I Posamezne številke« Navadne Din lv^ ob nedeljah Din 1*50. »TABOR*'izhaja vsak d**, nedelje in praznikom «V, . .< datumom naslednjega l < / ah* ~ mesečoo po pošti D 1^ Ut •emstvo D 20*50, doctavlK P 14*-% n* izkaznic« inserotJ p« dogovc Naroča >e pri opravi »TAB MARIBOR. Jurčičeva ulica »tor. ~ ti DnP %©I5KSM&'^Mrw Wc¥ln!.' n Posamezne Številke« Navadne Din l*—» ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO as nahaja v tiari, boni, Jurčičeva aL št. d. L Bati« atropie. Telefon !nt«rurb- Ib 278. UPRAVA n nahaja v JurSčevi ulici it. 4, pritie, demo. T«b» Ion It 2*. - SHS noJtno&dcorol ra£na Ste«. U.787. Na aaroi3a bre* denarja as na oaira. — Rokopiai (a mf araaajn Leto: IV. Maribor, nedelja 10. junija 1923. Stevitka: 129 Okoli debate v skupščini. Maribor, 8. junija. Poraz vlade v, zakonodajnem odboru je slab argument za »neovrgljivo resničnost« besed, k! jih je zapisalo slovensko radikalsko glasilo: »Današnja vlada Mia v parlamentu večino. ♦.« Ne samo, da ji odpovedujejo službo klerikalci in tousiimarri. ampak se buni sam džemijet, ki je v odseku za uradniško pragmatiko nastopil roko v roki z Nemci. Vlada ni mogla rešiti »večine« niti pri navadnem Pasusu uradniškega zakona: koliko napora bo pač treba, da bo vzdržala svojo 'adjo na silne jših valovih! Označili smo !vzr°:k, zakaj so klerikalci in muslimani Opravičeno nezadovoljni z radikalno ^do. Sedaj je jasmo videti, da je Pašič iub svojim inženjersikrm študijam slab političen inžspjer. Most med Radi-^ Beogradom je izginil s prvim pi-^adi6 ne popušča, pa jok! Zmagati Sa a samo njegova politična koncepcija, kj ® O« sme imeti zadnjo besedo. On, spe (vojno pisal habsburške slavo-Hane^ ^ op^-a^ avstrijsko orožje in ki je liiič U^ra — Pacifist, mora zlomiti po-prof V1'0 ^r^ov- s0 žrtvovali m boju 1 ^^o-Ogrski »malenkosten« mi-y . . 5r°W. Radiču sefcundirajo kleri-ci m musi[maT1j_ Prvi zaradi tega, ker ocej° ^ zdrobiti slovenske liberalce in flr.anifi Slovenijo nebeški kraljevini, Tifgi na iz razočaranja, ker jim vlada ni zadostne nagrade za pomoč pri vidovdanski ustavi, ki jim je sedaj naj-“Ujš; jarem. Predsednik »Hrvatsfcega zastopstva« Stjepan Radič se je tuid! oglasil k debati in sicer v svojem papirnatem parlamentu »Slobodnem Domu«, kjer mogočno Vlada nad papirnato republiko vseh Hrvatov. Znano je, da je Radič nedavno kei radikalcem Laudate in se v svoji ®>vali povzpel celo tako visoko, da jih je "Odlikoval z najvišjim redom (seveda papirnatim): z redom »čovječanskih politi-. °yi«- Tokrat pa se je Radič hudo razbil nad radikali in navil svoje strune visoko. Vladna deklaracija mu je opravo čudo duševne ograničenosti. ne-r^n?st ® PolitiSke nemoči«. V začetku kon U * nastrtijiva«, v sredini in na *Pa°U- Pa iVDraMia, plitka l neiskrena«. Života^3 V^a se istine, boji se rodne' 116 23 nsj’°^niU vf>'w i za na' Pravd- P°^ebe-« Kj' ciknu ciganče po ^gv,1 ^Žijoj! Pašiču očita nadalje »zlo- . 0 nastavljanje batinaškoga sistema« itd. tnj. pa Pašič poVsdal odkrito: ^Spor, aaum je mogoč samo medi tremi na temeiuj ene edine države.;« Italijanski predlog glede aneksije Reke? Mi Baroš —> Iiahi Reko! Wem©ni, ost »sporazuma« ie tedaj podrt, prodno J? . stopil nanj. Le radikalci so podali čez mo^t Marka in Ljubo in še par njih. . ^razerstvo s sporazumom sta dobro znacila Pribičovič v imenu demokratov n Joca Jovanovič v imenu zemljo radni-. °V- Predvsem je treba vedeti, kaj hoče-V dobi »sporazumevanja« je Radič onovno povedal, kaj hoče, no, in sedaj 3e po-v - kovali Povedal tudi Pašič toj kar smo priča- nihs ^reh' Teor lja o enem narodu in treh' pleme- b0uVe, Leor^ se ne dasta premostiti, temnit." Radič, Korošec fn tuttf auanti bil ,z enotno državnostjo jn teorija o narodh s samostojno državnostjo — Ki ------------------ Korošec in tutti quanti ^ uveljavili svojih tez v Parizu, ko Je tas S tem poštene »sporazum« E i m, 9. junija. »II Mondo« poroča iz Beograda, da je italijanska vlada stavila Jugoslaviji predlog, glasaml katerega bi Italija prepustila Jugoslaviji luko Baroš, če pristane Jugoslavija na aneksijo Reke po Italiji. Beograd, 9. junija. Povodom obnovitve delovanja paritetne komisije so je: vrši 1 a v pr o storili zunainjega ministrstva konferenca, katere so se udeležili gg. zu- nanji minister dr. Ninčič, pooblaščeni minister Ljuba Nešie, predsednik posvetovalnega odbora dr. Laginja in admiral Priča. Vlada stoji na stališču, da ne kaže zapustiti terena pogodbe, ki določa neodvisnost reške države, ker je ž njo vred razveljavljena tudi naša pravica do Baroš a in1 Delte. Italija želi odpraviti suverenost Reke iri ponuditi naši državi drugo nadomestilo. Pogajanja za nemške reparacije Jugoslaviji. Beograd, 9. junija. Včeraj predpoldne se je vršila seja naše in nemške delegacije za rešitev reparacijskega vprašanja. Naša delegacija je izročila Nemcem predloge in ise je debatiralo o njih do ene ure popoldne. Nemci so izjavili, da se bodo sporna vprašanja rešila v smi-slu naših zahtev. Treba je le ugotoviti gvoto, ki naj jo Nemčija plača. t;^ V to fevrho jo bila popoldne v pravosodnem ministrstvu seja, na kateri so strokovnjaki določili višino reparaeijske svote, ki jo dolguje Nemčija naši državi. Če pride do sporazuma, bo podpisan poseben’ arrangement med našo in nemško delegacijo. V imenu naše vlade bo podpisal ta arrangement g. dr. Laza Markovič, v imenu nemške vlade pa gg. Kanze in Keller, Smernice poljske zunanje politike. Var šava, 8, junija, Seji seriata je podal minister zunanjih zadev obširen ekspozč o zunanji politiki Poljske. Za zunanjo politiko poljske republike je bilo merodajno dejstvo, da je v; svetovni vojni zmagalo orožje zaveznikov, ki so po porazu Nemčije izpostavili in zajamčili samostojrfolst Poljske. V, liotranje zadeve sovjetske Rusijo ge Ekspoze poljskega zunanjega ministra. Na današnji Poljska itfi in ne ob vtaiešavala, Vendar pa bo vedno odločno nastopila proti vsa komu bbljševiškemu gibanju v Poljski. Nato je govoril še o odnošajibi z Danzi gom, naglašajoč, da bo Poljska vlada vztrajala na tem', da bo tvoril Danzig pol jsko izhodišče na morje ter da. posta ne Danzig poljska luka;. Mussolini o smernicah italijanske politilce. Rim, 9. junija Ministrski predsednik Mussolini je včeraj v zbornici govorilo smernicah' italijanske politike. Med drugim je naglasa], da; je v prvi vrsti potne bno povspešiti rešiteJ-stvu pacifistično gibanje. Rim je duhove vedno oboroževal, ni pa jili razoroževaf%iropi zavza- l|4ll ! ■■■ !■>■!■ me sv^e^imsifoi, C® moje- ga potovanja je* da izpolnim program ^vrnitve izjsuMjcaifti: ptasj^c- Gr3če< Zad-'nje daptonratske bcnfbef M jEausannl so »imele rezultat, 8a stavijb tvj esadenco tesne tvezi* ki spajajo Grško, Uugaslavi-jo, Rumraniiain:tadiBoIgarsk», Z ozirom' na ekonomske in pahtiorre .vezl^bo >— mislim —• mogoče, ‘da- se. formira balkanski blok, katcrega.cilj.'bi bilo nadaljevanje ekon omske^povEdifee in. rešitve poli-.tičnih sporov^, med temi štirimi državami! To se pa ne more doseči, ako nj med njimi ožjega sporazuma. Ta balkanski blok bo sklenil pogodbe z Malo antanto in zapadnhni silami1. Po obisku Bukarešte in Beograda se n?--*'-* yi Rim, da uverim Mussolinija o manifestaciji razpoloženja teh držav, ki bodo- tvorile blok* in da mu pojasnim ,važno vlogo, ki jo lahko igra Italija v vzhodni Evropi1, ker je kot .velesila direktno interesirana na vprašanjih bližnjega vzhoda * Neuspeh Bethlenovega potovanja in posledice v notranji politiki Madžarske. »L’ Ere Nouvelle« objavlja sledečo brzojavko iz Budimpešte: »Državno- zborska opozicija je priredila meeting, na katerem je razpravljala o položaju, ki je nastopil v zvezi z neuspehom Bethleno-vega potovanja v inozemstvo. Razni govorniki, med njimi bivši minister zunanjih zadev Gratz. so kritizirali vladino politiko in priporočali, naj se vlada lojalno pokori trianonski mirovni pogodbi in se si>orazume s svojimi sosedi glede skupnega dela na polju gospodarske obnove. Del vladne večine že razmišlja o tej preorijentaciji. Voditelji stranke, zlasti pa grof Andrassi odločno odklanjajo vsak sporazum s sosednimi državami in se udajaio upom, da se bo Madžarska res popolnoma zbližala z Italijo in Anglijo ter kot njuna zaveznica odbijala vse udarce Male antante. Bethleu si sedaj prizadeva, da bi vodje vladnih strank prepričal o nujnosti pogajanj z okoliškimi državami. Po zadnjih vesteh ni opustil načrta, da poseti Prago, Beograd in Bukarešti. Čc mu sedanja akcija ne bo uspela, bo odstopil. Učiteljpščnik!