Kamniški ObČAN
Št. 11
Javna tribuna civilne družbe o soseski pod Malim gradom
dragocenega prostora v starem mestnem jedru
Civilna družba ohčanov Kamnik prireja v dvorani nad kavarno Veronika v petek. 21. maja 1999, ob 19. uri JA VNO TRIBUNO O PR1HOD-NOSTI OBMOČJA UTOK K-6 POD MALIM GRADOM, je bilo zapisano na vahilu, ki so ga podpisali prof. dr. Bogomir Kovač, Cene Gr-čar, dipl. iur., in Stojan Hergouth, dipl. ini. Iz vabila je bilo razvidno, da so organizalorji tribune poleg župana Toneta Smolnikarja, načelnika upravne cnole Miha Novaka in predslavnikov inveslilorja 7JL lnž.e-niring iz Ljubljane (direktorja Nestorja Mankoča in Toneta Vahna) po-vabili ludi »zunanjc strokovnjake« prof. dr. Načela Šumija, prof. dr. Emi-lijana Cevca, prof. dr. Petra Fislra, dr. Petra Krečiča, prof. mag. Petra Gabrijelčiča, prof. dr. Dušana Ulaganja, Jofefa Školča, ministra z.u kulturo, in luida Knijica z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj in ohčane ohčine Kamnik.
Kotje bilo razbrali iz pozdravnih hesed Matica Romšaka, ki je vod i I javno tribuno v nabito polnem razslavišču Veronika, so se tribune kat »zunanji strokovnjaki« udeležili le prof. Grega Košak iz Društva arhitektov Slovenije, Miha Jazbinšek, dipl. urh in Janez iMJovic, dipl. arh. iz Inženirske zbornice, občino je zastopal župan Tone Smolnikar, Z1L lnženiring pa Tone Vahen, vod ja projekta in Karei Ličen, dipl. iur., drugih vabljenih goslov pa ni bilo. Pogovora pa se je udelei.il tuđi Miha Novak, dipl. ek. načelnik Upravne enote Kamnik.
V uvodu je Stojan Hergouth v imenu organizatorjev pojasni], kaj jC Civilna družba. Med drugim je dejal, da je to skupina občanov, ki naspro-tuje izvedbi projekta, kot ga je do /daj prcdstavljal investitor Zli. lnženiring. Kot je Se dejal, so se doslej tcj družbi skušalc natakniti lake in drugačne etikete, samo da ne bi bilo treba raz-pravljati o vsebini. Res je, da so med
Župan: Civilna družba je imela možnost vplivati na zazidalni nacrt
Župan Tone Smolnikar je nato podal kratko kronologijo nekajlclne-ga dogajanja pri urejanju prostorskih problemov na območju Otoka. Med drugim je poudaril, daje bila javnost v to dogu janje vscsko/.i vključena, začenši od razgrnitve in sprejemanja zazidalnega nacrta za to območje v letu 19%. Občina je na to področje morala poseči s prostorskim uredit-venim aktom, ker so nekateri špekulanti »ameravali i/.rabili položaj ob raspadanju Uloka, kamniška upravna enola pa za več kol tri četrline najem-nikov ni imela podatkov. »Udeležili smo se licitacije za Vedlinovo hišo in konfekcijo, vendar nam ni uspel. Pri usnjarni, ki je bila prodana za 1,1 mi-lijona DEM, pa občine ni bilo zraven, ker ni imela toliko denarja. Usnjarno je kupil Igor Ovcn iz Ljubljane, ki je soinvestitorstvo ponudil tuđi ZIL, poleg tega pa je vabil tuđi ostale kupce, ki bi bili zainteresirani za nakup po-sameznih delov. Civilna družba pa je imela tuđi 1996 leta možnosl vplivati na vsebino zazidalnega nacrta. Ne
(Nadaljevanje na 2. strani)
SPBEJEM PRI PREDSEIMKU DRŽAVE
13. maja letos je minilo 20 let, kar smo Slovenci (takrat Se Jugo-slovani) stopili na najvišji vrh našega planeta, 8.848 m visoko Sagar-mato oziroma Čomolungmo, ali v svetu bolj poznani Mount Everest. To sta bila Andrcj Šlrcmfelj in Jer-nej Zaplotnik. V 25-članski odpra-vi so takrat sodelovali tuđi tri je čla-ni kamniškega planinskoga društva. To so bili vodja odprave TONE ŠKARJA in pa elana odprave DU-
■*■
ŠAN   PODBEVŠEK   in   BOJAN POLLAK.
Ob 20. obletnici tega pomemb-nega dogodka, ki je Slovence uvrs-til med do takrat redke narode, ki so osvojili najvišjo goro sveta, glede na preplezano smer pa tuđi med vodilne nosilce razvoja himalajske-ga alpinizma v svetu, je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan priredil sprejem za vsc člane odprave, njene spremijevalec, predsedni-
Kamniški člani odprave na Everest 1979 ob 20. obletnici uspešnega vzpo-na na vrh pri predsedniku Republike Slovenije, gospodu Milanu Kučanu. Od desne proti levi: Tone Škarja, Milan Kučan, Dušan Podhevšek in Bojan Pollak.
SC9$O
Moste 88 A
Pradajalna obutve in tekstila
Velika izbira poletnih oblačil
in obutve za vroče dni M1STRAL        SPEEDO        HA1S1NS ELAN  TEVA  )EIOW CAB  SIMflE DR. MARTENS    MVSTANG
ka PZS, Tomaža Humarja in predstavnika ministrstva za šolstvo in šport Janka Strela. Sprejem je bil v sredo, 19. maja, v vili Podrožnik v Ljubljani, udeležilo se ga je 14 od 22 še živih članov - Nejc Zaplotnik je umri v plažu pod Manaslujem, Borut Bergant je zdrsnil na Jalung Kangu, Stane Belak pa je umri v plažu pod Mojstrovko. Poleg članov odprave je bil na sprejemu tuđi dcl spremljevalcev, ki v samem alpinističnem dejanju nišo sodelovali.
Predsednik Kučan je v svojem pozdravnom nagovoru poudaril velik pomen te odprave za afirmacijo ne samo slovenskoga alpinizma takral in tuđi še dancs, ampak tuđi za .krepitcv slovenske samozavesti in zaupanja v lastno vrednost, znanje in sposobnosti, kar bi močno potrebovali tuđi v današnjih časih. Smcr, ki sojo člani odprave preple-zali takral, so nalo drugi poskusili ponovili kar polindvajsetkrat, vendar je d(*lej to uspelo samo Bolga-rom. kar šc vodno govori o izjem-nosti tega dosežka. Življenjske po-ti slovenskih članov odprave se po tem uspehu praktično nišo spremc-nilc, kar je po svoje tuđi zanimiv odraz razmer v takratni slovenski družbi, ki se podobno kot ludi da-nes ni zavedala pomembnosti dolo-čcnih dejanj.
Po uvodnom protokolarnom delu seje sprejem razvil v prijeten po-menek, na koncu katerega je bil sprejet dogovor, da se čez pet let ponovno dobijo v isti sestavi, vendar takrat nekje v hribih.
BOJĆ
Leto XXXVIII
Kamnik, J0. junija 1999
v
Cas
košnje
Oštre kose. mrzle rose, rada Irtn'cd \c kou ...
Pomlad nam poleg vseh radosti prinaša tuđi vonj po cvetju, sveže pokošeni travi, sušenem senu... Na travniku proti Perovem smo opazili Rika Reščičajpri ročni koš-nji trave. Ze prejje trav-nik strojno pokosi! sin Jurij, vendar pa je tuđi po strojnem košenju trave potrebno še marsikaj obkositi, zlasti okrog dre-ves, grmovja in ob cesti.
Pri spravilu na pol posušene trave v kozolec so na pomoč priskočili pridni Ijudje - Stejka in Silvo Uršič ter Francka Novak z Vrhpolja. Kotje v navadi, ženske popri-mejo za groblje in vile, moškipa »zdevajo« seno med late kozaka. Na pol posušeno travo bodo pustili v kozolcu leden dni, da dozori za balira-nje. Neka/eri kmet je pa travo povsem posušijo, bodisi na travniku ali v kozolcu, nato seno shra-nijo v senikih.
ŠAŠA MEJAČ
3. spominska vožnja motoristov veteranov Kamnik '99
Nadaljevanje tradicije kamniškega moto športa
Zadnjo majsko sohoto so na Olav-nem trgu spet brneli motorji - veterani, s katerimi so se v Kamnik pri-peljali ljubitelji starih jeklenih ko-njičkov. Kar prek štiridesel jih je pri-ropotalo v Kamnik iz vseh koncev Slovenije, iz Šoštanja, Luć, Kranja, Šenćurja. Moravč, Domžal. eden pa ćelo iz sosednje Avstrije. Prizadevni člani kainnifikega Avlomoto društva so namreć letos tretjić organizirali spominsko vožnjo motoristov veteranov v spomin na pred dobrimi tremi desetletji zelo razvit moto šport v Kamniku. Tokrat je bil Kamnik eno med vodilnimi slovenskimi mesti v lem športu. Prav na isti progi, kjer so pred desetletji potekale dirke motoristov i. mednarodno udeležbo in kjer
(Nadaljevanje na 8. strani)
Jote Strajnar seje iz. Domiul pripe-Ijal na 72 let starem motor ju, belgij-skem 350 cem, Fnju (najstarejšem motor/u kamniške prireditve)
Pričakujemo vas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13.

®
The Sport Sandal.
fl^   ^\    (O    Q>«
Breznikova 15, Domžale, _____pri Me Donalds'u
STANOVAttJBKI OBJEKT KAMHIK-ZAI>RICE
(IGODNA CENA, ODLIČNA LOKACIJA, KLASIČNA GRADNJA
Nakup kreditira SKB banka d.d., Ljubljana. Vselitev oktobra 1999.
Informacije in prodaja: Stangrad B.B., d.o.o., Komenda, tel.:841-436
Nakup novega stanovanja vam svetujemo pred uvedbo davka na dodano vrednost.
nami tuđi politiki, vendar to še ne more biti razlog, da se ne ukvarjaš z vsebino, ampak se skuša vsc skupaj od-praviti s predvolilnim časom, s poli-tikanstvom in podobno, je dejal Hcr-goulh. Povedal je še, da po ponesre-čenem sestanku z investitorjem skupini ni preostalo drugoga, kot da so z določenimi pravnimi potezami skuša-li zaustaviti politiko izvršenih dejstev.
Naslednja, 12. številka Kamniškega obćana bo kšla v četrtek, 24. junija.
Prispevke oddajte
najkasneje do srede,
16. junija, oglase, zahvale
in obvestilapa do ponedeljka, 21. junija.
2
10. junija 1999
AKTUALNO
Kamniški ObČAN
Javna tribuna civilne družbe o soseski pod Malim gradom
Za ponovno celovito presojo rabe dragocenega prostora v starem mestnem jedru
Nadaljevanje s 1. strani
smemo pa dopustiti, da bi se po Sloveniji širili glasovi, kot se že, da v Kamnik ne bo nobenega investitor-ja več,« je dejal župan. Opozoril je tuđi na podoben primer z nekdanjim kegljiščem, kjer investitor že dve leti zaman caka na gradbcno dovolje- * nje.
Tone Vahen iz ZIL je najprej opravičil odsotnega direktorja Man-koča in nato dejal, da ne more pove-dati nič novega in dodal, da ko so prišli v Kamnik, so ugotovili, da na ob-močju nekdanjega Utoka deluje 12 do 15 malih firm, ki jim je tedanji lastnik Oven ponujal prostore v na-kup. Ko so ugotovili, kakšen je status tega kompleksa, so po temeljitem premisleku odločili, da z odkupom celotnega kompleksa lahko zagotovi-jo uresničitev zazidalnega nacrta s tako razlago zazidalnega nacrta (12. člen), ki dodatno omogoča izgradnjo stanovanj. »Taka izgradnja stanovanj namreč povsod po svetu velja za normalno dejavnost, zato smo bili nemalo presenećeni, ko smo zvedeli, da so se nekateri pritožili ćelo na ustavno so-dišče. ker da delamo strašen greh, ker skušamo v centru mesta vpeljati stano-vanjsko gradnjo,« je dejal Vahen.
Cene Grčar je obrazloži! pravni vidik vse zadeve. Poudaril je pred-vsem pomen domnevno pravno sporne razlage 12. člena odloka o zazi-dalnem nacrtu, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje za stanovanjsko gradnjo. Ko seje začelo govoriti, da bo tu nastala stano-vanjska soseska po vzoru Zupančiče-ve jame v Ljubljani, seje nekaterim
omenila tuđi Plečnikovo pismo kamniški občini iz leta 1954 in njegovo zamisel o zeleni urbani soseski pod Malim gradom.
Dr. Kovač: z javnim razpisom do celovitejše ureditve tega prostora
Dr. Rogomir Kovač je govori 1 o vplivu 600 novih stanovalcev na stari del mesta Kamnik in v kolikšni meri projekt nove soseske upošteva revitalizacijo starega mestnega jedra. Po njegovem je to v zadnjih desetlet-jih največji poseg v stara mestnajedra na Slovenskem. Zato ta poseg za-hteva silno resnost pri njegovi ob-ravnavi. Posledice teh posegov bodo namreč trajne. Po Kovačevem mne-nju je Kamnik v preteklosti imel razvojne potenciale, saj je bil v letih 1985 do 1987 najrazvitejše mesto v Jugoslaviji. Danes pa je v razvojni stiski, kar pomeni, daje obsojen na nekaj desetletno životarjenje. zato tuđi z razvojnih vidikov s tem prostor ne kaže ravnati lahkomiselno. Ob gradnji obvoznice namreč nihče ni pomislit, da bo obvoznica pripomogla k umiranju starega mestnega jedra, ker so se vsi lokali in vse življenje preselili na obvoznico, Šutna pa je ostala umirajoča ulica, za katero ni prave rešitev s to ali ono prometno ureditvijo. Zato je treba o prostoru razmišljati celovito. Če takrat nismo znali tako razmišljati, je vprašanje ali smo se iz tega kaj naučili, je poudaril. (Na kasnejšo pripombo arhitekta Košaka, je dejal, da ni proti obvoznici). Dr. Kovač se je tuđi vprašal, kdo gospodari s prostorom,
Tak je pogled na Mali grad z lesene brvi danes ...
zdela zadeva zelo sporna, ker takega naselja si, vsaj nekateri v Kamniku ne želijo. Če pa je vse to podkreplje-no še s pravnim neredom, pa je zadeva še toliko bolj sporna. Nato je obrazloži! celotno kronologijo dogodkov, od objave županove razlage »sporne-ga« člena v marcu 1998 do delne raz-veljavitve gradbenega dovoljenja s strani Ministrstva za okolje in prostor v marcu 1999. (To kronologijo so organizatorji v pisni obliki razdelili udeležencem pred začetkom tribune). Grčar je tuđi poudaril, daje tuđi občinski svet s svojo razlago, ki je bila objavljene sele osem mesecev po njenem sprejemu, v bistvu spremenil vsebino odloka in grobo posegel v zazidalni nacrt.
Načrtovani gabarit bi zakril kamniški simbol
Arhitekta Jelka Zule je nato z ra-čunalniško simulaeijo predstavila predviđeno umestitev načrtovane soseske v prostor pod Malim gradom in poglede (značilne vedute) na malo-grajsko kapelico in stražni stolp z različnih točk od lesene brvi, obvoznice do Maistrovega mostu in pri tem poudarila, da načrtovana gradbena gmota skoraj povsem zakrije poglede na Mali grad kot simbol Kamnika. Tako glomazen gabarit ne spada v to okolje. Zato upodobitev načrtovane soseske, kot jo je javnosti predstavil ZIL, ni verodostojna, saj takega pogleda s trdnih tal ni, pač naj bi bil to pogled iz zraka. Po njenem mnenju v zadnjih 50 letih nobeno slovensko mesto ni imelo take prilike, kot jo ima sedaj Kamnik, da svoje mestno jedro na novo oblikuje. Ob tem je
če ne občina in lahko reče, da slabo. Gospodarjenje s prostorom je problem vodstvenih struktur Kamnika. Po njegovem mnenju seje treba za-vzeti za trajno poselitev v tem delu Kamnika in za komplementarno po-nudbo, s katero je mogočc revitalizi-rati zaledje starega mestnega jedra. »Naš predlog je zaustavitev tega voza, ker sedanja usmeritev ni razvojno perspektivna, je dejal dr. Kovač in poudaril, da so iz formalnih razlogov naspro-tovali tej gradnji, da so lahko zaustavili ta projekt, ne pa da bi bili proti stanovanjski gradnji. Nasprotujejo namreč načinu, kako z urbanis-tičnega vidika poteka ta pozidava. Po njegovem je treba še enkrat pregledati, ali je sprejet promišljen razvojni plan, ali lahko z javnim razpisom pridemo do pametne urbanistične rešitve za ves kompleks do Šol-ske ulice. K razpravi se je prvi prijavil arhitekt Miha Jazbinšek, ki je nekoč vodil kamniško urbanistično organizacijo in bil tuđi minister za okolje in prostor. Po njegovem ima zazidalni nacrt več na-pak, med njimi tuđi to, da z grobim kubusom izrazito posega v to pros-torsko strukturo. Dejal je tuđi, da je župan na predlog investitorja šel z razlago v tako veliko spremembo, iz katere je izključil javnost. V urbanizmu pa je javnost ključ urbanega prava. Zato bi se morala po postopku
javne razgrnitve pel jati tuđi ta spre-memba. Jazbinšek ne razume župana, zakaj je šcle po odloćbi ministrstva za okolje in prostor objavil razlago občinskega sveta, kar pa ni no-bena rešitev. Edini izhod iz sedanje-ga stanja je sprememba zazidalnega nacrta. Na te besede je reagiral župan Smolnikar, ki je dejal, daje občinski svet moral začeti postopek za sprejem novega zazidalnega nacrta B-8 Zgornje Pcrovo, ker ni nobena hiša narejena po Jazbinškovem zazi-dalncm nacrtu. Na Grčarjevo pripombo, da je sprejem takc razlage sramota za občinski svet, je župan dejal, da če bi Grčar zasledoval res pravne strokovne temelje, potem kot pravnik POP TV januarja ne bi na obćino poslal faks s prošnjo, naj mu župan po zakonu o tisku posije sklep, kako je Šutna začasno odprta. Glede vplivaobčine na gospodarjenje s prostorom, na kar je opozoril dr. Kovač, pa je župan dejal, daje Igor Oven na javni dražbi postal lastnik tega prostora, občina pa s prodanim prostorom ne more gospodariti.
