rolctarcc
—-:== Glasilo Socialistične zveze v Julijski Benečiji - —	==
Izhaja vsako soboto zjutraj.
Posamezna številka stane 20 stotink.
Naročnina stane za celo leto 11 L., pol leta 5.50 L., tri mesece 2.80 L., mesečno 1 L., za inozemstvo 16 L. - Naročnina se mora vnaprej plačati.
Pisma in reklamacije za uredništvo in upravništvo naj se naslovljajo: „Proletarec1* Poštni predal štev. 43 ------------- GORICA --------
•	-	------f™ —
Rokopisi se ne vračajo. Pisma brez znamke se ne sprejemajo. — Oglasi se računajo po dogovoru in se morajo vnaprej plačati. —
Brezposelno zavarovanje
Y zasedenem ozemlju.
Za raztegnitev brezposelnega za- | varovanja v novih deželah je bila svoj čas imenovana komisija, katera je imela nalogo preučiti na kakoršen način naj se vpelje to zavarovanje z ozirom na že obstoječe inštitucije, ki se bavijo z socijalnim oskrbstvom. Ta komisija je že izdelala svoj načrt ter ga predložila ministerstvu v odobritev in razglasitev.
V bistvu določa načrt:
Člen I. V anektiranem ozemlju je vpeljan in razglašen na podlagi St. Germainske pogodbe zakonski dekret z dne 19. oktobra 1919 štev. 2214 glede posredovalnic dela in obveznega zavarovanja za •slučaj brezposelnosti, kakor tudi določbe namestniških dekretov z dne 17. novembra 1918 štev. 1911, 5. januarja 1919, št. 6. in 9. februarja 1919 št. 212, v kolikor so še isti v veljavi.
Člen 11. določa: V novih deželah, deželne komisije za posredovanje in brezposelnost, o čem je govora v členu 2. zak. 19. oktobra 1919 štev. 2214, se sestavijo od okoliških odborov, ki bodo imele svoj sedež na Tridentinskem v Tridentu in Boznu ter v Julijski Benečiji v Trstu. Predsedoval jim bo od predsedstva deželnega ali okrožnega sodišča imenovani komisar. Komisije bodo sestavljene:
a)	en knjigovodja, ki ga imenuje generalni civilni komisar med svojimi uradniki;
b)	en zastopnik in en namestnik, imenovana od že obstoječih blagajn za brezposelno zavarovanje, ki imajo svoj sedež v delokrogu komisije;
c)	en zastopnik in en namestnik, imenovana od že obstoječi!] zavodov za socijalno oskrbo ,‘
d)	en zastopnik in en namestnik imenovana od okrajnih bol-
niških blagajn ali njim enako-veljavnih zavodov;
e)	od inženirja-načelnika tehničnega urada ali njegovega namestnika ;
f)	en zastopnik in en namestnik, imenovana od društva vojnih bojevnikov ;
g)	trije zastopniki in dva namestnika delodajalcev in trije zastopniki in dva namestnika delojemalcev, več en zastopnik lastnikov plovb in en zastopnik pomorščakov. V slučaju, da ne obstoje goriimenovane organizacije, bodo zastopniki delodajalcev in delojemalcev imenovani od generalnega civilnega komisarja.
Člen III. določa, da se bodo blagajne za brezposelno zavarovanje posluževale, v kolikor bo to mogoče, že obstoječih bolniških blagajn, proti primerni odškodnini.
Člen IV. določa da brezposelnim, ki obenem dobivajo bolniško podporo, ne pristoja brezposelna podpora.
Člen V. določa, kot merodajno za vživanje brezposelne podpore zavarovanje pri bolniški blagajni.
Člen VI. določa inkasiranje zav. prispevkov na način, kot velja za bolniške blagajne.
Člena VII. in VIII. določata splošna določila o funkciji krajnih in deželnih komisij in veljavnost zakonskih določb, ki ne morejo veljati za tuk. pokrajine.
Kakor se vidi, vsebuje načrt vse tiste zahteve, ki jih je svoj čas predlagala deželna upravna komisija blagajne za brezposelnost v stavbinski obrti na Goriškem. Na podlagi tega načrta ohranijo dosedaj obstoječe blagajne proti brezposelnosti svojo avtonomijo, zadobijo pa nekako vrhovno kontrolo od strani krajevni!) in deželnih komisij, v ka-rerih bodo te blagajne in zavaro-
vanci imeli tudi svoje zastopnike.
Hoteli smo zaslišati v tem oziru mnenje sodruga Štolfa, ki je imel pri tem načrtu tudi svojo besedo in ki je bil vstanovitelj blagajne za brezposelnost na Goriškem.
Po mojem mnenju — je izjavil sodrug Štolfa — predloženi načrt ni ravno to, kar smo si želeli. Vsekakor smo dosegli veliko. Pred vsem nam je šlo za tem, da ohranimo naši inštituciji avtonomijo in pa olajšave za inkas prispevkov. V tem smislu sem tudi posredoval pri naših članih komisije, ki je načrt izdelala, sodrugih Puecher in Cattaian. Tudi s sodrugom d’Aragono, ki je zastopal v tej komisiji splošno strokovno zvezo, sem obširno razpravljal o tej zadevi in kateremu sem izročil še posebej en prevod naše spomenice. Pozneje sem mu še pismenim potom označil razne podrobnosti in posebno, kako naj se določi inkasiranje prispevkov, ker ta način inkasiranja v Italiji ne poznajo. Obljubil mi je, da bodo vstrajali da se naše, v spomenici navedene zahteve popolnoma sprejmejo, ali računati moramo, da imamo v komisiji večino onih, ki zastopajo vlade in delodajalce. Vkljub temu — nadaljuje sodrug Štolfa — kako je razvidno iz predloženega načrta, so bile naše zahteve v bistvu sprejete. Odvisno je, če bo vlada ta načrt nespremenjen odobrila in razglasila.
Paziti bo treba, da vlada ne bo zavlačevala vpeljavo tega zakona. Kakor hitro je vpeljati ob-težilne zakone v novih pokrajinah ravnotako nemudoma naj vpelje tudi one zakone, ki so v korist
delavstvu.	Jurist.
*
* *
INTERPELACIJA
sodruga Bianchi.
Pred časom je sodrug Bianchi, državni poslanec in predsednik zadružnega konsorcija
za rudniško obrt v Firenzi, vložil interpelacijo na mini-sterstvo za socijalno oskrbo, da se raztegne brezposelna podpora tudi brezposelnim raiblskim rudarjem. Na to interpelacijo je minister Be-neduce dal sledeči odgovor :
Rim, 10. septembra 1921.
Dragi Bianchi,
z ozirom na tvoje prizadevanje v svrho, da rudarji v Rajblu naj bi bili deležni brezposelne podpore, mi je čast ti naznaniti, da sem že sporočil centralnemu uradu novih pokrajin načrt dekreta za raztegnitev v anektirane dežele določbe, ki se tičejo obveznega zavarovanja za slučaj brezposelnosti.
