Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1"- Stev. 57. V Ljubljani, petek 11. marca 1938. Leto lil Glasovanje o neodvisnosti - poraz avstrijskih hit!@rjevcev Odločitev avstrijskega kandera ?e zbegala narodnejc^alistc Dunaj, 11. marca. o. Napoved ljudskega glasovanja o avstrijski neodvisnosti v nedeljo je prišla nepričakovano za vso Evropo, zlasti pa je presenetila avstrijske hitlerjevce, ki kaže, da so zaradi te nenadne napovedi doccla izgubili glavo in da jini je dr. Schuschnigg zaigral potezo, kakršne še niso doživeli, še manj pa pričakovali. Rok ?n pri pravo glasovanja je tako kratek, da je hitlerjev-«em nemogoče izvesti kako obsežnejšo propagando, zlasti še, ker so izgubili že dva dni v pričakovanju navodil iz Berlina. Tudi nemške narodne socialiste >n Hitlerja samega je napoved plebiscita silovito Presenetila. Hitler je takoj s posebnim letalom poslal na Dunaj državnega tajnika in svojega zaupnika Kepplerja, ki je imel včeraj dolge razgovore * voditeljem avstrijskih hitlerjevccv Seiss-Inquar-tom in z drugimi narodnimi socialisti. Iz Berlina, kamor se je Keppler snoči vrnil, pričakujejo odločitve v 24 urah. Kakšna bo ta odločitev, še ni mogoče sklepati; na Dunaju širijo o tem najrazličnejše vesti. Govore celo, da bo Hitler zaradi napovedi ljudskega glasovanja, pri katerem ni dvoma, da bo dr. Schuschnigg dobil ogromno večino, kratko in malo 1 - 1 ' • f v ' * ' Kai bodo storili hitlerfevci Hitlerjevski krogi na Dunaju in v Avstriji so strahovito ogorčeni zaradi ljudskega glasovanja, ki pomeni zanje hud poraz in napadajo v letakih kanclerja Schuschnigga, češ da je s plebiscitom prekršil sporazum v Berchtesgadenu. Njihovo vodstvo ni izdalo še nobenega navodila glede tega, kakšno stališče naj zavzamejo avstrijski narodni socialisti glede ljudskega glasovanja. Možnosti so tri: 1. Da bodo hitlerjevci začeli silovito agitacijo, naj se avstrijsko ljudstvo glasovanja ne udeleži. Zaradi kratkega časa, ki jim je na razpolago in zaradi ostrih vladnih odredb, ni verjetno, da^ bi imeli s tem veliko uspeha. 2. Mogoče bodo izdali nalog, naj se njihovi člani glasovanja ne udeleže, čeprav bi glasovali proti Schuschniggu. Hitlerjevci se namreč boje, da bi se pri tem glasovanju pokazalo, v kako neznatni manjšini so v primeri s celotnim številom avstrijskega ljudstva. 3. Morda se za plebiscit sploh ne bodo ^menili in bodo nadaljevali s svojim dosedanjim delom. Do zdaj je edino štajersko hitlerjevsko vodstvo '•alo svojim članom nalog, naj se plebiscita ne ude-Isže, marveč naj čakajo nadaljnih povelj. Graški hitlerjevci so poslali protestne brzojavke predsedniku republike Miklasu in notranjemu ministru lnquartu, v katerih pravijo, da plebiscit nasprotuje 1rvir'lč1/1 IM i 11 2 Mili/ I Sl 1 Til tl t 1P Egon Stare, za njim pa konzul g. sky o nastanku in stremljenju češkoslovaške republike. G. konzul je bil z velikim navdušenjem sprejet, posebno pa so bili navzoči veseli, ko nam je govoril v lepi slovenščini. V svojem govoru je g. konzul prikazal delo češkoslovaške države v povojnem času, govoril o komunizmu in verski svobodi in narodnih manjšinah. Njegovo predavanje so navzoči nagradili z dolgimi aplavzi in priznanjem. Sledili so filmi: Prezident dr. T. G. Masa-ryk na gradu Lany, prezident dr. Edvard Beneš na gradu Topolčany. Prav posebno sta ugajala zgodovinska filma: »Iz življenja češkoslovaških legionarjev v Franciji, Italiji in Rusiji«, ki nam je pokazal borbo in žrtve slovanskih legionarjev za svobodo, in zvočni film o češkoslovaški armadi. Zadnji zvočni film v barvah pa nam je prikazal svečanost češkoslovaškega kmečkega ljudstva v narodnih nošah. Razlago k filmskim slikam je podajal g. Egon Stare. Prireditev sama je pokazala, da je našemu slovenskemu narodu prav pri srcu bratska češkoslovaška republika. Kočevje v predpustu Kočevje, 8. marca. bo smo na tem mew poročali o bratskih zvezah med kočevskimi sokoli in tukajšnjimi Nemci, smo pozabili omeniti, da so na tej sokol-sko-nemški veselici aktivno sodelovali tudi dijaki in dijakinje kočevske gimnazije (VII. in VIII. r.), ki so še ob eni ponoči rogovilili po Kočevju, čeravno jim je bila prisotnost na veselici s strani g. direktorja gimnazije dovoljena samo do polnoči! Čeprav je dijakom na večernih predstavah in veselicah po sedmi uri zvečer po disciplinskem redu prepovedano sodelovati, — ni njib krivda, če jim g. direktor dovoli obisk veselice do dvanajste ure. Vsekakor pa obsojamo, da si upa učitelj veščin: telovadbe in petja (ki je sicer navdušen sokol, pa ga vseeno ni nič motilo, da se ne bi pred kratkim poročil s kočevsko Nemko), na svojo odgovornost in brez vednosti direktorja na sami veselici prisotnost dijakov za eno uro podaljšati. Pa tudi tega mu ne bi zamerili, če ne bi točno vedeli, da je starosta kočevskega Sokola obče znani Lovšin preteklo leto vse slovenske dijake, ki so se nahajali v Kočevju na taboru Slovenske dijaške zveze, ovadil na vse gimnazije v dravski banovini, ker so ob devetih zvečer — v velikih počitnicah — prepevali po Kočevju slovenske pesmi, ki jih sokolski starosta Lovšin kot velik prijatelj in simpatizer Nemcev, čeprav je sicer po rodu Ribničan — kaj težko sliši! Na kočevsko gimnazijo je poslal Lovšin ob pričetku šolskega leta kar dve ovadbi, v katerih zahteva, da se morajo vsi dijaki, ki so na taboru SDZ sodelovali in prepevali slovenske pesmi, kaznovati. Vršile so se sicer preiskave, katerih rezultat je bil ta, da je Lovšin za vse svoje podle ovadbe, za katerih točno vsebino sicer ne vemo, vlekel »ta kratkega«. Mi nismo imeli nobenega namena dijake ovajati, ker pač dijaško dušo bolje razumemo kot pa Lovšin, toda v tem primeru velja absolutno načelo: zob za zob! Pozivamo zato Lovšina, da v osebi sokolskega staroste na podoben način, kakor je dvakrat po nedolžnem ovadil na kočevsko gimnazijo katoliške dijake, da vsaj enkrat ovadi tudi krive sokolske dijake in dijakinje. če namreč Lovšin misli, da veljajo za sokolske dijake drugi disciplinarni predpisi, potem mu drugega pač ne moretno svetovati kot da^ si kupi en izvod dijaške knjižice, ki ne stane več kot tri dinarje, in jo pazljivo prečita. Videl bo, da dosedanji disciplinarni red za sokole zaenkrat ne vsebuje nobenih izjem ali privilegijev. Prav tako je dolžnost Lovšina, da ovadi ljubljanskim gimnazijam vse njemu dobro poznane ribniške petošolčke, ki so prišli v Kočevje na sokolsko veselico in na njej do poznih jutranjih ur rajali, misleč, da v Kočevju disciplinarni predpisi v navzočnosti g. Lovšina ne veljajo. Sestanek staršev ogledne ljudske šole za Bežigradom bo v ponedeljek, dne 14. marca ob 8 zvečer v šolski telovadnici. Predaval bo g. prof. Čopič o temi »Pomen okolja za vzgojo otrok*. Po predavanju bo ustanovni občni zbor društva »Šola in dom«. Začetek točno ob 8 zvečer. Novi metliški cestni odbor Z ukinitvijo okrajnega glavarstva v Metliki je bil ukinjen tudi okrajni cestni odbor in prh-ključen črnomelj6kemu. Že od^ nekdaj je bil cestni odbor v Metliki. Prizadete občine so zato zdaj po^ 6lale g. banu spomenico, v kateri prosijo, da bi se odbor spet ustanovil. Ban g. dr. Natlačen je želji ugodil in že imenoval člane novega cestnega odbora, ki so: Ivan Malešič, župan, Metlika, Anton Bajuk, Drašiči, Peter Pezdirc, župan, Gradac, Jože Nemanič, župan, Metlika-okolica, Leopold Nemanič, Suhor, Franc Petrinovec, Anton Lovšin, Križevska vas, Janžekovič, Radoviča, Kralj, Podzemelj, Kambič, Črešnjevec, Janko Relič, Vel. Le-šče. Ža načelnika je bil izvoljen Bajuk Anton, za podnačelnika pa Ivan Malešič. G. banu gre najlepša zahvala za to ustanovo, ki jo tako nujno potrebujemo v Metliki, ker so naše ceste v zelo slabem stanju. Novi odbor, bi ga čaka težko delo, naj bi užival tudi naklonjenost od strani banovine in od drugod, da bi mogel čim bolj uspesno delovati. Prvo težavno delo bo preložitev klanca na cest? Drašiči—Krmočen, za kar je bil že komisijski ogled 25. februarja. Z delom bodo pričeli