Arh. Lajovic: ohraniti mirno kri
Arhitekt Janez Lajovic je dal si-
cer podporo županu, ker je sedanji projekt precej boljši od prejšnjega stanja, občina se je po njegovem trudila, da bi stvari spravila v boljši tek. S tem, ko se je zavzela, da se nišo Utokove hale razprodale po delih. Menil je tuđi, da je zelo škodljivo, da sedaj drug drugega poskušajo vreči na hrbet. Treba je ohraniti čim nižjo temperaturo. Bistvo vsega je v dejst-vu, da projekt ni dozorel, čeprav ga je naredil nekdo, ki dela na fakulteti, vendar zelo površno. Vprašanje pa je, kako bi nove trgovine v soseski vplivale na Šutno, verjetno ne najbolje. Ni pa soglašal z dr. Kovačem, da je obvoznica izvirni greh Kamnika. Če je ne bi bilo. bi se Kamnik danes zadušil v prometu. Pač pa se Kamniku dogaja to, kar se tuđi Ljubljani in drugim meslom, da trgovci, ki zida-jo lokale na periferiji, praznijo mestno jedro. Borut Aparnik je dejal, da se bo treba odločili, ali bo Kamnik turistično mesto, ker industrijsko pač ni več. Pogledati je treba, kako so strukturirana ostala alpska mesta.
Andrej Schlegl se je zavzel za javni natečaj in vprašal, koliko stanovanj je investitor že prodal. Arhitekt-ka Šonja Sekavčnik je poudarila, da so stanovanja v malograjski soseski slabše zasnovana kot pred 30 leti, nap. kopalnice imajo samo tuš. Premalo je parkirišč. Po njenem mnenju je kvaliteta bivanja v tej soseski problematična. Arhitekt Tomaž Ver-bole je dejal, da od predstavnikov In-ženirske zbornice pričakuje predlog, kako iz te zagate. Po mnenju arhitekta Grega Ko.šaka iz Društva arhitek-
neki premor za kakovosten premis-lek, kako se vesti do tega prostora. Župan Smolnikar je dejal, daje vse-skozi zainteresiran za vse prcdloge, ki naj bi jih dali tišti, ki ne soglašajo s sedanjim projektom. Občina pa ni-ma denarja, da bi naročila alternativno studijo.
Po mnenju Iztoka Čebaška, ki se je predstavil kot davkoplačevalec, se je tega prostora treba lolili bolj pre-mišljcno. Vprašal je tuđi predstavnike investitorja, ali nameravajo od občinc izložiti vloženi denar, če jim nacrti ne bodo uspeli. Ali bo investitor pripravljen na spremembo nacrta ali pa bo treba investitorja i/.plača-ti in nagnati in skupaj z njim še nekaj občinarjev, ki naj bi bili odgovorni za nastali položaj, je dejal davkoplačevalec Cebašek. Tone Vahen ZIL mu je odgovoril, da ni njihov namen pravdanje, ker so zadeve trenutno v legalnih sferah, če pa bo prišlo do sprememb, pa se bodo temu primer-no odločili. Glede vprašanja o števi-lu prodanih stanovanj pa je menil, da je to njihova poslovna skrivnost.
Akcija CD ni naperjena proti investitorju in proti županu
O lem, kaj predslavniki Civilne družbe ponujajo, je dr. Bogomir Kovač dejal, da želijo, da postopek zajame revitalizacijski koncept razvoja Kamnika, zahtevajo nov urba-nistični koncept in nov zazidalni nacrt in na osnovi tega izoblikovanc ka-kovostne arhilekturne rešitve, vključ-no z urbanimi, socialnimi, ckonom-skimi in drugimi usmeritvami. Ni mogoče reci, da tega doslej nismo dovolj jasno izrazili, je še poudaril dr. Kovač. »Nihče ni proti investitorju in proti županu, naša domena je bila na strokoven način opozoriti na vse pravne in urbanistične napake, ker je šio za več kot brutalen poseg v prostor. Želei i smo, da o tem kaj rc-čejo tuđi občani Kamnika.«
Miha Jazbinšek je bil na koncu še ostrejši, kar je napovedal že na začetku. Dejal je, da županova napaka pomeni tuđi, zlorabo položaja. Sklep (o obvezni razlagi op. p.) namreč ne more biti sprejel, će ni bilo javne razgrnitve. Omenil je tuđi, da Zeleni Kamnika zaradi pravnih »rcglcev« sploh nišo mogli na volilve in to zaradi slabo opravljenega dela neke komisije. Zato je dejal, da hodo morali tuđi po kazenski poli ukrepali, da se nekaj zgodi. ZIL naj bi po Jazbinško-vih besedah z cnim samim županovim sklepom dobil velik kos kruha, ker naj bi mu bila s tem podeljena gradbena renta. Po mnenju Mirka Zuletadipl. inž., namembnosti zem-Ijišča ne določa lastnik zemljišča, pač pa skupnost, ki v tistem mestu živi. Namembnost uporabe zemlji.šča se mora določati na osnovi želja in po-treb urbanega prostora.
Bogdan Steklasa je vprašal, kaj bo z gradbeno jamo, ki žc postaja smetišče in mlakuža. »Ali čakamo nesrečo, da bo nckdo s Parmove za-pcljal v jamo?«
Tuđi arhitekt Lajovic, predstavnik inženirske zbornice, se je zavzel za
UVODNIK
... in tak naj bi bil na podlagi računalniške simulacije po mzidavi na osnovi sedanjega projekta Soseska Mali grad.
Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d. o. <>., Kamnik. Ljubljanska .Va. Ureja urednički odbor.
Odgovorna urednica in lektorica prof. Brcda Podbrežnik-Vukmir. Tehnićni urednik Franci Vidic. Na pođlagi zakona o PD in mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. KamniSki občan izhaja dva-krat mesečno v nakladi 11.21X) izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Kamnik in občine Komenda brczplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tcl./ fax: 831-3U. Žiro račun: Bistrica, d. o. <>., 50140-601-281496. Rokopisov in fotografi.j ne vračamo. Tisk Delo - TČR d. d. Ljubljana.
tov Ljubljana zadeva sploh ni tragična. Ta polemika pa je opozorila na nujno participacijo javnosti pri sprc-jemanju dolgoročnejših odločitev.« Ne srne se nam zgoditi, da homo po-zidali dragocena periferna zemljišča, mesta pa nam bodo izkrvavcla. Po drugih evropskih deželah se srečuje-mo s strnjenimi in zraščenimi naselji in vasmi in vmes z nedotaknjeno prirodo, pri nas pa se držita skupaj zad nji kurnik ene vaši in prvi pesjak druge vaši, v mestu pa je odmiranje«, je dejal Košak. Meni! je tuđi, da bi se z nižjo in bolj intenzivno pozidavo te soseske pridobile enake poslovne in stanovanjske površine, kot jih predvideva sedanji projekt. Nekih paradnih trgov tuđi Ljubljana ni zmožna napolniti. Zato je ta trenutek
javni natečaj. Po njegovem bi bilo možno z boljšim izkoristkom vmes-nega prostora pridobiti cnako število stanovanj. Mat.jaž Malovrh, dipl. inž. pa se je zavzel za celovito ureditev soseske do Šolskc ulice, kjer je veliko problemov zaradi neureje-ne infrastrukture, med drugim je voda v kletch kar pogost pojav.
Občinski svetnik Ivan Sekavčnik dipl. inž. je postavil vprašanjc, ali bo mogočc brez spremembe prostorske-ga dela srednjcročnega plana izdela-ti nov zazidalni nacrt.
Na koncu dveinpolurne razprave seje Stojan Hergouth v imenu or-ganizatorjev javne tribune zahvalil za številno udeležbo in sodclovanje v razpravi.
FRANC SVKTEIJ
VSAK VSAKOMUR ZRCALO
Oh, tale naš Kamnik. Koliko jam ran ja paslušamo, ćelo upravićenega. Ve-likokrat kdo v šali reče, daje v.iega kriva zakleta Veronika, ki svoje zaklade skriva že dolga stoletja. Morda je z njo vredmake zakleto tuđi naše mesto, saj si občutek, da vse bolj nazaduje, deli vse več ljudi. Tega je krivo stanje v gospodarstvu saj nekdaj paradni konji - kolje napisa! v enem od svojih prispevkov ludi Krištofov Pepe - kamniške industrije le za silo životarijo. Ljudje so v strahu za svoja delovna mesta in preiivetje.
Morda je zato toliko bolj pomembno, kaj lahko občina nudi svojim ob-čanom z.a kvaliteten nivo vsakdanjega bivanja. Od dobro organizirunega predšolskega varstva, sole, do urejenih komunalnih zadev. In seveda pri-merno in racionalno urejenega bivalnega okalja, vključno z urhanistični-mi zadevami. Jasno pa je seveda, da je vsem Ijudem nemogoče. ustreči in da se vedno in povsod najdejo nergači, ki v vsaki stvari vidijo le negativne plati. Vsakdo vidi svet po svoji meri in za vsakogar je svet in življenje odsev njega samega. Vsakje vsakomur zrcalo. Mnogi pač rajši kritizirajo kot odgovorno in argumetirano ponudijo svoje rešitve. To pa ne more biti izgovor, da se ne srne prisluhniti tištim, ki imajo vizijo, argumente in voljo, da. se ukvarjajo tuđi s kamniškimi zadevami. S tem seveda mislim na skupino občanov, ki oporeka predviđeni gradnji na mestu nekdanjega Utoka.
Udeležjla sem se namreč javne tribune, ki jo je ta skupina organizirala o tej temi. Predstavili so jo prepričljivo in argumetirano in svoje viđenje nazorno predstavili. Zelo mije bilo žal, ko sem videla, da med njimi in ob-čino ni pravega dialoga. Menim, daje županova naloga najprej in pred-vsem prisluhniti občanom Kamniku. Sele v drugem planu so bolj kot ne tržni interesi tistih, ki želijo služiti denar na račun kamniškega prostora, čeprav je služiti denar dobro in koristno. Vendar ne na račun dragocenega mestnega prostora, ki bi s predviđeno gradnjo grobo spremenil podobo. Pa tuđi to ni nič narobe, če župan oceni to kot nekaj koristnega in dobrega, feš da hodo ljudje prišli do stanovanj, ćelo vrtec se bo zgradil, morda bo v Kamniku tuđi več prebivalcev. Vendar je potem treba svojo odločitev argumentirano z.agitvarjati in ne vnaprej odbijati drugačnih vlz.ij, ćelo na osehnem nivoju Skoda hi bilo brez pomislekov zavreči premisijene ugovore skupine, ki so se poimenovali kot civilna družba. Če ne zaradi njihove-ga inlelektualnega in strokovnega potenciala, pa zato, ker jim je kaj do našega mesta. Ćelo toliko, da z lastnimi sredstvi in z veliko vnemo /rripravijo javno trihuno o vprašanju pozidave na mestu nekdanje tovarne Utok. Glede mnenj o političnih in drugih zarotah pa tuđi lahko rečem: vsak vsakomur zrcalo. V tem zrcalu odseva predvsem nepripravljenost poslušati in sprejemati drugačnost. Na z.arote se sicer ne spoznam prav dobro, vendar pa kljuh temu dvomim, da bi si kdo pretirano in iz srca želei zasesti županovo mesto. V pogojih upadanja gospodarske moči občine in spremenje-nega sistema državnega financiranja že ne. Poleg tega pa vsaj odgovorni ljudje vedo, da županska ni lahka. Najbrzje mnogokrat precej težJui in gren-ka, saj gredo zasluge prehitro v poz.abo, napake pa kar bijejo v oči. Pa če-tudi ljudje ob odprtju mostu dobijo kaj z.astonj. Naslednji dan gre to v pazuho.
Neprimerna uporabljen prostor pa ne more ili v poz.abo. Hode v oči. Tako kat že marsikateri kamniški projekt, tako kot urbanistično in arhitekturno neusklajena naselja ali mestni predeli. Saj vem. da je naivno reci, da de-lajmo z roka v roki in za dobro Kamnika in da se vsaj poslušajnio, ludi če se teže prenašamo. Ampak kako drugače se da gospodariti in vodili? Predvsem pa hi morali zanemariti osebna nasprotovanja in politične, pregrade ter se enkral in končno dogovoriti za širši razvojni občinski koncept, da ne hodo posamcz.ni ludi dobri projekti, zaradi ncusklajcnosli obviseli v zraku.
RREDA PODliRUŽNlK VUKMIR urednica
Popravek
Včlanku iz revije otroških in mladinskih pe.vskih zborov Kamnika in Komende v prejSnji številki Kumniškega občana je prišlo nehate do napake. Pri postavljanju hesedila v tiskarni se je namreč pod (biografijo zbora iz OŠ Marije Vere na-pačno zapisalo, da so nastopili na Medobmočnem gorenjskem srečanju otroških pevskih zborov, saj so na tem srečanju poleg otroškega pevskega zbora Glasbe-nega ateljeja Carl Orff Kamnik nastopili otroci iz Otroškega pevskega zbora OŠ Komenda-Moste, kot je bilo pravilno zapisano v besedilu prispevka.
Bralcem, pevcem in zhorovodjem se za nenamerno napako opravičujemo.
Uredništvo
&REDNJEVE&KI DNEVIV KAMNIKU
11. do 12. JUNIJA 1999 PETEK, 11. juni] 1999
Mestni Klicar s spremstvom vabi na prireditve
Ijvajđlci: dani Mcstne godbe Kamnik, KD Priden mofic, Rekreativno
konjeniški center Brqova
Trgsvobode. ob20.uri                                                                           I
srednjevđka pojedina v srednjeveških kostumih |    - številne drujabne igre                                                                        '
Ijvajalci: Pivnica pri Podkvi, Penjion in bar Kamrica, Pavle Gregorc, TeaterCIZAMOTrjin
6OBOTA, 12.junijl999
Trg svobode, od 10. do 20. ure
-  predstavitev srednjeveških obrti (kovač, orojjar, ijdelovalec lokov in samostrelov, tesar - skodlar, krojač, čevljar, pletar, predica...) Ijvajđlci: KD Tuhinj, Branko in Rejka Vidic, Viktor Jeromel,...
-  Jivilska trjfnica (moka, jajca, sir, kruh, potiče, drobno pecivo, medičarski ijdelki, jganje...)
Ijvajalci: Društvo podejfelskih jjena i? Tuhinjske doline V?no?je Malega gradu, ves dan I   Program jaotrota
jahanje konj
srednjeveške delavnice                          •
lutkovna predstava: RESIMO PR1NCES0 (ob H. in 18. uri)
otroške viteške igre ob 16. uri.
Ijvajalci: Boris ICononenko, Helena Sterle Pobočje Malega gradiLobLi!. IP
Upripritev legende o KAMNlSKl VERONIKI
ijvajalci: scenarij in regija: Viktor Jeromel, glasba: Slavko Avsenik ml.,
povejovalec: Pavle Gregorc, KD Priden Mo|ic, Dušan Sandok, Ranč Draga...
VUUDN0 VABUm                                                   OBČINA KAMNIK
Kamniški ObČAN
AKTUALNO
10. junija 1999
3
0 otroškem dodatku in dodatku za nego otroka
Ugodnejši otroški dodatek za družine z zelo nizkimi dohodki in z več otroki
V Kamniškem obranu smo vas ž.e upozorili na pravočasno oddajo vlog za uveljavilev pravice do olroškegu dodatka z.a obdobje od I. 5. 1999 do 30. 4. 2(X)(). Zaradi poz.no sprejetega Zakona o spremembuh in dopolnitvah zakona o druž.inskih prejcmkih, ki ga je državni zbor sprejel konce marca, uporabi ja pa se od I. maja Iclos, je le-lošnji rok za oddajo vlog zxi olroški dodatek z vsemi potrebnimi dokazili podaljšan do 30. junija. lako je še vedno vas, du na Centru za socialno delo v Kamniku na Ljubljanski I uve-Ijavljale pravico do otroškega dodatka.