Na podlagi začasnih določb, ki jih vsebuje goriome-njerji načrt, se bo brezposelnim delavcem dveh Benečij
Vodstvo italijanske socijalistične stranke je na svoji zadnji seji sklenilo — z ozirom na odnašaje s III. internacijonalo v Moskvi — sledečo resolucijo:
Pristop italijanske socijalistične stranke k Tretji internacijonali je bil sklenjen v prvih mesecih leta 1919 od vodstva stranke in potrjen enoglasno od kongresa v Bologni.
Nato je stranka določila izpolniti napram internacijonali svoje dolžnosti, v kolikor ji to dopuščajo krajevne razmere.
Po moskovskem kongresu in po odobritvi 21 točk Tretje in-ternacijonale, ni bila italijanska
raztegnila pravica državne podpore. Sam gotov, da bo centralnj^rad novih dežel ta dekret takoj vpeljal: na ta način bo uslišana tvoja želja.
Podpisan: Beneduce.
*
* *
Odgovor ministra Beneduce se ne nanaša samo na rudarje v Raiblu, za katere se je sodrug Bianchi potegoval, temveč se nanaša na vse brezposelno delavstvo v Julijski Benečiji. Centralni urad za nove dežele je dobil ta dekret od ministerstva za socijalno oskrbo že pred več dnevi, pa ga še ni razglasil. Ali namerava gospod Salata ! morda zavlačevati vpeljavo tega zakona? Potrpežljivost našega brezposelnega delavstva je že prekipela do vrhunca, zato pa vabimo centralni urad,da takoj vpelje brezposelno podporo v tuk. ozemlje.
socijalistična stranka v svoji pretežni večini na kongresu v Livornu za razkol, katerega bi mase ne razumele in kateri bi stranki škodoval ter jo oslabil.
Po tem glasovanju je del kon-gresistov zapustil kongres in ustanovil komunistično stranko Italije z odobritvijo zastopnika Izvršilnega odbora.
Večina je sklenila nato predložiti tretjemu kongresu III. interna-cijonale strog priziv proti razkolu in proti činom Izvršilnega odbora in izrazila sprejeti vsak, kakor-šensibodi predlog in sklep.
Na tretji kongres je italijanska socijalistična stranka odposlala
Italijanska socijalistična stranka in III. internacijonala.
KRVOSES.
Vsakdo pozna krvosesa militarizem.
Iz male roparske živali se je razvil v orjaški nestvor in čepi z oteklim životom in iztegnjenimi šapami na hropečih narodih. Predvsem na kulturnih narodih, ki se tudi zato tako imenujejo, ker so tako lepo spitali beštijo, česar namreč nekulturni narodi ne morejo. Nešteto glav je v njegovi službi ; o telesih, ki mu robotajo, . niti ne govorimo. Vsi streme za tem, da odebele krvosesa še ^olj, da ga napravijo še grizljivejšega — dve lastnosti, ki se drugače navadno izključujeta, ampak pri našem nestvoru uspevata v najlepši harmoniji.
Vse polno ljudi čuti njegovo
težo kot neznosno breme; obrezujejo mu kremplje in bi mu radi za dalje časa ali pa za vedno odtegnili vso hrano. In drugi so, ki komaj še hrkajo pod moro in vendar kličejo z zamirajočim glasom: Hura! Hura!
Te imenujejo domoljubne idealiste, ker imajo idejo, da sta odvisna sijaj in velikost domovine od sijaja gumbov in velikosti dreadnoughtov.
Če zaslišijo sfrel iz topa jim zatrepečejo srca od radosti ob misli, kako bi učinkovala granata v vojni. Radi bi videli, kako plešejo po zraku udje, seveda ne njihovi, temveč sovražnikovi. Ker velja tak strel lahko mnogo tisoč dolarjev, jih obhaja vpričo tega sveta groza in kvečjemu obžalujejo, da se izstreli tako bogastvo brez vidnih rezultatov.
Idealisti ogledujejo parade požirajo prah, duhajo usnje in pot., z navdušenjem trpe, da jim stopajo na kurja očesa, in tako obogate duševno, da so bolj pripravljeni na male žrtve. Če gledajo v bojnih lukah, kako plovejo mimo njih oklopne križarke, se čudijo potrpežljivi vodi, ki nosi navidezno tako lahko in brez truda te velikanske jeklene mase. Ali ne domislijo se, da so narodi še bolj potrpežljivi od vode, ker prenašajo vdano ta in še večja bremena.
Nič ne gane krvosesa, kar mu oporekajo sitne duše. On je samosvoj itv brez vseli gospodarskih, političnih, etičnih pomislekov. Nič mu ni boli tuje kakor lastna kritika; lastna kirtika in vest sta civilni uredbi.
Vsi poizkusi, da bi se mu prišlo
od te strani do živega, se izjalovijo ob jeklenem čelu krvosesa, ki ščiti kulture narode s tem, da tepta kulturo.
Dandanes ima tehnika najboljše izglede — vojaška tehnika, ki dela s plamtečo častihlepnostjo v nočeh brez spanja, da izpopolni morilno orožje, in preskakuje pri tem takorekoč sama sebe : zakaj krvosesu je popolnoma nemogoče, da bi korakal s teorijo v enakem tempu.
V začetku zadnje svetovne vojne so nam razni strokovnjaki pravili, da smo z dreadnoughti že opravili, češ, da jih v miru ne potrebujemo, v vojni pa so zanič. Ampak nismo, kajti v ameriških, angleških, japonskih in francoskih ladjedelnicah se grade novi poleg velikega števila podmorskih čolnov, torpedov in letai. Ir. nove
iznajdbe prihajajo. Previdni ljudje bi iz tega nemara izvajali, da počakajmo, dokler ne pripleza vojaška tehnika na oni vrhunec, odkoder ne more više.
Vse namreč kaže na to, da smo blizu temu cilju.
Kar je pravil svoječasno neki italijanski inženir o svojem sistemu, po katerem bi pognal iz Italije vse ladje na Jadranskem morju lahko v zrak, je bila sleparija. Toda zakaj ne bi bilo sčasom tudi kaj podobnega mogoče ? Električni čudeži so prinesli že marsikatero presenečenje.
In to bi bil izgled ! Zakaj pomislite, ljubi kristjani!
Ne da bi videi cilj, pošljem v zrak električne valove. Kamor pridejo, zlete smodnišnice v zrak, se razpoči municija v vojakovem tornistr;: se razsujejo munic'jski
svoje delegate, kateri so razložili naše stališče in razloge našega operata. Kongres je sklenil dnevni red, kateri je italijanski socija-HstiČni stranki zanikal prav vse, kar so delegati konečno vzeli na znanje, in se odločili ga sprejeti ter predložiti stranki v nadaljni sprejem.