- abiturifentje! Bližje in bližje prihaja dan, ko boste dali slovo učiteljišču, kjer ste si pridobili izobrazbo za svoj bodoči poklic — za idealni učiteljski stan. Vstopili boste v javno življenje, v službo na naših osnovnih šolah, da obračate pridobljene duševne zaklade v korist mladini in narodu oziroma državi — kot vzgojitelji in učitelji. Sigurno že vsak izmed vas premišljuje, kje bi nastopil svojo prvo službo, da bi bilo kar najbolje zanj. V toliko smo namreč egoistje vsi, da si vsak želi po možnosti najboljše. Kolikor mi je — piscu teh vrstic — znano, so učna mesta na osnovnih šolah po vseh okrajih Slovenijo do razmeroma malega števila zasedena — razven Prekmurja, kjer bi potrebovali večje število kvalificiranih učnih moči. Umestno je torej povabiti vas. učiteljišče abiturijente moškega in ženskega spola — zlasti idealiste — da se potegujete za službena mesta v Prekmurju-Zares, lep kos slovenske zemlje je to, rodovitna in bogata deželica, kjer se da po pameti čisto zadovoljno živeti. Liud-stvo je sicer bolj primitivno, toda dobrosrčno in Čisla učiteljski stan bolj kot kje drugje. Delovanje v šoli in izven šole na kulturno-gos p oda rak e m polju je zelo hvaležno. Otroci so lepega vedenja, duševno nadarjeni in dovzetni za pouk: zlasti pa so dobri pevci. Svoiemu učtf^tvu so u-dani s srcem in dušo. — Šolstvo je v Prekmurju v kratki dobi od zasedb« \2. avg. 1919 do danes že leno napredovalo in bo pri dobri volji in delavnosti učiteljstva v par letih brez vsakega dvoma na istem stališču, kakor je v drugih okrajih Slovenije. Kdor bo pa na katerikoli način prinomoo-el k razmahu in procvitu tukajšnjega šolstva in narodne prosvete vobče. temu sme šolsko oblastvo šteti to v posebno zaslugo; brezuvetno zasluži nekako upravičeno protekcijol — Hvaležno polje bi imeli tukaj zlasti oni učitelji in učiteljice, ki bi ustanavljali pevska društva, ljudske knjižnice, kmetijske podružnice in prirejali Ijud^ i^re. To bi bili tukaj narodni »evolucijonarji« stekli bi si res nevenliiivih zaslug. Res se je storHo .v tem pogledu že nekaj, ali to še ne zadostuje, ker ljudstvo še takorekoč v širokih plasteh trpi duševni glad in si želi napredka. Treba je tukaj samo agilnih in sposobnih delavcev. ' Poglavitna naloga tukaj je probuda in prosveta naroda, ostanka slavnih- panonskih Slove-nov. — yise drugo so postranske stvari! Dolžnost šolskega oblastva pa bodi. da take narodno-kultume delavce, ki se posebno odlikujejo, posebe nagraja; vse PO' zaslugah! An im; ram vas tedaj, abiturijente in abiturijentke učiteljišč, da predložite sVoje primerno kol kova ne prošnjo Za katero izpraznjenih učnih mest v Prek sllcj o^felek vt Murski Soboti. Priami' naiEkda je Prekmiurje ena izmed naj lep ših pokrajin naše kraljevine. — Poznava* lecrazmer. O □ □□ODOODOODCf Mornarica veže najoddaSje* nejše države I Gradimo našo mornarico! 3ačajm© >‘i IJXJIJXiniXlIX3D □ □ nmnmnnnrofl — — 1 - ■ Dnevna kronika. NAŠ NOVI ROMAN. Z današnjo številko pričenjamo z objavo novega roma* na »KRALJEV TEKMEC«, ki tvori nadaljevanje in konec romana »Markiz* Pompadour«. Oba romana imata velik9 zgodovinsko ozadje v francoski zgodo* vini. Ne dvomimo, da se bo tudi ta rt" man našim cenj. bralcem in bralka«« prikupi!, kakor po večini vsf 7evacot' romani. — Kakšne želje ?***~ ~. dr. Korošec? V času, ko se parlamentarci bojujejo > »uma svitlim -mečem« za velika poiitiofl* načela, je g. dr. Korošec vprašal vlado-zakaj se ni noben zastoprjik vlade udi' leži] rimsko-katoliške telovske procesij*1 Na Dunaju je namreč vedno stopala z* baldahinom kakšna Visokost... — Odbor za prenos judeuburikili žrm in Ivana Endlicherja nujno prosi v5* one posameznike, društva in korporacij1 katerim' je dostavil ali izročil razgledi^ ce s spomenikom na grobu narodni* mučenikov in razglednice Ivana Endfr cherja, da skušajo kolikor moogče velik1’ razglednic m-eil ljudstvo prodati. so predvsem lep spomin na naše jraro® ne žrtve in na naše osvobojenje; ni pa zabiti, da je izkupiček razglednic uanJ^ njen podporam vdov in sirot judenbu^ ških žrtev, za katere ne skrbi ne držav* ne pokrajin:?— nihče. Narodna čast hteva, da zlasti rovne sirote ne ostati^ zapuščene. Zlasti oni tiaj obilno sog^ po razglednicah, kateri k vsem veli stroškom preAroza do sedaj še niso čar prispevali. Zneske ja x>ošiiljati na ^ slov: Goslar Branko, Breg 19-11. Ljo^1 ljana. — Odbor. — Nabiralnih pol, katero je ,ra7/i>oslr odbor za pranos judenburških žrtev, kateri gg. nabiralci vkljub večkratni' opominpTOi do danes še niso vrnili. K® odbor likvidira in' mora javnosti- pred^ žiti račun, nujno prosimo vse posestnt*’ •nabiralniii pol, da jih nepreklicno vtfli* jo — tudi prazne — do 20. junija tl. onim, ki bi pol ne vrnili odnosno ne vp' slali nabranih zneskov, ali drugače rtef pravičili zamude, jo odbor prisiljen * porabiti zakoinlta sredstva. — Odbor* . — Novo lekarno ctvori prihodnji deh g. mag. pharm. Fedor Gradišpils. . Celju v Cankarjevi ulici. . . — Prenos vrednostnih papirjev, ki jj hranijo pri poštni hranilnici na DkJJ*"’ v našo kraljevino. Pa nalogu poštne dionice v Beogradu se podaljša, rofc .j vlaganje prijav za pron>s vredn-osi11^ papirjev iz poštne IiranljUvce na Dnn^ v našo kraljevino do vštetega 31. juW|J 1P23. Vsi lastniki vredr.osin.h papirje^^ ■90 shranjeni pri pj^tni hranilnici ^ Dunaju in ki prijave š^ niso izvršili. S\| lastnem interesu, pozivifaio, da to rijo čim preje. — Potrebm pojasnil® be stranke pri vsaki poš *. — Kongres Jugoslovanskega učil* stva v Ljubljani. Kikor snu poročuii' muriu čim jarei .pri okr. _2la_Yarstyu -. šo>. nesnega, ai zgodila« vrši letos dne 5., 6. in 7. avgusta v ljani kongres vsega ju«•M.ovanskeff^ čiteljstva iz -kraljevine. Za kongres v‘p* posebno zanimanje med uči.t«ljslvoCc\i ven Slovenije^ tako da obeta v teh “ ^ posetiti Ljubljano do 3JOO hrvatske^jj« srbsikega učiteljstva iz V-seh delov ° ^4 ve. V Ljubljani se je ofenovail pc^^ kongresni pripravljalni odbor, ki 0U skrbel za udobnost stanovanja, _ dr. gostom. Po kongresu poseti jo P ' ^ znamenitejše kraje v,. Sloveni ji i Xi P i de v, to svrho več izletov. — Strela udarila v šolo- Dne ,Lil> vf ob pol 14. uri je v Hočah treščila str ^ taimošnje staro šolsko poslopje te škodovala streho in strop v,.u7I1 razreda. Zadela je rahlo tudi '“' rr-f ia fanta v koleno in ga vrgla na t]a- ve&$ bil ta dan poduka prosti četrtek._s _ -...^ jEmgrrass, ® Sv0 Ki ; — [Tugosloveni v Rumuniji. »Samouprava« piše, da obstoji v Bukarešti društvo »Bratstvo SHS«, ki aktivno dela za propagando jedinstva! vseh treh plemen m ki seznaja Rumunc z našimi razmera-v?1- \ društvu je poleg Srbov, tudi nekaj nrvatov. Podružnice ima v-vseh večjih rumunsfeih mestih. Komunisti v Bolgariji. Kljub vsem wrepom, ki jih je izdala bolgarska vlada woti komuuizntu, je komunistični pokret v Bolgariji najmočnejši na Balkanu. Lan-SKoJeto so imeli bolgarski komunisti 11 usoc sestankov v mestih in vaseh. Na «n sestankih so predavali komunistično usmerjeni strokovnjaki. Letos se ,vrši v inovdivn velik kongres balkanskih komunistov, ki se ga udeleže tudi odposlanci sovjetske Rusije. adi na Lipskem. r V demn^ L e^zig) so se v-sredo spopadli' bi. policija. Na Avgustu s-: 'mu se je vršilo velika socialno-demo-s+ii: zborovanje. To priliko so izkori- l««I medisaphniranf. elementi in so na-rfpli redane. ki so delali red. Ker je obdala nevarnost, da! bo množica obko-'S? Oolicijo in io razorožila.!so bili redar-^ oddelki ojačeni. Takratno se oglasili “peli iz množice.. Policija je odgovorila r^ie -s slepimi, nato pa tudi z-ostrimi strelk Pri tem- je^bilo 10 mrtvih in 100 klenih. tu u Tihotapstvo na meji med Avstrijo ^ Madžarsko. V madžarskem parlamen-stožil poslanec Lingauerinterpela-zaradi tihotapstva na av-strijsko-meji. Intemr.Iant, se je prito-tanfi' da ni bilo še nikdar toliko tiho- ^em&S meji- k0t *a ie * wot! pornografiji v Italiji. šfonecmen,to ie "Predložil po-'PorrnogTafiiUt ; osnutek zakona proti Pred. Predložitvijo -več^^ ?^brilf)T ze 100 DosIan' ^om?3 iet parili bo zgradil ^aja: država tnestu posoll^ zast°P- če bo tmlijonov. . 10 znesku 200 — Reprezentanta Balkan „ ternaciionali sta Topak>vie m -7 ,novI to* ; - Vojaške Pripravo . ^Ruslkulta« -poroča: Carski gener-uVr> 7? tfo te dni pobegnil kot mornariški in je pred 3 tedni- bil v Kijevat * ?•’ SO zadimi čas boljševiki izvrševali mnogo-priprav, za morebitno vojno, pl '1 slašena je bila- splošna revizija sitaležš ^icirjevin vojaških zdravnikov, nato pa to bili vpoklicani. Istočasno so se v li^h centrih (Moskvi, Harkovu, Baku J^dosi) sestali na posvete višji .vojaški ■^celnikL Izdana je bila cela .vrsta taj-naredb glede redu v prehrani vojske ^ J*°jni dobi. Državne tiskarne so dobile jr °£» natiskati veliko množino revoluci-i^arne literature proti kapitalizmu in rsv?ralu .Wranglu. Podvzeti so resni ko-za obrambo črnomorske in baltiške : a,e. iV Angoro-.je poslana posebna ko- — Sovjetski tisk’. »RusJfulta'« javlja: Moskovske »Izvjestije« prinašajo zanimive podatke o sovjetskem tisku. Dne 1. aprila je izhajalo v sovjetski Rusiji 545 komunističnih listov (drugih sploh ni!) v, 1,882.000 zvodih. Od teh je bilo 128 dnevnikov, .vsi drugi izhajajo kot tedniki ali 2—3-krat ,v) tednu ali pa popolnoma neredno. 