Kljub številnim dilemam glede uni-verzalnega in selektivnega olroškega dodatku pa uveljuvljenu novela zakona o drutinskih p'rejemkih še nuprej
ureja selektivni otroški dodatek. Glede na dosedunjo uredilev je nov sistem prinese! nekaj sprememb, ki so ugodne jše zlasli z.a družine z izredno nizkimi dohodki, ki imajo več olrok. Spremcnjen je vslopni cenzus za pri-dobilev pravice do otroškega dodatka, lako da ga bodo po novem prejemali tišti, pri kalerih dohodek na družin-skega člana mesečno ne presegu 99% povprečne plaće v Sloveniji, kar zna-ša 156.488 SIT bruto mesečno na člana družine. Otroški dodalki se od-merjajo po novi osemraz.redni leslvi-ci, ki upošleva visino dohodka na dru-Žinskega člana v pretek!em letu in šte-vilo olrok v družini. Za pn>ega otroka je dodatek najniži, za vsakega nusled-njegu otroka v družini pa je vedno viš-ji. Uveden je tuđi nov najnižji dohod-
kovni razred z.a liste družine, kalerih dohodek na člana družine ne presegu 15% povprečne plače v Sloveniji v preleklem letu, kar znaša 23.710 SIT. Tako je olroški dodalek prevz.el vlogo socialnega koreklorja, saj se bo dru-žinum z najnižjimi dohodki na račun olroških dodatkov gmotni položaj vsaj nekoliko izboljšal, še predvsem, če imajo več otrok. Vse družine bodo v ugodnejšem položaju tako zaradi viš-jih otroških dodatkov kol zaradi davč-nih oiajšav. Seveda pa je nov sistem moćno povećat razlika med najvišjimi in najnižjimi otroškimi dodatki. Tako družina v najnižje/n dohodkovnem razredu, ki ima tri otroke, prejme ot-roške dodatke v visini minimalne plače, kar je za starše ugodneje, kol če bi sami delali za minimalno plaćo. Nova
Nova dohodkovna lestvica in pripadajoči zneski otroških dodatkov:
Dohodek na	Mescčni dohodek na		Otroški dodatek	
dru/inskcga člana v % povpr. plaće RS	člana v letu 1998 v SIT	1. otrok	2. otrok	3. in naslednji otrok
do 15%	do 23.710	15.000	16.500	18.000
nad 15% do 25%	nad 23.710 do 39.517	12.825	W.175	15.525
nad 25% do 30%	nad 39.517 do 47.421	9.775	10.925	12.075
nad 30% do 35%	nad 47.421 do 55.324	7.700	8.800	9.900
nad 35% do 45%	nad 55.324 do 71.131	6.300	7.350	8.400
nad 45% do 55%	nad 71.131 do 86.938	4.000	5.000	6.000
nad 55% do 75%	nad 86.938 do 118.552	3.000	4.000	5.000
nad 75% do 99%	nad II 8.552 do 156.488	2.600	3.600	4.600
Na podlagi 8, člena pravilniku o dodeljevanju posojil in sofiruinciranju obresti iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v občini Kamnik (Ur. 1. RS, št. 2/96 in 45/97)
župan občine Kamnik objavlja
RAZPIS
za dodelkev posojil in sofinanciranje obresti iz sredstev
občinskcga proračuna za leto 1999 za pospeševanje
razvoja malega gospodarstva
I.
Posojila in sofinanciranje obresti za pospeševanje razvoja malega gospodarstva se odobrijo za naslednje namene:
-   posodobitev obstoječe proizvodnje in storitev,
-   nakup opreme in zagonske stroške,
-   nove proizvodne in storilvene programe,
-   uvajanje oz. nadome.šćanje proizvodnje ali izdelkov z novimi ekološkimi programi,
-   nakup, graditev, prenavljanje in adaptiranje poslovnih prostorov,
-   turistične kapacitete in program.
II.
Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilei:
-  samostojni podjetntki posamezniki,
-  zasebne in mešane gospodarske družbe z do 50 zaposlenimi. Sedež obratovalnice oz. gospodarske družbe in kraj investicije morata biti na območju občine Kamnik.
III.
Posojila se odobrijo za dejavnosti, ki imajo prednoslni pomen pri razvoju občine. Prednosi imajo nuli programi, ki zagotavljajo vsaj eno novo delovno mesto.
IV.
Doba vraćanja posojil je 5 let.
Obrestna-mera znaša: temeljna obrestna mera + 2% letna obrestna mera. Posojilojemalec zavaruje posojilo na enega od naslednjih načinov:
-  zastava nepremičnin in premičnin,
-   depozit,
-   zastava vrednoslnih papirjev,
-   zavarovalniea (individualno za samostojne podjetnike),
-   poroštvo(v izjemnih primerih).
Posojilojemalec se zavezuje sredstva posojila porabiti namensko, v skladu z investicijskim programom.
V.
Vloga mora vsebovati naslednje podatke:
•  za samostojne podjetnike:
-   zahlevek za kredii (obrazec),
-   potrdilo o opravljanju dejavnosti,
-   potrdilo o plaćanih davkih,
-   poirjen obrazec za odmero davka iz dohodka od dejavnosti oz. izdana odločba,
-   dokumentacijo za namensko porabo kredita (račun),
-   poslovni nacrt ali skrajšan investicijski program;
•  podjetja:
-  vlogo za kredit z obrazložitvijo,
-   poslovni nacrt ali skrajšan investicijski program,
-   izpisek iz sodobnega registra (registracija),
-  zaključni račun za protekli dve leti.
VI.
Komisija, ki jo imenuje župan občine Kamnik, preuči prošnje, pregleda dokumentacijo in pripravi pretilog za odobritev. Kredite odobrava občinska uprava po prednodnem pozitivnem mnenju bančne organizacije, s katero bo občina Kamnik sodelovala pri razdelitvi posojil. Kreditojemalec sklene z bančno organizacijo kreditno pogodbo najkasneje v roku 30 dni od sprejema sklepa o odobritvi.
VII.
Vloge sprejema Občina Kamnik - Oddelek za gospodarske dejavnosli in finance, Glavni trg 24, 1240 Kamnik. Prosilei oddajo vloge v zaprti kuverti z o/.nako »Kazpis za malo gospodarstvo«.
VII.
Razpis traja do 12. 7. 1999. O rezultatih razpisa bodo prosilei obveščeni najkasneje v roku H dni po odločitvi.
Anton Tone Smolnikar ŽUPAN OBĆINF. KAMNIK
lestvica otroških dodatkov, ki jo tuđi ohjavljamo, bo vetjala do 30. aprila 2001, zneski olroških dodatkov pa do konca lelošnjega leta, saj bo sele vja-nuarju prihodnjega letu izvedena prva uskladilev glede na porast cen živ-Ijenjskih polrebščin v letošnjem letu.
Na Centru za socialno delo v Kamniku smo z.vedeli, da so prejeii že okrog štiri tisoč vlog za olroški dodatek, ki jih ažurno ohdclujejo. luko bodo tisli upravičenci, ki so vloge oddali do konca maja, prejeii odločbe in na-kuzila novih zneskov otroških dodatkov že 15. junija zapretekli mesec, saj se otroški dodatki izplaeujejo za nazaj. Vsem ostalim upravičencem, ki so vloge oddali v juni ju uli pa jih bodo še oddali do konca meseca, bodo otroški dodalki nakazani v Juliju ali avgustu s poračunom za nazaj. Vsi, ki bodo vloge oddali po 30. juniju, bodo upra-vičeni do prejemanja otroškega dodatka sele prvega dne v naslednjem mesecu po vložitvi zahlevka in ne bodo mogli uveljavljati pravice za nazaj. Izvede I i smo še, da je Centru za socialno delo v Kamniku po sedaj evidentiranih podalkih za izplačilo otroških dodatkov za mesec maj namenjenih nekaj nad 55 milijonov tolarjev za 6.726 olrok. medlem ko je izplačilo dodatka z.a nego 76 olrok namenjenih 891.000 SIT. Sredstva za izplačilo otroških dodatkov in dodatkov za nego otrok so v novem obdobju, se pravi z letošnjim majem, bistveno višja kol v prejšnjem mesecu, koje bilo za ta iz-plačila namenjenih 40 milijonov tolarjev. Upravičencev do otroškega dodatka je vedno več, ziusti zaradi višje-ga vstopnega cenzusa, ki upošteva po-vprečno pločo v Sloveniji. Taje za naše ruzmere relativno visoka, saj većina zaposlenih ne dosega njene ravni. Zato vedno več družin izpolnjuje z.a-htevane pogoje glede dohodkov na družinskega člana. Po podalkih Centra za socialno delo v Kamniku je opaziti, daje od vseh 6802 olrok, za kale-re slarši prejemajo olroški dodatek ali dodalek za nego otrok, največ prejem-nikov prav v razredih z nizkimi dohodki in pa v srednjem dohidkovnem razredu. Družine s tremi ali več otroki so mulošlevilne, saj je v ohčinah Kamnik in Komenda le 566 otrok, za katere sturši prejemajo otroški dodatek kol za tretjega, četrtega ali naduljnjega otroka.
Zakon prinaša nekaj sprememb ludi pri dodatku za nego otroka. ki je namenjen pokrivanju povećanih slroš-kov za hudo bolne olroke in otroke s lelesno in duševno prizadetostjo po dopolnjenem osemnajstem letu, će se redno šolajo, vendar najdlje do šesl-indvujselega letu starosti. Dodatek za nego ni vezan na dohodek družine, lemveč na zdravstveno stanje otroka, zato imajo sturši olrok pravico uveljavljati dodatek za nego z. vlogo, po-trdilom o šolunju in uslrezno medicinsko dokumentacijo.
SAŠAMEJAČ
Vi sprašujete, župan odgovarja
Na vprašanju li. M., ali so res v obiinskem proračunu sredstva, naini nj( im državnemu pospeše-valnemu centru za malo gospodarstvo in ne z.a dcjavnosl poslovno informacijskega centru občine Kamnik oziroma za pripravo oh-Unskih programov, s katerimi bi občina kandidirala na razpisih, podajam naslednji odgovor
Obćina Kamnik vsako leto v skladu a sprejeto strategijo razvoja podjetništva v občini Kamnik v prnruinnii namenja sredstvu z.a pospeševanje razvoja malega gos-podai\lva, ihtavni pospeševalni cenler :a malo gospodarstvo iMi-nisti \t\'/i ra malo vjispodarsi^'o in lurizeini 111 Rcpuhli\hi :it\nd :\a :.a poslovanje (Ministisivo za delo. družino 111 sorialnc rjuleve) pa v skladu s podpisano pogo<lho sofi nauci ralu \>i ngrame posj>cševa uja, ki jih oheina Kamnik 0:110111a v operutivneni smislu l'oslovno 111 joriuai ijski cenler izvaja.
V niulal/e\ anju navajanio neku lerc ivntedaktivnosti, ki sn opiede Ijene ludi v poslovnem nacrtu Kaiiimške razvojne koalicije in ,\e iz.vajujo ludi sponioijtipurlnerjev. ki so na lokalneni nivnju v ta projekt vključeni (K/.7. 11 rad z.a de-li' Kamnik. (i/S /,diicjcuje poil jetnikov. O/.S (>()'/. Kamnik. Upravna enola Kamnik, Kmetijski zavod Ljubi juna - Kniclijsku svelo-
valna   služba   Kumnik   in   ()bčina Kamnik ki>t kom/linaloi i-
izobraževiilni prognam (seminar/i, tlelavnice). prilagojeni potre-ham in željum podjetnikov, ki so z. niinu, sotlei po izpolnjenih anketnih lislih, zadovoljni.
- svelovanje; v skupino podjetniš kili svetovaleev je vkljueenih poleg svelovalcev (ianov lokalne koalicije ludi devel : unan/ih članov. ki imajo : Miiiisii stvom :.a malo gospodarstvo 111 luližem podpisune pogodbe o so ilelovanju. /.a poiljetnike in samo-slojiic podjetnike je posredovanje osnovnih iiijormucij 111 sveUivulinh storitev hi ez.plaetio, informiranje.
. agoiavljiinje finaiienc podpore sofmunciianjc obreslnih mer pn krc-ihliranju
r:\-ajaiijc piojeklov s podrorju ■..uposlovania " :. podnu ja odpiraiija novih delovnih mesl.
S projektom, ki vkljui'uje ludi le navedene aktivnosti, smo si- v letu lft{)7prijavili na javni ra:.pi\ :\a pod poro lokidnim inuiulivam. kaiciega predmet je bila nudaljii)u podpora lisiim lokalnim inu itilivani. ki \o \e bile iz.brane kot nosilke. 111 \icci na podlagi javne ga rirpisa 1: liju I')'J(>. Sredstva i: ia.pi.ui uln I V / /WV 1 vn-ini S,01)0.000.00 Sili smo dobili im osnovi opravljenega delti in su ci na podlagi poručit. /:: navedenrga je mogote sklepali, da l'oslovno iiijor
mm i/.\t 1 ' iniei r/ehi/e 01 opravlja mip lunkijl", ki /<' / slralrgip itr ,"i'i. 11                     •
l'/<)7 poirdd Huli ubi in i ■     11 m, ime Kumini.
Pioyjanii ..a piifove iui >>/ jn\c na podriK'ju [>.'r.[/e\e\ an/a mnl''ya i'j>spinliti \h 11 {nadatjii\'i imiljinia lokaliieyji pn\pe<,e; ulnrvii 1 ■eiiiru,
VCIlCrallMIt IU> :vetn\anfe. plir.'HI
im aktivirani" hir it"\elmh n tb 111 spodhiijanje lokalnih   njnr.hi, <■ nili mu iiiliv) ni na po<hoi'/u Inu ■ ma (vlelu 1998; :olmimi ii'ii'/r ni nstiinih proyjainov   Iti\e pinfck li. sojinaiii nalije lutislit tuli ptite dilev    <lva projekta, v letu 1999 skupaj \e.\l pto/eklo)/ w ptiptav
\jlijo  V okviru  ubiniske  n\nii\e
Ofhli'lek :a y/>\podat\kt tlija.nn '■ti m finim* t   Vpt<na< umi   at"   a pnptavo pinyjamo: ni potrebno : (it'tiitnljatt tlfuliiinih \retl\ie. ANTON TONU SMOLNIKAR ŽUPAN
Novinarska konferenca župana Smolnikarja
Občina ne bo več financirala enotne vozovnice?
Za 2,4 milijarde SIT težak ob-činski proračun je v precejftnji meri napihnjen s tako imenova-niini fiktivnim) prihodki, mod katerimi je najvećji delež prispevek države za odpravo posledlc zadnjih neurij, je dejal župan Tone Smolnikar, ko je 27. maja na novinarski konferencl f^ovoril ludi o nedavno sprejetetn obćinskem proračunu in nalogah obćine na podroćju komunalnega urejanja. Med drugim je omenil nujno sanacijo odvajanju meteornih voda
kar je namenjeno izdelavi pohod-nih slropov in sekundarni kriti-nl, da bi tako pridobili na pod-streftju 6 ue.ilnic. /a slabo izvedbo sedanje strehe pa obćina kot investitor ne bo nosila nobenih stroskov, pač pa tišti, ki je to za-krivil. 0 izdelavi pohodnega stropa nad avlo sole je dal občini pis-no mnenje prof. dr. Niko Seliftkar z Univerze v Ljubljani, ki je zaradi požarne varnosti namesto lesene predla^al jekleno izvedbo. Omenil je tuđi razmislek o zame-
Novinarska konferenca pri lupanu
v Motniku, ki f(a je v zadnjem (■asu kar dvakrat prizadelo neur-je, zamenjavo vodovodnih cevi v starem Kamniku, nadaljevanje 3. faze plinifikarije Kamnika. nadaljevanje izgradnje kanalizacije v Smarei in v Volejem Potoku, za-četek gradnjo drugega povezo-valnega cevovoda med vodnim /.ajeljem Iverje in Kamnikom po levem bregu Kamniške Bistrice, izgradnjo pločnika v Stranjah in se nekaj podobnih komunalnih investieij.
IJojan Mlakar, načelnik oddel-ka za okolje in prostor, je govo-ril tuđi o nameravani izgradnji tretjega povezovalnega pasu med Maistrovim mostom in Sol-sko ulieo, o katerem na podlagi že pripravljenih pro|ektov teko pogovori z DARS iii 1)I)('. Ker ima država določono pomisleke, te dni potoka dodatno stetje prometa na tem delti obvoznlee.
Kot dodatok k prometni prob-lematiki Kamnika je župan omenil tuđi, da je Kambus zahteval revizijo izvedbe Maistrovega mostu, ker naj bi avtobusom ne bilo omogočeno normalni) in var-no zavijanje na most. štipan je govoril tuđi o problemu sanacije strehe na novi Soli v Šmartr nem. Občina je letos v proračunu zagotovila 10 milijonov SIT,
njavi sedanjih bobrovcev /, drugo kritino in o zarnenjavi nekvalitetne kritine nad telovadnie.o.
Nov nadzorni svet družbe Velika planina, ki ga vodi Krane Je-ras, se je resno lotil aktualnih problemov in bo v nekaj dneh pripravi] predlog ukrepov. Družba se je prijavila na državni razpis za pridobitev sredstev za posta-vitev dvosedežniee s Sitnnovca na Zeleni rob. ("e bo na voljo denar, jo bodo postavili fte letos. Junija bodo izvedi! ludi geodetske me-ritve poti in drugih zemljlsč za potrebo žienic in smučisč na planini (okrog 47 ha), da bi lahko vučino zemljise (okrog 5(X) ha) v naravi vrnili pasni skupnosti. Po županovih besedan naj bi občina ponovno razmislila o uvedbi davka na premoženje za lastnike po-čitniskih koč na planini. Pri tem bo treba posebej proučiti, kako zajeti tuđi lastnike na crno zgra-jenih koč.
(Jlede enotne vozovnice (v pro-raćunski razpravi so većino za ta namon predviđenih sredstev po-razdelili drugam) je župan mne-nja, da občina podpira to zami-sel, vendar ne na tak način kot doslej, ko mlnistrstvo za promet in zveze z besedami sicer podpira to zamisel, kot pilotnl projekt, vendar zanjo ne da nobenega de-
narja. Zato se tuđi občina Kamnik ne bo već vtikala v kakrsno kol i pogodbo s Kambusom in Slovenskitni želoznieami.