Vrnivši se v Italijo, je bila njih prva naloga delovati na to, da se opaža v praktičnih potezah sklep Moskve in vodstvo stranke se je izkazalo v to pripravljeno in sicer z onimi temperamenti, ki so uživali večje simpatije pri voditeljih Tretje internacijonale.
Ali nenadna in nepričakovana publikacija razglasa Izvršilnega odbora na italijapski proletarijat je zagrebla socijatistični stranki vsako upanje približevanja in dobrega sporazuma.
Ta razglas ni samo razkrinkal vseh onih, ki so se hlinili in zatrjevali v Izvršilnem odboru željo prav srčnega sporazuma, marveč je tudi na neopravičen način razžalil in obrekoval vse italijanske socijaliste in delegate Moskve ter vobče delavce Italije.
vozovi... brezdvomno zelo enostavno vojskovanje. Nobenemu narodu ne bo več treba hoditi na bojno polje. Ob mejah se razpostavijo aparati in pritisne se na gumb.
Prav tako stori sovražnik.
Puške in topovi so tedaj odveč, in to je že lep prihranek.
Ali pa se morda tedaj prične zopet vojna moža proti možu kakor v starih časih, z mečem in ščitom ?
Le nič strahu! Razvoj ne gre rakovo pot.
Naprej, naprej, do vedno uspešnejše moritve ! Zakaj naj se odrečemo upanju, da bo enkrat zadostovalo, če pritisnem doma pri kosilu na hlačni gumb, pa gre smrt in pogin v sovražnikovo deželo ?... Jaz ne vem, kako bi se
Sledeče publikacije od Izvršilnega odbora pooblaščenih organov so s svojo razžaljivo in obre-kovalno vsebino stališče še shujšale, ker so primerjale našo stranko drugim boržuaznim strankam.
Očividno je torej, da italijanski socijalistični stranki na takoršnem stališču, ki se je vstarilo brez vsake njene krivde in volje vsled nerazumljivosti in sleposti Izvršilnega odbora, kateri ne pozna in ne upošteva našega političnega stališča in življenja, ni dovoljeno vdeležiti se one internacijonalne celokupnosti, proti kateri — čeravno revna in zasramovana — so obrnjeni njeni glasovi in njeno hrepenenje; zato sklepa nadaljevati in ojačiti svoje delo z širjenjem glavnih principov internacijonale z onim tolmačenjem, ki je potrebno za razna narodna stališča ; med tem ko ovaja proletarijatu vseh dežel ta žalostni dogodek, sklene zbrati okrog sebe vse socijalistične internacijonalne sile, ki stojijo na enakem stališču za brambo proletarske revolucije in socijalističnega internacijona-lizma.
to dalo napraviti, zakaj če bi vedel, bi prodal to znanje vladam, postal bi miljarder in bi se odpeljal nekam, kjer ni nobenega smodnika, ki bi mogel eksplodirati. Ali pa bi se začel vojskovati na svojo pest.
Pa ne vem. Torej naj premišljujejo o tem vojaški tehniki. Zakaj tedaj bomo vendar tam, kjer moramo biti.
Za vsak pritisk s prstom en armadni zbor mrtev.
Na vsak aparat ena opustošena krajina.
Nobenih rekrutov več.
Nobenih davkoplačevalcev več.
Morda mislite, da bi potem krvoses kapituliral ?
Kaj še ! Potem bi najprej zah-| teval uniforme iz porcelana.
„Proletarec".
mest, v katerih se poraja »razdor produkcijskih sil. Tak proces se je opazoval za časa vojne v vseh deželah in ni izostal tudi v Rusiji.
Opazili smo, da se je med razpadom industrije spremenil proletarijat v takozvano malo buržoazijo ter se je posredno ali neposredno vdeležil prostega trženja, da je zamogel svoje izdelke čim dražje prodati, medtem ko proletarizira povišana industrijska produkcija buržoazijo.
Od velike delavske mase Sovjetske Ruske je bil le komaj en milijon (razim 700.000 komunistov) proti prosti trgovini. V takem položaju je žugal naval ma-loburžoaznih elementov na složne kadre proletarijata, kar bi proletarsko diktaturo konečno porazilo. Gospodarski in politični vzroki so tvorili celoto, kar je prisililo stranko proletarijata do spremembe vzajemnega razmerja napram raznim razredom prebivalstva. Ta spremenjena okoliščina je stavila stranko proletarijata pred drugo novo nalogo in sicer pred povišanje produktivnih sil. Razo-rožba, odprava blokade in drugo je podalo temu istinito možnost. Napočila je nova doba in novi kurz se je izkazal potrebnim.
2.	Glavnanaloganovegakurza.
Pod vsakoršnimi pogoji življen-skih sredstev so interesi veleindustrije za komunistično gospodarsko politiko prevladujoči. Veleindustrija je izhodišče vsakega tehničnega razvitka in gospodar-darska podlaga komunistične družbe. Iz tega sledi, da moremo poveriti veleindustriji vse svoje moči in jo oskrbeti z vsemi potrebnimi materijalijami in surovinami, da jo povzdignemo do tiste stopinje, ki odgovarja potrebam splošnosti. Ce pa nimamo livll In surovin,
ne moremo vzbuditi v delavskih masah tudi nobenega navdušenja več, kakor nam je' izkušnja sicer to dokazala.
Povišanje produkcije bodi najvišja postava trenutka in v tem leži vsa „modrost" novega kurza.
Kakoršni pomožni viri so nam pa za povišanje produkcije na razpolago? Ti pomožni viri so sledeči: poljedelstvo, mala obrt, koncesije, zakupovanje in trgovstvo z inozemstvom.
Pomoč lačni Rusiji.
Osrednjemu odboru za pomoč Rusiji v Sampierdarenu je došlo od raznih naših organizacij nad en milijon it. lir v denarju in več vagonov blaga.
Splošna strokovna zveza je podpisala 30.000 lir.
Mednarodna strokovna zveza v Amsterdamu je odposlala en milijon mark v zlatu.
Med slovenskimi delavci so se izkazali dosedaj najbolj radodarni sodrugi v Idriji, ki so nakazali prvih 3500 lir.
Kje pa so ostali. ?
AVSTR1ISK0-MADŽARSKI
konflikt.