470 jih je pisanih ,v ruskenijeziku, 75 .v raznih drugih jezikih. Največ listov je v Moskvi (28), dalje ,v Petrogradu (16), potem y Harkovu, sedanji prestolici U-krajine-(14) itd. Največjo naklado imajo »Moskovska Izvjestija« (180-000), potem Radniška Gazeta« (145 tisoč). »Petro-gradska Prnvrl-i« (87 tisoč). »Moskovska Pravda« (80 tisoč), »Krasnaia Gazeta« (74 tisoč) itd. —* 150 ljudi zgorelo. V Mesikali (Kalifornija) je .v Kitajskem delu mesta izbruhnil požar, ki se je bliskoma razširil. 150 ^ljudi, večinoma Kitajcev, je zgorelo. Škode je 30 milijonov dolarjev- —- .Verska vstaja v Mehiki. Vsled sklepa vlade mehiške zvezne, države Turango, da se uvede za duhovništvo numerus clausus, je prišlo dne 1. tm. v glavnem mestu omenjene države, ki nosi isto ime, do vstaje vernikov, nahujskanih po duhovništvu. Vstaši so navalili na vladno palačo in pobili več stražnikov. Komaj energični akciji vojaštva, ki je proti vstašem rabilo tudi orožje, se je. zopet posrečilo .vzpostaviti mir in red. iz učnega načrta zasebnega učilišča za 'strojepisje in1 Stenografijo Antona Rudolfa Legata v Mariboru, prve1 ifl edine koncesijoniraffe strokovne šole za 'strojepisja iu steno i : grafija ;■ Trajanje posameznega učnega tečaja za strojepisje je odvisno od sposobnosti in! predizobrazbo učenca kakor tudi od njegove želje, y, katerih sistemih se hoče izvežbati. i Popoln tečaj iz strojepisja s poukom na .vseh običajnih sistemih stro jev] traja pri dnevneml vežbanju redno približno štiri mesece. Po dovršen ju. to učne doibc je vsak učenec, zmožen, da še ,8 uspehom udejstvuje na vseh običajnih sistemih pisalnih strojev, kakor Conti-Tiental, Uniderwood, Reming-toM, Adler, Oliver, Oourier, Remington in iYost s -nevidno pisavo in’ -dr. Ako pa se želi uče nec izvežbati le na kakem določenem! si stemu, je učna doba znatno krajša in znaša le nekoliko tednov. Učna doba se more znatno 'skrajšati tudi s pomnožit-vijo dnevnih učnih ur. Za uspešno uporabo kakega določenega sistema zadošča tudi le majhno število učnih ur. Učoncetml bo že izpočetka na razpolaganje približno dvajset pisalnih strojev, med temi najmodernejši in! tudi nekateri starejši sistemih tako da bo učencem daha prilika, da se uyežba v vseh sistemih, ki jih nudi pisarna. Razen1 tega ?,e bo u-čeneo dodobra 1 Seznanil tudi z uporabo raznovrstnih poinnoževalnih aparatov, ka-:-kor opalografa, Rapaxa, rotacijskega in črkostavnega pomnoževalnega stroja .itd. Pravtako bodo učenci uvedeni v uporabljanje raznih modernih pisar niških pomnložnih Strojev, kakor šeštevalnih a-paratov, strojev, za spisovanje čokov, računskih, kopirnih in- dr. strojev. > K splošnem je namen Legatovega zasebnega učilišča, da ustvari za Stroje pisje in! sorodifl#1 pisarniške stroiie kakor tudi za Stenografijo prvovrstno strokov i-mršoilo, is kakršno doslej pismo razpela galii!^ i«*:-", -. -v- 1 . Pri' pouku ''bodo 'sodelovale izkušene mOči’ pod! vodstvom1 in nadzorstvom lastnika učilišča g. Legata -samega, ki tudi sam prevzame poučevanje.! Bogata izkustva g. Legata kO-t prejš njega imejitelja zasebne trgovske šole Legat v Mariboru, in trgovske šole dr. Finka V Gradcu kakor tudi njegovo stro kovno znanje praktičnega trgovca jam čijo, da se bo v njegovem učilišču vsa kemu obiskovalcu tečajev nudila tudi res koristna, praktična naoforazba za življe nje in za eksistenčno borbo. Učna doba posamnega tečaja iz steno erafije je določena na štiri mesece. Uve deni bodo tečaji iz slovenske in iz nemške stenoigrafije. Vpisovanje kakor tudi vse 'nadaljnje Podrobnosti: y trgovini s pisalnimi -stroji Ant. Rudolfa Legata v Mariboru. Slo venska ulica št. 7, tel. 100. Lenin pojde v Livadijo. »Ruskulta« Zdravniki, ki zdravijo Lenina, so da je zanj najbolje, ako čir ? prej . ie na Krim- Sovjet ljudskih komrar-znJ^ na to pristal in izbral v to svrho ^iLLiivjLd|UZno c^-sko, nosestvo v Vj-;- □DODDDaanDaa □ □ □□□□□□□□□DDD Naropajte ,Jadransko Stražo1 rrriaTTOOnOCCO □ p nnqnronr7i-ic»' ' SndustrSjsko-obrtna vzorčna izložba - v Halbom in njen pomen, Za Maribor kot skrajno severno obmejno mesto naše države se je bore malo naredilo, odkar je v. naši posesti, in sicer no gospodarsko in ne nacijonalno. ,V gospodarskem oziru je sicer Maribor v toliko napredoval, da se je osnovalo po prevratu več industrijskih podjetij, večjih' in! manjših. Ustanovila so se raznovrstna industrijska in obrtna podjetja, ki so obetala postati .velikopotezna, a žal so morala le kmalu uvideti, da se jih pravilno ne razume; niso našla -potrebnega razumevanja ne v Beogradu in! ne v bljani. Tako je ostala obrt in industrija v Mariboru še vedno na mrtvi točki, kljub vsemi prizadevanjem in1 agilnosti. V- narodnem oziru se pa v Mariboru sploh nič ni zgodilo in ismo, namesto da bi bili napredovali, le nazadovali in sicer izdatno nazadovali. Vzrokov ne bolem tu navajal, ker mi je pred vsem1 na tem ležeče, da povem svoje skromno mnenje o potrebah za razvoj našo industrije in1 o-brti tukaj na severni meji. — Ker 'se za naše severno mesto prav nič ne stori od strani vlade, so industrijalei in' obrtniki primorani, da si Sami pomagajo. To Ko že leta 1921. storili, ko' so priredili 'svojo malo obrtno razstavo, ki jo bila le lokalnega pomena. Ta razstava, ki je bila le nekak pričetek, je pokazala; kolike važnosti so razstave -za naše mesto, ker Se je kljub malemu obsegu razstave videlo, da ima Maribor dobroi obrtništvo in- industrijo. Maloštevilni razstavljale! šo dobili toliko naročil, da so bili za več časa delom preskrbjeni; tako pa so dobili tudi pogum za prirejanje nOdaljnih razstav, ker so uvideli, da se le potom razstav morejo z raznimi krogi seznaniti. Ta dobro uspela mala razstava je dala prirediteljem pogum", da so fee odločili prirediti lansko -leto razstavo y. veliko večjem obsegu pod naslovom »Pokrajinska obrtna razstava«, Ta razstava je tako sijajno uspela in je zavzela obseg, ki ga niti prireditelji sami niso pričakovali id se je kljub slabemu vremenu s popolnim’ moraličnim uspehom zaključila. To raz stavo, na kateri je iztožilo 432 tvrdk svoje predmete in sicer samo lastno, izdelke (ne pa tujih ikakor na raznih sejmih, kjer ise izlagajo po večini tuji izdelki), jo posetilo nad 86.000 posetuikov iz vseh krajev naše države in1 inozemstva. Izdelki; So pokazali, kaiko dovršeno je že domačo delo, kar je gottovo tudi na zunaj vplivalo. — Radi tega ni bila ta razstava samo za raz-'stav-ljalce in1 Slovenijo .velike važnosti temveč je pripomogla na ugledu tudi paši mladi državi. Da je prinesla razstava tudi razstavljalcem) mnogo gmotnih ko risti, je pa že iz tega razvidno, da Se je na razstavi sklenilo skupno za četrt milijarde dinarjev raznovrstnih naročil, kar pomeni za razstavij-alca) popolni uspeh. — Pa pe samo, da je razstava, prinesla nio raličen' in gmoten uspeh, glavno je, da so se producenti in! konZumenti medsebojno spoznali, da je širša javnost zvedela, kaj se pri nas vse -lahko dobi iu česar ni treba iz inozemstva uvažati. Vi celoti je .bila že lanska razstava nekak, pregled na še industrije -in' obrti, ki mora biti v. bo doče seveda še izpopolnjena, tako da bo dejo vise panoge -industrije iri obrti zastopane. Mestu Maribor pa je prinesla razstava nekaj življenja to ga vsaj za časa razstave spravila iz splošnega _ mrtvila, tako, da se je tudi! v drugih krajih o Maribora: vsaj govorilo.. Na podlagi teh- uspehov prejšnjih dveh razstav so se mariborski industrijalci in obrtniki zedinili iu sklenili prirediti tudi letos veliko »I n du str j sko-ob rt no vzorčno izložbo« v času od 15. do 26. avgusta 1923. Ta razstava je v veliko večjem obsegu zamišljena kakor prejšnji dve, ki sta bili bolj lokalnega pomena odn. pomena za našo ožjo domovino; letošnja pokaže vse zmožnosti naše obrti in industrije, ob enem pa naj pokaže, kaj se pri nas šo ne izdelujejo., ker se bodo tudi taki predmeti izložili, ki se pri nas še ne izdelujejo. Razen tega bo poseben oddelek za stavbeno obrt, poseben! oddelek za vrtnarske in vinarske pridelke, ier za u-motniško obrt. Prostor, na katerem se razstava vrši, je kakor nalašč v t j - vrbo ustvarjen. Iz dosedanjega zanimanja je razvidno, da bo razstava prav dobro u-spela, ker se je za njo žo maogo razstav-,s * Napačno je mnenje, da’ ttS Maribor; n« pravičen' za prirejanje industrijskih in obrtnih razstav. Nasprotno. — Ravno v) Mariboru se morajo take prireditve vršiti, ker je ravno to mesto najbolj zapuščeno, tako v gospodarskem-kakor, tudi' v nacijonalirem oziru. Ako bi So mero? dajni činiteljd za Maribor bolj zavzemalir bi seveda ne bilo treba mariborskim pridobitnim krogom po samopomoči segati. Ker pa tega ni, jim no preostaja‘1 drugega, kakor da si sami pomagajo, ker! imajo ravno tako pravico do napredliaj in razvoja kakor vsi ostali davkoplačo-j valci naše kraljevine. Torej je popolno-; m-a napačno mnenje, da so samo gotoKal mesta za prirejanje razstav in: sejmo:^u-j pravičena. Saj se tudi v drugih, država!