Z UKtanovitviju lnvaJkKketfa podjetja, sodelovali naj bi TJtari, K1K in Stol, bi vsaj nekoliko ublažili problem zaposlovanja in-validov v občini, je dejal župan in poudaril. da bo obćina k ustano-viteljskemu kapitalu 2,'.i milijona SIT prispevala eno desetino. Ka-ćunajo, da bi to podjetje (o njegovi soustanovitvi bo odločal občin-ski svet na naslednji seji) začelo .delovati septembra letos. Obćina bo tuđi letos s prispevkom k niž-jitn obrestim sodelovala v programu kreditiranja drobnega gospodarstva in podjetnikov (razpis za posojila je objavljen v današnji stevilki Kamniskega obćana!). Če bodo uspesni dogovori z lastr niki Maistrove rojstne hise na Sutni, potom bodo se letos zaće-li z njeno adaptacijo. Projekt, je že izdelan, predraćunska vred-nost pa znasa okrog 70 milijonov SIT. l)el denarja bo mogoće za-gotoviti z ugodnim posojilom, ki ga bo mogoće najti na podlagi občinskega razpisa za sanacijo stavb v starem rnestnem jedru.
Letos je na vrsti tuđi sanacija vzhodne stene in obzidja Malega gradu. O aktualni temi »So-seska Mali grad« je župan dejal, da je zamisel o novem zazidal-nem nacrtu vseć zlasti tištim, ki bi radi kaj novega narisali. Za to, da bi ZIL kot investitor zaradi sedanjih razpletov lahko to-žil obćino, kot govorljo nekateri, pa ni nobene podlage. Mag. Marti na Koneilia iz oddelka za gospodarstvo in finanee je predstavila program treljih Srednje-vesklh dnevov v Kamniku 11. In 12. junija. Značilnost letosnje prireditve bo, da bodo pretežni del pisanoga programa, od sred-njeveške pojedine v petek zvečer prek predslavitve srednjeveske obrti in živilske tržnice v sobo-to do letos prvić uprizorjene legende o kamniski Veroniki, pripravili domaći izvajalci Idomači gostincl, tuhinjski kulturniki in kmećke žene, kamniski Priden možie in drugi).
Obćina Kamnik kot organizator Srednjeveskib dnevov ju ob toj priložnosti za obiskovalee pripravila tuđi poseben zapis o kulturnih, zgodovinskin in naravnih znamenitostih Kamnika in okolice »Kamnik v besedi«.
FRANC SVETKLJ
4
10. junija 1999
PO NAŠIH KRAJIH
Kamniški ObCAN
NA KRATKO
Čišćenje poti in pašnikov Velike planine
Po lepi in\s snegom bogati zimi planina cveti v vsej svoji lepoti ter se poeasi pripravlja na prihod pastirjev in živine, ki bodo uživali njene lepote skozi poletne mesece.
Žal pa s kopnenjem snega ne po-kukajo na plan samo cvetice, ampak tuđi smeti. Zato P. D. Bajtar vsako leto pripravi čistilno akcijo. Tuđi v letošnji akciji 22. maja smo se bajtar-ji na Veliki, Mali in GojSki planini lotili čišćenja gorskih potis pašnikov, okolice pastirskih koč, ter raznih ko-tanj in lukenj. Največjo nevarnost predstavljajo prav smeti, odvržene v luknje, saj zaradi izredne pronicljivosti tal ogrožajo vire pitne vode ter razne smeti in steklovina na pašni-kih, ki ogrožajo živino. Rezultati le-tošnje akcije kažejo na večjo ozaveš-čenost ljudi, saj je okolica poti znatno manj onesnažena. Na žalost pa ostaja še nekaj crnih odlagališč, ki pa
jih borno poizkušali s pomočjo Obči-ne Kamnik in Zakladom narave sanirati.
Začenja se sezona izletov in poho-dov, zato želimo vsem obiskovaleem Velike planine obilo užitkov, hkrati pa jih prosimo, da ta biser pod Grin-tavci ohranimo takšnega, kot si zasluži - ČISTEGA! Vabimo pa vas ludi, da se nam pri čiščenju planine pridružite naslednje leto in jo tako mor-da spoznate nekoliko drugače. V »Čistilni akciji '99« nam je uspelo s planine odpeljati 1100 kg smeti, za kar bi se radi zahvalili vsem sodelu-joćim, posebno pa še članom Agrarne skupnosti Velike, Male in Gojške planine, ki so opravljali prevoze, Ob-čini Kamnik (oddelek za okolje in prostor) ter podjetju Publicus, ki so omogočili odvoz smeti.
NIKO STRAŽAR PD Bajtar
In vendar se premika!
Mesec april je bil mesec čiščenja našega okolja in tako so bile tuđi v Kamniku številne akcije. Po podat-kih, ki smo jih dobili na občini, so organizirali akcije v KS Volčji Potok, Tunjice, Duplica, Špitalič, Motnik. V KS Srednja vas so v akciji sodelova-li šolarji, lovci, ribiči in so čistili tu-
đi na območju Šmartna. Člani ribiSkc družine, Zeleni Kamnika in drugi pa so čistili strugo in obrežje Kamniške Bistrice in Nevljice. Res so se lotili čiščenja kasneje kot drugi, ker je bila struga Bistrice v času, ko so bile organizirane ostale akcije pregloboka in breg spolzek. Končno ni pomemb-
Na podlagi 9. čl. Pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil v obćini Kamnik (Ur. list RS, št. 27/94) župan občine Kamnik objavlja
JAVNI RAZPIS
A) ZA DODELJEVANJE STANOVANJSKIH POSOJIL MLADIM DRUŽINAM
1)
Posojila so namenjena mladim družinam za:
-   nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja;
-   za rekonstrukcijo ali prenovo stanovanjske hiše ali stanovanja;
-   za pridobitev novih stanovanjskih površin (nadzidava, prizidava).
Za mlado družino se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od
staršev v letu 1999 še ne bo dopolnil 41 let.
2)
Pri obravnavi vlog prosilcevse bodo upoštevala sledeča merila:
-   stanovanjske razmere;
-   socialni položaj;
-   ekonomski položaj;
-   zdravstvene razmere; 3)
Splošni pogoji, ki jih moraio prosilci izpolnjevati:
-   da so državljani Republike Slovenije;
-   da se objekt, za katerega se bodo sredstva namenila, nahaja na območju obćine Kamnik;
-   da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik primernega stanovanja, katerega je odkupil po določbah Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 18/91, 21/94 in 23/96);
-   da so kreditno sposobni. 4)
Prosilci morajo oddati vloge na obrazeu, ki ga dobijo v sprejemno-informacijski pisarni občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju) in vlogi priložiti še:
-   veljavno gradbeno dovoljenje ali veljavno odločbo o priglasitvi del;
-   zemljiškoknjižni izpisek za parcelo, na kateri se nahaja objekt, za katerega se bo posojilo uporabilo (ne srne biti starejši od 30 dni);
-   potrdilo o skupnem gospodinjstvu in stalnem bivališču (izdaja Upravna enota Kamnik);
-   potrdilo o državljanstvu;
-   potrdilo o osebnem dohodku oz. potrdilo o drugih prejemkih za leto 1998 za vse družinske člane (pokojnine, honorarno delo);
-   potrdilo pristojne zdravstvene organizacije, če prosilec navaja, da so v družini težke kronične bolezni ali invalidnost;
-   pri notarju overjeno kupoprodajno pogodbo o nakupu stanovanja oz. hiše; 5)
Visina razpoložljivih sredstev znaša 67,000.000,00 SIT. Doba vraćanja odobrenega
posojila je 10 let. Obrestna mera za posojilo je sestavljena iz temeljne obrestne mere
(TOM) in 2% obrestne mere.
Stroški zavaravanja in sklenitev pogodbe bremenijo posojilojemalca.
Visina posojila je odvisna od kreditne sposobnosti posojilojemalca, predraćunske
vrednosti in števila upravičenih prosilcev. Najnižji znesek posojila je 1,000.000,00 SIT.
Posojilo, ki bo dodeljeno, ne srne presegati 50% predračunske vrednosti.
6)
Rok za oddajo vloge in postopek dodeljevanja posojila:
Obćani, ki želijo pridobiti posojilo in izpolnjujejo pogoje tega razpisa, morajo oddati
vlogo z zahtevanimi prilogami na posebnem obrazeu v sprejemno-informacijski pisarni
občine Kamnik najkasneje do vključno 8. 7. 1999. Nepopolne vloge in prepozno
prispele vloge ne bodo obravnavane.
Po zaključku razpisa bo komisija, ki jo imenuje župan, obravnavala popolne vloge in
pripravila listo upravičencev ter predlagane zneske posojil. 0 odobritvi bo odločala
občinska uprava s sklepom, ki ga bo prosilcem posredovala najkasneje v roku 30 dni
po zaključku razpisnega roka.
B) ZA DODELJEVANJE POSOJIL ZA OBNOVO STARIH HIŠ V ZAŠČITENEM MESTNEM JEDRU IN OSTALIH SPOMENIŠKO ZAŠČITENIH OBJEKTOV
Posojila so namenjena za vzdrževanje, prenovo in revitalizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov v zaščitenem mestnem jedru in ostalih spomeniško zaščitenih objektov v obćini Kamnik.
Visina razpoložljivih sredstev znaša 34,680.000,00 SIT. Doba vraćanja odobrenega posojila je 6 let. Obrestna mera za posojilo je sestavljena iz temeljne obrestne mere (TOM) in 2% obrestne mere.
Prosilci morajo oddati vlogo na predpisanem obrazeu, ki ga dobijo v sprejemno-informacijski pisarni občine Kamnik in predložiti še:
-   potrdilo pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, da je objekt spomeniško zaščiten;
-   potrdilo o lastništvu objekta, ki se bo obnavljal, in
-   veljavno gradbeno dovoljenje ali odločbo o priglasitvi del.
Pri obravnavi vlog se dodatno vrednotijo dela, ki predstavljajo energetsko zaščito
objektov.
Rok za oddajo vlog in postopek dodeljevanja posojil je enak kot za posojila mladim
družinam.
Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na Oddelek za okolje in prostor
občine Kamnik (tel. 818-128)
ŽUPAN OBČINE KAMNIK ANTON TONE SMOLNIKAR
no, kdaj so čistili, ampak da so. Posa-mezne čistilne akcije so organizirale tuđi nekatere sole in stanovalci v blokovskih naseljih. Prav ribiči rihiške družine Kamnik in Zeleni Kamnika smo bili tišti, ki smo prvi začeli organizirano skupaj čistiti okolje in to že leta 1992. Zato smo lahko samo veseli, da seje odnos prebivalcev na Kam-niškem do okolja spremenil, kar nam kažejo prav podatki o»,številu akcij. Prav gotovo je pomembno tuđi to, da je pri organizaciji pomagala občina,
saj je vsem organizatorjem priskrbela vreče in rokavice in pripravila prije-ten zaključek.
5. junija je svetovni dan okolja in mislimo, da bi se morali vsi zaveda-ti pomena zdravoga in čistega okolja in si vsak zase in vsi skupaj prizade-vati za ŽIVLJENJA VREDNO OKOLJE. Želimo, da bi jih bilo ved-no več na tej poti.
ZELENI SLOVENIJE
OO KAMNIK
Cankarjcva 3
Kresovi na kresni večer in ob dnevu državnosti
Odbor za oživljanje starih običajev pri OO SKD Kamnik ima tuđi letos namen pripraviti oz. vzpodbuditi star slovenski običaj ob krešu. Tako na-meravajo na sam kresni večer pripraviti kresovanje v Mckinjah pa v Ne-vljah in seveda na Starem gradu. Upajo, da jim bo uspelo zakuriti kresni ogenj tuđi v Motniku in morda še kje. Kurjenje teh kresov ob petju predvsem narodnih pesmi oz. po možnosti s priložnostnim kulturnim programom bo na kresni večer 23. junija (v primeru slabega vremena pa preloženo na 24. 6.), medtem ko bo na Starem gradu kres zagorel kot že običajno 24. junija, na sam predvečer praznika dneva državnosti, to je na god sv. Janeza Krstnika, po katerem je ta ogenj v zgodovini dobi I tuđi svoje ime.
Letos bo odbor k pripravi, organizaciji povabil še posebej prijatelje iz
vrst SLS. Sicer pa prireditelji vabijo na ta kresovanja vse občane, saj kresovanje ni politična prireditev. Tišti, ki so jim pri srcu stari slovenski običaji, ki so veseli naše mlade državnosti, prav gotovo ne bodo izostali. Za tište, ki bi nam hoteli pri gornjem karkoli pomagati, tel. 831-716!
24. 6. zvečer ob 20. uri bo tuđi žc tradicionalno veliko kresovanje pri sv. Joštu nad Kranjem (možen do-stop tuđi 7. avtomobili). Pred tem kresovanjem bo bral zahvalno sveto maso g. kranjski dekan. Na to kresovanje vabijo, kot vedno še posebej prebivalce vseh južnogorenj-skih občin, vključno Kamnika in Komende. Od visokih gostov je svoj prihod že potrdil g. I,oj/e Pclerlc, upajo pa, da bo prišel tuđi g. Marjan Podobni k.
Odbor za oživljanje starih običajev
Nevaren privilegij dostavnih vozil
Usnjarska in Parmova ulica sta ozki in prav gotovo zelo ne-varni. Na to opozarja tuđi prometni znak v križišču Šolske in Usnjarske ceste, ki v tem delu mesta omejujc hitrost na 30 km na uro. Kot vse kaže, pa imajo dostavna vozila hudo nevaren privilegij. Na spodnji tabli nam-reč nedvoumno piše, da omejitev hitrosti za dostavo med 5. in 9. uro ne velja!
B. N.
Za pomoč osebam z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
Ustanovitev društva Sožitje Kamnik
Kamnik seje v uredi), 14. 4. 19!%), kot 51. član vpisni v Zvezo društev Sožitje. V osnovni soli 27. julij v Kamniku seje na ustanovnem ote'mom zboru zbrab 38 sorodnikov, strokovnih sodelavcev in podptvrnlh članov osob v, molnjo v telesnem in duševnom razvoju.
Na občnem zboru so bili izvoljeni člani organov društva, sprejet je bil statut, finančni plan, predstavljeni pa so bili ludi program, ellji In naloga Društva Scržitje Kamnik.
Clani nameravajo delovati na naslednjih ixxtr<x":jih:
• priprave za ustanovitev varstveno delovnega (mitra (VIK'I v občini Kamnik, karnor naj bi bili ohč,asno ali stalno vključeni otroci z motnjami v razvoju po IH. letu,
• organizacija debvne prakse za OVI v soli 27. julij,
• izleti, letovanja, seminarji,
• animacija otrok z različnimi dolavnicami,
• medsebojna pomor: družiti pri nekajurnem varstvu otrok,
• poverzovanjo in sixiolovan]ez razlićnimi društvi (društva S(ržiljc, Vera in luč, Karitas, društvo invalidov, občina, centar za six;ialno delo, zdravstvo...),
• družabna srečanja s plesom,
• humanitarni kom:ert in ša in se...
Vsak zadnji ponedeljek v meseeu si bodo slarši lahko izmonjavali izkušnjo v Klubu staršev, za varstvo njihovih otrok pa bo poskrbljent kar v ()Š 27. julij, kjcr Imio ta srečanja tuđi potukalu. Vsi, ki bi radi mulca ix)klapetali, siti prisrčno vab-Ijeni na prvo srečanje, ki bo v ponedetjek, 24. 5. 10!)!), ob 17. uri. V Ivbviulnici dole pa (žo <k1 ustanovltve društva dalja) vsak čelrtak od 17. do IH. ure k'.bvadi nekaj navdušenih sportnikov. Tuđi som .so vsi novi člani prav lepo [xwahljoni.
In to ja le kamenčak v mozaiku bogatoga dogajanja, ki vsak dan spretniju osebe z molnjo v tchsnom in duševnem razvoju ali kot vsi radi jxxmostavimo -duševno prizadete.
Njihov svet je pisan, zabavan in poln novih od kriti], a vondarle tuko majhen, preprost in nozahtiivon. Hrečnl so v km svojem maleni svetu, mnogo holj kot većina »normalnih« ljudi. Marsikaj bi se lahko naučili (xl njih ... In kako malo ja potrebno, da so srečni: prijazna beseda, pa čeprav tujca in že ima najholjše-ga prijatelja. Kako je, vse, lahko preprosto!
Životi ob duševno prizadeli osobi - nesreća? Ali pa božji dar, kakor to pač vsak posameznik razuma. Spoznanjo, da ja njihov otrok drugačan, je za većino staršev šok, za nekatere pa ćelo tak udarac, da se s Usm ne morejo nikoll sprijaznili. A vendarle svat tp,če dalje. In takrat se ti starši na smejo zaprati sami va«;, se skriti in misliti, du so edini s lako zgodbo. Ne, mnogo je še ljudi, ki jim je življenje pisah podobna unode. In ravno naše društ, vo Stržitje poskuša. združiti take ljudi in jih med seboj povivMi v pogovoru. Kujli Mečina, ki jo deliš, je )X)I manjša...
Ampak na da hi sa združevali v holočini. Ua bi skupaj preživali mnogo ne-\xrzabnih trenutkov, se skupaj zahavali in veselili, zato je bilo ustanovljeno sa-moslojno društvo Stržitje Kamnik. Noizmorno veliko energija, časa in truda ja bilo vkrzenoga v njegovo rojstvo in iniciativni <xlbor si za vsc dalo zasluži ras veliko pohval.
Kar pa ja vsak začetek težak in ker je v slogi moć, se borno zelo razveselili vsoh novih članov, še posebej tlstlh z domisclniml Idajami, kako lzpojx)lnltl naš program, /'a ne le tinti, ki imale prizadetegu člana v družini, ludi prijatelji in znanci, Javile se gospe Metki Hrihar - predscdnld društva, na tel. SH-tffifl pop. ali 81H-008 dop. in postanite član kamniškega društva SCr/ITJK.