„Arbeiter Zeitung" priobčuje obširno poročilo o organizaciji madžarskih tolp v zapadni Madžarski. Vsebina tega poročila je posneta po gradivu, ki so ga poslali en-tentni zastopniki pariški poslaniški konferenci. Ugotovljeno je, da je madžarska vlada pripravljala na Burškem preobrat, ki naj bi se razširil v Avstrijo in ki bi imel namen, onemogočiti izvedbo tri-
anonske pogodbe. Na čelu tega gibanja, ki se vodi iz Budimpešte, stoje Friedrich Urmenczy, Szmre-csany in Sigraj. Zbirajo se prostovoljci, kateri'dobe prosto hrano, obleko, 100 kron na dan in dovoljenje, da smejo v sovražni deželi pleniti. Prostovoljce poši-jajo pod vodstvom aktivnih madžarskih časnikov v Monošter. Vrhovno poveljništvo upornikov je v Monoštru. Poveljnik je polkovnik Haidy. Tam se nahaja tudi skladišče orožja.
„Politische Korrespondenz" piše : Ententne sile so avstrijski vladi zagotovile, da popolnoma odobravajo njeno stališče, ki ga je zavzela v zapadno-madžarskem vprašanju. Avstrijska vlada je obvestila medzavezniško komisijo generalov v Šopronju, da umakne svoje orožništvo iz zapadne Madžarske, ako se ne naredi kmalu red, ker ni pri volji, da bi izpostavljala nevarnosti življenje teh ljudij, ki so bili poslani tja, da čuvajo red. Avstrijskemu poslaniku v Parizu je bilo dano odločno zagotovilo, da se mora mirovna pogodba izvršiti. Avstrija naj bo prepričana, da se bode mirovna pogodba v resnici izvedla.
Italijani zasedejo zapadno Ogrsko.
V splošnem vlada sedaj v zapadni Ogrski mir. (Tišina pred viharjem). Avstrijski kancelar dr. Schober je napram neki deputaciji izrazil,da je zadeva zapadne Ogrske za sedaj za Avstrijo ugodna. V slučaju, da madžarske Čete nadaljujejo z boji in nemiri, bodo intervenirale italijanske čete, ki prihajajo v zapadno Ogrsko. — Avstrijski vladni krogi pričakujejo, da bo ententa uredila vprašanje Zapadne Ogrske v smislu trianonske pogodbe in s tem preprečila nadaljnb nepotrebno prelivanje krvi.
Mala antanta grozi z okupacijo Madžarske.
Čehoslovaški listi z zadovoljstvom komentirajo intervencijo entente pri madžarski vladi in upajo, da bo intervencija kmalu rodila dobrih rezultatov. Budimpeštanska vlada se je že začela počasi zavedati, da z vsem tem početjem spravlja v nevarnost obstoj Madžarske kot samostojne države. Če bi pa kljub vsem tem korakom madžarska vlada ne iz-premenila svojega zadržanja, bi postala potrebna oborožena intervencija male antante. Ta intervencija • bi se izvršila gotovo v obliki okupacije Madžarske, morda celo v obliki aneksije nekaterih madžarskih ozemelj. Češkoslovaška vojska je pripravljena na vse morebitnosti.
Nemška delavska komunistična stranka snuje novo komunistično inter-nacijonalo.
Na kongresu „nemške delavske komunistične stranke", ki se je vršil te dni v Berolinu, se je enoglasno sklenilo osnovati, dogovorno s bolgarskimi in holandskimi komunisti, ki so tudi izstopili iz III. internacijonale, eno novo komunistično internacijonalo. V ta namen je bila takoj imenovana ena komisija za pripravljalna dela.
Delavci!
Pomagajte ruskim sobratom.
NOVI KURZ
v gospodarski politiki Sovjetske Ruske
N. Bucharina.
1. Vzroki spremembe gospodarske politike.
Vzroki „novega kurza" so se pojavili vsled socijalno-politične krize v spomladi leta 1921.
Naša gospodarska politika ni mogla postati v dobi takozvanoga „vojaškega komunizma" politika razvitka produktivnih sil. Glavna naloga je obstojala v obrambi dežele, za katero se je vporabilo vse razpoložljive sile. In v takem položaju smo imeli ta-le cilj: naj stane kar hoče, samo da se le dobi ; to vse pa na kvar našemu gospodarskemu razvitku. Povzdigi produkcije nismo mogli poveriti svoje pozornosti in smo jemali, kjer smo zamogli, da smo le v najkrajšem času oskrbeli z vsem potrebnim rdečo armado in delavce onih tovarn, ki so bili v njeni službi.
Posebno občutljivo je bilo to pri kmetih, kjer je vladal pravi rekvizicijski sistem. Samoubsebi umevno je pri takem sistemu zgubil kmetič svojo potrpežljivost in se ni več brigal za povišanje svoje produkcije. Rekel je namreč: „saj je vse eno, naj pridelam kolikor hočem, ker mi itak vse vzamejo in pustijo le toliko, da se komaj preživim". Na tak način je prišlo do razprtja med
osebnim gospodarstvom in našo politiko. Ker pa je gospodarsko Ruske kmečko gospodarsko, pri katerem igra državni sovjet le prav majhno ulogo, je prišlo do prav ljutega nasprotstva med našo gospodarsko politiko in med potrebo razvitka našega poljedelstva. Ker pa tvori poljedeljstvo temelj našega gospodarstva, je torej ta kriza prav težkega pomena.
Ravnotežje, ki je nastalo za časa meščanske vojske med razredi, se ni naslanjalo na normalni gospodarski napredek, ampak na vojaške interese proletarijata. Res je, da so stali tej vojaškopolitičnej zvezi tudi gospodarski povodi nasproti.
Proletarijat je dobival za brambo kmetske dežele živež. Jasno je tudi, da se je z nadaljevanjem vojnega stanja gospodarsko nasprotje še bolj poostrilo. To ostro nasprotje je dovedlo konečno do velike socijalne krize.
Pri splošnem gospodarskem polomu trpijo mesta več nego dežela in občutijo posledice pomanjkanja bolj znatno. Taisti, ki razpolaga v takem trenutku o živežu, pride do nadvlade čez istega, ki poseduje izdelke mestne industrije. V gospodarskem oziru se otresejo vasi nadvlade
Deželnozborske in občinske volitve v Julijski Benečiji.
Na predlog naše politične organizacije je imel poslanec sodrug Zanardi pogovor z ministerskim predsednikom in mu razložil želje slovenskih in italijanskih sodrugov glede prihodnjih deželnozborskih volitev v naših pokrajinah, ter mu predložil sledečo spomenico.:
1.	Da se ne zaduši na umetni način na čelo narodne enakopravnosti v volilnih okrajih, bodisi glede občinskih ali deželno-zbor-skih volitev.
2.	Da naj bodo volilne liste sestavljene glasom zakonskih določb, ki veljajo v Italiji, brez poprejšnjih izključitev, kakor se je ugotovilo pri sestavi list raznih skupin.
3.	Da se naj razdelitev deželnih poslancev izvrši pravilno in enakomerno toliko v slovenskih, kot v italijanskih okrajih.