^ kakor n. pr. v Nemčiji, prireja všakt*] leto- skoro v vsakem mesttn kaka&ol ali industrij sira razstava (lamsko-;detO;30 bilo skupno v Nemčiji 52 razstavi'iu>8ej mov, prirejenih) insmelolahkotrdiimO. du, je Nemčija le vsled svojih številnih; raz-( stav v gospodarskem oziru do takega viška prispela, kar ji še danes ves-svefetzaJ vida, Le če bodo-naša industrijska h* obrtna podjetja *voje zm-ožnosfcLiš.vetu^po-t kazala, morcmO računati na 'dober tm* predek lu razmah, nikdar, pa Sanpip-1, ljubnosti. . ■ / ’..?... "■ *.>• -W4V.'- ■ —............... - !■—IPtppiM CeSlske vesti. Nova stanovanjska hi.ša v, Cclju., -^ zadnji seji obč. sveta se je pri slučaj-i nOstih inlorpeliralo, zakaj Hrvatska štow diolnica iie stavi v, Razlagovi: ulici sta>< novanjske hiše na prostonu,:ki ga- je 2a{ lansko leto kupila od mestneiobčinc.r-Rn^ pan' je odgovoril, da jo meStnihtmagistralj Hrvatsko štedionico opozoril Ua' obveznost po kupni pogodbi;- Za slufiaj^pa, dal bo zgradbo še naprej - zavlučevala^lloče/ izročiti zadevo praVnemn{OdkokuV,.datv;poj godbo,- ki ^predpisuje :za52tekfyjl'yttt' 1923jj r-aaveljavi. - , -i-1:'.: -r,». Samounior. V: meidO^Hrič'.6;;1m.'.: ke-je u< - sltrelil na vrtu gostilno; pri »Istrljanctn I. Kisitah, uradnik celjske'carinarnice.. Eri'] šel jo tja 8 svojo nevesto. Po-.krAt&h; prerekanju,, je • sprožil 'satrickrcStter 4si prestrlil smrtno nevarno pljučxfFrep& ljali so ga takoj v bolnico. - Celjsko motilo gledališče. ;V. goBof< dne 9. tm. gostuj o mladina ohjpiovno Soli v Laškem! ria celjskem glodališkemrio dru- z mladinsko igro »V krgljstvu kov«. Čisti: dobiček je nameujoS, za revno deoo., . ; V- • p ms. -V; Doldji LeMavi se . je' vršil mihn?( soboto oibčni zbor krajevne organizaoij{ JDS. Bil je dobro obiskan' irjf ae je razvila zanimiva razprava o položaju-,ter o dC' lavanju Radičevih agitator jev'.v*.'Preb muTju. Odbor je po večini doadaykt^^ Osrednje društvo poštoifi-lh%ržojavi nih nižjih uslužbencev za Sloveflijo, podružnica Maribor, vabi na dobrodelna vrtno veselico v nedeljo dne-10. junijartE na vrtu restavracije Gambritta š plodečim ysporedom: Koncšert na1 yrbu',tplo8^ dvorani, srečolov, ribolov, aimerikdjisko kegljišče in’ drugo zabavne igre.-Pri koncertu in plesu igra vojaška godba, začetek ob' 15. uri, koriec ob 24. uririVstopni-na 5 dinarjev za osebo, otroci' v, Spremstvu -sitarišev vstopnine prosti, čisti! dobiček je namenjen v podporo bolnih tovarišev, vdov in sirot. Za obilno udelc'2bo,.98i priporoča odbor. j § Društvo ».Tadrari« v Maribora. .Vabijo se vsi pevci društva, ds se udeležijo pevsko vaje, ki se vrši v sredo dne 13. inS-l ob 20. uri zvečer v restavraciji »Maribor«*! Pevovodja. - ij ^Tondeljek, torek iH sredo predvajaj! I. Mariborski bioskop krasno uspelo Ijn-j bavno dramo francoskega tovm-a, »Pariško lepotico« z znamenito francoškflf igralko Gabby Deslys v glavni vlogi. Tal prvovrstna drama je žela z globoko Se* gajočo vsebino povsod izvanredeu uspeli V četrtek začne »Ponižani in užaljeni^ Lye Mare najboljši film. ’. ij § Kavarna Žigart. Dane« Sobota, ŠBbj 9. junija 1923 ehtni koncfirt saloifske grodr be Roba. Zrčatok ob 29. uri zvečer. • § Holci Halbwldl. Dapes jutranji leSpnii ..kmmt- ISLajpleiiži .vrt sredi nrcMa-1 * r. * > _. • x i '.'-m vr X B o K« ■ Maribsiv 10. Jtinifa 1925. «"AI>:;' t t Mariborske vesti. (f. I •■»■■ •' ' Maribor, 9. juniji 1923, ^Večer tužISkih Srbov. ; fl^IhredtatfBifje o Lužiških' Srbih, Si se je ■ SStr&lo sinoči v prostorih »Ljudsko ulii-'Iverze«, je bilo razmeroma dobro obiskalo. Predavatelj g. D ž a m o h j a je v le-kpo zasnovanem predavanju podal kratek , pregled zgodovine polabskih Slo veno v, j,opisal daria&oje narodnostne razmere na .texhl,ozeWLljm.in prešeil na to k Lužiškim 'Siibbint M Širokih obrisih jo očrtal njihovi aedaaSji položaj, ki je precej podoben ; položaju obimlejnih Slovencev pred osvobojen j errt. O krop in okrug so obdani od ■perniškega življa, ki si je osvojil tudi nji-ihoVa mesta itt kateri jim ne priznava ‘jiajpri-miti.vnejšib narodnih pravic. Srbi , bo tako brezpravni kakor koroški Slaven ! bi., Neliote smlo se.spomnili, koliko vpije-•iSo^ntaei'Nemci o,krivicah, ki. k*e jim prode hib'«:tiaši zemlji, dočimi ae njih otroci kgzgojnjejo v državnih šolah v nemškem IjSeriihu. .Predavatelj jc dobro zadel polo-Jzaj Lužiških Srbov, ko je dejal, da je j njihova domovina grobnica Slovanstva '^a/.Pruskem. Še >1. 1848. so bili okoliški o-kraji zavedno slovanski-; dane« je tam ;yise ponemčeno kakor pri nas na Gospo Svetek em. polju. Kar jih je ostalo — po 'pnteki Statistiki je Lužiških Srbov približno 100.000 v; resnici jih je par deset vveč —ri. skušajo podaljšati rtarod-•življenje. Vztrajno 'se upirajo ponem-, ovalnemu, navalu, ki jih stiska od vseh . štirih stuaniL SaimO tri in pol ure hoda je &*> meje republike Češkoslovaške, zato Wmt je-Menmljtvo, zakaj niso zmagovalci ■podaljšali ičeške mieje rta ozeml je Lužiš-Njih Srbov', ki bi-bilr na ta način rešeni za 'Slovanstvo. Predavatelj je z gor kot o opi 'fcoval pjihovedlcpe kraje, krasno narodno in oso in d*«ge|posebnosti, ki so jih ohra-Siili.-tl zadnji,--potonici polabskih Slove-jbov.^Kjjiufo tcttiiu, da jim država odreka Eeo jjarodnega obstoja iti1 da jim ejo1 grob^tndi ekonomsko močni ,_ki {ovarifarji jh meščani, se kul jbrrrtto .življenje. Lužiških Srbov razvija io'bolj ih:.so baš v zadnjem, času ovali. jsedemlteOkolekih društev. Naj ten£;h!e pozabimo omeniti, da delujc-tjO v, sokolskih društvih tudi'nekateri ha iicionalMo zavedni katoliški duhovniki, da-Rgl jc njihov škof odločen 'Pahtgerman. r59h’ačiln*> je,»da jo/ta miali narod razcep-fjjeStf. v dve/veri, v. dva kn jižna jezika ^gornjbiužiSki::i'n dolpjetužilki jezik), kar fSOpač, prtetnd ■ slovanski par ti ku 1 arizem ijdasd je pravi vizrok iskati v zrfarfem Ha-feeia petfemčevalcev: »Divide et impera!« i 'Predavatelju je uspelo, da je v poslušalcih vzbudil < si rnipat i j e do Lužiških Sr jlbov. Mrtori* smo tee Spominjali naše lastne ^preteklosti -in-se zopet zavedli, kaj pome tfe narodafS Svoboda; V srcih so se iram ilmdfli odtrhevi Bezručovih »Šležkih pes feS*,. so: domele intetoke besede luži gko-itrbfe&ega' jezika; ko je- predavatelj Stal jezikovne primere. { y petek dne 15. tm. bo g. Džamohjn fvpje predavanje nadaljeval in zaključil. temi predavanju bo opisal kulturno Življenje mted Lužiškimi Srbi, njihovo li,-jferatroro in njih Vodilne može. Pričafcu-da^bovpetek obisk še povoljriejši t ipjc^tovolfrii prispevki izdatnejši. VlfSji 'i $ i'' <—Q—♦ /. ■ v'■'. ; • ' ' ' HiuteR. Poročil1 Sel je' daffeš 9. trif. . Mafcso Štfuderi, kazenski za govor-&*^#fanabioru, z gdč. Marijo Ranler-, Gorice. Mnogo Sreče! [v. p^Srečen dan je imela »Straža«-‘dne Jvint, ko je biPnaž odgovorni urednik nekih' notic o dr. 'Jercvvšktt obsojen. 1__ nottee so bile izzvane po raz- ravah v obč. sejah', v katerih je župan ponovno trdil o dr. Jerman šivali, M'-so kazale m to, da dr. .Terovšek ltt»,bi bil prijatelj resnice. To se je v narok noticah joribilo in trdilo, da je dr-jUerovSeK postavljen na laž. Dr. Jcrov-. je tožil. Kasneje so se pa izkazale i’-Grčarieve-i.trditve kot neresnične in itenfsevdda^^tittdi nase notice, v^od čc-Wf. naS uredtrik obsojen. • ?'raža« Jtlna ^ofeo in široko iznb"a. — zabi,vda bi ona bi^ nni- .. 'enkrat ^enfrnij radi tikraje. ako N bila tako poštena "lca-t je »TafcOM in bi ne zakrivala svo->VSČMI,Z, imenom imuneca roslan-Cse^iCa^H! ne more tožiti, ker je ežna radi nemožno- _ vabilo k razpravi. [Sonciit pa^5e4)old» Ujmtovljeno, 'da z do-“ s oOOTcami1' seveda til bff v zvezi f .jpfea-l-.dr. Rei^man, kakor hoče m notica, v kateri »se zeraža« »Straža« nad našo »častikrajo«, kar mrgoli naj-ostudnejših žaljivk.