('e pa bi se slučajno našle dobre duše, ki bi nas bila pripravljene podprati ludi l'inančno, naj svoj prispovok nakažejo na 7,lt H01()()-fi2()-W.
Naš naslov je: Društvo Sožitje Kamnik, 'l'omšićova !), Kamnik.
Helen Kellerje nekcx) dejala: »Zj,'odbo mojega življenja so ustvarili moji prijatelji. Na tisoć naćlnov so obrnili mojo prikmjSanosl. v čudovito prednost in mi omogoćili hodlti vedro in srećno skozi senco mojo prizadetosti.«
.laz pa v »njihovem« imenu kličeni vam: »Hodite jim prijatel|i!«
' IRENA KMAŠNIK
Telovska procesija s konji v Komendi
Turistično društvo Komcnda in komendska župnija sta v nedeljo, 6. junija, po dopoldanski maši v župnijski cerkvi sv. Petra pripravila telovsko procesijo s konji. Željo po obuditvi spomina na nekdanje telovške procesije s konji v Komendi so imeli tuđi pripravljala, ko so znova priklicali v spomin, kako je bilo v Komendi za časa Petra Pavla Glavarja in še prej, kajti o procesiji s konji v župniji sv. Petra v Komendi slikovito po-roča že zgodovinar Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Pove, da sta spredaj ja-hala dva kmeta z zastavama (prej je bilo precej prerivanja, pa tuđi glasnih besedi, kdo bo nosil zastavi), nato duhovnik z Najsvetcjšim, za njim pa več sto ježe holj ali manj vajenih kmetov. Med procesijo so brali štiri cvangelije.
Popolnejšo podobo o tcj procesiji, ki je na veliko noč zjutraj in na telovo obhodila dobršen del ko-mendske župnije, nam dajejo zapisi v komendskem župnijskem in be-neficijskem arhivu. V bistvu nam povedo isto, kar je povedal žc Valvasor, le da še podrobneje sprego-vorijo o poti, po kateri je šla procesija ter kje so brali evangelije. Na-daljujejo pa z za Komendčane ža-lostno novico, s katero se nišo mogli sprijazniti do današnjih dni: da je cesarica Marija Terezija z dvornim odlokom, izdanim 19. aprila 1777, prepovedala te vrste procesije; to pa zaradi že omenjenih prepirov med kmeti ter nedovoljenem prckupče-vanju s konji po koncu procesije. Prcpovedi je po vsej verjetnosti botroval malteški viteški župniji v Komendi nenaklonjeni gorcnjski arhidiakon baron Tauf'erer, prav pa je prišla tuđi svetni oblasti.
Komendčani so si na razne načine prizadevali, da bi dosegli preklic prepovedi procesije s konji s cesar-skega dvora, kar pa se jim kljub
dobrim zvezam ni posrečilo. Po letu 1819, koje bila zadnja tovrstna procesija, so le odjenjali, ostal pa je bolcč spomin in želja, da bi župnija zopet doživela to enkratno po-božnost. Zunanja priložnost za to seje ponudila letos, ko Suvereni malteški viteški red, kateremu je »Komcnda pri Sv. Petru« na Kranjskom po doslej znanih podatkih v virih pripadala že od 21. februarja 1256 (tedanjim vitezom ivanov-cem), pra/.nuje 900-lctnico prvih začetkov v Jeruzalemu. Pomemb-nejša pa je bila notranja pripravljc-nost komendskih župljanov in občanov - združiti nekdanjo pobož-nost procesije s konji z navezanost-
jo Komcndčanov na konja (znane konjeniške prireditve!) in si i/.pro-siti blagoslov zase, svoje domove, živino in polje, kar je bil predvsem namen obujene telovske procesije s konji.
Ta se je začela s prvim petim evangelijem pri kapelici sv. Petra v neposredni blizini župnijske cerkve, se nadaljevala z drugim evangelijem pri znamenju Srca Jezusovega na Križu, tretji je bil pri poclružnični cerkvi sv. Klemcna v Suhadolah, četrti pa pri Marijini kapelici sredi Most; na vsch leh krajih so vašćani postavili telovske oltarčke. Tako je procesija v svojem začetnem delu obhodila del nekdanje poti, sicer pa šla mimo
vseh cerkva v komendski župniji in na la način duhovno povezala vsc /.upijane in občane. Sklop je hil v župnijski cerkvi, nato pa sta konjeni-kc na hipodromu pozdraviki in se jim s spominskimi darili oddolžila za udeležbo komendski župan Tomaž Drolec in predsednica Turističnega društva Komencla ga. Kalja Taber-nik, komendski župnik in dekan, Ni-kolaj Pavlič pa je že pri maši v pridi-gi govoril o dolžnem človckovcm spoštovanju do Najsvetejšega v monstranci, s katerim je pri procesiji s konja in pri »telovskih oltarčkih« bla-goslavljal komendsko župnijo in /upijane.
E, Č.
Procesija s konji na poti skozi Komendo
Kamniški ObČAN
KULTURA
10. junija 1999
5
Publikacija humanističnih in družboslovnih studij
Kamniški sociološki zbornik
»Izid knjige je praznik«
(1. Janez Majcenovlč na
predstavitvi zbornika,
22. 5. 1999
(llmnazija v Knmniku, v okviru Solskega centru limlolfa Maistra, praznujo okruglo oblclnlco nhstojn, sa] v tem mostu dolujo za !>() Ipat-desut) let.
V sklopu pruznovanj je posebno mesto pripalilo predslavUvi publikacija, ki v življenju ustanova predstavi povsem samosvojo dejav-nost.
Predavatalj sociologija prof. Bojan čas Je z nastopom dala na soli začel najproj s sociološkim krožkom, sodaj se krožek imenuje l'ro at aonlra, pred palimi loli pa ja začol s sociološkim! dalav-nicami, ki jib organizira prod-vsern v aprilu vsakega lola. Na te dolavnico povabi znana osobnosti Iz domovine in tujlno. ki sa uk-vurjnjo pradvsom z raziskova-njein sociologije, zgodovine, antropologije, etnologijo In prava. Od lota 1994 do danas nm je uspelo prlvnblti 22 zunanjili preda-vatoljov, enkrat je bila prodavate-Ijicn dijaklnja, sam pa je dodal 4 predavanja.
Vsa ta dojavnosl, tuđi ob razsla-vah In pogovori!) je bila namenje-na prcdvsem popularizaciji sociologijo in sorodnih ved med dija-ki. Kar klicala ja po objavi vočlet-nega dala, zato je. skup tega truda zbran v zborniku, ki je hi i predstavljen v sklopu Dneva odprtlh vrat solo v soboto, 22. maja !!)!>!>, ob 10. uri.
G. Franci Kimovec, direktor &CRM, je predstavit urednika in poda! kratko oznako predstavljana publikacije, sam zbornik pa Je iz-
črpno predstavi urednik Bojan Čas.
Zbornik Je urejen v trch tematskih sklopili: sociološkom, zgodo-vinskem in antropološko-etnološkom. Sociološki sklop uvaja okrog-la miza, na katari ja sodeloval prof. dr. Thomas (Tomaž) huck-mann, sociolog slovenskoga rodu, ki spada v sam vrh svolovne sociologijo. V tom sklopu sta še prl-sj)cvka Franota Adama: Sociologija včeraj, danas, Jutri in Stanotu Andolška: Ko li dam, te imam.
Zgodovini sociologija sa je po-svetil urednik s člankom Vebrova sociološka misel, kjer jo znanoga filozofa prodmetnostne teorije Francota Vehra predstavit tuđi kol sociologa, ki to vodo vklaplja v ok-vir zgodovinskih znanosti. Dodan je ludi mozaik iz Vehrovega življenja, doloma ludi njegova nesrečna usoda tor doslej najpopolnojša bibliografija Vobrovih dol, ki obsoga
18 samosotojnih dol in 114 razprav in člankov.
i'rodavalolj s prve delavnice dr. Ludvik Čami (1931-1996) govori O razmerju med zgodovino in sociologijo, kjer poda ključno spo-znanje: 'sociologija ni le metodolo-, gija zgodovine, ampak vsoh družboslovnih disciplin'.
O sociologiji v soli govorila pri-spevka mag. Androje Barle In Dar-Je Vlrjonl, o sociologiji religije pa članka dr. Marka Keršovana in Nino KHsarič.
Doslej precej nerazlskovane teme soje lotil novinar Marjan Hor-vat, saj v svojom prispovku Cenzuru, zaplombe, propovodi tiskana hesedo v Sloveniji 1945-1990 predstavi zakonodajno politiko in življenje ter izvajanje zakonov o cenzuri in zaplembah v zajotom času skozi posamozne primare in statistika. Dr. Oto Luthar podaja prispevok k razprav I o multikul-
turalizmu srednje Evrope v zgodo-vinski porspektivi, rožisor Andrej Mlakar žal!: Bog, obvaruj Indijo!, dr. (Iragor Tome pa se je lotil da-nes zanlmive teme z naslovom (Irožnja glasbe, kjergovori o roc-ku, ki je blago za prosti čas in sredstvo upora avtorlletl star(šev)lh.
Dijaklnja Katarina Fidier seje v članku Sposohen,_podjeten in zvlt lotila raziskovanja Judov pri nas, njihovo zgodovino ter odnosa do njih Uv podala njihovo pregledno kategorizacijo.
Dr. Aleksander Klinar se je s prispovkom Nova Evropa - mit ali realnost? lotil nikoli rešenega vprašanja skozi čas In vizije: o ne-katerih Izhodiščlh nove slovenske ustavnosti pa govori dr. Janko liupnik; prof. Primož Vresnlk pa soje podal v Iskanje slovenske bogoslovno misli skozi mistiko in eti-ko pisatoljev Meska, Flnžarja ter filozofov in teologov.
Zgodovinskl sklop prlspevkov uvaja članok filozofa dr. Božidar-)a Kanteta, ki se v Modelih razu-mevanja zgodovine sprašuje, koliko se spromlnja zgodovinskl dogo-dek in koliko se spreminja naš pri-stop do dogodka: dr. Feliks J. Bis-lor z Dunaja se je podal v razis-kovanje vlogo politika Antona Ko-rošca od majske deklaracije do lo-čitve Slovencev od Avslrlje (1917-19181: zgodovlnar dr. Janez Cvirn pa raziskuje odnos med alkoho-
lom in politiko, predvsom v prej-šnjem stoletju tor poda nekaj za-nlmivih podrobnosti: dr. Andrej Studon v prispevku Iz drobnlh po-sameznosti upisane zgodbe rnoni, da mikrozgodovinske raziskave prispevajo k boljšemu razumeva-nju preleklosli ter so ključ za ra-zumevanje današnjih oblčajev In navad; akademik In pisatelj Drago Jančar se v eseju Nemir zgodovine, umelnost, človekov nemir loli pogleda na zgodovino in sodoh-nost.
General Janez ,1. Svajncer, raz-Iskovalec naše vojaške zgodovino, se Je esejistično podal v iskanje vloge resnice v življenju generala Maistra. Murda je najbolj pomen-Ijiv konec. njegovoga sestavka, kjer mladim (poslušalcem) sporoča, da bo v njihovom življenju 'čisto do-voij, če bodo znali In zmogll biti pošteni do sebe, do drugih in do svojega naroda'. Dr. Janez Peršič si je zastavil vprašanje, zakaj se zgodovlna izpostavljenih oseb ne hiti onako: Zakaj legendarni iio-land In pozabljeni Erik? Iz zgodovine 8. slolelja: dr. Avgust Lešnik pa raziskuje Jugoslovansko vprašanje med drugo svetovno vojno. Anlrof>ološko-elnološki sklop zače-nja razmišljanje dr. Zmaga Smitka o razmorju med etnologijo In antropologijo ter podpira povezavo obeh znanosti; mag. etnologije Bo-rut Brurnen govori o socialnlh spominih Šupotrcov iz Mrena čas
pod Avslrijo; etnolog Tone Petek pa v članku Gospodinjski aparati v načinu življenja raziskuje način hranjenja živ 11 vse do nastopa hladilnlkov; dijdkinja Darja Vir-jenl v pregledu Soiiologija kol ma-turlletnl predmet poda .<*-< saznam socioloških maturitetnih nalog na soli. Vsak prispevok uvaja izvle-ček v slovenskem in angleškem Jeziku.
Zbornik dopolnjuje ludi nekaj sllkovnega gradiva, med katerlm izstopa Smrekarjeva karikatura Franceta Vobra ter upodobliov večnega Juda.
Na predstavitvi je nekaj dlsku-tantov govorilo o odnosu do zgodovine in sociologijo, dr. Janez /-fer-šlč je označll urednika, ki mu Je uspelo prirediti ludi Malov simpozij, kot izstopajočega organizator-ja, g. Majcenovič pa Je ocenlJ po-membnosl publikacije med izdaja-ml te sole.
Kamniški sociološki zbornik je s predslavitvljo zativel svojsko usodo knjige, saj je vsak! usiljena drugačna [Mit. Z raznollkostjo tein, obsegom In slikovnim gradivom lahko vsakemu kulturniku In humanistu da nekaj odgovorov na samospraševanja tor nudi znanja, ki so nova. Zaradi vsega tega zbornik ne ho oblezal na fjollcah. Ubčinl in mostu pa jo lahko v ponos, da je lakšna publikacija izšla prav tu.
VHAGOSAMEC
ZA KULTURO JEZIKA
Lavinski pes rešuje zasute v plažu
Direktor ŠCRM Kamnik I'ranci kimova in prof. Bojan Čas na predstavitvi Kamniškega sociološkega zbornika.
Plazovi so letos kar krepko po-scgli v življenje alpskega dela Evrope. Ob pisanju v časopisju pa je bilo zanimivo opazovati izrazje, ki se uporabi ja v zvezi s tem pojavom.
TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK
GLAVNI TRG 23, 1240 KAMNIK
TEL: 061/831-470, FAKS: 061/818-119
E-mail: infocenter.kamnik@siol.net
http://www.kamnik.si
KOLEDAR PRIREDITEV
z v c /. a kulturnih o r u u n i z a c i i
k      a      m      n      i      k Japljeva 2, Kamnik, tel. 831-612
Petek. 11. iuniia. ob 20. uri Galerija Veronika, Kamnik
LETNI KONCERT ob 80-letni-ci delovanja
Moški pevski zbor DKD Solidarnost
Umetniško vodstvo: Sebastijan Vrhovnik Vstop s prostovoljnimi prispevki!
Nedelia. 13. iuniia. ob 20. uri Cerkev Marijinega vnebovzet-ja, Mekinje pri Kamniku
MUŠICA AETERNA
MUŠICA ANTIQ.UA SLO-VENICA
Mateja Bajt, kljunasta flavta
Špela Knoll, oboa
Igor Mitrovič, violončelo
Milko Bizjak, špinet
Vstop s prostovoljnimi prispevki!
Petek. 18. iuniia. ob 17. uri Glavni trg, Kamnik
Srečanje mladinskih pihalnih
orkestrov
Glasbenih šol Kranj in Kamnik
Petek. 18.iMPJJa■ ob 20. uri Galerija Veronika, Kamnik
LETNI KONCERT Ženski pevski zbor DKD Solidarnost Umetniško vodstvo: Rok Rakar
Sobota. 19. j^mji? nb20,uri Šolski center R. Maistra, Kamnik
LETNI KONCERT
Mešani pevski zbor Titan Umetniško vodstvo: Ana Stele
Torek. 22. iunija. ob 19.30 Galerija Veronika, Kamnik
Odprtje razstave Nejč Slapar, slike
NAPOVEDUJEMO:
Petek. 25. iuniia. ob 20. uri Cerkev Frančiškanskega samostana, Kamnik
MUŠICA AETERNA
Koncert
Komorni pevski zbor A VE
Umetniško    vodstvo:    Andraž
Hauptman
OBČINA KAMNIK Glavni trg 24, 1240 Kamnik
Petek. 11.. in sobota.
12. iuniia
Trg svobode in pobočje Male-
ga gradu
SREDNJEVEŠKI DNEVI V KAMNIKU
Predstavljene bodo srednje-veške obrti, živilska tržnica, upri-zorjena bo legenda o kamniški Veroniki, pripravili pa borno tuđi srednjeveško pojedino ter pose-ben program za otroke. Organizacija: Občina Kamnik, inf.: Turistično-intormacijski center Občine Kamnik, tel.: 831-470 ali 818-107.
MATIČNA KNJIŽNICA
KAMNIK
Ljubljanska 1, Kamnik,
tel. 812-597
Vsak ćetrtek oh 1d vri
Vila ČIRA-ČARA: umetniško-roč-
na delavnica za otroke. Vodi
prof. Rosana Kleindienst Premk
Sobota. 26. iuniia. ob in^iri Igrišče Osnovne sole Toma Brejca
Ob koncu šolskega leta: nastop glasbenikov, igre, kvizi, karaoke. Za vašo žejo in lakoto bo poskr-bljeno.
Šolarji vabljeni!
Organizacija: MKK in Mladinski center, inf.: 812-597 in 815-477.
KULTURNI CENTER
KAMNIK
Muzejska pot 3, Kamnik
tel. 817-647, 817-662
Grad Zaprice
Razstava ŽLAHTNI PURGARJI
KAMNIŠKI - najpremožnejši me-
ščani Kamnika v drugi polovici
19. stoletja. Odprto: od torka do
sobote od 9. do 12. ure in od
16. do 18. ure, nedelja od 10.
do 13. ure.
Mesec   meščanske   kuhinje
19. stoletja - Žlahtni purgarji
Kamniški, v gostilni Pri Čubru na
Križu, podaljšano do 22. junija.
Inf. po tel.: 061/817-647.