te dni. Premalo pa je kredita, komaj 50.000 din. Treba bi bilo najmanj 500.000 din. Z delom naj se le začne, saj se že dolgo ta stvar vleče. Zaupamo v pomoč in naklonjenost našega bana, ki pozna naše težave in skrbi za vsakdanji kruh. Naj bi vsaj to javno delo prineslo kak dinar k nam. Za zboljšanje cestnega omrežja bi bila pa tudi velika pridobitev izravnava klanca v Repici. Novi odbor bo začel poslovati 1. aprila. Filmi, ki jih velja videt!. ali ne videti Celiske novice Z Don Boscom soncu nasproti. V nedeljo 13. marca bo ob 4 jjopoldne v mestnem gledališču v Celju slavnostna predstava z Don Boscctn soncu nasproti. Igra je zelo zanimiva in nam bo pokazala, kako 6e salezijanski misijonarji žrtvujejo za misijone. Vstopnice se dobe po znižanih cenah v Slomškovi tiskovni zadrugi. Kanalizacija naselbine ob Dečkovi cesti. Mestna občina bo izvršila kanalizacijo v naselbini ob Dečkovi cesti. Zato razpisuje 150 komadov 30 cm in 215 komadov 40 cm betonskih cevi za . kanalizacijo v naselju. Ponudbe je vložiti do 21. marca na mestnem poglavarstvu. ».Sherlok Holmes< (Kino Matica). Po čudnem naključju je to že drugi film, ki se skriva pod vabljivim naslovom toliko slavljenega bajeslovnega detektiva. Oba filma sta nemško delo. To drugo delo, ki teče v kinu Matici, se je nekoliko oprostilo tipične nemške okorelosti, vendar je vso trdoto prevzel vase nevšečni Hans Albers, ki igra naslovnega junaka. Najboljše plačani nemški filmski igralec Albers ima stalno napako: ne ljubi'se mu odpirati ust, kadar govori. Ležernost in suvereno obvladanje telesa v kritičnih situacijah pod-kreplja s skopimi gestami, mirnim obrazom in negibnimi ustnami. V ostalem filmu ne manjka napetosti in zapletev, dobrih domislekov in šale (Heinz Riihmann), ki postavljajo film v vrsto sprejemljivih del. Prikazovanje francoskega sodišča v stilu gostilniške debate pa je ušlo preko dovoljenega okvira. Mojstrovine Nemci niso ustvarili. Rac pa je film primeren za odpočitek. »Mladina prepeva« (Union). To je ljubek film iz življenja popularnega dunajskega mladinskega zbora »Wiener Sangerknaben«, ki je v ponedeljek živ koncertiral v Ljubljani. Preprosita vsebina je zajeta iz vsakdanjosti teh otrok, med kateTe zanese usoda 6iroto brez doma in brez matere in ki najde drugo mater v mladi skrbnici, ki spremlja zbor. Ginljivo razmerje med njima se dramatično zaplete, ko izgine skrbnici velik denar in osumijo zaradi tega pevčka-siroto, ki komaj za las uide obupni smrti. Film je poln preprostibi a prepričljivih prizorov prisrčnega humorja, le* pega petja, brez posebnih filmskih poudarkov, kar mu daje še največ čara in privlačnosti. Prepevanja je v njem kljub svetovni slavi pevčkov ravno za prav. Ni dvoma, da bo ta lepa, gostojna stvarca ogrela tudi izbirčneže. Metlika gornja Radgona Gornja Radgona, 10. marca. Sezonski delavci za Nemčijo se v velikih skupinah odpravljajo tudi iz gornjeradgonskega okraja. Največje zanimanje za Nemčijo vlada v Apacki kotlini med ondotnimi Nemci, katerih namerava na sezonsko delo nad 2000. Prvi transport teh delavcev bo šel prihodnji teden. Bomo videli, kako se bodo tile pohvalili v jeseni po povratku. Mali obmejni promet med Jugoslavijo in Avstrijo še vedno ni popolnoma odprt. Zaradi tega so močno prizadeti že dolgo časa meščani v JRad-kersburgu, ki morajo v Avstriji razne deželne pridelke kupovati po mnogo višjih cenah kot so jih pri nas v Jugoslaviji. To občutijo tudi naši trgovci in mesarji. Naš popoldanjik »Slovenski dom-- prihaja v Gornjo Radgono redno zvečer z avtobusom istega dne, ko izide Naročnikom list ob prihodu avtobusa takoj dostavljamo na dom. Naročnina je 12 din. Naročila sprejema tudi zastopstvo^ »Slovenca« posojilnica, kjer se lahko tudi plača naročnina. Ukinjena je banovinska trfnica v Drašičak, ki bi morala po pogodbi obstojati še 7 let. Lastniki zemljišč so dobili zdaj v svojo last lepe vinograde. Banska uprava menda namerava kupiti Popovičevo posestvo v Vincmenu. Naša želja je, da bi se to kaj kmalu uresničilo in da bi se vzgajalo trsje v naši gorici za prepotrebno obnovo vinogradov. Lepo pomladansko vreme je nastopilo. Vse je oživelo jx> vinogradih. Zdaj bodo že začeli s kopanjem trtja in 'bo veselo petje kopačev odmevalo po naših goricah. Na Gorenjskem ste še v 6negu, pri nas v Beli krajini pa že vijolice cveto. Pridi Gorenje... Vabimo Gorenjce po naso kapljico, ki je tudi letos dobra. Cene niso pretirane, dobi 6e dobro vino že po 4. 4.50 in najboljše jx> 5 din v Vinarski zadrugi v Metliki. ... Tudi vojvodinski vinogradniki so ustanovili Vinarsko zadrugo. Klet 6i bodo zidali nasproti postaje Kamanje ob Brdu na Kolpi. Zdaj kopljejo temelje za 6tavbo. Dobili so že 500.000 din od države podpore in tudi od banovine. Treba bi bilo, da bi tudi metliška dobila kakšno večjo podporo, da bi se postavila na trdne noge. To bi bilo dobro vsem stanovom v Beli krajini, zakaj, če kmet oziroma vtiigradnik ne more tukaj prodati svojega pridelka, tudi ne more kupiti potrebnih stvari. Tudi naši gasilci nameravajo zopet ustanoviti staro gasilsko župo v Metliki, ki je bila ukinjena in prideljena gasilski žitpi v Črnomelj. Cmomel'; ska župa ima sedaj prevelik delokrog, saj ima -D čet včlanjenih in je poslovanje težko. Upamo, da se tudi to uresniči. Najlepše darilo je »Poročnik indijske brigade«! Jugofašisti pred sodiščem Ljubljana, 11. marca. V sodni kroniki tolikanj znamenito dvorano št. 19 so včeraj vstopili odlični »borci«. Osem gospodov se je predstavilo g. 6odniku-jK)edincu Jozt Kokalju. Bili so: Artur Šturm, rojen 10. decembra 1894 v Splitu, pristojen v Metliko, upokojeni kapetan, sicer urednik »Zbora«, drugi Šimnovec Rudolf, rojen 24. aprila 1897 v Ljubljani, krščen v trnovski oerkvi, zasebni uradnik, _ Viktor Nagy, rojen 21. janiuaria 1911 v Ljubljani, samski, akademik, potomec slavne rodbine Načev, Šraj Lojze, rojen 6. aprila 1904 v Metuljah, v vasi, ki je znamenita na Blokah, ko pravijo, da je tam stal nekdanji slavni Metullum, sicer mehanik v Mostah pri Ljubljani, France Zupančič, rojen 9. decembra 1890 v znamenitih Riemanjih pri Trstu, kjer so se nekdaj pred vojno uprli vaščani proti takrat- Pierre Bčnoit Stopite sem na most, gospodje, naslonite se na ograjo, da boste videli pod seboj ta kolodvor. Komaj dvajset korakov je širok, morda še nekaj manj, skozi njega se je prevozilo v štirih letih deset milijonov mož. Od teh desetih milijonov so jih dva milijona pohabil, osemstotisoč pa je bilo mrtvih. — »Proč z vojno!« pravite — seveda... toda, ali mi pri- no zidane hiše. Iz kavarne je bilo sežete, da zadostuje ta preprosti kril« sliSati marsejezo. »Proč z vojno« milijonom onih malih »Končno sva jo vendarle našla,« VELIKI JEZ Roman iz irskih bojev za svobodo »Kako je zoprno,« je menil Vincent Laboulbčne. »Na Avenuei de Friedland je Odprl je vrata, skozi katera jo prišel. Mladi Laboulbene ni mogel potlačiti zadovoljnega »ah«. Stopili smo namreč v obednico, kjer nas je čakala krasno pogrnjena miza. »Ničesar ne znam zatajiti,« je rekel Vincent in si je odpel sabljo, »postajal sem že nemiren, sedaj je pa že bolje.« Starec se je smehljal. »Sedite, prosim, gosjiod Gčrard.« Medtem sem hitro pogledal po otrok ki rastejo sedaj v Franciji, da ja zamrmral Laboulbene in ustavil prijetneje,« sem odvrnil. . jedilnici. Povsem novo pohištvo ni jih bo obvaroval pred grozotami voj- avtomobil pred hišo štev. 41. Takoj sva obmolknila: skozi vra- bilo nič posebnega. Na mizi je bila ne? V desetih letih, da, morda celo Obrisal si je s čela pot in pri- ta, ki so se odprla, je vstopil v 601)0 zelo preprosta posoda, vse je bilo v v petih, bodo zopet vstopali na tem stavil: gospod Terence. velikem nesoglasju z gospodarjevo zoprnem kolodvoru v Noisy-le-Secu »Bil je pa tudi že skrajni čas »Le kako bi se Vama mogel zunanjostjo. milijoni, ne da bi imeli vozni listek za to!« oprostili, gospoda!