- mi Koncert učencev pro£. Frišcha se vrši dn’e 16. junija ob 20. uri v mali Go-tzovi dvorani. Razdeljen bo y dva dela: začetniki in naprednjaki. Zanimiv bo vse-kakoT drugi dol, ki; obsega dela raznih' glasbenih' mojstrov in bo dokazal izobrazbo in sposobnost učencev. Predprodaja Vstopnic pri Hdferju v Šolski ulici. m Pismonoše in drugi nižji poštni in brzojavni uslužbenci priredijo jiuri, dne 10. tm!. vrtno veselico, katere čisti dobiček je namenjen v podporo vdovam in bolnim članom' njihovega društva. Poznamo težaven položaj ipoštnih uslužbencev in smo uverjeni, da res zaslužijo podporo. Naj bi občinstvo po možnosti upoštevalo to dobrodelno prireditev in so jo udeležilo v obilnem števila. Več med »objavami«. m' Člani kolesarskega društva »Perufi« Se opozarjajo, da jo start točno ob 7. uri zjutraj za dirkače in izletnike pri Kame-nu 134 (Mestni vodovod). Radi polovične vožnje in! obeda naj se zglasijo pri Ivo Sušniku v Slovenski ulici 15. Dirka bo zelo zanimiva, ker se je udeleži 20 klubov iz Slovenije in Hrvatske. ml Sneg na Pohorju. Minuli četrtek 'je postalo nenadoma zelo hladno. Krog poldneva je začel v dolini padati dež, na Pohorju pa je padala toča, kateri je sledil sneg, ki je precej globoko pobelil naše zeleno Pohorje. Planinci naj se tega ne ustrašijo, ker je sneg še istega dne zopet izginil in' je bil po nevihti zopet najlepši datt. Zato pa planinci in ljubitelji narave, na plan! Pri Ruški in Mariborski ko či vas čaka dobra postrežba! m Rediti občni zbor društva hišnih posestnikov, ki se je vršil dne 28. maja 1923 v Gbtzovi' dvorani točno po dnevnem redu, bil je dobro obiskan. Poročalo se je o delovanju društva v pretečenem letu. Po odobravanju računskega poročila vršila se je voiittev odbora. Izvoljeni so gg.: Giaser, načelnik; Murko namestnik. Lončar blagajnik, Pallas zapisnikar, Šepec, Barta in Sabukošek pregledniki' računov, Dr. Pipuš, Zebot, Bregar, Neger, Vincetič, dr. Orosel, Turk, prof. Mazili, Wolf in Beranič odborniki. Gosp. Giaser je posebno naglašal, da bo odbor tudi nadalje deloval po vseh svojih močeh v prid članov. Povdarjal je potrebo organizacije vseh bivših posestnikov, kajti le z zedinjenimi močmi bo mogočo uspešna zaščititi interese hišnih posestnikov. Pri občini mOTajo dobiti zopet svoje zastopnike, ter skrbeti, da se razpišejo čimprej nove občinske volitve. — Članarina za društveno leto 1923. se je nekoliko povišala. Gosp. dr. Pipuš je popisal z veliko natančnostjo današnji položaj hišnih posestnikov ter obrazložil raizumljivo novi stanovanjski zakon in »Pravilnik« o izvrševanju stanovanjskega zakona, kakor ■tudi novelo, s katero so se razglasilo spremembe v »Pravilniku«, naijfovedi stanovanj, in nakazila izpraznjenih stanovanj. Z velikim priznanjem' so sledili govorniku. — Hišni posestniki! Naš im loža j danes ni, kakor bi. moral biti, treba je toraj, da se združimo, da si; med seboj pomagamo in! da delujemo skupno. ^ Pristopite k našemu društvu. Naš tajnik bo prišel osebno k vam, da vas vpiše ket člane in bo pri tej priliki pobiral člana rino. Izkazal se bo « posebnim pooblasti lom!. Dobrovcijni prispevki' so bodo za beležili v posebno kn jigo dobrotnikov In prijateljev društva, in’ razglasili pri občnem zboru. Vsa pojasnila dobivajo društveni člani v naši pisarni, Gregorčičeva ulica št. 8. Odbor. m »Jadran« (društvo Primorcev) v Mariboru. Že pred dvemi leti se je poka zala občutna potreba Primorcev v Mari boru, da si ustanovijo lastno kulturno društvo ki bi odgovarjalo njihovim tež njam, potrebam' in njihovi mentaliteti. Ustanovili feo društvo »Jadran«, ki v začetku pokazalo zelo lepe uspehe, žal je gospodarska in politična situacija zaposlila mloči drugje, ki bi drugače delovale v društvu. Radi tega je delovanje društva dolgo časa počivalo. Na občnem zboru dne 14. maja 1923 pa je zavel osve ž>«' i mladinski dih v društvo. Izvoljeni sv nekateri prejšnji im novi boroi, ki s:r ok, da bode društvo Vsestransko u val o in izpolnilo svoj Plameni. Nalo- ga društva »Jadran« jo enaka .društvu »Soča« v Ljubljani, ki pospešuje kultur ne tžnje Primlorcev. Društvo nudi Primorcem da' se ‘kulturno poglobi jo i-rt zbližajo . Prirejali se bodo družabni večeri in ^vaj^t-deuštiEo j^diBtelo-^spjot^niv morsko čitalnico in svoj pevski zbor, dajalo bo Primorcem potrebne; informacije itd. itd. — Program je lep in obsežen od Vas PrimOrci je odvisna udejstvitev in proapeh društva. Vsak mariborski Primorec mora biti član »Jadrana«, ki je popolnoma nestransko, zgolj kulturno društvo. Začasno nas je sprejela Jugoslovanska Malica pod streho, v svoje prostore Sodne ulica št. 32, kjer uraduje tajnik našega društva ob sobotah cd IS. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 12, ure. m Tretja in! četrta številka književne tombole Jugoslovenske Matice št. 58 in 13. Postopek glede dobitkov 30 isti kot pr! prvih dveh številkah. Pripominjamo, da so arnbe izčrpane in se bodo dobitki v 'soboto razposlali lastnikom. Poživljamo one, ki so v Ljubljani, Ja se osebno zgtaso v pisarni Jugoslovenske Matice, Pred škofijo 21, I. nad-str., kjer se jim ali dobitek izroči, ali pa poda informacija v nadaljnjo postopanje. Igralci z dežele dobe dobitke najkasneje do srede dne 13. junija ali pa se njih karte, ako pri žrebanju niso prišle v poštev, obdrže v nadaljnjo evidenco pri drugih dobitkih. Prihodnje številke se objavijo v torek dne 12. junija. m Koncert v parku. V nedeljo, 10. junija ob 'Vili. uri se vrši v mestnem parku koncert vojaške godbe s sledečim sporedom1. 1. Fučiik, Florentinska koračnica. 2. Suppe, Lahka konjenica. Ouver-tura. (Leichto Cavalteric). 3. Waldteufel, Moj sanj. Valček. (Meln Traum). 4 Offenbach, Finale iz opere »Hoffmanove pfllpovesti«. 5. Czibilka, Gavotta, 6. Verdi, Zbor iz opere »Ernani«. 7. Čižek, Narodni listi. Srbski potpouri. 8. Muhvič, Slovenec, Srb, Hrvat. Marš. m Mestno kopališče je izveri tiedcl je iri ponedeljka vse dni v tednu odprto. Parna kopel j je ob sredah in petkih za damie, ostale dni za gospode. Občinstvo še opozarja, da ten v prvih kopelnih’ dneh ni treba čakati na kopelj. Kopališče je odprto od 10. ure do 19. popoldne, blagajna pa do 18. m Kavarna v mestnem parku. Pri lepem vremenu dnevno koncert od pol 17, do pol 19. in od 19. do 24. ure. Sladoled In domače pecivo. mi Uljudnega gosaka ima oskrbnik Ruške koče na Pohorju. Gosak je pra-vi planino in spremlja svojega gospodarja kot psiček na viseh potih. Tud: na lov rad hodi z gospodarjem in kaže prav lovsko veselje, če se vračata z bogatim plenom. Napram tujcem je nezaupljiv ,in pošteno vgrizne, če ga hoče kdo pobožat:, dočim gospodarju prebrska vse žepe. m: Lekarniško nočno službo ima ta teden lekarna Si rak (pri »Angel ju varu hu«), Aleksandrova cesta in lekarna Al-baneže, Frankppanova cesta. m V Mariboru so umrli: 2. junija: Stanka Goričan, 14 let, bolnica; 3. junija: Regina Ježek, šivilja, 28 let, Marijina ulica 28; Josip Eferl, delavec 74 let, Valvazorjeva ulica 39; Josip Sušin', 53 let, mestni stražnik v pok., Koroška cesta 43; Hermina Dobrovoig, 2 meseca, Aleksandrova c. 67; 4. junija: Hanibal Comelli, pol leta, Tattenbachova ul. 18; Martin Pickl, sodni uradnik v p., 60 let, Tattenbachova ulica 19; Karl Dadieu, načelnik kurilnice v p., 78 let, Vetrinjska ulica 18; Agnes Vucotič, Vdova, 52 let, bolnica; 5. junija Franc Varblač, posestnik, 67 let, bolnica 6. junija: Viljemi Ackermann, vrtnar, 49 let, bolnica; 8. junija: Franc Nerath uradnik juž. žel., 32 let, Pobrežje; Anton Blatnik, 3 mesece, Jenkova ulica 5; Hed vika Lušicky, žena žel. poduTad,, 27 let Tattenbachova u lica 19. m! Prijet vlomilec. DanCs popoldan malo pred 13. uro jo g. policijski bari svetnik Keršovan, ki je bil slučajno Pa izprchodu opazil pred zaprto trgovino Hobacher ha Aleksandrovi cesti nekega moškega, ki je poizkušal odpreti vrata. — Ker se mu je stvar zdela sumljiva ga je dal aretirati in odvesti na policijski ko orisati jat, kjer so je izkuzalo, da je to znani Ivan Kerčič iz Loke, ki je lansko leto vlomil ob belem! dnevu s še nekim drugim tovarišem 'v Tičarjevo trgovino na Sv. Petra cesti v Ljubljani irf ki je konmj nedavno prišel iz zapora. Razen tega sta bila aretirana še dva vlohnlca nek; Vogrin iti Pihlar, četrti pa je pobeg iiil. Sumi se, da je bila to ona družba, 'ki jc ' vršila številne vlome v zadnjih dneh r.: Iz policijske kronike. Dve izgnan »dnm-is sta se vrnili v Maribor in mo rata delati za to pokoro v h-otclu »Graf« — Peter F., dninar v mestni klavnici, se je tako opijanil, da jo da cesti obležal thf ka.aiora! za tn.daijoEatti-tudi tfeke?, ' reveže. —^Nek avstrijski železničar i® ves popoldne popival v neki tukajšnji’ gostilni. Ko pa je prišlo do računa, se j® izkazalo, da nima denarja. Sedaj išče v Mariboru prijatelje, ki bi mu pomagali iz zadrege. in Opozarjamo ha današnji oglas L®*; g ato v egu učilišča za steografijo in stro; j epi s. 