PRIREDITVE
MLADINSKEGA
CENTRA
Mladinski center - Družinski klub
in Klub staršev.
Inf.: Helena Sterle, tel.: 815-
477
Mladinski   center   vabi   na
otroški  bolšjak vsak  petek
popoldan in soboto dopoldan
na Šutni. Vabljeni!
DRUGE PRIREDITVE
DRŽAVNO TENISKO PRVENSTVO ZA DEKLICE IN DEČKE DO 14 LET
Od četrtka. 10.. do nedelie. ISJunjja
TK Slazenger, Kamnik Organizacija: TK Slazenger, inf.: g. Tone Jeras po tel.: 81 7-679
REGIJSKO TEKMOVANJE DRUŠTEV MLADI GASILEC SOižOta. 12. iunija,  ^g  ,,rj OS Toma Brejca, Kamnik
Organizacija: Gasilska zveza Kamnik, inf.: g. Tone Suštar po tel. 817-454
ŠI'Z D BES KONCERT
Sobota. 12. iuniia. ob 21. uri Športna dvorana Kamnik
Nastopili bodo: Crvena jabuka,
Kreslin, Nude, Flirt in The Drin-
kers.
Organizacija: N. K. Flok Komen-
da, inf.: g. Stanislav Zarnik po
tel.:831-505
BOKSARSKA REVIJA Sreda. 16. iuniia. ob 18.30 Bivši kino Dom Kamnik
5. trofeja »Jeklena pest Slovenije«
Organizacija: Boksarski klub Kamnik, inf.: g. Janez Gale po tel.: 482-308
JAVNO OPAZOVANJE SONCA
Sobota. 19. iuniia. med 10. in 12. uro
Glavni trg, Kamnik
Sonce bo mogoče opazovati skozi već teleskopov, opremljenih s posebnimi filtri. Na voljo bodo tuđi informacije o sonćnem mrku 11. avgusta, vidnem tuđi iz naših krajev. V primeru slabega vremena bo opazovanje nasled-njo soboto, 26. junija, ob istem času.
Organizacija: Astronomsko društvo Komet
VRTNA VESELICA
Sobota. 19. iuniia. ob 19. uri Pred   gasilskim   domom   v Šmarci
Gasilska vrtna veselica z bogatim
srečelovom
Organizacija: PGD Šmarca, inf.:
g. Tomaž Slapar po tel.: 810-
480
GASILSKA VESELICA
Sobota. 26. iuniia. ob 17. uri Srednja vas
Organizacija: PGD Srednja vas, inf.: g. Bojan Tičar po tel.: 832-632
Kot izhodiSčana besedna zveza se uporablja snežni plaz (po Slo-varju slovenskega knjižnega jezika je to: sneina gmuta, ki se na str-mem pobočju loči, odlr%a od celo-1e in zdrsne navzdol). Iz te besedne družine so v sploSni rabi Se: plazo-vina (sneina gmota, ki drsi ali zdrsne po strmini navzdol), plazni-ca (pol, po kateri drsi plaz), plazi-na ali plazišče (svet, na katvrem so plazovi pogosti), plazoviti sneg (sneg, ki rad plazi).
Ko pa se gorniki začnejo pogo-varjati o reševanju izpod plazov ali zaSčiti pred plazovi, se takoj pojavi novo besedno izhodišče lavina: lavinska lopata, lavinska opazo-valnica, lavinska sonda, lavinska vrvica, lavinska žolna, lavinski pes, lavinski tečaj.
Tako se v /vezi s plazovi pojav-Ija več vrst poimenovanj: ena so samo domača, npr. plazovina, druga so domaća in tuja. npr. plaz in lavina, Iretja so samo tuja: lavinski pes, lavinska sonda.
Zakaj tako? Lavina je po Slovenskem etimološkem slovarju Marka Snoja tuja beseda za snežni plaz (zemeljski plaz se nikoli ne imenuje lavina). Sorodna ji je lava. Obe sta izpeljani iz latinskega po-imenovanja labes, kar pomeni pa-dec, padanje, in poznolatinske be-sede labina z enakim pornenom padanje. Labina je izpeljana iz la-bi, kar v latinščini pomeni omuho-vati, majati se, hiti nezanesljiv, dr-seli.
Lavino in izpeljanke iz nje smo Slovenci najverjetneje sprejeli po posredovanju nemščine, saj se npr. plazovna žolna lani imenuje Lawi-nenverschiitteten-Suchgerat; v drugih jezikih pa lavine ni (angleS-ko: avalanehe rescue beacon, elel-ronic seareh-transceiver, rescue
beaton, snow-ranger finder. tran-oosko: appareil pour la recherche des victimes d'avalanche, italijan-sko: apparecchio per ricerca in va-langa). Lavinska vrvica ima numški ustreznik l.avvinenschnur. lavinska sonda pa Lavvinensonde ipd.
Pred časom je odlična voditeljica in avtorica oddaj Gore in ljudje Marjeta KerSič Svetel opozorila na ta je/.ikovni problem, ko je govori lu o plazni žoln/, ne pa o Imrlnmkl žolni. Poimenovanje je veliko bofj-Se kot tuje, vendar bi bilo smiselne-je uporabljati pomensko SirSi pri-devnik iz te družine plazoven. Tako bi govorili in pisali o plazovni žolni (to je po Gorniškem slovarju, ki ga izdeluje Sekcija za termino-loške slovarje Znanstvenorazisko-valnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. elektronska naprava za iskanje zasutih v plažu, sestavljena iz oddajniku in sprejemnika, ki delujeta na frekven-ci 457 kHz), plazovnih sondah (kar je po slovarju Sneg in plazovi Pa-vleta Šegule ranka, iz cevastih ali paličastih segmentov sestavljena priprava za iskanje z.usutih v plažu), plazovnih psih, plazovni opa-zovalnici. plazovni vrviii. plazov-nem tečaju itd.
Zakaj je smiselno o tem poirne-novalnem problemu pisati v Kam-niSkem občanu? Zato, ker o gorniS-kih snoveh Kamničani pogosto in dobro pišejo. pa naj bodo iz mlajSe, srednje ali že starejSe generacije. Nova poimenovanja lahko uveljavi-jo dobri pisci in vodje različnih gor-niSkih šol.
MARJETA HUMAR
Pripis: O Francu Mihaelu Pag-lovcu bom nadaljevala jeseni, ker je treba njegova dela temeljito pregledati.
Koncert Komornega pevskega zbora Sutna
V soboto, 22. maja. je po večerni maši na Šutni koncertiral Komorni pevski zbor Šutna iz Kamnika. Zboro-vodkinja Olga Stele je pripravila do-volj kvaliteten program slovenske in (uje sakralne glasbe. Uvodoma smo sli-Sali Foersterjevo Pridi Sveti Duh, kle-no kompozicijo, kakrsne so nasploh značilne za tega avtorja. Nato so sledile tri Marijine skladateljev Fr. Kimovca. V. Mihelčiča in C. VremSaka. Božične so bile zaslopne z deli M. Tomca, Mo-zarta in Bacha. Sledili sta dve postni M. Železnika in V. Mihelčiča ter dve velikonočni L. Mava in F. Kubika. Med navedenim programom je zboro-vodkinja in organistka Steletova i/ved-la Se dvoje orgelskih del skladateljev M. Tomca in S. Clarka (Koračnica in Marche aux Flambeaux). Konec kon-
certa sta zaključila Kogojev Večerni zvon in Žirovnikova Većernica.
Kaj naj rečem k izvedbi? V glavnem - lepo! Pri treh skladbah: Kimovčevi Zgodnja Danica, C. Vremšakovi Mati ne pozabi me in Železnikovi Veliko-nočno jutro je bil tempo prepočasen. vendar samo v prvem del u teh pesmi,. drugi je bil v redu. Pri Kubikovi pesmi Raduj se Kraljica nebeSka je bila v srednjem delu orgelska spremljava nekoliko prebučna. pa tuđi nekaj-već li-rizma bi pričakoval v tem počasnem delu.
Vse druge skladbe so bile na dostojni visini. NajlepSa in najbolj dognana v vsakem pogledu pa je bila izvedba dodatka po koncertu, ćrnska duhovna It's me my Lord, za kar lahko samo čestitam!                   SAMO VRKMŠAK
6
10. junija 1999
POGLEDI
Kamniški ObČAN
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
Ko se bodo srečali smukači in krave...
1 Va letošnjih srednjeveških dnevih v Kamniku naj bi nastopili tuđi bruhal-ci ognja. Pravijo, da teh ne bo treba uvažati oddrugod, kerjihje v Kamniku dovolj. Še kako potrebna bi bila tuđi kaka kovnica denarja, tako kot v srednjem veku, saj v občinskem Žaklju ie kronično primanjkuje ceki-nov. Tako bi lahko poplaćali »puf« na Maistrovem mostu, pa še za kako Palovško ali tuhinjsko cesto bi nekaj ostalo...
(_/ rejevalci kamniškega prometa bi se morali zgledovati po prirediteljih nedavnega tekmovanja motoristov
veteranov, ki so ljubiteljem starih motorjev na dirki od Kamnika preko Podgorja in Duplice predpisali naj-večjo hitrost 18 (ne 180) kilometrov na uro. Tako so se izognili vsem ne-zgodam, pa še gostilničarji ob progi so kaj zaslužili, saj so imeli tekmo-valci dovolj časa, da so med tekmo ustavili in popili kako pivce...
lobiralci starih hladilnikov, pra-Inih strojev, kavčev, šivalnih strojev in druge ropotije na Duplici so s tem, ker ob cestah nagrmadenega materi-ala nišo odpeljali na napovedani dan, poskrbeli, da so se kupi ropoti-
je sami zmanjšali. Med tem ko so hlokarji iz višjih nadstropij nosili nepotrebno kramo na kupe, sojo neka-teri sosedje spodaj spet nosili v kleti. Pravijo da čez sedem let nekate-rim vse prav priđe...
y>Ly emo propheta in patria sua.« so dejali nekoč, po naše bi se nekako lahko reklo »nihče ni prerok svoji domovini«. Tega reka sem se. spomnil, ko je nedavno gospa Miri-na, šefica z.apriškega muzeja, v Ljubljani dobila Valvazorjevo nagrado za svoje življenjsko delo. Kamnićani se je namreč spomnimo samo takrat,
Mirina Cvikl Zupančič, ravnateljica kamniškega muzeja, dobitnica Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo
V Kamniku je in ostaja le kultura
»Oče mije vedno govorit, da kolikor človek spoštuje sebe in svoje delo, toliko ga spoštujejo drugi. Injaz sem si postavila visok prag,« pravi gospa Zu-pančičeva, diplomirana arheologinja in muzejska svetovalka, kije to svoje življenjsko načelo uresničevala tuđi pri svojem delu v kamniškem muzeju. V njem dela 36 let in ta služba je njena prva in hkrati edina. Prišla je v razbit in neurejen grad, kije bil zaseden s strankami, v njem pa ni bih nobenih muzejskih predmetov. Tako je bilo treba najprej urediti bivalne pogoje, potem pa zgraditi tuđi institucijo. »Ko sem po prvem dnevu službe prišla domov, sem si rekla, da to ni podobno nobenemu muzeju. Kasneje sem delala ćele dneve in velikokrat nisem niti izrabila dopusta, da sem lahko naredila, kar sem,« se spominja letošnja nagrajenka. Tuđi ta njena odločenostje poleg drugega botrovala temu, daje letos dobila tako visoko strokovno priznanje, Valvasor-jevo nagrado za življenjsko delo, kije povod temu pogovoru.
Ste veseli Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo?
To je najvišje priznanje v naši stroki in več se v muzejstvu ne da doseći. Vendar pa nikoli nisem delala zato. da bi dobila nagrade. Kljub vsemu je Valvasorjeva nagrada čast in priznanje in tišti, kijo dobi, jo zna ceniti.
Ko ste začeti z delom v tem muzeju, je bilo najbri vse drugače.
Seveda, vendar je bilo zorne to, daje bil grad razbit in neurejen in brez muzejskih predmetov, gonilna sila pri delu. Takrat smo bili zaposleni oskrbnik, sna-Žilka, računovodja in ravnatelj. Ampak to je bila značilnost vseh gorenjskih muze-jev, ki so nastali po letu 1950, kljub tradicionalno kultumemu okolju. Leta 1964 pa smo odkupili del Sadnikarjeve zbirke in sicersmo izbrali 1500 predmetov. Potem so sledila arheološka izkopavanja na Trojanah, kupovanje stvari na terenu in zbiranje. S tem seje začela oblikovati tuđi sama institucija do te mere. da smo potem vedeli, kako jo naprej dopolnjevati. Veliko naporov je bilo tuđi z gradnjo in obnovo objekta, kjer je muzej: uredili smo centralno napeljavo, sanirali smo vse tri objekte - osrednji grajski kompleks in vhodni ter stranski trakt, opravili raz-iskave v vseh zgornjih prostorih, odkrili ročno poslikane strope. Nazaduje smo po restavratorskih posegih uredili salon.
Na kateri predmet iz vaše zbirke ste najbolj ponosni?
Tuđi moto 4. muzejskega sejmaje bil Naš najljubši muzejski predmet. Za to opredelitev so različna merila - subjektivna ali strokovna. Mi smo se na muzej-skem sejmu predstavili s spodnjo čeljust-nico pritlikavega nosoroga iz Motnika, staro 25 milijonov let. Ti fosilni ostanki kot muzejski predmet nišo videti prav nič posebnega, vendar pa je zgodba fantastična. Drugi predmet, ki bi si ga izbrala kot nekaj posebnega, je rimski vojaški moškiprstan iz sredine 4. stoletja inje evropska rariteta. Tuđi ta prstan skriva fantastično zgodbo - arheolog namreč iz. predmetov lahko razbere tuđi kakšno zgodbo. Ta prstan je nosit rimski vojaški oficir z imenom Abundantius, kije na prs-tanu tuđi upodohljen v profilu. Njegova konstantinska frizura ga tuđi časovno opredeljuje. Sicerpa se v muzeju človek
lahko razveseli vsake stvari. Zlasti smo bili veseli darila Miha Maleša, kije Kam-ničanom poklonil kar 2500 slile Pred-vsem pa je zanimivo to, da je za vsakim predmetom. z.godba.
Vsak javni zavod deluje v določenem okolju in seveda tuđi zanj. Kako vi gledate na sožjtje med muzejem in lokalnim okoljem, torej kamniškim območjem?
Okolja seveda ni mogoče izključiti. Tuđi muzej korenini v svojem okolju in prikazuje prerez življenja v določenem oh-dobju. Zgodbe iz okolja spletaju predsta-vitve in publikacije. Vendar pa traja kar nekaj časa, da se institucija v svojem okolju uveljavi. Če se vzpostavijo dobri profesionalni in prijateljski odnosi, potem ni težav, kadar hi si radi izposodili kakšne
predmete, Ijudje pa radi tuđi kaj daruje-jo. To sodelovanje moramo korektno citirati ludi v naših puhlikacijah.
Se vam zdi, da vsi cenijo delo muzeja, tuđi tišti, ki imajo kaj besede pri od-ločanju o njem?
Tišti, ki hi ga morali ceniti, ga cenijo, ■ npr. strukovni krogi. Tuđi zato, ker so naše strokovne publikacije vvrhu po vsebin-ski sporočilnosti in oblikovanju. Odmev-nost ndšega dela v okolju se kaže tuđi v tem, da na naše otvoritve priđe od 400 do Uto ljudi. Ob tem pa se zastavlja večno vprašanje: ker se lef>% ljudi zelo zanima za kulturna dogajanja, se lahko vpraša-mo, če imamo pravico ostalim ponujati nadgradnjo, torej kulturo, če se odloćijo za kaj drugega. Odstotek ljudi, ki se zanima za kulturo, je zares majhen. Pri tem
pa me zelo moti socialistična miselnost, namreč, da je zelo pomembno veliko šte-vilo ohiskovalcev. Boljpomembni so kvalitetni ohiskovalci. Zaradi majhnosti Slovenije je kritična masa Slovencev pose-hen problem tuđi pri obiskovalcih muze-jev.
Kaj pa je pravzaprav namen muzejskega delovanja?
Če naj povem to s formulacijo iz evropske zakonodaje, je to strokovna organizacija, namenjena tuđi prostemu času ljudi. Zato je v evropskih muzejih zraven tuđi kavama ali restavracija, skratka prostor, kamor se Ijudje po ogledu tuđi usedejo. To pa tuđi v našem muzeju ž.e leta načrtujemo, vendar pa zadeve še nismo do konca dorekli, predvsem zaradi denarja.
Če bi imeli na razpolago toliko denarja, kot bi ga hoteli, kaj bi naredili?
Dokončali bi stranski trakt in izkoris-tili depojske prostore, ki-hijih preuredili v večnamensko dvorano in galerijski prostor. Dvorana hi lahko služila tuđi kongresni dejavnosti in za poročno dvorano. Nacrti za to so bili že narejeni, tuđi makete, načrtovalec pa je bil arhitekt Marko Mušič in sicer takrat, koje hotel kipar Janez Boljka podariti svojo zbirko mestu Kamnik. Boljka je namreč Malešev nečak. Pogodba z njim je bila že podpi-sana, vendar pa se je razpletlo tako, daje šel del njegove zbirke v Kostanjevico, del pa vArboretum Volčji Potok. Tuđi v zvezi z Maleševo galerijo sem predlagala, da bi jo uredili na Zapričah, saj bi bilo delo laije organizirati.
Zakaj pa je propadla pogodba z Boljko?
To pa je treba vprašati nekalere Kam-ničane.
Sicerpa tuđi Maleševo danio in njegova galerija ništa kar tako...