« Skušal sem ustvariti zvezo med za nazaj. Ce mi prisežete, da ta krik »Stopite pogledat,« sem mu re- Potem je ponovil še enkrat: »Le stanovanjem in njegovim lastnikom. »Proč z vojno« zadostuje, vam prise- kel »in vprašajte, ali sva to pot kako bi se mogel oprostiti!« Ni se mi jx>sreči!o. Na steni, malo žem jaz, da bom kričal, kričal moč- prišla pravo. Preden tega ne vem, se »Mislila sva že, da vas sploh ne stran je visela slika, ki je pa s svo-neje kot vi!... Toda, dragi inoji pri- ne premaknem. Sicer bova imela bova dobila,« je dejal Vincent. jega prostora nisem mogel prejio- - ” zopet smolo.« Glas mladega moža je zopet zve- znati. Vse je imelo pečat strahovite Laboulbene je ubogal in se je nel zadovoljno in srečno. Zle misli vsakdanjosti. jalelji, čemu ste obmolknili? Čutil sem, da je Vincent poslal nemiren, ko je vozil avto mimo kolodvora. Skozi železno ograjo sem videl črne tračnice in vagone, ki so bili nanizani ko jagode pri molkiu takoj vrnil z žarečim obrazom. »Tukaj je. Pričakuje naju.« * Hiša v ulici Gambetta 41 je bila Na vagonih so e e’ odražali odvratni velikanski donebnik, odkoder je si-obrisi topov. Temne strehe na vozo- jajen razgled na postajo Na temnih vih so bile pokrite s snegom, ki ee stopnicah so bile že prižgane pliu-ie hitro tajal. Na postaji je kar mrgo- ske luči. lelo čet. »V petem nadstropju stanuje,« Vincent Laboulbene je onemel, mi je zašepetal Laboulbene. Čutil sem, kako ob tem pogledu tre- »Nič drugega nisem pričakoval,« peta uboga duša pomožnega ordonan- sem odgovoril nejasno, ca, na katerega preži naborna ko- Iz sobe, kamor so naju peljali, misija. sva imela širok razgled na temno, s Da bi pretrgal molk, sem ga snegom pokrito pokrajino. Pod nama . vprašal: je bila postaja z vsem svojim gotna- kriva, da sem Vas zvlekel sem.« »Ali bova kmalu v ulici Gam- zenjem: s stroji in z ljudmi. Vsi tisti, Govoril je zelo pravilno franco-betta?« ki so se kdaj vozili skozi Noisy-le- ščino, vendar s tujim naglasom, ki ga Končno sva prispela. Bila ja to Sec, ne bodo nikdar pozabili veli- pa nisem mogel sjioznati. ena tistih neprijetnih predmestnih kanskega premikank* in nreklaplja- ^ »Gospoda, umrla boala od lakote* ulic, ob katerih so raztresene neokus- nja lokomotiv. Vstnnita, prosim!« so izginile. Vincent je predstavil: »Morda malo portskega vina?« je »Gospod Gčrard, gospod Te- vprašal starec, renče.« »Ne bom rekel ne!« je vzkliknil Gospod Terence mi je dal roko Vincent. »Med potjo sva pošteno in jo dolgo stiskal. zmrzovala, prišla 6va namreč v od- Soba je bila sicer najbrž svetla, prtem avtomobilu. Kako pa ste sicer to temno zimsko popoldne ni bilo že zadovoljni z avtomobilom, gospod več mogoče videti. Poleg tega pa je Terence?« stal gosjiod Terence obrnjen s hrb- »Odlično, sijajno,« je rekel starec, tom proti oknu. Ugotovil sem lahko Očitno je posvečal mojemu sprem- samo, da je velik in da nosi črne ljevalcu manj pozornosti in je sledil naočnike. mojim pogledom. »Še enkrat Vas moram prositi, »Zanimiva slika, ne, gospod Gč- da mi oprostite, gosjiod Gerard, sa- rard?« mo moja želja, da bi Vas spoznal, je Poročnik Indijske brigade ie izšel! nemu tržaškemu škofu dr. Naglu in kjer je vaščane pokopaval župan Berdon in jih tudi zvezoval v zakonski jarem, dalje Janko Jež, rojen 9. oktobra 1911 v Ljubljani, absolviran jurist, nato Janko Hmelak, rojen 2. marca 1894 v Trstu, oženjen, lest ni trgovec v Oplotnici, kočevski okraj, in njegov oproda France Petelinšek, rojen 18. avgusta 1906 v Gracu, sedaj kolar in posestnik v Oplotnici. Vstopili so v veliko dvorano v spremstvu treh odvetnikov. Že nekaj dni poprej ee je jx> Ljubljani šušljalo, da prido na sodišče sam »voditelj-', predsednik »Zbora« g. Dimitrije Ljotič. Branilci so bili: dr. Fran Kandare iz Ljubljane, dr. Mirko Triller iz Radovljice. Gospod Mirko je bil pred tem sodnikom v januarju in se je moral zagovarjati zaradi prestopka po ČL 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Takrat je slo zaradi konkordata, ko je g. Mirko na nekem sestanku govoril o tem vprašanju. Bil je emnestiran po amnestijskem ukazu z dne 8. februarja t. ]. in je bilo kazensko postopanje proti njemu ustavljeno. Tretji branilec je bil litijski odvetnik dr. Mazek. Državni tožilec g. Branko Goslar je omenjeno. osmerico obložil_ zaradi prestopka po čl. 4., točka 2. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ker so lani za časa konkordatne borbe Sirili po Ljubljani, v Mostah, po skalovitem kočevskem okraju in drugod razne letake, ki so bili naperjeni proti vladi in so zlasti napadali notranjega ministra. Pred pričetkom obravnave je drž. tožilec predlagal izključitev javnosti; njegov predlog pa je sodnik odklonil in je bila obravnava javna. V dvorano so je nagnetlo precej ljubljanskih »Zbo-rašev«. Ni prišlo do prečitanja javne obložnice, kajti branilci so podali kratko izjavo, v kateri so poudarjali, da so se v obtožnici inkriminirana dejanja izvršila za časa konkordatne borbe in da je bilo organizacijam »Zbora« od vodstva naročeno, d« nastopajo vsi proti konkordatu. Ljubljanski »Zbor« je napovedal 10 shodov, ki so bili prepovedani. Zaradi te prepovedi so bili nato izdani letaki. Branilec dr. Mirko Triller je celo predlagal zaslišanje »voditelja« g. Dimitrije Ljotiča. Branilci so nato predlagali, da se n£jj> her spadajo inkriminirana dejanja pod anine-stijski ukaz z dne 8. februarja t. L, ustavi kazensko postopanje proti obtožencem odnosno v primeru dvoma kazenski spis predloži pravosodnemu ministru, da odloči, ali spadajo omenjena dejanja pod amnestijo ali ne. Državni tožilec g. Branko Goslar je zavzel stališče, da inkriminirana dejanja ne morejo spadati pod amnestijski ukaz, sicer pa ee ,ne protiv* predložitvi sjiisov pravosodnemu ministru. Sodnik je nato odredil, da so spisi predlože ministru pravosodja. S tem je bila ta pravda, ki bi bila sicer prav značilna za podtalno delo raznih gospodov, zaenkrat končaua. Na hodniku pred dvorano pa je bilo še nekaj časa prav živahno vrvenje. Mnogi radovedneži so tudi prišli, da bi videli g- Ljotica. Napovedovali so namreč, da bo g. Ljotič sam v dvorani imel velik govor. id tu in tam Prometna komisija Male /.Teze bo letos od 22. do 30. marca zasedala v Splitu. V tej komisiji so delegati Jugoslavije, Češkoslovaške in Romunije. Delegati bodo reševali nekatera vprašanja prometa med vsemi trebi državami, zlasti bodo govorili o turističnem prometu. Sestanki med voditelji združene opozicije so zadnje čase za čuda pojenjali. Prenehala so tudi potovanja v Zagreb in obratno. Pri dr. Mačku se zglašajo samo še prvaki b. HSS ali pa voditelji b. SDS. Nastopilo je nekakšno politično zatišje. Zanimanje javnosti je bilo ves ta čas obrnjeno na dogodke v narodni skupščini, zlasti pa na izjave, ki sta jih dala dr. Korošec o naši notranji politiki in predsednik vlade dr. Stojadinovič o zunanji politiki naše države. Trdnost, ki si jo je vlada pridobila, ima na drugi strani za posledico upadanje | živahnosti v opoziciji, ki je izrabljala vsako priliko za to, da je rušila vlado. Pozitivno in uspešno delo vlade je rodilo že velike uspehe. Vodja jugoslovanskih socijalistov salonski politik dr. Živko Topalovič, ki je nedavno zapustil mesto generalnega tajnika vseh delavskih zbornic v naši državi, se sedaj sprehaja po Jugoslaviji in prireja sestanke in shode s svojimi političnimi prijatelji. Sedaj se mudi v Splitu, vendar o pravom cilju svojega potovanja časnikarjem ni hotel dati nobenega pojasnila. V Zagrebu se pa mudi Adam Pribičevič. Obiskal je dr. Mareka in se z njim raz-govarjal v navzočnosti senatorja ing. Avgusta Ko-šutiča. Pribičevič bo iz Zagreba odšel ?.a nekaj tednov na morje na odpočitek. V Belgradu se je ustanovilo jugoslovansko ita-•'jansko društvo. Člani so ugledni znanstveniki in gospodarstveniki. Za predsednika je bil izvoljen Marko Car, član akademije. Med odborniki je tudi Slovenec Alfonz Hribar, inšpektor kmetijskega ministrstva. Svojo mater je po nesrečnem naključju ustrelil sin predsednika Hrvaškega radničkega eaveza (Mačkove delavske organizacije) mladi Ljudevit Orsag. Fant je doma čistil samokres, ki je bil že močno zarjavel. Ob 6inu je 6tala mati in opazovala. Ljudevit ni vedel, da je v cevi naboj, pa je sprožil. Strel je zadel mater, ki se je prav v tistem trenutku prestopila in se nagnila proti samokresu. Krogla jo je zadela v prsa, da je v nekaj trenutkih izdihnila. Ko je sin videl posledice svoje neprevidnosti, 6e je hotel še 6am ustreliti. K sreči pa 60 mu namero prprečili. 