4.	Da se vpošteva ovtonomija, ki so jo vživale le te dežele pod prejšnjo vlado.
Ministerski predsednik mu je odgovoril, da se bodo prihodnje mesece vršile le samo občinske , volitve, ker deželne meje še niso ugotovljene ; nadalje je izjavil, da se bodo ohranili lastni štatuti mest Trident in Rovereto.
Za tem odgovorom ministerskega predsednika je naša politična organizacija predložila socijalistični parlamentarni skupini nadaljno spomenico, ki smo jo objavili že v zadnji številki našega lista, s katero se protestira proti nameravani kršitvi deželne in občinske avtonomije ter se zahteva takojšnji razpis občinskih in deželnozbor-kih volitev, na podlagi splošne, enake in tajne volilne pravice.
Zdvulitav
zbornic.
Po inicijativi tržaške delavske zbornice se je vršil preteklo nedeljo v Trstu sestanek zastopnikov delavskih zbornic v Julijski Benečiji v svrho, da se vse delavske zbornice, ki pripadajo splošni strokovni zvezi, združijo v eno samo delavsko zbornico s sedežem v Trstu. Namen te fuzije je, da se poda vsemu delavskemu gibanju v Julijski Benečiji enolično smer, katero naj vodi en sam izvršilni odbor. Izdelal se je tozadevni načrt, ki določa odnošaje med centralo in krajevnimi podružnicami, ki je bil odobren od vseh zastopnikov s pridržkom, da se isti predloži v odobritev odborom organizacij vsake posamezne krajevne delavske zbornice. — V načrtu je tudi rečeno, da krajevne delavske zbornice ohranijo deloma svojo dosedanjo avtonomijo.
*
* *
Sličen predlog za združitev delavskih zbornic, ne za celo Julijsko Benečijo, marveč samo onih na Goriškem, je stavila lansko leto delavska zbornica v Tržiču. Spojitev bi se mogla izvršiti skoraj na enak način, kot ga je sedaj predlagala tržaška delavska zbornica za celo Julijsko Benečijo. Takrat je goriška delavska zbornica ta predlog zavrnila, ne radi teo-ričnih razlogov, ker je bila načeloma za to, marveč iz praktičnih ozirov. Če lansko leto goriška delavska zbornica ni smatrala potrebnim spojiti dve delavski zbornici v eno, katere centralni sedež naj bi bil v Tržiču, kot najbolj industrijalnem mestu na Goriškem,
\
kako je prišla sedaj do tega, da je privolila se spojiti z ono v Trstu ? Vsekakor je to predvsem nasvetoval nov politični položaj, ki se je vstvaril po razkolu v so-cijalistični stranki.
V kolikor bo zajamčena avtonomija krajevnih delavskih zbornic, nam ni še znano, ker načrta več kot toliko ne poznamo. Smo pa mnenja, da bo obstoj in na-daljni razvoj istih odvisen od večje ali manjše avtonomije, ki bode prepuščena krajevnim delavskim zbornicam. Vzemimo v primer delavno gibanje v Idriji ali v Rajblu, ki sta najbolj oddaljena kraja od Trsta. Kako bo mogoče voditi te boje iz Trsta, če še so bile iz Gorice neprehodne razpre-ke. Na' vsak način mora biti krajevnim delavskim zbornicam prepuščena največja in pri lokalnih gibanjih absolutna avtonomija.
Tudi drugi razlogi so, ki govore v prid čim večji avtonomiji krajevnih delavskih zbornic, posebno na Goriškem. Po nekdanjem komunistu Godini vstanov-Ijena in od slovenskih narodnih socijalcev podpirana „Delavska kmečka zveza“, ki je v zadnjem času stopila na dan, bo gotovo izkoriščala vsako priliko v svoje namene. Ta nova „Delavska-kmečka zveza" ni nič druzega, nego posnemanje nekdanje Mandičeve „Nar. del. org.“, ki je imela namen rušiti naše strokovne organizacije. Zato pa je naloga voditeljev delavskih zbornic, da postopajo zelb previdno, ako hočejo ohraniti enotnost delavskih strokovnih organizacij.
Organizator.
Kdo je izročil bolniško blagajno komisarju ?
Ni bil naš namen še nadalje razpravljati o tej zadevi in o odpustitvi gospoda Tuntarja od vodstva bolniške blagajne, če ne bi nas v to prisililo glasilo goriških komunistov, oziroma glasilo gospoda Tuntarja. V zadnji številki smo objavili razsodbo, ki je bila izrečena proti poslancu Tuntarju in obenem tudi priobčili vest, da je Okrajna bolniška blagajna dobila vladnega komisarja.
Kdo je to zakrivil ?
Po mnenju lista „Spartaco", nikdo drugi, nego socijalisti!
Ta list, kateri v zadnji številki ni niti čirhnil besede v obrambo njenega duševnega voditelja, je v številki tega tedna objavil dolg članek, v katerem hoče dokazati, da so to zakrivili socijalisti. Ta trditev je višek zlobne predrznosti.
Kdo je dal povod vladni oblasti, če ne Vaš duševni vodja Tuntar, ki je preprečil z rudečo stražo redno poslovanje organov bolniške blagajne.
Ali ni Vaš duševni vodja oni, kateri je hotel s svojim trmogla-glavim postopanjem vstrajati na svojem mestu, hoteč in dobro vedoč, da na ta način bo morala intervenirati vladna oblast ?
Ali ni bil Vaš duševni vodja oni, katerem je tržaški „Piccolo" stavil na razpolago cele kolone svojega lista, na katerih je na neresnični način trdil, da so bolniške blagajne služile s svojimi kapitali v strankarske namene.
Ali ni bil Vaš duševni „pastir", kateri je s svojo nepokorščino napram predsedništvu blagajne dal povod vladni oblasti, da je intervenirala ?
Ali ni bil on, Vaš oboževatelj,
ki je prvi klical na pomoč vladno obrambo ?
Še drugi razlogi, kakor oni dogodek, ki se je pripetil dne 30. avgusta na seji načelstva, kjer je Vaš „prečastiti" duševni vodja nahulil in obrekoval prisotne vladne zastopnike, so dali vladi dovolj povoda, da je intervenirala.
Sicer pa nas Vaš krik in lažnjivi podatki pustč popolnoma mirne, ker smo prepričani, da bo proletarijat prej ali slej prišel do resnice in bo uvidel, kdo je imel prav in kdo ga je izkoriščeval v politične in sebične namene.
Poznamo prav dobro, kake namene so imeli in imajo nekateri gospodje, ki so prišli v stranko ne iz prepričanja, marveč iz sebičnosti. Poznamo prav dobro tudi njih želje, katere sledijo za tem, da si pridobč kako službeno zavetišče in kako častno mesto, kakor se jim je že sanjalo. Zato paj haidi po socijalistih.	•
Mi pa bomo vstrajali na našem stališču in kakor smo že razkrinkali, razne proletarske pijavke, tako bomo tudi nadalje skrbeli, da razkrinkamo razne častihlep-neže in oportuniste, kojim je komunistična stranka le sredstvo, dočim jim je komunizem le deveta briga.