Malešje Kamniku poklonil 2500 svojih del ob 750-letnici mesta. Vdarilni listini je zapisan tuđi pogoj, kolikor del je lahko razatavljenih. Zato smo postavitev ie petkrat spremenili in hkrati izdali tuđi pet katalogov. Torej smo ga obdelali z več strokovnih vidikov. Ob prcvzemu smo morali vso zbirko seveda popisati in ošte-vilčiti, kar seveda zahteva veliko dela. Poleg tega pa tuđi vzdrževanje papirne-ga materiala ni enoslavno. Vzdrževanje je nujno, da lahko dediščino zapustimo tuđi zanamcem.
Predpozabo ste resili tuđi kamniškega slikana Cudermana. Kako ste našli njegova dela?
Cudermana najdete v vseh umetnost-nozgodovinskih pregledih, vendar so o njem zapisani le osnovni podatki. Sledilo pa je detektivski) delo, ki terja ogromno časa. Vedno začnemo pri enem viru, in pri Cudermanu smo imeli srečo, daje bila njegova žena še živa, imela je fotografije nekaterih slik. Potem smo pa ljudi spraševali, tuđi institucije, iskali smo ćelo
kadar je treba kaj pokritizirati ali pa ko občinarji drug drugega sprašuje-jo, ali se sploh kaj se dogaja v graj-skih sobanah. Iz prejšnjih č.asov pa so znane tuđi ideološke razprave o elitizmu pri pripravi publikacij, kam-niška cehovska fovšarija in CK-jev-ski zapleti s poimenovanjem Maleše-ve galerije in podobno. Zato »graš-čakinji« Mirini vse priznanje za njeno vz.trajnost in čestitke za visoko priznanje. Upajmo, da bo končno do-čakala ludi ureditev grajskega po-slopja...
l\a Veliki planini se doslej občinarji ali z.aktadniki ter pastirji nišo kaj prida pobrali skupaj. Verjetno hi se. smučarji prej sporazumeli s kravami, če bi se slučajno srečali, vendar se ne, ker se poz.im,i krave, ne pasejo, smučarji pa zaenkrat še nimajo poletne sezone...
tj e bolj prijazno pa se bodo gledali sedaj, ko so pastirji ogradili prehod med Zelenim robom in pastirskim stanom, še posebej, če se. bodo sreče-vali na sodiščih. Ali ne bi bilo bolj prav, če hi si občinarji in pastirji končno enkrat le segli v roke...
Z-ia konec pa še en aktualen oglas: Skoraj pastirske uniforme, lani kupljene, prodamo ali pa zamenjamo z.a nekaj kangel sandolinsa ali kake druge barve. Ponudbe pošljite pod šifro »Zafabjon na Šimnovcu«...
KRIŠTOFOV PEPE U.
prek časopisnih oglasov. Navodno se zgodi tako, da ko je narejen katalog, se pojavi še kdo, ki ima kakšna dela. Za raz,-iskave v muzeju porubimo veliko časa in poleg briljantne ideje in časa rabimo tuđi denar. Zdaj tako raziskujemo Maksa Koželja.
Spet sva pri denarju. Financiranje muzejev se je spremenilo, saj bo to spet potekalo preko lokalne skupnosti, torej občine. Pogoji med posameznimi muzeji ne bodo več izenačenu
Ko smo bili še na državnem proračunu, smo imeli bolj izenačene pogoje. S premisom financiranja na lokalno skup-nost pa se že poznajo razlike, bansko leta je hil delež financiranja med državo in občino 50% : 50%. Po novem zakonu o spremembi financiranja lokalnih skupnosti je zdaj delež financiranja, ki pade na občino 80%, 20% pa zagotovi država. Vtakšnih okoliščinah se ohčinski svet laže odpove dvajsetodstotnemu kot petde-setodstotnemu deležu. Moram pa reci, da kljuh temu, da ima Kamnik takšno tradicijo, ni pravega odnosa do kulture oz. kulturne dediščine. Poglejte: industrija se je razbila, obrtništvo nima izrazite vtoge, le kultura ostaja. Zato mora ta imeli v Kamniku svoje, mesto. !<e kate.ro meslo v Evropi ima kar v svojem središču romanski spomenik? Kulturno ponudbo bi lahko združili ludi s turistično. Če hi imeli majhne. hotele in usposohljene ljudi, bi tuđi tako lahko služili denar, da hi vodili turiste npr. na Sveti Primož, Veliko planino itd. /Aaj prave ponudbe ni. Sama sem naredila studijo za strokovno in zgodo-vinsko pot od kamniškega muzeja, mamu-tovega mostu v Nevljah do nekdanjega premogovnika v Molniku, kjer je bila naj-dena čeljustnica pritlikavega nosoroga, skratka za takšno pot po Tuhinjski dolini. V te ponudbe bi bilo treba vložiti inovativni napor. Prohlematičen odnos do kulture se. kale tuđi pri gospodarjenju s prostorom. Kamnik ima lepo ohranjeno mestno jedro in krasno okolico. Sprašu-jem se, če se v Kamniku ve, kaj je prioriteta pri razvoju mesta. To ni opredeljeno! Resne stvari se morajo planirati dolgo-ročno na podlagi nekih spoznanj.
Oh koncu pogovora sva se dotaknili še nekaterih področij njenega delovanja: kot predsednica nekdanje kulturne skupnosti se spominja npr. ahonmajskih pred-stav v nekdanjem kulturnem domu, kjer so takrat obnovili oder in garderobe, obnovljena je bila dvorana nad Veroniki), ki od takrat še ni spremenila svoje podobe, razmahnilo se je delovanje amaterskih društev. Uspešenje hil tuđi zgodovinski simpozij ob 750-letnici Kamnika leta 1979 in. takrat je hil Kamnik kulturna pre-stolnica, organiziranih je bilo 12 razstav in koncertov. Tuđi ob 500-leinicifrančiš-kanov v Kamniku je bil pripravljen ohši-ren zgodovinski simpozij. Zadovoljna je tuđi z delovanjem založbe Kulturne.ga centra Kamnik, saj so v dvajsetih letih izdali kar 24 publikacij.
Kje pa je kaj dolgega časa? Ali gospa Zupančičeva sploh ve, kaj je to? Takole pravi: »Kje pa! Zame ima dan vsaj šest ur premalo!«
B/f/i/M PODBREŽMK VVKMIR
^^^^^^^^^p^^p
Cesta skozi Tuhinjsko dolino bo hogatejša kar za nekaj lepo urejenih av-tobusnih postajališč. Te dni potekajo zaključna dela na dveh postajališčih v Srednji vaši.
Kot kaže seje kopalna sezona na bazenu v Snoviku že začela. I. junija so tamkaj preizkušali svoje plavalno znanje učenci petih razredov OŠ Šmart-no v Tuhinju pod vodstvom učitelja Janeza Benkoviča. (fs)
Na podlagi 8, člena Pravilnika o dodeljevanju posojil in sofinanciranju obresti iz občinskega proračuna za po-speševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v občini Kamnik (Ur. I. RS 2/96 in 45/97)
Župan Občine Kamnik
objavlja
RAZPIS
za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Kamnik za leto 1999.
l.
Skupni znesek sredstev za posojila znaša 32,000.000 SIT
II.
Posojila za pospeševanje razvoja kmetijstva se dodelijo za naslednje namene:
-  za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih, proizvodnih in pomožnih objektov,
-  za izgradnjo in adaptacijo objektov za dopolnilno dejavnost na kmetijah,
-  za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte, in za dopolnilno dejavnost na kmetijah,
-  za nakup specialne opreme za hribovske in visinske kmetije,
-  za nakup ali izboljšanje kmetijskih zemljišč.
III.
Za posojilo lahko zaprosijo kmetje - lastniki kmetij na območju občine Kamnik, če ima vsaj en družinski član status kmeta in investirajo na osnovi usmeritveno razvojnega programa, ki ga je izdala kmetijska svetovalna služba po kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sredstev. Kraj investicije mora biti na območju občine Kamnik,
IV.
Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki bodo lahko z dodeljenimi sredstvi dokončali investicijo, ki posojila iz občinskega proračuna še nišo prejeli In prosilcem iz demografsko ogroženih območij občine.
V.
Posojila se odobrijo za dobo do treh let. Obresti se obračunavajo po TOM +2% letni obrestni meri.
VI.
Visina posojila ne srne presegati 50% predračunske vrednosti investicije.
VII. Vlogi za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija:
-  posestni list za celotno posestvo,
-  izpisek iz zemljiške knjige za celotno posestvo,
-  potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov,
-  izkaz, da ima vsaj en družinski član status kmeta,
-  usmeritveno razvojni program kmetije,
-  gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o prlglasitvi del,
-  predračun za gradbena dela oziroma za nakup opreme,
-  poročilo oz. oceno področnega kmetijskega svetovalca o izvršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije,
-  overjeno kupoproddjno pogodbo ali predpogodbo za nakup kmetijskih zemljišč,
VIII.
Odobrena posojila se črpajo ali vračajo skladno s kreditno pogodbo, kijo kreditojemalec sklene s Hranilno kreditno službo Domžale.
IX.
Vloge sprejema Občina Kamnik - Oddelek za gospodarstvo in fi-nance, Glavni trg 24,1240 Kamnik. Prosilci oddajo vloge v zaprti kuverti z oznako »Razpis za kmetijstvo«.
X.
Komisija, ki jo imenuje župan občine Kamnik, preuči prošnje, pregleda dokumentacijo in pripravi predlog za odobritev, O odobritvi odloči občinska uprava s sklepom, ki ga prosilcem posreduje v 8 dneh po odloćitvi.
XI.
Prosilci se na razpis prijavijo najkasneje do 12. 7.1999 (obrazec vloge in podrobnejše informacije interesenti dobijo v vložišču občine Kamnik na oddelku za gospodarske dejavnostl in finance, g. Kolar, soba 50/ II, tel. 818-106).
Anton Tone Smolnikar, ŽUPAN OBČINE KAMNIK
_ _^   __v       u-finNiic.0
^k  V^H   M^   ^b^m  ^^^_    __• ^^^^b ^—   _


Kamniški ObČAN
POGLEDI
10. junija \W)
7
Danijel Bezek
LUCIN KLJUČ
Življenje in delo Antona Martina Slomška, 4. del ČUDNE SANJE
Na nebu so se prižgale prve zvez-de, ko seje iz zvoniku Marije vnebov-zete razlegel večerni zvon in vabi I ljudi k molitvi. Otožni glas zvonov seje ra/pršil po pohočjih Paškcga Kozjaka, po dolini Dohrnice in Klančnice.
Koje mežnar od/.vonil, seje tuđi sam pokrižai, v/,el velik ključ iz klju-čavnice, se nczaupljivo ozrl po odpr-tih erkvenih vralih, nekaj zumomljal samemu sebi in izginil v inrak.
Nekaj trenutkov kasneje so se odpr-la vrata župnišča. Župnik Gregor je z lanterno v roki stopil v eerkcv. Pred večno lučko in lahernakljcm je po-kleknil. pomolil in se usedel v klop.
Bilje pravi čas. daje v šamoti in tišini posvečenega kraja, komaj ožarje-nega z borno svellobo lanterne, /,biral in urejal misli in nacrte, ki so mu po glavi rojili vse do jutra, ko si je cerkev ogledal od zunaj in znotraj.
Vidno zadovoljen je čez čas, tako kot je prišel, zapustil cerkev, obrnil ključ v vratih in se zazrl v dolino, ki je ležala pod njim in od kodcr so mu mežikala okna hiš s tisto nekaj svello-be, kar so je dejala preprosta svetila po hisah.
Tisto noć je župnik Gregor imel čudne sanje. Skof Kutnar je na hitro umri, na njegov prestol pa je prišel Slom.šek, tišti spiritual, ki gaje obis-kal, koje miniral hrib za novo župniš-če, k je bil šc v Solčavi. Toda to šc ni bilo dovolj. Slavnostna procesija z novim škofom seje obmila naravnost proti Dobrni.
Župnika je v spanju zagrabila groza, da seje premočen zbudil in ni ve-del, kaj naj pomenijo sanje, ki mu jih
je po obetavnem dnevu prinesla prva noč župnikovanja v Dobrni.
Spomladi 1844. je lavantinski škof Kutnar prosil Slomška, takrat župnika v Vuzcnici, da prcvzamc nadzor nad cerkvenimi šolami v škofiji, hkrati pa ga je sprejcl med kanonike in svoje najbli/je svetovalec.
Slomšek je službo sprejcl v prepri-čanju, da šolstvo potrebu je reformo. Prvi korak k bolj kakovostni soli je bil izid Drobtinic, letopisa za učitelje, starše in vzgojitelje. Drobtinicc je Slomšek najprej urejal sam. kasneje pa so urednikovanje prevzeli drugi.
Skozi leta je Slomšek prispeval v Drobtinice za več kot 15(K) sirani raz-ličnih prispevkov, od strokovnih do literarnih. Poglejmo si eno od socialnih pesmi, ki jo je Slomšek objavil v Droblinicah leta 1846 z naslovom »Ubogi otrok v faberkah«:
Jaz preubogo revno srode, /Sem v dvanajstem letu le, /Pa sem slabo in rcvečno, /Medo moje liceje. Osem let še nisem melo, /Dali so me stariši, /Da vreteno tu obračamjino predem ćele dni. V faberko me oče dajo. /Ino gre-jo ž.ganje pit: /Kavo kuhajo si mati, / Jaz pa moram lukaj bit! Kar z vretenom jaz zaslužim, /Stariši zapijejo, / Srotle sem ino ostanem, /Dokler smrt me vz.ela bo.
V tistem času je Slomšek oblast za-prosil, da odobri ustanovitcv Društva za širjenjc knjig. Mctternichovemu režimu se je ideja zdela »prenevarna«, ker bi širila bralno kulturo in omiko med Slovenci, zato so Slomškovo prošnjo zavrnili. Sele šest let kasneje mu je uspelo s skupine) napredno usmerjenih Koroških Slovcneev usta-
Gor in dol po Kamniku
20. maja je bilo /do živahno na Šutni v Kamniku
Trgovina Nakupje v sodelovanju z DO Petlju l'luj, Mesarijo Prekoršek Voj-nik-Trbovlje in pekarno Hroval iz Komende organizirala promocijo izdel-kov široke porobe: sokov, vložene zelenjave, kremnih namazov, češkega piva, mesnih in drugih izdelkov. Zanimiv vrvež okrog slojnic in ponujene dobrote so privabile šlevilne Kamnilane in okoličane. Za dobro voljo je poskr-bel Boio Matičič in s tem privabljal številne goste.
STANE SIMŠ1Č
noviti Mohorjevo družbo, ki že 150 let širi tiskano besedo med Slovenci doma in po svetu.
Čeprav je Slomšek imel pri svojem delu polno podporo škofa Kulnarja in vsa njegova priporočila, je bilo njegovo delo trn v peti nemškim nacionalistom. Založili so ga ćelo salzburškcmu metropolitu Fricdrichu von Schvvar-zenbergu z namenom, da bi ga poklic-no omejili in tako preprečili njegovo prosvetljensko delo med Slovenci. Klevetanje je Slomšek takrat zavrnil z izjavo: »Slovenka me je rodila, Slovenka me je dojila, naj me slovenšči-ii,i ludi hvaležnega sina ima!«
Salzburški metropolit in lavantinski škof sta imela o Slomšku dobro mne-nje in nisla podlegla pritiskom nem-ških nacionalistov. Leta 1845 je bil Slomšek imenovan za celjskega opata. Lavantinska škofija je segala od Koroške do Save na jugu. Škofijski sedež je bil v SI. Andražu na sevc-rozahodu škofije. Iz pastoralnih vzro-kov to ni bilo najbolj ugodno, zato je celjski opal nadomeščal škofa na Spodnjem .Stajerskem.
Toda Slomšek je bil celjski opat le dva meseca. Že dva dni po prihodu v Celje gaje salzburški nadškof prosil, da prevzame mesto lavantinskega Skofa.
Volja predstojnikov je bila Slomšku sveta, žalo je ponujeno škofovsko službo, čeprav nerad, sprejel. Tik pred smrtjo je zapisal: Ko sem postal duhovnik, sem upal, da bom srečen; ko sem postal župnik, sem začel bili za-skrbljen; in čc kot škof premislim svoje dolžnosti, veliko odgovornost in svoje napore, tedaj se moram tresti.
Z imenovanjem Slomška za škofa so se uresničile sanje župnika Grcgor-ja Miklavzina. Sanje, ki jih je ob na-stopu župnikovanja v Dobrni imel, je vzel nadvse resno, pohite! z obnovo cerkve in tako je bila cerkev v Dobrni prva, ki jo je škof Slomšek posve-til v septembru 1845. *
Slomšek je bil kot škof vzor svojim duhovnikom. Sam osebno je prevzel najbolj zahtevno dušnopastirsko delo, to je pastoralo s telesno in duševno prizadetimi ler pastoralo z marginalni-mi skupinami. V tislem času so bili ta-ki marginalci berači in klošarji. Slomšek jih je zbiral v stolni cerkvi, z nji-mi opravlja] katehezo in jih pripravljal na prejem zakramentov. Po končanih cerkvenih obredih pa jih je povabil na prigrizek v škofovsko palačo. Tako se gaje prijel vzdevek »škof beračev«.
Slomška to ni motilo. Za človeško bedo in stisko je videl neumrljive duše, ki so bile vredne njegove pozornosti in Ijubezni.
(Se nadaljuje)
Matična knjižnica Kamnik
Predšolska bralna značka Knjižni moljček
Pred skoraj štiri-deselimi leti smo v Sloveniji začeli z bralno značko za osnovnošolce, ki se je dodobra zakore-ninila med mladimi. V zadnjih letih pa se cedulje bolj uve-Ijavlja ludi predšolska bralna značka.