6000 kosov bakrenega rimskega denarja je od kril kmet Nikola Karan iz Treštanovca pri Brodu, ko je oral njiVo. S plugom je zadel na šest lončenih posod, iz katerih so se vsuli bakreni novci. Lončene posode so bile že preperele, medtem ko so denar pobrali kmetje in ga skrili. Ko se je za najdbo zanimal muzej v Slav. Požegi, so morali poklicati na pomoč orožnike, da so nekaj denarja zopet zbrali in postavili tja, kamor spada. Več kot 12.000 ton koruze je bilo v dveh mesecih natovorjene v splitskem pristanišču. Tudi pretekli teden 60 natovorili na ladje okrog 150 ton. 'Koruza gre deloma v Francijo, potem v Ireko in nazadnje tudi v Anglijo. Pač pa 6e preda zelo malo pšenice. Bizamska podgana se je v večjih množinah pojavila v Podravini, zlasti pa v Koprivnici in oko-hci. Ubili 60 več podgan, ki 60 bile večinoma težke Po 1.5—2 kilograma. Največ je te škodljive živali v vodah, kjer rušijo nasipe in ugonabljajo ribe. Ta podgana 6e tudi izredno naglo množi. 2e dvajset let se ni pokazala med ljudmi hčerka Josipa Goreja v Županiji. Med vojno se je dekle poročilo z vaškim učiteljem, toda mož je moral kmalu v vojno, kjer ga je doletela 6mrt. Mlado ženo je to tako potrlo, da ni hotela več iz hiše med ljudi. To traja že dvajset let. Po nedolžnem je padel kot žrtev maščevanja kmet Janko Antolič iz Velike Bune pri Sisku. Stari Josip Brkič je zvečer pritekel domov ves krvav in pripovedoval svojemu sinu, da ga je nekdo napadel in potolkel. Sin je takoj vzel nož in šel čakat na cesto ker je menil, da mora napadalec priti po cesti mimo njihove hiše. Kmalu jo je v mraku prisekal Antolič. Brez vsake besede je mladi Brkič skočil proti Antoliču in mu zasadil noz v prsa. ^otem je pobegnil. Antoličeva rana je bila 6mrtna. Ljudje so dognali, da je Antolovič padel po nedolžnem. Strašen roparski umor je bil izvršen preteklo noč v Rajevem selu pri Slav. Brodu. Vdovo Manjo Glavič, ki je bila umna gospodinja in zelo sledljiva ženska, so ponoči napadli neki neznanci in jo ubili. Potem so premetali vse pohištvo in skrinje, da oi našli denar, kajti za vdovo se je govorilo, da je silno bogata. Zločin je odkrila ravna kmetica, ki je vsako jutro prihajala k vdovi na delo. Za zločinci še ni nobenega sledu. V strahu pred naperjenim samokresom je zadela kap gostilničarja Glišo Grujiča v Vinkovcih. V njegovi gostilni so imeli delavci zabavo. Delavec Perovič bi moral plačati 42 dinarjev, vendar jih ni hotel, pač pa je ponujal plačilnemu natakarju dva kovača. Natakar je poklical na pomoč gospodarja, ki mu je delavec v eni roki kazal dvajset dinarjev, v drugi pa samokres. Ta hip je skočil vmes stražnik m preprečil, da bi delavec streljal, isti trenutek pa je padel tudi gostilničar v — omedlevico. Poklicani zdravnik je ugotovil, da je gostilničarja zadela srčna kap. Bogata dedščina je pripravila silno presenečenje železniškemu delavcu Gojku Brstinu iz Stol-ca. Pred tedni je mož prejel iz Amerike pismo, v katerem mu je neki zavod sporočil, da mu je umrl oče Gojkovi prijatelji so stikali glave, dokler niso pogruntali: ameriška občina sporoča srečnemu sinu, da mu je oče zapustil ogromno premoženje. čim se je izvedelo za srečnega dediča, je bila železničarjeva hiša prepolna vseh vrst vsiljivcev. Sklenjene so bile tudi že razne kupčije. Hudo pa je bil Gojko razočaran, ko je dobila njegova občina drugo amerikansko pismo, v katerem prosi ameriška občina za podatke o Gojkovem premoženju. Tamkajšnja sirotišnica zahteva od sina veliko vsoto kot vzdrževalnino za osirotelega očeta. Iz pričakovanih milijonov tako ni bilo nič, pač pa bo mor?! Gojko skrbeti Se zato, da se otrese plačila sirotišnici. Gozdni požari. Vsako pomlad nastajajo v gozdovih, ležečih na mestnem ozemlju, lokalni po-žarl, ki jih najčešče zanetijo po neprevidnosti sPrehajalci s tem, da mečejo na tla tleče cigaretne °Rorke, ali pa otroci, ki kurijo ogenj. Mestno poglavarstvo opozarja prebivalce, da je po § 40. Rozdnega zakona strogo prepovedano v gozdu buriti ogenj, ter prip ininja, da so za škodo, ki jo napravijo otroci, odgovorni slarši. Kdor opazi °8euj, naj ga takoj pogasi, če pa to ni mogoče. nemudoma telefon>čuo obvesti mestno gasilsko Postajo, Nova cesta iz Maribora v Slov. gorice Maribor, 10 marca. Maribor in Slovenske gorice dobijo letošnjo pomlad zelo važno novo cestno zvezo. Okrajni cestni odbor dogradi cesto Maribor—Sv. Peter— Ložane—Slovenske gorice in bo na ta način pot iz Maribora v Slovenske gorice skrajšana za okoli pet kilometrov. Pred vojno je bila zidana cesta iz Maribora samo do Lorberja pri Sv, Petru Od tam pa so se vrli preko krasnih vinorodnih hribčkov blatni klanci, ki so bili prava muka za vso okolico. Še pešhoja je bila v deževnem vremenu čez Nebovo iu £enik nekaj težkega. Mariborski nemški »pur-garji«, ki so bili vsa leta do konca svetovne vojne na čelu okrajnemu odboru, niso hoteli tem krajem dati boljših cestnih zvez, ker je pač Sv. Peter ssvojo okolico bil slovenska trdnjava. Vse prošnje in nastopanje šentpeterskih županov Fluherja, Velebila in Lorberja je bilo zaman. Nemci niso hoteli dati slovenskemu kmetu, kar je želel in zahteval. Šele ko smo dobili našo narodno državo, so vodilni možje v našem okraju: dr. Leskovar, dr. Veble, dr. Juvan in Zebot kot načelniki okrajnega zastopa oziroma cestnega odbora začeli z novo cesto. Najtežje je bilo delo od Lorberja ob Dravi pod cerkvijo do Sandeja. Premagati je bilo treba tu težavne terenske ovire. Enako težavno je bilo piriti na vrh hriba, ker je vzpon precejšen in ker ilovnat in plazovit teren ni dopuščal serpentin. Iz Drave so vozili pozimi z otokov gramoz in kamen in ga uporabili za tlakovanje. Polagoma se je tako prišlo na vrh do »Turške kapelice«. Od tu naprej je od leta 1931 neka »skrivna sila« skušala s posebno taktiko dovršitev ceste v Slovenske gorice zavirati. Ko pa je ta »sila« bila leta 1935 odstranjena, se je delo pod načelnikoma dr. Juvanom in Žebotom nadaljevalo. Sedaj je vezan Maribor preko Sv. Petra čez najlepšo partijo Slovenskih goric z osrčjem ozemlja med Muro in Dravo ter Prlekijo, Kdor bo hotel odslej potovati z vozom ali avtom iz Maribora k Sv. Lenartu, v Gornjo Radgono ali Mursko Soboto, mu ne bo treba več delati velikega ovinka čez Košake (Lajtersberg) in Pesnico, ampak bo lahko švignil po Meljski cesti čez Sveti Peter in po novi cesti k Sv. Lenartu. Prvi del ceste je gradila tvrdka Nasimbeni, ostalo pa tvrdka inž. Ferluga iz Maribora. Na vrhu iz Nebove se je zgradil tudi odcepek proti Humu, kjer je precejšnje lešižče kamna. Od tam se bo zgradila cesta proti Sv. Barbari. Tudi Metava bo dobila svojo zzezo. Ljudstvo v teh krajih je izredno veselo te važne nove cestne zveze in je izrazilo željo, da bi bilo treba otvoritev te ceste prav posebej proslaviti. Domačini so ustanovili pripravljalni odbor in sedaj se vršijo velike priprave za blagoslovitev in otvoritev, ki bo dne 8. maja 1938 popoldne. Na slavnost so povabljeni zastopniki oblasti. Ban gospod dr Marko Natlačen je pismeno sporočil, da se osebno udeleži te lepe slavnosti v Slovenskih goricah. Prevzv. gosp. škofa dr. I. Tomažiča bo zastopal stolni prošt g. dr. Vraber, ki bo izvršil slovesno blagoslovitev ceste. Pri Turški kapeli vrh hriba, od koder je eden najlepših razgledov po Slovenskih goricah na Pohorje ter Kozjak in Dravsko polje, bo ob 2 popoldne slovesen sprejem gostov in nato večernice na prostem. Sodelovala bo domača godba in pevski zbor. Po večernicah bo blagoslovitev ceste, nakar bo gospod ban proglasil cesto za otvorjeno. Nato bo ogled ceste po zastopnikih oblasti in odposlancih. Pri posestniku g. Bregantu tile kapelice bo nato domača slovesnost, na katero so povabljeni poleg zastopnikov oblasti člani okrajnega cestnega odbora, okoliški župani ter vsi eotrudniki, ki so pripomogli, da se je to lepo delo izvršilo. Slovesnosti se bo gotovo udeležilo mnogo občinstva tudi iz Maribora in okolice. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Tajna tovarna koles Ljubljana, • 11. marca. Sodnik — posamnik. Dvorana št. 79. V klopeh sedijo žrtve, ki sta jim dva premetena kolesarska tatova odpeljala lepa kolesa. Teh žrtev je navzočih do 20. Pred sodnikom sta se pojavila dva tipa, vsak je sam skrbno prebral in pretuhtal obtožnico. Oba sta jo držala pred sodnikom in sta nastopala prav originalno. Prvi, Janez Črtane, 25 letni samski trgovski pomočnik iz Vač pri Litiji, držeč v rokah obtožnico, je sodniku izjavil: »Vse je res. Vzel sem kolesa, samo kolo pod Al točka 10 ne. Takrat sem bil že zaprt.« Sodnik je res ugotovil, da ni mogel lepi Janez Črtane tega kolesa odpeljati. Prvotno je bil septembra obtožen le tatvine kolesa na škodo Marka Koščaka Kolo je bilo vredno 1500 dinarjev. Črtane je ukradel 10 koles v vrednosti 8.500 din. Kolesa je kradel po Ljubljani, v okolici, po Gorenjskem in drugod. Izbiral je vedno boljše blago. V Vačah pa je ustanovil tovarno, kjer je kolesa preurejeval in jih riato prodajal na okrog po deželi za sramotno nizko ceno. Po prvi obtožnici pa je bila njegova tajna tovarna odkrita, ko se je ljubljanski policiji posrečilo prijeti njegove kompanjone. Nato je državno tožilstvo dvignilo proti obema obtožbo zaradi zločinstva tatvine in bi prvotno prišla zadeva pred senat. Pa se je dognalo, da nista bila oba v sporazumu in dogovoru zaradi tatvin in so zato kvalificirali tatvine kot navadne prestopke. Drugi. Jožo Doblekar, 28 letni samski delavec, doma iz Hoste, stanujoč v Ljubljani - Moste, je prav tako sodniku izjavil: »Vse priznam, samo .. .< Pomolil je sodniku obtožnico in začel: »Ne priznam tatvine pod točko 11 na Šmartinski cesti in pod točko 13 v Škofji Loki, tam sploh nisem bil.« Tudi on je vozil kolesa v Vače, jih tam prebarval in prenaredil ter jih naprej prodajal. Doblekar je drugače ukradel 14 koles v vrednosti 8800 din. Tretji, Albin Ilaš, 23 letni suh krojač iz Vač, je bil trdovratnejši. Prva dva nista hotela odvetnika, ta pa je zahteval, da ga mora odvetnik »ven rezati«. Sodniku je izjavil: »Nisem ukradel kolo. Od prvih dveh sem res kupil 4 kolesa, pa sem jih naprej prodal. Nista mi sprva povedala, da so kolesa ukradena. Sele pozneje.« Sodba je bila dokaj stroga in so jo žitve vzele z zadovoljstvom na znanje. Bili so obsojeni: Janez Črtane zaradi prestopkov tatvine na 1 leto zapora. V kazen se mu šteje preiskovalni zapor od 8. septembra naprej. Jože Doblekar prav tako zaradi prestopkov tatvine na 1 leto zapora. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 30. septembra. Prav njegova aretacija je povzročila odkritje tajne tovarne koles v Vačah. Albin Ilaš zaradi tatvine in nakupa sumljivega blaga na 2 meseca zapora in 240 din denarne, kazni. Všteje se mu 12 dni preiskovalnega zapora. Do 25 prvotno aretiranih pomagačev in nakupovalcev koles pa bo prišlo pred litijskega kadija. Drugi gost v Ljubljani bo Hašk V nedeljo se bodo nadaljevale tekme za državnega nogometnega prvaka. Prva nedelja ni prinesla mnogo izprememb. Klubi, ki so bili na čelu tabele, so ostali v isti zaporedni vrsti; izpremenil se je le konec tabele, toda niti ta ne toliko; Ljubljana se je z eno piko le malo pomaknila naprej. Druga pika, s katero smo računali, je šla s Coneordijo v Zagreb. Prihodnja nedelja bo bolj zanimiva Sicer se ne sestanejo še favoriti med seboj, vendar ni izključeno, da se bo tabela precej izpremenila. Nedeljski program je naslednji: V Ljubljani: Ljubljana : Hašk; v Zagrebu: Gra-djanski : Concordija; v Splitu: Hajduk : Slavijo; v Belgradu: BSIi : Jedinstvo, Bask : Jugoslavija. Središče zanimanja bo v nedeljo Ljubljana. Izid nedeljske tekme pri nas bodo pričakovali i v Belgradu i v Zagrebu z veliko nestrpnostjo, kajti vsi vedo, da je gostovanje v Ljubljani za vsakega močno nevarno in da so marsikateri klubi morali oditi iz Ljubljane brez točk, čeprav so z gotovostjo računali nanje. Pot v Ljubljano je pa za Haška trpka tudi zaradi tega, ker Hašk še daleč ni letos v taki formi kot je bil lansko jesen. Hašk se tega sam prav dobro zaveda in zato tudi vabi svoje simpatizerje, naj mu pridejo pomagat v Ljubljano Nedeljska tekma je zanj usodnega značaja. Po nedeljski tekmi s Coneordijo pa malo s strahom pričakujemo Haška. Kajti če bo Ljubljana tudi v nedeljo tako brezglava in brez sistema kot je bila proti Concordiji, ne smemo ničesar pričakovati. Hašk je brez dvoma močnejši kot je Concordija in zato bo treba zaigrati drugače kot pa so naši igrali pretečeno nedeljo. Izida tekme nočemo prerokovati, ampak si ga samo želimo. Lani smo v Zagrebu izgubili s 3 :0. Hašk je brez dvoma tehnično dovršeno in simpatično moštvo z dvema odličnima napadalcema Ilitrecom in famoznim Kacijanom, ki ga pa v Ljubljani dosedaj še nismo videli. Hašk je brez dvoma tudi boljši kot je Ljubljana, toda to še niso nikaki dokazi, da bi moral Hašk tudi zmagati. Lansko pomlad je odšel iz Ljubljane poražen; kako bo v nedeljo, ne vemo. Vemo pa, da ne bo slabo, če se bo slovenski nogometni reprezentant zavedal, da je tekma važna in odločilna tudi zanj ne samo za Haška. Ljubljana bo v težkem položaju, če izgubi Zato se bo pa treba 90 minut boriti zagrizeno, odločno, požrtvovalno in pametno To je najmanj, kar pričakujemo od našega reprezentanta. Če bo Ljubljana v nedeljo taka, se ne bojimo. V Zagrebu se srečata Concordija in Gradjan- Tovorni avto zgorel na cesti Gornja Radgona, 10. marca. V sredo, 9. marca, sc je na cesti Slatina Radenci—Boračeva dogodila nesreča. Ogenj je uničil velik tovorni avto, katerega lastnik je doma z Jesenic. Zgorelo je tudi 4.000 din gotovine, ki jo je hranil v avtomobilu šofer Paar Anton za nakup slatine v Radencih. Zgorelo je tudi 46 praznih zabojev s steklenicami vred. Šofer in njegova spremljevalca so pravočasno opazili nevarnost ter skočili iz avtomobila, ki ga je zajel velikanski plamen. Užgal se je razplinjač, kmalu nato velika količina rezervnega bencina. Na pomoč so prihiteli radenski gasilci ter ogenj z naporom zadušili. Skoda znaša okrog 20,000 din. w ski. Lani je bilo 1 :5, morda bo Concordija letos malo boljša. Gradjanski bo gotovo zmagal. V Splitu se bosta merila Hajduk in Slavija. Lani je zmagala Slavija z 1 :2; Hajduk ima več možnosti, da zmaga. V Belgradu se bodo vsi štirje klubi pomerili med seboj. Jedinstvo, ki je lani izgubilo z 2 :0, bo moralo tudi letos dati pike boljšemu BSK. Težje je reči, kdo bo zmagal v drugem srečanju, Bask ali Jugoslavija. Lani je bila Jugoslavija premagana T. 1:2. Gradjanski : Sparing partner češkoslovaške reprezentance. Po lepem uspehu proti avstrijski reprenzentanci je češkoslovaška nogometna zveza povabila Gradjanskega, da odigra 23. t. m. v Pragi tekmo kot Sparing partner češkoslovaške nogometne reprezentance. Ker je češkoslovaška zveza nudila ugodne pogoje in ker je 23. t. m. delavnik, je Gradjanski ponudbo sprejel in bo tako igral proti češkoslovaški reprezentanci. Bolniško zavarovan?« mariborsk h trgovcev Občni zbor Trgovske in obrtniške bolniške blagajne v Mariboru, ki se je vršil 9. marca v hotelu »Novi svet« (Povodnik) v Mariboru, je otvoril in vodil predsednik g. Weixl Vilko. Zadevna poročila, in sicer: bilanco, blagajniško poročilo, poslovno poročilo za 1. 