DOPISI
Sestanek strankinih pristašev.
Preteklo sredo se je vršil sestanek strankinih pristašev, ki je bil ze!6 dobro obiskan. Predsedoval mu je sodrug Bresatz. Sek-cijski tajnik je podal poročilo o deželni konferenci, ki se je vršila dne 4. t. m. v Trstu; poročal je nadalje o notranjih zadevah sekcije in o sprejetju novih članov. Tajniška poročila so se vzela na znanje. Na tretji točki dnevnega reda je bila razprava o prihodnjem strankinem zboru, ki se bo vršil od 10. do 14. oktobra v Milanu. Tajnik sodrug Bresatz je na kratko obrazložil v glavnih potezah pomen in program vsake posamezne struje, ki bodo nastopile na tem kongresu.
Sodrug Štolfa je predlagal, naj odda goriška sekcija svoj glas maksimalistični enotni struji, katera hoče ohraniti stranki ono revolucijonarno smer, ki je edina pot do končne socijalistične zmage.
Sodruga Bresatz in Kermolj sta utemeljevala svoj predlog za so-cijalistično unijo, katera pa ne sme dovesti stranke do vladnega sodelovanja z buržoaznimi strankami.
Sodrug Bonnes je vtemeljeval svoj predlog za koncentracijsko strujo, češ, da stranka, koja nosi odgovornost ogromni večini italijanskega proletarijata, ne sme ostati negativna, marveč mora uveljaviti svojo moč, bodisi tudi s prevzetjem vladne odgovornosti.
Po daljši debati, koje so se vde.ležili skoraj vsi prisotni, se je prešlo na glasovanje, pri katerem je predlog za socijalistično unijo dobil večino; sledi oni za mak-simalistično strujo in neznatno manjšino je dosegel predlog za riformistično strujo.
Ker je bila ura že pozna, se je sestanek prekinil in se "bo nadaljeval prihodnjo sredo.
Ruski delavci stradajo, vsak mora pomagati!
« O ^ *
-	* X	A-
i-1 iV c \~ '
BRDA.
Shod kolonov.
V nedeljo, dne 18. t. m. se vrši v prostorih gosp. Kocjančič na Križadi - Neblo -
VELIKI SHOD KOLONOV.
Poroča zvezni tajnik sodr. Iv. Minut.
Ker se bo na tem shodu razpravljalo o zelo važnih zadevah, ki se tičejo briskih kolonov, je potrebno, da se koloni vedeležijo tega shoda v čim večjem številu.
IZ JUGOSLftVJE
Pred padcem srbske vlade.
— Beogradska „Epoha" piše : Valovi iz opozicije so zajeli, kakor se zdi tudi vladno večino, ki se ne kaže več voljno braniti dosedanji režim. Vlada je očjvidno danes manj sigurna nego je bila preje in morda bomo že v prvih dneh, čim se parlament sestane, čitali, da je vlada padla. — Edina rezerva s katero, raču-nijo jugoslovanski krogi, bi bil Stojan Protič, kateri se bo po eksperimentu, ki ga je že poskusil, vrgel v naročje hrvatskega bloka, kateri mu je še sedaj zelo simpatičen. Poskrbel bo za to, da se čim najpreje in čim popolneje uniči vse, kar je bilo dosedaj storjeno in da zgradi državo po svojem vzoru, ki so ga enodušno obrodili Slovenci in Srbi. S pojavom Protiča nastane nova pe-rijoda eksperimentov in zapetljajev, ki žugajo s svojimi breznačelnimi in neresnimi prepiri pokopati sedanje režim. In tega se v Beogradu boje...
Tajnik Trockega aretiran.
Šomborska policija je pripeljala v Beograd Nikola Mitrofana, osebnega tajnika Trockega, ki je prišel kot emisar Trockega, da prouči delo in moč komunistične stranke v Jugoslaviji. Živela svoboda....
Ljubljanski velesejem.
Dne 8. t. m. je velesejem dosegel svoj vrhunec glede števila obiskovalcev. Naval množice je bil tako silen, da je zavladala po vseh paviljonih prava gnječa. Seveda še hujši naval je bil na paviljone živil in pivnice. Samo enkratnih vstopnic je bilo prodanih nad 20.000. Celokupno cenijo obisk do danes nad 72.000. Danes dopoldne je došlo na sejmišče mnogo trgovcev, industrijcev in obrtnikov iz Vojvodine, Srbije, Bosne. Obiskali so sejem učenci in učenke, 200 po številu, Trgovske šole v Subotici. Ogledujejo si sejem pod vodstvom 9 profesorjev. Mnogo zanimivosti so si nakupili.
Vsi trgovci, obrtniki in industrijci so zadovoljni s kupčijami in naročili. Krasne uspehe je dosegel živilski oddelek, kjer je bila sklenjena večmilijonska dobavna kupčija za mesto Pariz.
Tudi vinski oddelek zaznamuje lepe kupčije. Vina posebno občudujejo Banatčani. Sklenjenih je več kupčij za Banat, Srbijo in Bosno. Manufaktura izkazuje lepe posle. Mnogo naročil za kratko in daljšo dobo je že sklenjenih. Mnogo pošiljk je bilo že včeraj odposlanih na razne kraje.
Kar je Ljubljana dosegla, tega Trst ni mogel izvršiti, kar znači, da propadamo pod temi razmerami od dne do dne vedno bolj. Plava sramota merodajnih vladnih krogov in italijanske zaspanosti. Pri nas zadostujejo le slavnosti in zastave, povzdiga in procvit dežele oziroma tržaške luke, ki se zvija v svojih zadnjih zdihljajih, je pa deveta briga. Kam plovemo.
RAZNO
Angleško delavstvo in razorožitvena konferenca.
Kongres strokovnih organizacij v Kardiffu je sprejel resolucijo, v kateri zahteva, naj bo delastvo
zastopano na vvashingtonski konferenci, kjer bo obsodilo mornariško politiko Velike Britanije. Delavski voditelj Thomas je izjavil, da mora dati Angleško delavstvo vzgled in preprečiti graditev novih vojnih ladij. Namesto vojnih ladij naj se grade trgovske. Neki drugi delavski voditelj je izjavil, naj razorožitvena konferenca ne razpravlja samo o razorožitvi, temveč naj da inicijativo za nove pokrete.
Ameriški finančnik o gospodarskem položaju Avstrije.