'i : m Novo tapetnlšifo delavnico in zalog® pohištva sta otvorlla na Rotovškem trga, št. 3, vhod s Slomškovega trga št. 6, g» Jagodič in Sajko. G. Jagodič je bil dotj slej trgovski poslovodja pri znani firmi Karol Preis. To jo prva slovenska tar petniška delavnica in zaloga pohištva v Mariboru. m Najlepše romanc ih druge razfi vrstne knjige iz svetovnega slovstva ^ vseh jezikih izposojuje proti neznatni iz' posojnini »Ljudska knjižnica« v Narod* nem domu. Knjižnica kupi takoj po izid® vsako novo slovensko knjigo. i m Izdane lif izbrisane obrlns> pravice^ Mariboru. V mesecu raiju so bile izdan®' sledeče obrtne pravice: Katarina Konrad, sejmarstvo s sadjem, Trstenjakova ul. H>-Franc Druzovič, čevljar, Židovska ul, I; Mestna občina mariborska, prodaja elck*-troinstalacijskega materijula, aparatov z®' kurjavo in razsvetljavo ter elektrotehnik čn-ih žarnic, Jurčičeva ul. 8, Ivan Špefc; zidarska obrt, Betnavska ul. 26. Josipi Mlaker, agenturna in komisijska trgovk' na, Gregorčičeva ul. 8. Anton Pliberšek, zobotehniška obrt, Cvetlična ulica 27« Ivan' Kranjc, krojač, Mejna ulica 14. M®' rija Wregg, izdelovanje otročje redi Ih® moke, Stritarjeva ul, 11. Franc Zemlji&j gostilna, Grajski trg 3. Hinko Cigoj, gpnu, in mnogih drugih zaipadno ev-_ mestih velikansko pozornost, "»estmvid je -^madil vsa dela, ki bi spa-w. Kosovski hrani/ skupilo 60 kipov, Bilo je to 1. 1919, ko je bil mi; v®*rskj prp,ri-M(jnik Ljuba Davidovi« ■Jfs^ovič je zahtevai,30.000 frankov let-gO^npnine. kar ■ je vlada sprejela^ in mnetniku, da bo ningove kipe za Kosovski hram, ki ga n*me-^^^taviti ves narod v- slavo srbske je izročil dotrena dela beo-‘v'adi. ki mu je plačevala doiro-rereto samo dve leti. nato pa je nj pooolmoma ustavila. Pa še to 'Zorr»rweia' ki so .vzhajala ogromno po-«tava^ .^najodličnejših inozemskih raz-ie vlada razvrstila Po raznih hod- o Akademija naraščaja Sokolskega društva v Mariboru e e vrši V sobota dne junija ob 20. (8.) uri v Narodnem domu z izbranimi telovadnimi nastopi. Naša dolžnost je, da« pokažemo našemu naraščaju, ki Bo že mesece z vso vnemo pripravlja za ta nastop, svoje zanimanje in mu damo is tem, da ga posetimo v čim največjom številu priznanje za dosedanje in vzpodbudo za nadaljnje delo. Naj zatorej na tem slavlju ne manjka nihče, ki mu je na srcu ljubezen do uaše mladine. o Dograditev Sokolskega doma v Src-diščn ob Dravi. Središki Sokol je po dveletnem: požrtvovalnem delu »gotovi! svoj dom. Mogočna sl avba, ki stoji v sredini trga, je ros dika Središča, te narodne in napredno trdnjave, ki je neustrašeno dvigala narodni prapor že pod avstrijskim1 režimom M ki so je v svobodni državi; razvila v pravo središče narodne zavednosti in’ požrtvovalnosti. Središsi Sokol, eno rtajagilnejših društev Mariborsko sokolske žitpe, si je /arradii res kraseri’ dom, ki obsega veliko dvorano-telovadnico in1 gledališki oder, garderobe za telovadnice, društveno sobo, kn jižnico in čitalnico ter kuhinjo. Pred domom ob cesti je obširen’ vrt, ki bode še letos urejen in' zakajen, poleg doma pa je veliko letno telovadišče. Središčani so lahko ponosni na svoj Sokolski dom' in' lahko slu žijo kot vzgled požrtvovalnosti; pri delu so pomagali vsi, kdor ni mogoi dati lesa ali staviti na razpolago vproge ali gmotnih’ sredstev, ta je z žulji svojih rok pomagal pri stavbi. Sokolskemu društvi v Središču In v prvi vrsti njegovemu sta rosti, br. Fr. Kočevarju gre res vsa čast irt priznanje. Slavnostna otvoritev do ma je določena na 15. avgusta. O tej prireditvi priobčimo podrobnejšo poročilo pravočasno. , kjer leže še danes. Mnogi brat o^!^odoyani; Umetnik je več-fe rlriut^jposredoval pri vladi, in mu "aWonŽn^tPl5ič z^ota^al vso . svojo ^rnvioi„,-*e pred par dnevi se je Me-C mS811 Pašicu in pr-i notra-dn rnii? ,1- Oba sta ga prepričevaila, Danio0 obžaluje dosedanje posto-■ m ^a’ bo takoj popravila. vWamesfo'tega ie izšel v vladnem glav-ka Prostaški napad na umetni- ji- Neki Odavjc p-a z navadnim feljtonom Ponižuje na umetnika,drage ali tretje vr-*®e, kateremu manjka, sploh vsaka indivi-jgainost Stroga angleška, francoska, ifa-•tenska kritika ga je prištela k prvim reprezentantom jugoskm umetnost?, vladni T^an pa ga psuje pod zaščito onih liu-{Nki so obljubili par dni pred tem, da °^o izpolnili svoje dolžnosti. ^.Tiako postopanje .je treba brezobzirno SP^rf»ti kot sramotenje našega naroda, rostopanfc radikalne: .vl^de z Meštrovl-Jr^ ie ponižujoče in nikak&r ne more r^diujim svetom, ki pozna velikega u bitiv-Jugoislaviji na čast«vqf. 'i*« ' v .. * Ilnstrovana čitanka za‘nižje organi OSnovne šole Je izšla pri kr. zalogi knjig- iti učil v Ljubljani. To je eSkrat ena čitanka 7,a otroke, bo fee marsikdo, ki jo bo videl. Tak j^^°venci Se nismo Imeli. Eno- in’ dvo Jo^r^ee ter vse izvatfredne osnovno odsJtjji imele razmeroma boljšo ^6. Višje organraimarte osnovne ijaBja ^ je izvrsten, Miko čitljiv, zu vrsten knSge čedna, papir prvo Ploven °r ^'tt'rt’raci-ie ^ke, da bi Si mi ijjgjj. pred ipar letfci še misliti ne fce sln?”0^1, Itatracije te knjige namreč oži-n if ^8amo v' razvedrilo otrokom in PocvTi^^ie portka; airtpaik večji del '^j® iti pojasnilo pouka, v tem iflt/*0 stike -pesnikov in različne Slike r^j^doslaviief • vBobdife nedosegljive. Pre stoo, dja'ljota knjiga }va nažje or *®MzrBanih SoJah edina v vporabi in da ®^o vestn3 ipedagogi-z njo dosegli tudi j^®WlabSili razmerah uspehe, ki so ^slej biMi naravnoat nemogoči. 'Pri tej (M slik) ie cena naravnost tfever ^ka ia ,ge more požrtvovalnost fcr, •‘»logešotikih foig%vsekakor prignati, X Strukavnl imenik grada Magreba. k.pri • • ^a*!Žaje. oišinf strirkbvn’og raz- teled* a’ telefonske Krojevevlašnika Sokolstvo. Šport. : Startna lista ' kolesarskega kluba »Perun« ob priliki Iz vezne dirke Maribor —Celje na pprogi 64 km., dne 10. junija 1923. 1. Franjo Kumerc, 2. Albert Keš, 3. Ernest Paihor, 4. Franjo Nabergoj, Amton! Hlebš. Start so vrši ob 7.20 uri v Mariboru km. kamen 134. Cilj pred go stilno »\V>il«oin« v Gaberju pri Celju. : Reprezentančna tekma Rnmunija-.Tugoslavija so vrši v nedeljo v Bukare šti. Naša retprezen.tanca bo prilično ista kakor jo bila v Krakovecm. Izpred sodišča. »a podmen Hrvatske, SlaVoii jf * 'ModjntaUriaL — Cijema jo *>rvom K^Ldiiel,“ ^ 5°. » Pojedii za' aetie cjoKna, 25 D. Narudž-Ju«o&lafv©BB(ici Kompas d. d., °dio, Zagreb1, Petrihjska ulica J1' ¥v Maribor, 9. junija Tatinska ciganska banda. iV noči na 20. novembra 1. 1. je bilo vlomljeno v stanovanje Franca Šolarja v Prosenjakovcih, okraj Murska Sobota. Vlomilcem1 se je posrečilo odnesti 2 para •čevljev, 1 par zgornjih in 1 par zadnjih delov za čevlje, nekaj črnega »ukna, material za 1 par kompletnih čevljev, 1 kos ovčje kože, 1 par podplatov, 1 mi rumene ga platna, 1 britev, 2 klopčiča dreto in Matijo masti- — V noči na 15. decembra I. 1. so vdrli tatovi v sobo posestnika Al Krefta v Očeslavcih, v kateri je imel .gospodar in1 služinčad obleko, posteljnino inj perilo. Vlomilci so prišli v sobo na ta način, da so s kolom dvignili in raz drli mrežo na oknu in nato izrezali s+eklo Tri omare v sobi so zlikovci popolnoma izpraznili. Obeh vlomov se je osumilo ci gansko družbo obstoječo iz 231etnesa Vin cenca Hm-vat a, 24-letnega Florjana Len glerja in 301etnega Antona Kovača, vsi iz Fokovc, okraj Murska Sobota. — Len gler je nadalje osumi jen, da je v noči na 21. septembra 1. L v družbi še neznanih tatinskih tovarišev izrvršil vlom v zakle njeno klet posestnika Karola Malačiča Domajnševcih in' v noči na 5. februar, pa v klet Petra Malačiča v Domajnševcih ■ Prvemu je bila odnesena listnica s 3200 D in več drugih predmetov, drugemu pa so tatovi ukradli 36 kg detelji nega semena, ,30 kg prediva, 100 kg pšenico in' tri vreče Osumljenci tajijo jim očitane tatvine kljub temu, da so se nekateri ukradeni predmeti našli v njihovi poseSri. Pred oknožnimi sodiščem iso bili obsojeni irt si cer Horvat na 1 leto. Kovač na. 8 in Len gler rta 4 mesece težke ječe, ^ Tatinski premlkač. One, 17. Marca jo izročila Matilda Tandler, na kolodvoru* V Hodošu, okraj >Murak' ■ Sd)Ot“ V Mihaelu Krklecu 1 košaro iri 1 kovccg z obleko v svrho odpreme v Mursko Soboto. Kovčeg irt košara sta bila zaprla. Drugi dan je prevzel v Murski Sobot i odposlano Ljudevit NVohlfart, geometer v Murski Soboti, ki je zet Tendlorjeve. — Ugotovilo sc je takoj, da sta bili iz košare ukradeni 2 obleki v vrednosti 6000 K. Kot storilec je prišel v poštev premlkač Ivrklec, ki je imel opraviti s prtljago. On pa je tajil in tudi hišna preiskava je ostala brezuspešna. Čez nekaj dni pa so orožniki zvedeli, da jo vendar Krklectat, da pa je obleki'skril. V skrivališča sta se potem tudi našli obleki, ki sta bili že po osumljenčevi ženi Beti Krklec predelani, nakar sta oba priznala dejanje. Sodišče je obsodilo Mihaela Krkleca radi hudodelstva tatvine na H mesece t.ežk-? ječe, njegova žena Beti Krklec pa radi hudodelstva udeležbe pri tatvini na 1 mesec ječe. Star grešnik. 