1937, statistiko članstva, pa je podal zelo marljivi tajnik g. Žnidaršič Franjo, iz katerih povzamemo tole: Trgovska in obrtniška bolniška 'blagajna v Mariboru posluje že nad 12 let v vsesplošno zadovoljstvo svojih članov in je edina taka socialna institucija, ki nudi zavarovanje za primer bolezni trgovcem, obrtnikom in industrijcem v naši državi. Nadalje ee da iz teh poročil povzeti, da je imenovana institucija izplačala za razne račune zdravnikom, za zdravila, bolnišnicam, sanatorijem, zdraviliščem in za drugo v 12 letih poslovanja skupno 1,504.969 din, s čemer je dovolj nazorno dokazano, da je uprava te bolniške blagajne v polni meri vršila svojo dolžnost. Članstvo omenjene institucije se vodi v treh skupinah, ki se delijo po višini prispevkov, in sicer plačajo v I. skupini 85 din, v II, skupini 45 din in v III. skupini 25 din na mesec. Na ta naSin je tudi manj premožnim trgovcem in obrtnikom omogočeno, da pristopijo k tej socialni instituciji, ki sprejema prijavljene« iz ozemlja bivše mariborske oblasti. V tem se zrcali skrb uprave, ki stoji na braniku socialnega skrbstva gospodarskih krogov. Število članstva je v letu 1937 naraslo za 99 Slanov in to po večini v III. skupini in deloma v II. skupini, kar znači prav lep uspeh. Pristop v I. skupino pa je bil minimalen, zato bi bilo želeti, da bi tudi premožnejši trgovci pokazali več zanimanja za to trgovsko socialno institucijo ter jo s svojim pristopom podprli. Po statistiki je znašalo število Članstva konec decembra 1937: v I. skupini 181, v II. skupini 112 in v III. skupini 107 zavarovancev; skupno torej 400 zavarovancev, Kraj Barometer 1 sko stanie I l empe-ratun. 17 P> ~ > > _ Z Sl * 55 Veter (smer, jakost) Hada- vine cc 3 © t> ■7 5?*= C 5 £ e X u > Ljubljana 763-9 178 3 5 81 10 NE, Maribor 762-6 IS-7 5-0 80 10 NW, — — Zagreb 762 1 12' 0 6-0 70 4 w, — — Belgrad 7632 20-0 60 70 6 SW, — — Sarajevo 768 0 19-0 -2-0 90 7 0 — — Sušak 766 v 13-0 7-0 80 5 NE. Split 767 0 17-U 8-0 80 5 NE, __ Kumbor 766- 17-0 6-0 80 5 N, _ — Rab 767-1 13-0 7-0 ;o 2 SSEj — Vremenska napoved: Spremenljivo, večinoi.ui oblačno vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo v zgodnjili jutranjih urah večinoma oblačno, a do 6.50 se je skoraj popolnoma zjasnilo Čez dan je bilo sončno in toplo, zvečer se je nekoliko pooblačilo. Pred polnočjo je bilo jasno, proti jutru pa se je popolnoma pooblačilo. Ljubljana danes Koledar Danes, petek, 11. marca: Sofronij. Sobota, 12. marca: Gregor Vel. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20: mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. KINO SLOGA Tel. 27-30 Danes nepreklicno zadnjikrat SONJA HENIE ^Kraljica ledin" 11. javna produkcija gojencev našega konservatorija, ki bo v ponedeljek, dne 14. t. m., ob četrt na 7, v veliki filharmonični dvorani, in. i na sporedu izključno le dela čeških skladateljev. Ker je produkcija posvečena spominu prezidenta T. G. Masaryka, bo govoril uvodno besedo univ. prof. Vaclav Burian. Nastopijo pa gojenci iz šole Janka Ravnika, Pavla šivica, ravnatelja Betetta, Angele Trostove, Janka Šlaisa in Karla Rupla. Spored se dobi v Matični knjigarni in stane 3 din. Spored je obenem vstopnica. Današnji koncert pianista Ivana Noča, ki bi se imel vršiti v veliki filharmonični dvorani, je odpovedan. Velik simfonični konccrt v Ljubljani. V ponedeljek, dne 21. t. m., bo koncertiral v veliki dvorani Uniona znameniti violinist Zlatko Balokovič. Na tem koncertu sodeluje celotni simfonični orkester ljubljanske Filharmonije. — Kot dirigenta nastopita g. Luis Siegel, znameniti dirigent ameriških simfoničnih orkestrov iz Ne\vyorka, in ravnatelj Mirko Pojič. — Na tem koncertu proslavi Zlatko Balokovič 25 letnico svojega umetniškega delovanja Eden najslavnejših sodobnih pianistov Haonl Koczalski koncertira v Ljubljani v sredo, dne 2'i. t. m. Koczalski je mednarodno priznan kot najboljši interpret Chopinovih skladb, zato igra na svojem koncertu v drugi polovici sporeda izključno le dela nesmrtnega poljskega skladatelja Chopina. Natančni spored javimo. Bavnatelj ljubljanskega držav, konservatorija g. Julij Betetto je bil imenovan z odlokom gospoda ministra prosvete za člana komisije na mednarodnih tekmovanjih za glasbo, ki bodo od 27. maja do 15. junija na Dunaju. Član žirije je iz naše države še g. prof. Stančič iz zagrebške glasbene akademije. Na sporedu XXI. prosvetnega večera, ki bo danes ob 8 v beli dvorani Uniona, je predavanje g. prof. dr. Vilka Fajdiga: Katoliško življenje na Holandskem. Katoličani na Holandskem so v veliki manjšini, vendar so si znali priboriti vse pravice, ki jim gredo. Vzrok temu je lepo izpeljana stanovska organizacija socialna, politična in tudi kulturna. Versko življenje lepo cvete po župnijah. Katoliška akcija se lepo razvija, ustanovljeni so ]x>sebni redovi, ki se na moderni način karitativno in socialno udejstvujejo, obisk bolnikov, skrb za delavske družine, skrb za dober tisk in slično. Kar pa je najlepši ponos holandskih katoličanov, so njihove verske šole. Ves pouk že v ljudski šoli stoji na verskem temelju. Berila iu računstvo upošteva verstvo. Skupne maše po šolah rodijo lepe uspehe. To so oni lepi zgledi, kateri naj bi tudi pritegnili pri nas organizacije in merodajne faktorje k posnemanju. Predavanje bodo spremljale tudi skioptične slike. Predprodaja vstopnic Prosvetna zveza, Miklošičeva c. 7. Na prihodnji produkciji ljubljanskega držav, konservatorija nastopi poleg gojencev solopetja, klavirja in violine tudi oddelek komorne šole, ki jo vodi letos prof Karel Rupel. Izvajali bodo dva stavka iz Dvofakovega kvinteta v a-duru. Vsa dela, ki se izvajajo na tej produkciji, so iz češke glasbene literature in bo prirejena produkcija v počastitev spomina prvega češkoslovaškega prezidenta T. G. Masaryka. Podrobni spored, ki velja obenem kot vstopnica, dobite v knjigarni Glasbene Matice. Skupina bojevnikov Ljubljana - Spodnja šiška vabi v nedeljo, 13. t. m., ob 11 dopoldne v samostansko dvorano na skioptično predavanje o spomeniku neznanega slovenskega vojaka na Brezjah. Pridite vsi, možje in fantjel Velikonočne razglednice je zopet založila Prosvetna zveza v Ljubljani. Razglednice 60 umetniško delo slikarja R Šubica, ki nam predstavljajo pomladno delo na polju: orač in sejavec, drugi motiv pa kaže lepo pomladno veselje Razglednice so brezdvoma najlepše umetniško delo. izdelane v večbarvnem tisku v Jugoslov. tiskarni. Dobe se po vseh trgovinah 6 papirjem, trafikah in pri prosvetnih društvih po deželi. Cena komad 1 din, društva in prodajalci, ki jih kupijo vsaj 100, dobijo 25% popusta. Za veliko noč segajte izključno po teh domačih, umetniških razglednicah. Ljubljansko gledališče DRAMA — *ačetek ob 8 zvečer: Petek, 11. marca: ob 15: Veronika Deseniška. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota. 12. marca: Gospoda Glembajevi. Red B. OPERA — začetek ob 8 zvečer: Petek. 11. marca: Zaprto. Sobota, 12. marca: Prodana nevesta. Predstava v korist Udniženja gledaliških igralcev. Izven. Znižane cene. t Obsojenci sedanjega moskovskega procesa 0 novem moskovskem procesu, ki je zdaj spet vzbudil pozornost vsega 6veta, in ki ga je svetovno časopisje tudi označilo kot »največjo sovjetsko komedijo«, ne bo odveč, če se za trenutek ustavimo pri zanimivh življenjepisih osebnosti, ki zdaj 6ede na zatožni klopi kot veleizdajalci, ki svoja dejanja na splošno presenečenje svetovne javnosti po veliki večini gladko priznavajo in ki zdaj samo še čakajo, da končajo za zidom, kakor že mnogi pred njimi za podobna »veleizdajstva«. Jagoda To je človek, ld je bil dolgo časa šef GPU. Poieg tega se ga spominjamo tudi kot ljudskega komisarja za pošte. Aretirali eo ga meseca aprila leta 1937. Začasa procesa Zinovjeva in Kamenjeva avgusta 1936 je bil obtožen zaradi sabotaže ter bil primoran zapustiti komisariat za zunanje posle, ter prevzeti poštni komisariat namesto Riko-va. Januarja 1937 so ga odstranili tudi e položaja generalnega komisarja za državno varnost. To je bil enakovreden položaj, kakor je položaj maršalov v sovjetski Uniji. V službo GPU-a je Jagoda 6topil leta 1920. Takrat je bil star komaj 29 let. Tedaj so to ustanovo še imenovali >£eko«. Iz Čeke je postala Jagoda. GPU, zatem pa komisariat za notranjo posle. Jagoda je v tej organizaciji imel vse najvažnejše funkcije in je imel največ izgledov, da po smrti Džeržinskega 1936 postane njen predsednik. On je torej v dobi od leta 1920 do 1936 postal takorekoc istoveten z GPU. Njegov padec je zato res izzval veliko senzacijo v sovjetski Rusiji, _ kjer so ga dolga leta smatrali za »najstrašnejšega človeka med vsemi sovražniki režima«. Njegova aretacija pa je vzbudila nič manj veselja kot iznenadenja. Ta mali letonski Jud se je smatral kot čekist za nenadomestljivega. Aretirali so ga zaradi poneverbe državnega denarja. Ni se areticii niti malo upiral, kakor bi morda kdo pričakoval od človeka njeacve vrstic, od človeka, ki je ime1 okoli sebe veliko število njemu sveto vdanili sodelavcev. Mnogo jih je bilo prepričanih, da bodo takrat Jagodo tajno obsodili in ustrelili na skrivaj, da nihče več ne bi vedel ničesr o njem. Vendar pa tako ni zgodilo. Bil je potreben kot glavna osebnost pri sedanjem procesu. Buharin r~ Nikolaj Buharin je bil rojen 1888. leta v Moskvi kot sin učitelja. Univerzo je študiral v Moskvi. O njem pravijo, da je eden najbolj kulturnih ljudi v sovjetski Rusiji in ena najbolj znanih političnih osebnosti. Kot član Političnega urada in Kominterne ki ji je nekaj ča6a predsedovanje pomagal Stalinu v boju proti Trockemu, leta 1929. pa je pristopil k opoziciji desnice, v kateri je zavzemal zelo vpliven položaj. Zaradi tega njegovega sklepa je moral zapustiti mesto pri Političnem uradu in pri moskovskem časopisu »Pravdi«, ter v izvršilnem odboru Kominterne; ko pa je svoj prestopek priznal, so mu vrnili mesto ravnatelja časopisa »Izvestija«. Na sedemnajstem kongresu stranke je bil izvoljen za člana namestnika Osrednjega odbora. Vse se je tedaj tako zdelo, da Buharin, Leninov prijatelj in nekoč najuglednejši teoretik boljševizma. je dobil spet svoje zadoščenje za prejšnje odstavitve. Ker pa so njegovo ime omenjali tudi ob priliki procesa proti Zinovjevu, je izgubil mesto ravnatelja pri listu »Izvestija« ter bil aretiran. R'kov Aleksij Rikov je danes star 57 let. Spada med stare boljševike. Izhaja iz kmečke rodbine, pravno fakulteto pa je dovršil v Kazanu. Že od 1. 1899 je bil član boljševiške stranke. Bil je takorekoc profesionalni revolucionar. Bil je že neštetokrat are-tiran, pa tudi že izgnan od carističnega režima. Po revoluciji je postal predsednik višjega sveta narodnega gospodarstva, leta 1924, po Leninovi smrti pa je postal predsednik Sveta ljudskih komisarjev Sovjetske Unije. Ta položaj je obdržal do leta 1928. Eno leto je hil pozneje vplivna osebnost v desničarski opoziciji obenem z Buharinom in Tomskim. ki je izvršil leta 1936 samomor. Ko je leta 1930 prenehal biti opozieionalec in se slavil na razpolago Stalinu, je dobil drugovretno mesto ljudskega komisarja za pošto, kjer je ostal do Rikov, predhodnik Molotova na položaju sovjetskega ministrskega predsednika. lota 1936. Ob priliki 'Zinovjevega procesa pa so spravljali v zvezo tudi njegovo ime in tako je bil decembra meseca istega leta aretiran. Znan je bil tudi po svoji zmerni politiki. Rakovski je končal zdravniške študije v Franciji ter pozneje postal celo veleposlanik Sovjetske Unije v Londonu in v Parizu. Iz Pariza se je vrnil v Moskvo. Kot trockist je bil kmlau izključen iz komunistične 6tranke in pregnan v Sibirijo. V začetku leta 1934 je prosil za pomilostitev. Prošnja je bila uslišana in tako se je Rakovski vrnil v Moskvo ter dobil službo pomočnika komisarja za narodno zdravje. V moskovskem procesu v začetku leta 1937 pa je neki obtoženec trdil, da je bilo Rokov- skemu zaiano, da obstoji neko trockistično terori- J slično gnezdo in da je Rakovski tudi vedel za vsa l Trockijeva navodila glede sabotaže in strahovanja. Zato so tudi njega aretirali in spravili na varno. Krcstinski Nikolaj Krestinski je star danes 55 let. Je sin gimnazijskega profesorja. Študiral je pravo. Član boljševiške organizacije je bil že od leta 1903. Pozneje je bil tudi narodni poslanec boljševikov. On je bil Stalinov predhodnik na položaju glavnega strankinega tajnika. Od leta 1921 do 1930 je bil sovjetski poslanik v Berlinu, nato pa pomočnik komisarja za zunanje zadeve. Predno so ga zaprli, je bil pomočnik komisarja za pravosodje. Nekaj časa je bil tudi član Trockijeve opozicije. Pletirov Profesor Pletnjov je bil znan kot zdravniški strokovnjak. Leta 1937 ga je moskovski časopis »Pravda« hudo napadel zaradi njegovega nastopanja, posebno pa še zaradi tega, ker je zvabil na dom neko svojo klientinjo ter jo onečastil. Ker se je bal škandaia, jo je hotel podkupiti, ker pa se mu to ni posrečilo, jo je poskušal spraviti v norišnico. Celo tako daleč je šel, da ji je svetoval samomor. Mislil je, da se mu zaradi svojega visokega položaja in ugleda v zdravniškem svetu ne more ničesar zgoditi. Bil je tudi že prej p<> gojno obsojen. Zdaj pa eo ga zapletli v sedanji proces kot zdravnika, ki je svoj položaj izrabljal tudi proti ljudem, kot je bil Maksim Gorki, in ki jih je po naročilu ali po evoji lastni »preudarnosti« zastrupljal. 'ALTFOTTTTIEn “ SAN FRANCISCO Sta.SAR&ARA VČNTURA'** 5 MONICA *JL0$ANGELES n CAWr/?ANQzzWOUy W0QD ? 5, D/C&0 i*..# ' .................... Pred kratkim so divjale v Kaliforniji strahovite povodnji. Poplavljeno ozemlje se razprostira oa Venture (glej sliko!) do San Juan Cajuhano na jugu. Samo v Los Angelesu je ostalo nad 10.000 ljudi brez strehe. Pri Sv. Barbari sta dva vlaka obtičala sredi »jezera«. Potniki so vso noč morali čakati, predno so jih mogli rešiti. Povodnji so sil' no ogrožale tudi filmsko mesto Holly\vood. Politiki naj hodilo tudi na golfišče (lChautemps, eden najbolj neracionalnih politikov" Razne konference, ki jih imajo predstavniki posameznih držav zdaj tu zdaj tam, so dale nekemu sotrudniku »Pariškega Večernika« povod, da je napisal članek tudi o preveliki utrujenosti sodobnih ministrov. V tem svojem poročilu pravi, da 60 številne konference, ki se jih morajo udeleževati dandanes razni ministri, prava muka zanje in da bi bilo zelo potrebno, de bi ti neumorni predstavniki bolj pogosto odhajali na daljši dopust in oddih, da si pomirijo svoje razrvane živce. Krivdo, da so danes v Franciji takšni notranji neredi in zmede, pripisuje omenjeni francoski časopis dejstvu, da so francoski politiki in državniki preveč zanemarili svoje zdravje in da zato kot »bolniki« res ne morejo zadovoljivo opraviti vsega posla tako, kakor bi bilo treba. Preveč se zamude po raznih političnih klubih, nikdar pa nimajo tega časa, da bi V6e, o čemer razpravljajo na sejah, kdaj mirno premislili kje na samem. Zato so tudi čedalje bolj nervozni in razburjeni. Nič več tudi niso zmožni, da bi v6ako stvar gledali objektivno in ji prodrli v jedro, kakor zasluži. Za primer navaja pisec tega članka Angleže, ki kljub težavnim časom, ki jih preživljajo, še vedno najdejo dovolj časa, da se vsaj ob nedeljah vozijo kam v okolico na kratek oddih. Pred vsako važnejšo odločitvijo imajo angleški politiki navado igrati golf. To je šport, ob katerem človek pozabi na vse drugo bolj, kot ob kateremkoli drugem športu. Zato je za politične veljake te vre. »oddih« najbolj priporočljiv. Dovčerajšnji francoski min. preds. Chautemps je po mnenju tega pisca eden najbolj neracionalnih politikov. On dirja od seje na sejo. Namesto, da bi si privoščil vsaj kak krajši 6prehod, porabi tudi ves prosti čas za to, da presedi pri raznih razgovorih v političnih klubih. Ti zakajeni prostori gotovo nanj ne vplivajo ravno blagodejno. Najmanj pa so zanj primeren prostor za prepotrebni oddih. Ko je zadnjič imel francoski minister Del-bos svoj velik govor v skupščini, ga je Chautemps ves čas verno poslušal in zasledoval vsako jk>-drobnost, obenem pa se je že tudi pripravljal za evoj govor. Konference, razni sprejemi in vse, kar spada v politično življenje, se vrsti drugo za drugim brez odmora in zato tudi ni prav nič čudno, če je francoski minister Chautemps danes videti »tako utrujen«. Zato bi bilo po mnenju omenjenega pisca zelo domoljubno delo, če bi si Chautemps in tudi nekateri drugi njegovi tovariši privoščili nekoliko oddiha. »To bi bilo v interesu Francije« — piše »Pariški Večernik«. Prihaja celo do sklepa, da je neobhodno potrebno, da se vodilni politiki v vseh državah poprimejo tudi igranja golfa. Saj imajo golfišča tudi drugod, ne samo na Angleškem. No, in včeraj je Chautemps res odstopil kot predsednik vlade. Pa najbrž ne zato, ker mu je Pariški Večernik svetoval nekaj oddiha, pač pa zato, ker ni hotel, da bi se morala Francija ravno pod njegovo vlado spet zadolžiti za težke milijarde. Očitkom se je bolje izogniti. Radio Programi Radio Ljubljana Petek, 11. marca: 11 Šolska ura: Pri piramidah (gdč. Julija Šušteršič) — 12 S slovanskega juga (ploi sče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldan« ski koncert Radijskega orkestra — 15.