Ameriški finančnik Samuel Unter-meyer, ki se je mudil nedavno v Nemčiji, na Češkoslovaškem in v Nemški Avstriji, je izjavil dopisniku „Newyork Heralda", da je finančno-gospodarski položaj Nemške Avstrije zelo kritičen. Po njegovem mnenju bi bila edina rešitev za Avstrijo posojilo za nakup surovin in živeža. Francija je proti združitvi Avstrije z Nemčijo, pa tudi v Avstriji niso glede tega vprašanja prav na jasnem. Avstrija se bo z družila z Nemčijo, le v slučaju potrebe. - Zavezniki najbrž ne bodo financijelno pomagali Avstriji. Zasebno posojilo bi bila edina garancija za konsolidacijo avstrijskih finančnih razmer.
PriporoSamo vsem našim čitateljem, da se poslužujejo edino-le pri tvrdkah, ki inserijajo v našem listu!
Oglase sprejema agencija časopisov =====
V. MOLESINI
GORICA - VIA GARIBALDI (ex Teatro)
I
IteillllllijrflllilSillllllli'jBilllllllBllllllliSillllll^
PODRUŽNICA
Ljubljanske kreditne banke
POPBUŽNICE; Brežice, Borovlje, Celovec, Celje, Maribor, Ptu), Sarajevo, Split, Trst.
OBRESTUJE vloge na knjižice po 4°/0
Ha daljio odpoved vezane vloge po dogovoru
IZVRŠUJE vse v banžno stroko spadajole posle najkulantnejie. NAKUP IN PRODAJA vsakovrstnega tujega denarja
Uradne ure za občinstvo SVz—12 in od 3—5.
Ob sobotah popoldne, ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.
k!
Ustanovljena leta 1812
Tiskarna in knjigarna
Giov. PaternollI - Gorica
Trgovina papirja, knjigoveznica in tvornica trgovskih registrov
Brzojavni naslov: PATERNOLLI - Gorica Medmestni telefon žt. 13.
Corso Verdi St. 38
PROLETAREC"
Komunistična stranka na j čehosiovaškem.
Odseki III. internacijonale na j Čehoslovaškem, t. j. češki, nemški, ogrski, slovaški in poljski odsek so sklenili na skupni seji, ki so jo imeli 27. t. m., da se na Čehoslovaškem ustanovi enotna komunistična stranka. Radi ustanovitve stranke je sklican shod, ki se bo vršil 30. oktobra in kateremu bodo tudi predložena pravila nove stranke.
Oboroženi kmetje zasedli nekdanja fevdalna posestva.
V	Lentiniju je vdrlo kakih 5000 oboroženih kmetov peš in na konjih na štiri fevdalna posestva in jih zasedlo. Kmete so vodili vaški župani. Eno zasedeno posestvo pripada poslancu Pasqualu Libertiniju.
Monarhistična zarota v Rusiji.
V	Petrogradu so odkrili novo protirevolucijsko zaroto, na čelu katere so stali ruski monarhistični in francoski krogi. Zarotniki so zasledovali monarhistične cilje.
aaaaaaooacoa
Volne Škode.
Cenitbe in druge tozadevne operacije do izplažiia (likvidacije) vojne škode sprejema in pospešuje
sodni izvedenec zemljemerec in cenilec stavb in zemljišč
Inž. geom.
Domenico Rocco
Gorica, Via S. Chlara N.o 4
aaaaaaaaaoco
Prvi znaki nove svetovne vojne.
„Daily Telegraph“ poroča iz Južne Amerike, da se tam dolj že čuti nemška konkurenca. Tam se nemški poljedelski stroji, železni in jekleni izdelki n. pr. prodajajo po 45 do 60 odstotkov ceneje kot angleški in ameriški izdelki. Dopisnik poživlja domače producente, naj svoje cene po možnosti znižajo. — Tega angleški producenti pač ne bodo napravili v posebno veliki meri, pač ne bodo začeli domačo javnost šuntati proti nemškemu „ekspanzionizmu". ----------------------------
Ljudsko štetje v Italiji.
„Gazzetta Ufficiale" objavlja kraljev odlok, v katerem se določa, da se ima izvršiti dne 1. decembra 1921. ljudsko štetje v vsej Italijanki kraljevini.
Izdaja za deželno socijalistično zvezo in odgovarja za uredništvo
Alojzij Štolfa
Tiska Tip. Giov. Paternolli v Gorici.
Pozor!
Konsorcij
za tehnično pravno pomoč pri
ugotovitvi vojne škode
Sprejema
zvedeniška in stavbena dela Gorica, via Teatro 18/1
Gorica - ELIJA ČUK - Gorica
Piazza Cavour ex P. Duomo štev. 9, levo
naznanja slavnemu občinstvu, da dospe V kratkem velikanska množina dvokoles in šivalnih Strojev iz svetovnoznanih tvrd, ka* terc bode prodajal po zelo znižanih cenah.
Na izbero so posamezni deli dvokoles in šivalnih strojev. — Velika zaloga pneumatik. Mr katere prodaja od Lir 25,- naprej
U
Lastna mehanična delavnica. Stara kolesa se popolnoma prenovijo. Pripo roča se za obilni obisk =

ELIJA ČUK
Anton Breščak
VIA CARDUCCI 14. (GOSPODSKA ULICA) |j
Velika izbera vsakovrstnega pohištva
po najnižjih cenah
uiumi
rnini,,,niiii^r,,nini>,,,niii^MnH”nin^iirMniiiirjip»’niiiii|,niiyin^»i|iii^|p"»inn»
Zadruga pekovskih delavcev v Gorici
Lastna pekarna in prodajalna
Via S. Pietro št. 68
Vsaka proletarska družina se mora posluževati pri zadrugi.
Zadružno vodstvo.
Okrajna bolniška blagajna
v GORICI
M
0)
E
m
(0
v
O
O
ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
I. in IV. okraj: Dr. Silvio Morpurgo - Via Alvarez št. 16 - za prebivalce sledežih ulic:
Alvarez, Vlil. Agosto, Angiolina, Arcadi, Andrea, Aqui-leia, Ascoli, Bagni, Barca, Boschetto, p. Battisti, Bu-folini, Čampi, Caprin, Corno, Riva Čorno, Croce, P. Cristo, Cappella, P. Caterini, Chiesa A., Cordaiuoli, Casale, Canova, Coronini, Czernig, Dante, Formica, P. Grande, Gelsi, Ginnastica, Galilei, Giusti, Giovanni, Goldoni, Isonzo (Ponte), Legna, Leoni, Lombroso, Leopardi, Mauro (S.), Montecncco, Manzoni, Nnova, Orzoni, Ospedale, Pacassi (Largo) Pavia, Pergola (Andr.), Poggio, Petrarca, Salcano (Via), Seminario, Settembre (Viale XX), Scala, Tomaseo P., Torrione, Trigemina, G. Verdi (Corso), Volpe, Vaccano, Van-dola, Zorutti, Tonsig
Kraj, kjer se izdajajo bolniška izpričevala
ra
w ■ ■■
O
X
o
■*
co
U
'Sl!
