdržite svoje lice mladostno zdravo, svoje kože elastično i mehko kak baršun, svoje vlase lepe i bujne, te rabite za dnevno svojega zdrávje 1. ELSA ŽÁJFE ZA ZDRAVJE I MLADOST, štere so ne samo z dišavami napunjene toaletne žajfe, nego majo v sebi tüdi vrastvo, štero ide v Vašo kožo i jo obdrži zdravo, črstvo i mlado, Vi pa izgledate mladostno sveže. Fellerove prave žájfe za zdravje i lepoto so: ELSA-liljasta mlečna žajfa ELSA žumanjcetova žajfa ELSA-glicerinska žajfa ELSA-boraksova žajfa ELSA-katranova žajfa ELSA-žajfa za briti. Probajte je ! Nigdar več nete šteli meti drügi žajf. Za probo 5 kosov Elsa žájfe 52 Din i to že s pakivanjem i poštov. 2. FELLEROVA PRAVA KAUHASKA POMADA ZA ČUVANJE LICA I KOŽE, ona gladi grbe i brazgotine, napravi kozo gibko i nežno, odstrani znake staranja i vztvari mladost i lepoto. Iznenadi Vas s kakšov hitrostjov Vam minejo sunčne pege, pokanje kože piščajci, temna farba nosa, mozolčki i drüge napake kože. 3. FELLEROVA MOČNA POMADA ZA RAST VLASI, štera čuva izpadanje vlasi, prerane pišlivost, odstrani lüske, mekša trde vlase i je dela gibke i bujne i pospeši rast vlasi. Za probo 2 lončiča edne, ali pa po en lončič od vsakše Elsa pomade, s poštov in pákivánjom 38 Din. V Vašem haski jé, či pošlete pejneze naprej, zato, ka či Tam pošlemo po povzetji, se stroški zvekšajo za 10 Din. Naslov napišite jasno: Lekarnar EUGEN V. FELLER STUBICA DONJA, Centrala 146. Hrvatska. HALLO! GVÜŠNO! KMEČKA POSOJILNICA v M. Soboti r. z. z n. z. (poleg špitala). Hranilni vlog ma nad 1,500.000 Din:, štere obrestuje po 8% do 9% Vloge se sprejmejo od vsakoga. Dobroga stanja je pa nad 12,000.000 Dinarov. Uradni dnevi so v tork, četrtek i v nedelo od 9—12 vöre. Srečen je tisti, ki ma v gvüšnom mesti svoje peneze naložene. Prekesno Pa kak bi moglo biti inači či je vöra nika nej vredna ! Obvari se od takše sodbe pa küpi vöro, od te tvrdke, štera ma v Švici lastno tvornico vör i je zatogavolo mogoče, da trži prave švicarske vöre po istoj ceni kak pride iz fabrike. Zepna Vöra št. 100 Anker-Remontoir-Roskopf dobite za samo 49 Din. 60 p. Budilnica št. 105 s zaneslivim švicarskim anker strojem garantirana na 3 leta samo 64 Din 20 p. Suttnerove vöre z zaščitnov znamkov IKO, OMIKO i AXO, štere se lehko dobijo za najrazličnejše cene, zlate srebrne, niklaste so na svetovnom glasi Vnoge slike teh vör, vör na roko, lancov prstanov ringlov, i vso drügo zlatnino i srebrnine, kak tüdi potrebne darove: pripravni predmeti za dnevno potrebo, ma naš velki krasni luksuzni cenik, šteroga dobite brezplačno, či ga prosite pri Svetovna hiša vör H. SUTTNER, Ljubljana št. 945. E 186/28 7 Dražbeni oklic. Dne 18. junija 1928. do poldne ob 8. uri bo na licu mesta v Dankovci pražba nepremičnin: hiša gospodarsko poslopje in zemljišča. Zemljiška knjiga Dankovci vl. št. 21. in 187. Cenilna vrednost: 94.011 Din. Najmanjši ponudek: 61.474 Din. 01 p. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem roku pred Začetkom dražbe, Sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski toga sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 15. maja 1928. Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijov VACLAV PLAČEK v Murski Soboti, gostilna g. Baca. Hiša iz dveh sob, kuhinja in pritiklinami, z velikim dvoriščom in vrtom se po nizki ceni in na večletno retno odplačilo proda. slov v PREKMURSKI TISKARNI v Murski Soboti. VELIKA OBČINA Murska Sobota, naznanja, da začne poslovati dne 1. junija 1928. v Murski Soboti OBČINSKA HRANILNICA Svoje Poslovne prostore bo imela v sobočkem občinskem domu ter bo odprta vsak delavni dan od 10—12 ure dopoldne. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun. Posojila daje na vknjižbo in tudi na menica ter vrednostne papirje. V občinsko hranilnico dane vloge so popolnoma sigurne, ker garantira za vse njene obveze Velika občina Murska Sobota z vsem svojim lastnim premoženjem in z vso svojo davčno močjo BENKO l. r. župan. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOZEF. Urednik: FRANC BAJLEC.