—15.45 Prenos žre^ banja glavnega dobitka drž. razredne loterije iz Trgovskega doma — 18 Ženska ura: Modne novosti (ga. Em* Oražem) — 18.20 Kvartet Glazunov igra — IS.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poro; čila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Izseljenske zanimivosti (g. Josip Premrov) — 20 Koncert Radijskega orkestra — 20.50 Strauss-Griinfeld* Večer na Dunaju (plošče) — 21 Samospevi: gdč Vida Rudolfova in g. Ladislav Rakovec, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleško plošče. Drugi programi .... Pcteli.U• marca. Beli/rad: 20 Narodne pesmi, SO-5® Komorni koncert, 21.30 Vokalni koncert, 22.20 Beetb°f nove skladbe — Zagreb- 20 Celo, 20.30 Madrigalist'1 22.20 Plesna- glasba — Dunaj: 20 Igra, 22.20 Kvartet — Budimpešta: 20.25 Orkestralni in vokalni koncrt, SS.u® Jazz — Rim-Bari: 21 Straussove skaldba — Prafl®-' 19.35 Operetna glasba, 22.20 Klavir — Varšava: 20 harmonični koncert — Sofija: 18.30 Filmska glasb®. 19.30 Mandoline, 20.15 Klavir 21 Sonate, 21.45 Tirolske pesmi, 22 Lahka 'n plesna glasba — Vratislava: 20 Lahka glasba — Stuttgart: 19,15 Mali orkester, 20.30 Orkestralni in solistični koncert — Monakovo: 19.40 Klavirske skladbe — Bcromunster: 19.55 Koračnice, 20.35 Zbor, 21.35 Balada — Strasbourg: 21.30 Opera »Komarji iz Meke«. Gospa (na obisku v jetnišnici): »Takte ubogi jetnik se gotovo strašno dolgočasi.« Ječar: »Nikakor ne, celo zabava se.« Gospa: »S kom, vendar?« Ječar: »S svojo slabo vestjo.« * »Kako pa to, da 60 cigare v vaši trafiki tako kratke?« >Veste, videla 6em, da gospodje zadnji konec vedno proč vržejo, zato 6em jih pa raje kar 6ania prirezala.« ROBSRT LORD 31 POD CRNO KRINKO Črne sence so potegnile iz žepov samokrese in hitele k vhodu... .... Dombrovvskega farma je bila zavita v nočno tišino in mrak. Le skozi okence je prihajala medla svetloba petrolejske svetilke. To tišino so nenadno zmotili krepki udarci na vrata... Joe Dombrovvski je sedel doma v svoji sobici za mizo in bral knjigo. Njegov ded, sivolas starček, je bral list. Surovi udarci na vrata so ju stresli. »Kaj to pomeni? ...« je vprašal Joe, dvignil glavo in bolj natanko prisluhnil... »Grem pogledat, kdo prihaja tako pozno,« je dejal stari Dombrowski, vstal in odšel proti vratom. »Kdo je?...« je zaklical, ne da bi odprl... »Odprite, mudi se,« se je oglasil nekdo zunaj. »Odpri oče, morda bi rad govoril z menoj kdo iz tovar* ne...« je dejal Joe svojemu očetu. Stari Dombrowski je počasi odprl... V hipu so se odprla vrata na široko in v sobo je stopilo 'deset pošasti v črnih krinkah... Prvi od njih je pograbil starega Dombrovvskega za prsi z eno roko, z drugo pa mu je pomolil samokres pod nos .. • »Čemu vdirate k nam?« je poskočil Joe izza mize. »Ostani na mestu,« se je zarežala vanj črna postava in namerila nanj samokres, »Sklenili smo, da bosta vidva zapustila naš kraj,« je spregovoril vodja črne legije. »Prišli smo, da vaju pospremimo na kolodvor...!« »Pa zakaj to, saj sva vendar dobra državljana, plačujeva davek...« »Nimamo časa za razgovor... Odpravita se!« i Ena teh postav je stopila bližje in s krepkim udarcem Joea Dombrowskega podrla na tla. Tudi sivolasi stari Dombrowski se je začel upirati. Udarci so padali na vse strani. Razvil se je silovit boj. Joe in njegov oče sta se borila na življenje in smrt... Toda, preveč jih je bilo in morala sta se udati... Napadalci so vzeli vrvi, ki so jih imeli že pripravljene, zvezali oba Dombrowska in ju nesli pred hišo, kjer so ju vrgli v avtomobil. V hiši je nastalo strahotno divjanje. Maščevalci so začeli razbijati pohištvo, pobijati šipe, prevračati mize in omare in s težkimi lesenimi bati razbijati vse, na korkoli so nalet e'.i. Del jih je pohitel na dvorišče. Tam so iz staj razgnali na vse strani nekaj sto glav domačih živali. Kokoši, race in pure so preplašene tekale semter-tja, gagale in vreščale ter se razgubile v noč. Svetilke v sobi so tudi vse razbili. Petrolej se je vžgal. Soba je začela goreti, v hipu je bila vsa hiša v plamenih. Ogenj se je hitro razširi! tudi na ostale zgradbe ... Bila je to strahotna slika. Črne sence so hitele na okrog in podtikale ogenj, ki je v živih zubljih planil kvišku zdaj tu zdaj tam... Brž je bila vsa farma Dombrowskega v plamenih. Nebo je zažarelo ... Zvezana Joe in oče sta s strahom in solzami v očeh gledala razdejanje. Nista si mogla pomagati. Joeu je postalo takoj jasno, da je padel v kremplje Ku-Klux-Klana. Zato tudi ni ničesar dobrega več pričakoval. Zdelo se mu je, da je prišel zadnji trenutek njegovega življenja. Ko je bila vsa kmetija v plamenih, ko je gorelo imetje, ki si ga je tolikšnim trudom pridobil stari Dombrowski, so pošasti Foto VVarner Bros Črna legija na kmetiji Dombrovvskega. v krinkah poskakale v avtomobile, pognale motorje in odpeljale naprej... Še en pogled je vrgel stari Dombrowski na svojo drago domačijo, nato se je zgrudil v avtomobilu na tla in zajokal. Joe je stisnil zobe in molčal. Pričakoval je samo še, kaj se bo zgodilo z njim Pogorišče je že daleč za njimi- Avtomobili so hiteli z vso hitrostjo proti železniški progi. V kratkem času so prispeli do male železniške postaje in brž poskakali z avtomobilov. Nekaj se jih je spravilo nad železniškega čuvaja in železniškega urad* nika. Tudi njima so grozili s samokresi. »Kdaj pride prvi vlak?« je vprašal vodja Črne legije. »V desetih minutah pride brzovlak, toda ta se tu ne ustavlja.« »Ustavil ga boš!« se je glasil kratek ukaz. »Dombrowski!« je nadaljeval vodja. »Tokrat vam bomo življenje še podarili. Stopili boste na prvi vlak in nikdar več se ne prikažite v našem kraju!... Ste razumeli?! »Ničvredneži!« je bila edina beseda, ki jo je spregovoril Joe. A že se je zagnal nekdo, da bi ga udaril, pa so ga drugi zadržali. »Ljudje božji, kaj sva vam midva naredila?... Moj* farma ...« j® ječal stari Dombrowski ves strt. »Upam, da sta razumela ...« »Vlak je prihajal. Dal sem znamenje, naj obstane...« J® sporočil pokorno uradnik, ki so mu neprestano držali samo* kres pred očmi... »Hitro... Odvežite ju! Pazita, Dombrowski mlajši in starejši, kaj vama povem... čakali bomo tu v temi. Vidva stopita v prvi voz ... Polovico naših je na drugi strani. Ne bosta mogla uiti... Če pa nočeta v vlak, potem se pripravita za na drugi svet...« Lokomotiva brzovlaka je obstala naglo, da so kolesa kar zacvilila. Strojevodja si ni znal razložiti, čemu je moral na tej postaji vlak ustaviti... Kolodvor je bil čisto prazen, le dva nenavadna preplašena potnika sta hitro smuknila v prvi voz. K vlakovodju je pritekel železniški uradnik in mu naglo neka) dopovedoval... Vlak je takoj nato odpeljal naprej... •Slovenski dom« Uhaja rok delavnik ob 12 MeWna naročnina It Din. za Inozemstvo » Din Uredništvo, Ropitarjeva olica «/111 Jele Ion 4001 do 4005. Uprava, Kopitarjeva ollca *. »friovensiu aom« i.oaja m« ae.uvn« ^ jugosiuiftiuk« IUUmua i Ljubljani, K, Čet izdajatelj, ban Rakoicc. Urednik, Jože Kofefek. —-