271elni V Ritoznoj, okraj Slovenska Bistrica, pristojen vrtnar Anton1 Jelen, ki je že večkrat predkaznovan, se je zagovarjal pred okrožnim sodiščem radi liu-dodolstva tatvine in goljufije. Osumljen je, da, je dne 2, septembra, 1. 1. ukradel dekanu Josipu Cerjaku iz njegovega v Brinju pri Slov. Bistrici ležcčsga gozda smrekove in 2 borova ploha. Ukradene plohe je prodal nekemu lesnemu trgovcu v Slov. Bistrici. Dne 21. novembra 1. 1. pa je vlomil v stanovanje Henrika Stciiiba-cher v Spodnjem; Prebukovju ter odnesel kompletno obleko, zelene hlače, ja lalne hlače, zimsko suknjo, 2 telovnika, 2 klobuka 2 žepni uri z verižicama, 2 srajci, kravato in par čevljev. Jelen je nadalje osumljeni, da je meseca avgusta 1. 1. opeharil gostilničarko Marijo Kalingcr.v Slov. Bistrici za zatrošek na jedi, pijači in cigaretah v znesku 96.3 K. Dne 15. okt. 1. pa jo izvabil Antonu Čas v Meži znesek po 4000 K, Ovidonu Sirniku 300 K vredno srajco in 700 K vredne hlače in Ivanu Kertu 80 K gotovine. Končno je prišel obdolženec dne 29. decembra i. 1. k kolesarskemu mojstru Slavkota Lešniku v Mariboru ter mu pod zvito pretvezo, da je sin posestnika Jakoba Steinbaherja pri Sv. Martinu na Pohorju izvabil voz, ki ga je Stcinbaher dal Lešndcu v popravilo. Voz, ki je vreden' U.OfH) K, je Jeltii 30 decembra 1.1. prodal ni fJHvueni trgu v Mariboru za 3000 K. Ojf prizna dedoma svoje dejanje. Sodba se glas: im 10 niese eev težke jeee. *-Q“* Dve smrtni obsodbi. Dne 6. trn. je sedela pred poroto 521etfia vdova Cecilija Banič iz TrebeŽa p: Brežicah, ki jo s sekiro v spanju ubila Ivana Brenceta, priležnika njene hčerke, O umora smo svoj čas itak obširno po ročali. Brence je bila obsojena v smrtna vešalih. Dne 8, trn. 'je bil obsojen v smrt, na Vešalih 28-letni samski živinski trgovec iz Imen ega .Janez Sinkovič, ki je lc.os noči 7. maja v gozdu Poličnik (občina Podčetrtek) ustrelil Janeza Zagrajška, kateri 'je kupil ata sejmu v Rogatcu dve kravi in ju gnal domu. Onpal je obe kravi in 600 din. denarja. Gospodarstvo. Razvoj telefonskega in brzojavnega omrežja v Sloveniji. O tem je podal obširno in temeljito poročilo kem e. pristav Trgovske zbornice g. Ivan Mohorič na zadnji icdni seji Trgovske in obrfoie zbornico v Ljubljani, Iz poročila povzamemo: V sfari Avstriji je spadala Kranjska pod poštno in brzojavno ravnatel jstvo v Trstu in Štajerska pod graško ravnatelj stvo. Na Kranjskem je bilo 1. 1915. ob iz brnhu vojne z Italijo 1145 km državni telegrafskih vodov, 48 km železniškeg telegrafskega voda, skupaj 1193 km br 20javnih vodov. Dolžina brzojavne žice na teh vodih je> znašala 5741 km. Krar.j ska je imela 109 državnih brzojavnih u radov, od* teh je bil samo ljubljanski permanentno službo. Železniških brzojavnih uradov je bilo 77 in' privaten l. Vseh skupaj torej 187. Medkrajevno telefonsko omrežje je obsegalo 3 tranzitne vodo^ Dunaja proti Trstu irt je na Kranjskem merilo 331 km, dolžina teh žic pa 1201 km Omrežje se je tekom’ vojno znatno raa vilo. V začetku januarja 1. 1919. je bilo v Sloveniji okrog 1645.50 km tele;: 'iških Vin' .kmjtelegrafgkih v,od Telefonske trase so znašale 642.42 km, ter lefouski vodi 6314.55 km. Po preobratu se je na novo ustanovilo poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani, ki je šlo taJcoj na delo, da odstrani provizorne medvojne naiprave in jih nadomesti .s končnimi. V štirih letih od za-1 četka 1919. do 1922. sc je zgradilo v Slo« eniji 56.89 km telegrafskih prog s 103.69< km telegrafskimi vodi ter 752.69 km tele«; fonskih. prog s 3597.P3 km. telefonskimi; vodi. Dno 31. decembra 1922. je znašala, telegrafska mreža 1702.40 km prog 6502.90 km vodi, telefonsko omrežje iwi'< 1395.12 km! prog z 9911.58 km vodi., Danes*-imamo v Sloveniji 178 državiiih brzojav-; nih postaj (nevštevši železniške) in 12» telefonskih central, med temi 24 takih, kf posredujejo tudi brzojavke, s 1441 tele-fonskimn naročniki. G. Mohorič razpravi lja daljo o potrebah dopolnitve omrežja v novih smereh, o telefonski jn brzojavni zvezi do morja ter končno o prometni inozemstvom. HIH* ,!V g Sejmsko poročilo. Nn svinjski; *)—1000-; kron; 7—9 tednov-1200—1600; 3—4 rtiestce 2000—2800; 5—7 mesecev ^400—45l>0; 8 do i 10 mesecev 4800—5500; 1 lat,o 6—7000;' 1 k& i žive težo 90—100, 1 kg mrtve 115—120; 1 ovoa 800—1200. ; Blagovne borzo 8. jnrt. Novi S a . *'; tM. >. 1 '‘Saint-Germain na delu. * ;u. ’ * iMeSfem ko se !e vršil v: hišici za dre: Vesi opijani prizor, je v skrivnostni hiši uličice des Reservoirs grof du Barrv premišljeval, kako bi umoril (viteza d Assas..— 1 Tako je v! 'trenutku, ko je ženska v posledici združenja dogodkov, izrabljala Ivtso svojo premeteno koketnost in zvito priliznjenost, — da si pridobi kraljevo naklonjenost, njen mož premišljal, kako ,bi najbolje lahko odstranil, umoril druge- «a* — , ' D mraku. Ko ie ravno noč hotela žc ■Zaviti naravno v, črno temo —je iv temen itplašč ogrnjen moški sitopical po uličici des Reservoirs. — Brez obotavljanja se je bliža! hiši gospoda Jakoba. — Bil je to grof Saint-Germain, ki se }e pripeljal do Versaillesa1 v svoji kočiji, katero je zasedel po magnetiono-ihipno-tični seji v Parizu. —. Med potjo je zaspal. >— Ne ravno mirno, ali globoko, trdno je zaspal. — Bil si ije zapovedal, da mora spati in spal je. — Morda bi bilo tu na mestu,, da teorijo Osebnega magnetizma bolj na dolgo opišemo in razjasnimo, — ali ostane naj raj-Se prepuščeno čitatelju, da veruje ali ne, oziroma da sam čita vse one razprave, kj imajo za snov] Stadije rn vspehe, _ki st ‘dosegajo dandanes. Sicer pa bi obisk ov, znani bolnici za umobolne, histerične in ■ stare žene rvj Parizu — zvana Salpetrie- ll Brez daljšega uvoda prehaja tedaj na pripovedovanje golili faktov fn dogodkov. —• So sicer čudni, ali vendar prepričujoči. Pri prvih hišah v Versaillesu ie ko-ičijaž zbudil Saint-Germaina, potem pa nadaljeval pot do trga pred kraljevskim gradom, oziroma do ravnine, katero so pozneje začeli zvati kraljevski trg. — Izstopil je, pa se korakoma podal vu-ličico des Reservoirs. — »Da bi le pravočasno prišel,« — ie želel na tihem. — Ni se. pa izražala njegova tesnoba na zunaj, Saint-Germain je kazal isto hladnokrvnost kot navadno, — ono masko hladne brezbrižnosti, ki ga ni. nikdar, zapustila, tudi če je bil sam. — Potrkal je na vrata gospoda Jakoba. Kakor po navadi, se je najprvo odiprio malo zamreženo okence, j»otem šele vrata- — Prikazal se je strežaj. — , »Kaj želite?« — je nekam trdo in neprijazno vprašal prišleca, katerega je skušal «Tvnznati. — v »Govoril bi rad z vifcem d’ Assas.« — je na k ratko odvrnil Saint-Germain. »Vi ste se zmotili, gospod, — te osebe ni tukaj. — Iščite jo kje drugje.« — Strežaj je hotel že zapreti vrata, ali Saint-Germain je stegnil proti njemu svojo roko. — Vrata so ostala odprta^ — Obraz strežaja je preletela groza. — Stal, >>ako bi gospod Jakob vipraSal imf nni<*frn Snmt-Oerrnaifiorn. —j potrkal, recitc^ da. je bil nekdo# »Dajte mi ga, — ah". — prosim, daj- J Zdelo se mu je čisto naravno, da !® te mi ga!« — ( zval tega neznanca gospodarja. — Noben »Nemogoče, — v hipu ne boste mogli , drugi naziv mu ni prišel na misel! — več zakričati, govoriti, čez pet minut ste* »Kje je vitez d’ Assas?« — je Saint* pa mrtvi!« — . .. | Germain izpraševal. — Strežaj je hotel zavpiti, klicati na i > »Šel je venkaj,« — jp odgovoril C«- pomoč, — ali kakor mu je grozni nežna-' bin, in se spomnil, da je še pred hip^ nec.povedal, res ni spravil glasu iz sc-, trdil, da vitez sploh tamkaj ne biva. be. — Vse občutke, katere je Saint-Ger- »Je šel tja, kjer je gospa d’ Etibles?* main našteval, je tudi resnično občutil— »Gotovo, — pač ne more biti drugje!* Zdelo sc mu je, da sc mu bliža zadnji »Misliš, da se mu posreči videti jo?* hip življenja. — »Gotovo. — general je ,vsc zelo irt* »Povedite me v hišo,« — .ie nada- vidno uredil in pripravil!« — ljeval Saint-Germain. — »pazite, da me' nikao ne zagleda in jaz vas bom ozdravil. — Čez malo časa bodete zdravi, kakor ste bili preje. — Torej le hitro, — nimam časa, da bi ga tu zgubljal po nepotrebnem, ako ni tukaj onega, katerega iščem. Pustite torej, da vstopim?!« — »Da,« — je odgovoril strežai, in se ni niti čudil, da je zopet zadobil glas. — »Povedite me torej, — primite me za roko.« — Strežaj ie prijel Saint-Germaina za roko in ko je še zaprl vraten ,ja navedel .v levi paviljon, kjer te »Dobro, sedaj,« — je Jt je kot uničen pred Saint-Germainom. —i potrkal, recitc, daje bil neKao, JS ii pq*» »Kaj vam je, prijatelj?