o
o
ra
x
IM
O
X
O
M
ra
S
II. in III. okraj: Dr. Avgust De Flori — Corso V. Em. III. štev. 10 — za prebivalce sledežih ulic:
Aprica, Ariosto, Arcivescovado, P. S. Antonio, V. S. Antonio, Alpi Giulie, Bertolini, P. Bertolini, Barzellini, Bla-serna, Bosco, Blanca, Baronio, Buonarotti Caprin, Vic. Carita, Codelli, Cipressi, Contavalle, Caserma, Cocevia, Coceviutta, R. Castello, Castello I, II, III, Colle, Cap-puccini, Cipriani, Cravos, Carducci, Corso V. E. III, Camposanto, Castalda, Časa Rossa, De Amicis, Do-gana, Duomo, Dreossi, Dietro il Castello, Ferrovieri, Fornace, Grazigna, Magazzini, Molino, Municipio, Bono, Monte del Mal, Passaggio Edling, Grabizio, Lantieri, Lunga, Mattioli, 24 Maggio, Morelli, Monache, Macello, Silvio Pellico, Posta vecchia, Via S. Pietro, Parcar, Pozzo, Ponte Rotto, (Androna), Rafut, Rossini, P. Rotta, Rastello, Rabatta, Rasauer, P. S. Rocco, Scuole, Scuola agraria, Satiro, Stretta, Trieste, Trento, Tominz, Toscolano, Teatro, Torrente, Transalpina, Vaccano, Vetturini, Vogel, Val di Rose, Velodromo.
I. okraj: Dr. Maks. Adlersteln - Via Rabatta štev. 16, za prebivalce sledečih vasi:
Ajševica, Štandrež, Kostanjevica, Miren, Sv. Mihael, Opatjeselo, Št. Peter, Peč, Rubije, Rupa, Orehovlje, Sovodnje, Dol, Vrh, Vrtojba I. in II., Vogrsko, in vse kraške vasi.
II. okraj: Dr. Just Bačar — Viale XXIV Maggio štev. 9 - za prebivalce sledečih vasi:
berg, Šempas, Volčjadraga, Selo, Črnice in vse druge vasi Vipavske doline.
III okraj: Dr. Ivan Vlllat - Piazza Duomo štev. 9 — za prebivalce sledečih vasi:
Banjšice. Cerov gor. in spod., Capriva, Krmin, Far,a, Locnik, Medana, Št. Maur, Šmartno, Mossa, Števerjan, Oslavja, Podgora, Pevma, Podsabotin, Kojsko, Solkan, Trnovo, Tribuša, Vipolže in vse druge v Brdah.
Za kužne in spolne bolezni za vse člane bolniške blagajne: Dr. Antenor Barnaba - piazza della Vittoria.
Špecijelna večerna služba za vse člane bolniške blagajne : Dr. Maks Adlerstein. ‘
Zobozdravniška služba. za vse člane bolniške blagajne: zdravnik: Dr. M. Adlerstein-, zobotehnik R. Berka - Via Dante.
V j
s. ra ra J;
a a
S a .
j o ra
M 2 3 ,2 3 6
o ^ ^
ra O
5 o ^
£ « v S- o
19 t} C
o ra
ra .£ ra
e . ^
'm * ®
S- fi
2 o £
u o
• c
ra oo -
u
c o r-
SI s
s s««
'm 2 ^
2	ra o
Ž * *
0 nx
jc O e
ts to
2 ■
m >
3	Q
> £
Dvakrattedenska ambulanca v Renčah za vse člane bolniške blagajne iz Renč in bližnje okolice: Dr. Just Bačar.
ra
s.
x
o
IM
0)
3
k
O
Ambulanca v Solkanu: Dr. Just Bačar
Kanal: Dr. L. Cannoniere - za ves sodni okraj
Kobarid: Dr. Ferruccio Baffoni - za ves sodni okr.
Tolmin: Dr. Alfons Serjun - Tolmin, za ves sodni okraj.
Bovec: in ves sodni okraj: sprejema
Cerkno: in ves sodni okraj: sprejema začasno
Ura in kraj, kjer se ordinira
od 11. do 12. v blagajniškem ambula-toriju v ulici G. Leo-aardi štev. 6. in od 15. od 16. v zdravni-covem ambulatoriju v ul. Alvarez št. 16
od 10. do 11. v blagajniški ambulanci v ulici G. Leopardi št. 6 in od 15. do 16. na svojem domu, Corso Vittorio Emanuele III, št. 10
od 9. do 10. in od 14. do 15. v blagajniški ambulanci, ul. G. Leopardi 6, in od 17. do 18. ravno tam, samo za konsultacije
od 9. do 10. v. blag.
anihiilanri.nl O I jan-
pardi 6, in od 15. do 16. na svojem domu, Viale XXIV Maggio, 9
od 10. do 11. v. blag. ambulanci,ul. G.Leopardi št. 6 in od 15. do 16. na svojem domu, p. Cavour, 3/1.
od 11.30 do 12.30 v blagajniški ambul.
od 17. do 18. v blag. ambulanci, ul. Giac. Leopardi, 6
od 9. do 10. vsaki dan v blagajniški ambulanci
vsaki torek in petek od 14. do 15.
vsaki pond. in četrt, od 5. do 6. pop.
v zdravniškem ambulatoriju v Kanalu
v zdravniškem ambulatoriju v Kobaridu
Podružnica bol.bla-
gajne v Tolminu
v zdravnikovi ambulanci v Tolminu
Dr. Gnido Willischitz v Bovcu
Dr. Alf. Serjun v Tolminu
Kratka splošna navodila: Vsi člani, ki potrebujejo zdravniške pomoči, se morajo zglasiti v blagajniških uradih ter se izkazati z od gospodarja izdanim potrdilom. Goriomenjene uredve veljajo tudi za družinske člane zavarovancev, kateri morajo prinesti seboj razun potrdila od gospodarja, tudi družinski list, izdan od županstva ali cerkvenega urada. Porodnicam, ki so same zavarovanke in one, ki so kot družinski član zavarovanca, si lahko same izbero babico. Zobozdrav-niške oskrbe se lahko poslužujejo vsi člani in udje njihovih družin in sicer: a) proti 50°/o plačilu na podlagi tarife (znižana tarifa) vsi oni, kateri so vsaj 6 mesecev člani blagajne v dobi enega leta; b) vsi drugi zavarovanci in njih družinski člani morajo plačati popolno tarifo. Brezplačno čiščenje zob je dovoljeno vsem, ki so najmanj eno leto zavarovani.
Bolniška blagajna ne povrna onih zdravniško-oskrbnih stroškov, ki so jih naredili zavarovanci ali člani njegove družine pri drugih zdravnikih in brez vednosti blagajne. Izjema je le v slučaju nujne nevarnosti.