« — je dozdev- motoma hotel v, hiso. — Ste me razumeh, prijatelj?« r .................m.< »Da, gospod moj!« — »Pojdite, pričakoval vas bom tukaj.« Strežaj se ni čudil, da mu je neznanec govoril o gospodu Jakobu. — Čisto na- mu je zapove-Niti se ni »Zadušim se, — umiram. — usmilite se me, — — pomagajte mi!« — »Torej. — poslušajte me: zdi se vam, da ognjen obroč stiska vaše čelo, ne res?« —. , v . »Da, da, in pece me/ tako peče in Ž££C.«< ■ - - »V grlu čutite, da vas krepka roka drži in vas davi.« — »Res je, res, — zadušilo me bode!« — vCelo telo je kot omrtvičeno, niti ganiti se ne morete!« —- »Da, kot okamenel sem, Vsi udje so mi neobčutni.« — »Poznam vašo > slabost in bolezen, imam s seboj zdravilo, ki vam pomaga, katero vas ozdravi.« —*______________ no sočutno vprašal. »Ne vem. ne znam, — zdi se ml, da se zadušim, — umrl bom!« ~ _ »Ej, — ppomirijte se vendar, m predvsem, ne začnite še kričati. — Jaz edini,..................... ; bi utegnil ozdraviti vašo bolezen- Zdrav- ( ravno se mu je zdelo, da t niik sem in vam lahko povem znake ya- dal' Jn da. je on ubogal, ših bolečin. — S tem vam tudi dam do- več spomnil bolesti m slabosti, ki so ga kaz svojega znanja.« - maI° .Preje obhajale, kakor se tudi m spominjal zdravnika, pravega ali namiš ljenega, ki ga je hotel ozdraviti. — Uboga! je. izvedel ukaze nekako pasivno, mehanično Šel je v paviljon, ki je imel okna na cesto. — Tam je dobil gospoda Jakoba, ki ga je res tudi vprašal, in kateremu je dal navedeni odgovot. Malo zatem pa je gospod Jakob odšel skupno z grofom du Barry in z Julijeto v hišico za drevesi, kjer smo že opazili njih posamezno delovanje. Strežaj pa se je povrnil m levi’ paviljon- — .»Kako se zaveš??«— ga je vprašal Saint-Germain. — »Lubin, gospodar !* — je’odvrnil. „ »Kateri general? — Beži, beži, alifl ti meša? — Saj ni tukaj drugega, v gospod Jakob.« —- »Res je,« — je odvrnil Lubin. — prostite mi!« — »Kako so tl vendar znane take skrili nosti? — Zlagal si se. — ti' se ne zofm Lubin.« — »Res jc, — gospodar. — iaz se jie vem Lubin!« — »Katero je pa tvoje pravo ime?* -' J . »Vacegrof d’ Apremont,« — je odvfl* Lubin oblit že s kapljami potu. — ; • »Dobro,_ — sedaj razumom! — Ali tebi priličmeje zvati se Lubin, mehi * tudi prav. Zval te bodem tako!« — j Lubinov obraz, ki1 se je bil zbral < prestrašene gube pri izpraševanju, je Z®* pet postal jasnejši, mirnejši. — »Tu ne .fB^enam drugem kot Eubitta^ je nadaljevat Saint-Germain. — »Tvoi^ pravega imena nočem poznati, ga nis®1® sploh nikoli poznal! Razumeš!?« — J »Da. gospodar!« — je p^radoščen v vrnil Lubin. — »Kaj mora storiti vitet /4—20 vedrov, ena p& tina dog je porabna za tla, | večinoma za vrata. Dobe! se po zelo ugodni ceni franko vagon hrvaška postaja Robliže. — Pojasnila daje tvrdka Vračarič & Sorn, Maribor, Jurčičeva ul. 11. 1155 BAR j u Zagrebu, dobro iduči, sa roitauracijom zimskom i j ljetnom, te potpuaira »a-I mještajem, ujedno stan sa I 1 nusprostorijama, sobe za personal, predaje se od-| mah. — Informacije daje | „SEKO“, Zagreb, Bakaieva ulica br. 3. 1141 2— 2 Hndnab plia u. H Prva jugoslovenska tovarua Žaluzij,-rolet, lesenih /in1 jdrie^h -oboknic 6. Skrbita naslednika Bratje Vidakovič -- Zagreb; Tel. 4-92, 23—*9 1690 6-2 IUCA br. 40 Izdeluje vse vrste rolet, na pr. Jeklene, lesene, platneni pletene, rešetke, solnčne plahte In vse sem spattejoite dele. Zahtevajte cenike in proračune. Iščemo zastopnik*. 8BBBBB^B^aiiaiBiBeiBlB]BiBiBigHE sode za barvo t«r pločevinaste posode za-o^e ia barw> proda Mariborska tiskarna d. d. a-J‘ aiekEEKdrotfa cesJa DeSaEka in rezerve preko Din viosežez Dm Azmmm P ©dTUžnfcer Beograd, Djeldvar, Bfod ;’n7^ nik. GornjaKadgona, Krani. Ljiitljana. Mursfea , Sobota, Qs?iek, Saraievo, fSombor.^Siifel^ / i ^šberiik, VeSikovec, Vršac. EKSPOZITURE: .. Rogalka; Slatirta|Cstez0f^ka)^šk0ffjateka, :3iBseR!ce. . 11 t:A:Cl S ES: dedlil v Mariboru se priporoča cenj. občinstvu za najokusnejši rženi, beli In mlečni kruh ter najllnejSe pecivo za čaj in kavo. 2501 RosarioaeSamaEe. -x. y lilibfii^na; Slovenska banka. * . SpISt: JusosJavenska lr.dustrilška banka d. d. / Budapasft:^ Balkan Bank r. t. Vacil utca 35. Wian lis vBankhaus l^ftn-l^ert Alejtander, AosfisHner- stras&e 8. ,i453 l£,2ujevsebai^ne^eiwlkU|»ntn^|p i —S, obl?vsakem vremenu, nea ' Začetek/ ob 15.. uri... , Dobra'. nova in 'stara vina* fer sveže pivo. ,t;; K obiloemu obisku^ vabi’ K. Prinčič. J1AJCENEMA *v«*« MANUFAKTURA , vAtARIBOalfikAVHin^} v Janžekovičevem vinotoču se toči izborno vinoJ po* 6;- 7, 8 in. 12 dinarjev titer. I*t66> ® Krista1 'n tablete, v rij El g H S ^|j m ggjjg raznih zabojčkih in; lifl | |jl||j v vsaki množini se. BvHiflBAl tU dobi vedno:prh Mana Stelznr, Graz, Sdittrgelgai*e ?1 1157 Cenj. obMnstvu uljudno naznanjata, da sta prevzela na novo preurejeno restavracijo ..NARODNI DOM«« v Mariboru, katere slavnostna otvoritev 10. junija t L ob 16. uri s koncertom orkestra „ Drava" na vrtu, ob slabem vremenu r -restavracijskih prostorih. Vstopnina prosta. — Podaljšana policijska ur«. Tožila bora zajamčeno pristna stara in nora vina, katera bova doliavala naravnost od producentov in vedno sveže pivo najboljše vrste ter sprejmeva tudi abonente na hrano po lastnih cenah. Prevzameva tudi naročila za vsakovrstne bankete po dogovoru. Na razpolago: moderno preurejeno kegljišče, vrtna veranda in sobe za klube. Jamčiva za točno postrežbo ter se narodnemu občinstvu priporočava M« Ivan in Valeriia Sobe«'. povsod naš COGNAC MEDICINAL 1 M jsete&; Q*iw. ~ Tiska; Mariborska tiskarja d. d. Pri Sv. Petra olvorim v nedeljo 10. t. m, v po-ijjokioma novih prostorih gostilno (prej Senekovič). Senčnat vrt, velika dvorana, krasen razgled, pri->fe$no vino, sveže pivo, topla in hladna jedila ter tofina postrežba.; Slavnemu občinstvu se priporočam 'ym Ignac Bt&ič.-ž| Najlepši izlet za meščane je v vinograd VVoifzettol, kjer se je otvoril nov vinotoč. Pot pelje Črez Tri ribnike po senčnatem Grajskem gozdu. 1107 Gostilna „Pri 3 ribnikih Vsako nedeljo in praznik Ant. Rud. Legat-ovo zasebno učilišče Prva In edina strokovni šola za strojepisje In stenografijo v Mariboru. Začetek tečajev dne 20. junija« Vffteovanfe^ln pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100, od 8. do 12. in %*m od 14. do 48. ure. io-3 6-4 843 X B. Ul US C H D. D. tovarna svinčenih izdelkov Zagreb, Jelačičev trs 25. Tel. 13-46. Brzojavni naslov: OtOVO. Sorodna-podjatja: Winlwarter, Wien I. B. USrlch A. Q. Barlln J. B. Uirlch Wien J. B. Cllrich Budapest Q. Winlwarter Wlew ----------ISdolKI kakor cevk pločevine, original G. Winlwarter, plolairtno črne in posvinčene original G., kakor angleške, Stanljolv vseh barvah in tonih. Cavl plinove-cevi, železne in posvinčene cevi, zakrivljenke, nastavklsitdi. iz litega In kovanega Meza. ftasIKnl materijal za plinove in vodovodne napeljave, kakor tudi sanitarne opreme. MftNHC [99 59.956 br. reg. ton. 691 Najmodernejši, največji in najrazkošnejši oceanski parnik Vse, kar zmore znanost, denar in iznajdljivost, je vtelešeno v tem čudovitem parnika. Brezprimema udobnost v vseh razredih. Prvo potovanje v NEWYORK 17. julija 1923 potem 7. in -8. avgusta, 18. septem., 8. in S9. oktobra itd. vsake tri tedne ob torkih iz Southampton-Cherbourg. Podrobnosti na nižje naved. naslovih, BREMEN-NEW-YORK Direktna zveza s sijajnimi amerikansklmi vladnimi paniki. Neprefeosfljhrt na udobnosti, snagi in prvovrstni oskrbi. Hitre In varne ladje -George Washington“, „President Fillmore", „President Hardlng* „Presldent Roosevelt", »America", »President Arthur" Zahtevajte podrobnejSa pojasnila in plovbtlo listo'SL 221. Najngednejša prilika za prevoz tovorov. UNITED STATES LINE: Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, Palata baogradske zadruge. — Podružnica v Ljubljani: Zadružna zveza v Ljubljani. ZAHVALA Racft- preosnovftve moje trgovine z mešanim blagom M. SlemeniSek« Maistrova ulica 17, v tvrdko: FRANC VRHUNC trgovina z meianlm blagom, Maistrova uiica 17 zahvalim vsem mojim cenj. odjemalcem za izkazano mi zaupanje ter prosim isto prenesti tudi na novo tvrdko. Z odličnim spoštovanjem M. Slemen&ek NAZNANILO 2 ozirom na predležečo zalivalo si dovolim cenj. odjemalcem naznaniti, da sem prevzel trgovino z mešanim blagom, dosedaj- 3-'Šiamanšek v Maistrovi ulid 17, ki jo bodem vodil od sedaj pod imenom FRHHC VRHUNC trgovina z meSanim bEagom, Maistrova ulica 17 v istem obsegu in solidnosti dalje, — S tem prosim dosedaj tvrdki izkazano zaupanje prenesti tudi na mene, ki se bodem potrudil vseskozi zadovoljiti moje odjemalce z dobrim blagom in nizkimi cenami. 1130 ‘ Franc Vrhunc