Namen predšol-ske bralne značke je spodbudili starše k branju knjig svojim predšolskim ot-rokom. Otroci, ki jim starši v lem ob-dobju veliko berejo in se z nj im i pogo-varjajo, i majo moč-nejši temelj za us-pešno branje v kas-nejšem življenju, hkrati pa si tuđi te oblikujejo odnos do knjige in branja. Pred-hralna značka želi s pomočjo staršev usmeriti otroka h knjigi, da jo doživi in podoživi v vsej njeni estetski, vsehinski in vizualni podobi kot nekaj z.animivega in prijetnega.
V Kamniku smo že drugo leto z.apored •z.vedli predšolsko bralno značko Knjižni moljček za ot-roke v VVZ, ki so stari od 5 do 7 let. Organizirala in vodila je Matična knjižnica Kamnik in VVZ Antona Medveda. Sodelovanje seveda ni obvezno, ampak se starši skupaj z otroki sami odlo-čijo, če bodo sodelovali. Lani je bilo vključenih nekaj več kot 100 otrok, letos pa že prek 400. Tolik-šno število nas je kar prijemu presvnvtilo. brati pa spravilo tuđi v zadrego, saj smo ležko zago-tovili dovolj knjig.
Knjižni moljček je potekal od oktobra do aprila. Otroci so skupa/ s starši doma pregledali in prebrali šest knjig (dve krajši in dve daljši besedili ter dve »stro-kovni« knjigi - eno je bilo mogo-če nadomestiti tuđi s pesmico) iz priporočilnega seznama in jih nato v vrtcu predstavili vzgojile-Ijicam in vrstnikom. Vzgojiteljice so otroke na zelo domiselne načine spodhujale k različnim načinom predstavitve »prebranih« knjig.
Zaključna prireditev je bila 19. in 20. maja v dvorani MKK. Otroci so si (v štirih skupinah) ogledali predstavo Boana lutkov-nega gledališča Tri iz Kranja, po predstavi pa so prejeli priznanje, pobarvanke in balone.
Mali šolarji in njihove vzgojiteljice so se priznanj zelo razveselili.
Veseli smo, da je predbralna značka ludi na Kamniškem lako za-živela, zato že načrtujemo delo za naprej. V naslednjem šolskem letu
Želimo vključiti še liste otroke, ki ne obiskujejo vrtca, zagolovili pa borno ludi več je število knjig.
ANDREJA fiTORMAN
POSLOVNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK
IZOBRAŽEVAN.TE V JUNLTU:
DAVEK NA DODANO VREDNOST V PRAKSI
ZAČKTKK:    17. 6. in 18. 6. ob 14. uri v sejni sobi (JI. nadstropje)
Občine Kamnik, Glavni trg 24 TRAJANJE:   2-krat po pet šolskih ur
Na željo većine udeležencev lahko delavnico prilagodimo:
- storitvenim dejavnostim
- proizvodnim dejavnostim
-  trgovskim dejavnostim
- dejavnostim mednarodne trgovine (Pri prijavi navedite eno izmed področij)
IZVAJALEC: NUCLEUS  CONSULTING,  d.o.o.,  Cankarjeva   3. Kamnik Barbara Gu/ina, dipl. oec, in Robert Potočnik. dipl. oec.
PRED UVEDBO OAVKA NA DODANO VREDNOST
ZAČETEK:    24. 6.  ob 16. uri v sejni sobi (II. nadstropje) Obćine
Kamnik, Glavni trg 24 TRAJANJE:   štiri šolske ure IZVAJALEC: NUCLHUS  CONSULTING,  d.o.o.,   Cankarjeva  3,
Kamnik
Barbara Guzina, dipl. oec, in Robert Potočnik, dipl. oec.
BREZPLAČNO SVETOVANJE IN INFORMIRANJE:
za podjetnike in obrtnike poteku po ustaljenih ra/poredih in vsebinskih sklopih.
Informacije:   OBČINA KAMNIK, Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, tel.: 818-107, PIC Občine Kamnik, tel. 817-443.
PISMA - ODMEV1 - MNENJA - PISMA - ODMEVI - MNENJA
Majniška deklaracija, lakmusov papir slovenske demokracije
Ob deseti ohletnici iziđu in podpisovanja temeljnih de-mokratizacijskih zuhtev temu dogodku trenutna slovenska oblast skoraj ni posvetila pozornosti; še slabše, nekemu novinar ju se je zapisala, da je bilo to dejanje zmedena fantazija idealistov.
Če se poglobimo v vsebino Majniške deklaracije in jo primerjamo z dejanskim stanjem v naši družbi, je ocena zanimiva in povsem točna. Zelo star pregovor pravi: »Ljudstvo ima takšno oblast, kakršno si zasluži.« Ta na-vedek naz.orno pove, da za zlorabo ni kriv samo zlikovec, kriv je tuđi sistem, ki takšno z.likovstvo dopušča oz.iroma zlorabi ja. V potrditev upravičenosti takšnega razmišljanja navajam z.apiske gospodov Marka Jevnikarju in Mar-juna Starca iz sobotne priloge PP 29 z dne IX 5. 1999. Oba pisca, vsak na svoj način, zelo lehtno in nedvoum-no navajata razloge za nadaljevano ohranjanje kontinuitete nekdanjih oblastnikov ter posredno tuđi razloge za stanje duha slovenskega ljudstva, ki to lamtinuiteto omo-goča (Marko Jevnikar - Po deklaraciji še majniška izjava; Marjan Stare - Čas mojega umika iz politike seje iz-tekel).
Podpisani sem na predstavitvi -uspešnosti Demosove vlade vfebruarja 1992 v skupščinski dvorani občine Siska (tedaj gospod Slanič še ni bil tajnik SKD) rekel, daje bila prva napaka Demosove vlade ta, daje tlovolila ne-prekinjeno delovanje dotedanjih oblaslniških in gospodarskih izvajal.eev (Pripomnil sem, da bi bilo učinkovito Že to, da bi vsi, ki ž.elijo ostati, podpisali lojalnoslno izjavo novi demokratični oblasti in nadaljevali svoje delo).
Druga, ne manjša napaka pa je bil sprejem Markovi-ćevega zakona o lastninjenju, ki je dotedanji politični in gospodarski eliti omogočili nekaznovani rop vseh časov na Slovenskem.
Povedal sem tuđi, daje že Platon v »Držtivi« postavit
temeljne principe demokratične oblasti.
Na informacijo tedanjega ministrstva za pravosodje gospoda dr. Rajka Pirnata, da ima vpredalu pripravljenih 50 (petdeset) zakonov, sem pripomnil, da bi bili z.a z.a-čelek delovanja mlade demokratične države nujni le tri-je z njegovega področja: Zakon o državni upravi, Zakon o kazenskem postopku in Kazenski zakon.
Še danes nisem prepričan, da so me navzoči, ražen gospoda Daniela Starmana, razumeli, dogodki tranzicije, vključno z dogajanjem v vladi in državnem zboru pa polrjujejo, da se nisem motil - žal!
Na nek način sem ta dogajanja opisat v sobolnem branju Slovenca z dne 7. 11. 1995 v članku: Lex corupla kot oblika vladanja. Cilji lakega vladanja so kratkotrajne Zgodbe o uspehu, traja dokler pač I raja, kam to pelje in kakšna bo cena, rajši ne razmišljam, saj to ve le ljubi Bog.
PAVELOCEPEK
Odgovor na pismo Zamffite na eno oko...
Gospodični Angelci Turnšek iz Ljubljane se moram zahvaliti za njene iz.črpne pripombe k publikaciji P. G. P. Kamniška Bistrica 1929-1999, objavljene so bile v Kam-mškem občanu št. 10 dne 27. maja 1999, pod rubrika »Ptsma-odmevi-mnenja«, ker je marsikuj dodala meni osebno in morda še komu neznanega. Res je: »Beseda ni konj, napisana beseda pa je osedlan konj, ki ga lahko ja-haš.«
Prav to, gospodična Angelca, vam dajem na razpola-go. Kar korajz.no me zajašile. Vseeno naj vam zaupam, da sem prenekiite.ro besedo in stavek v gasilskem zborniku P. G. D. /929-/999 Kamniška Bistrica lahko prebral sele ob predstavitvi te knjige 6. febmarja 1999.
Marsikajje napisanega pred ali za mojim imenom in priimkom in marsikaj izpuščenega iz mojega pisnega
teksta, ki sem ga napisal uredniškemu odboru na njihovo željo (ne zaradi monopola) 9. maja 1997, pa se. nisem in se ne bom razburjal. Sem raje molčal. Sedajpopravljale napake vi in prav je tako. Naj gre še vaš prispevek v gasilski zbornik ob 70-letnici obstoja društva. Naj bo še eno ime in priimek kot priloga v zborniku več.
Na vsebino vsakega knjižnega delu se vedno gleda z različnimi očmi in tuđi tu se čutijo najini različni pogledi, ker sva ludi drugo svetovno vojno različno doživlja-la. Zaradi vaše kritike meni, se ne nameravam sklanjati k tlom osramočene glave. luihko sem na prikazano trpljenje med okupacijo v letih 1941 do 1945 in na gasilski zbornik, ki je vse pohvale vreden, ponosen in tuđi na NOB v slovenski zgodovini.
Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Kamniška Bistrica-Godič si ne lasti monopola ne z.a odkrivanje, ne za raz.iskovanje in najmanj za prikrivanje dogodkov in okoliščin med drugo svetovno vojno v naših krnjih, zato ludi vaše upravičene pripombe ceni.
FRANC URŠIČ,
predsednik
KO ZZBU - NOB
Kamniška Bistrica-Godič
Besede so eno, dejanja pa drugo
Bivalno in delovno okolje bi moralo bili ločeno pri mo-tečih dejuvnoslih. ki obremenjujejo ljudi v okolici. Take dejavnosti bi morale biti v obrtniško industrijskih conah, Z.a katerc se je komendski župan Tomaž. Drolec v predvo-lilnem času ludi zavzemal. V našem primeru dela drugu-če. Soglašal je h gradnji avtokleparske delavnice našega soseda v neposredni blizini naše hiše. Njegovo pred-volilno geslo je bilo: Le dejanja naj veljujo! Njegova dejanja pa so drugačna od obljub, njegovim besedam ne verjamemo več. Hrup. v našem primeru avtokleparske delavnice, vodi v stres, stres pa zmanjšuje odpornost organizma, kar povzroča bolezen. Tomaž Drolec zagovarja
zdravo okolje, daje pa soglasje k obremenjujofi dejavnosti, ki ne spada v bivalno okolje in s tem je posredno odgovoren zaposlabšanje našegapsihojtz'tčnega zdrav-ja.                                  DRUŽINA BVRNIK, Nasovče
Izničena vrednota dela
Mali delovni človek na družbeni lestvici ne porneni do-sti, še posebej ne, će »stoji na spodnjih Minih«. To ugo-tavijajo tuđi sociologi, ko z raznimi anketumi zbirajo mnenje slovenskih revež.ev in bogatašev. Kdor hočepre-Živeti. se mora brez besed podrediti podjelniku. /m nitko mezdo dela ponoći, ob nedeljah in praznikih: Mnogi izkoriščevalci mu nalagajo težka dela za majhno platilo. Vsak, kdor opazuje okolje in pris/uhne delavcu, bo ugotovil, daje delo omulovuževano. Nihće ni več odgovoren za varnost pri delu, slabo je poskrbljeno za zdravje zaposlenih, ker so zaprli obratne ambulante. Nikogar ni, ki bi prisluhnil delavcu v socialni stiski, ker so odpravili socialne delavce. Pri gradbenikih so izbrisali nadomes-tilo za deževne in mrzle dni. V mrtvi sezoni naj se dela-vec preživlja kot ve in zna, ali pa naj dela na proslem v neugodnih vremenskih razmerah.
24. aprila so po Murnovi ulici rezali asfalt za izkopjur-ka za plinovod. Iz sivih oblakov je ruhlo prštio. Delavec pri rezalnem stroju ni imel primerne obleke in ne zašči-te proti ropolu. Delo tega dne ni bilo končano, čeprav so delali kljub temu, daje bila sobota pozno v noč in s stroji molili okoliške slanovalce. V nedeljo je bilo enako. V sistemu, ki ga imamo, se mora delati od zore do mraka, ob nedeljah in praznikih, seveda, će imaš to srećo, da si sploh zaposlen.
Mnogi se sprašujemo. zakuj moraju Ijudje delali na dan splošnega počitka (izjeme so javne službe). Če bi država funkcionirala, bi inspekciju posegla z zakonitimi ukrepi proti izkoriščevulcem in zavaravala delavcu, du bi si vsuj enkrul na leden odpočil svoje delovne roke.
AIJ)J/.IJ KONDA
8
10. junija 1999
MED NAMI
Kamniški ObČAN
3. spominska vožnja motoristov veteranov Kamnik '99
Ob 50-letnici gimnazije in 125-letnici rojstva Rudolfa Maistra
Nadaljevanje tradicije kamniškega moto športa
V
Solski center Rudolf Maister se predstavi
Nadaljevanje s 1. strani
je odlične rezultate dosegal tuđi do-mačin Janko Vrhovnik Štete, se pravi na progi Kamnik-Podgorje-Korenova cesta-Duplica-Perovo-Kamnik so se spct pomerili moto-
ljivo, da je bil kar dve leti zapored državni prvak v svoji kategoriji.
Nič manjšo pozornost pa ni zbu-jal tuđi najstarejši udeleženec sre-čanja veteranov, 81-letni Ja«ez Ogriz z Visokega, ki seje pripeljal
Takoleje Moravčan Feliks Lukati vozil med spretnostno preizkušnjo pri že-lezniški postaji.
risti veterani. Le da tokrat ni šio za to, kdo bo najhitrejši, saj je bilo treba 14 km dolgo progo prevoziti
Najstarejši udeleženec, 81-letni Janez Ogriz z Visokega se ni ustrašil mlajših kolegov.
čimbliže določencmu času 45 minut. Tistemu, ki je prekmalu prišel na cilj, ali pa tistemu, ki je zamudil pređpisani čas so šteli kazenske točke. Poleg predsednika AMD Kamnik Janeza Martinjaka. je veterane pozdravi I tuđi kamniški župan Tone Smolnikar, ludi sam ljubitelj aviomoto športa, saj je bil do ne-davnega urednik TV-oddajc 10.000 obratov. Med ropotajočimi motor-ji na startu na Glavnem trgu smo opazili tuđi Jožeta Strajnarja iz Domžal, ki se je na dirko pripeljal z najstarejšim, 72 let starim 350-kubičnim motorjem, belgijskim FN- 350 letnikom 1927. »Kar dve leti sem rabil, da sem ga dobro uš-timal, nam je dejal in dodal, da njegov veteran še danes potegne čez 60 km na uro. Zato je tuđi razum-
na 250-kubičnem BMV, starem »samo« 47 let. »Motorji so bili vedno moja velika Ijubezen,« je dejal še vedno čil možakar in pristavil, da sije prvi motor kupil že leta 1937. Po njegovi poti stopa tuđi sin, ki je prišel na dirko s svojim veteranom. Na svojega 63 let starega, vendar zlošče-nega Pucha, ki gaje servisira! še znani kamniški me-hanik in ljubitelj motošpor-la Emil Trampuž, je bil po-nosen tuđi veteran Štrukclj iz Preserij. Med udeležen-ei spominske vožnje smo srečali tuđi nekaterc znane Kamničane, kot je meha-nik Jane/ Golot), mesar Miro Pšeničnik in druge. Posebno pozornost števil-nih gledaleev je zbujal tuđi Feliks Lukati iz Moravč, ki je v uniformi bivše jugo vojske in čelado /. rdečo zvezdo zajahal 500-kubič-nega vojaškega Moto-Guz-zija. Po startu na Glavnem
trgu so čez poldrugo uro vsi veterani srečno in brez nezgod prispeli na cilj pred pizzerijo Korobač, ki je bila poleg občine tuđi sponzor zani-mive prireditve.
41 udeležencev je bilo razvučenih v treh kategorijah, do letnika 1954, do letnika 1964 in do letnika 1974. Najmlajši veteran je bil torej lahko star 25 let. Čeprav je bil na-men srećanja predvsem sodelova-nje na tej tradicionalni prireditvi, pa so vseeno zanimivi rezultati po po-sameznih skupinah.
Med 55-letniki in starejšimi so se najbolje odrezali Franc Dobrovnik iz Šoštanja na Triumfu, Aleš Av-gust iz Mengša in Jože Strajnar i/ Domžal, na, kot smo žc dejali, naj-starejšem motorju prireditve.
Med 35-letniki so bili najboljši Miha Mihevc na Moto Guzziju i/ Šenčurja, Vojko.Cofuta iz Šoštanja in RokKreč iz Domžal. Med 25-let-niki pa so izstopali Andrej Pristov na BMW iz Ljubljane, že omenjeni Feliks Lukati iz Moravč in Lađo Sa-jovic iz Kranja. Poleg medalj, ki so jih prejeli najboljši trije udeleženci v vsaki skupini, so vsi udeleženci prejeli tuđi lične spominske kamniš-ke majolike. Posebno priznanje pa je dobil tuđi Jože Strajnar za najstarejši motor in Friderik Klačnik iz Avstrije za najbolje urejen motor BMVVR-60, letnik1960.'
Izvcn konkurence pa seje pome-rilo tuđi 10 motoristov (ehoperjev) s sodobnimi motorji. Med prve tri so se uvrstili Jane/. Hribar, Miro Rajh in Klavdij Kodcrrhan.
Organizatorji, 22 jih je sodclova-lo pri organizaciji zahtevne prireditve, na čelu z Jane/om Martinja-kom so solidno opravili svojo nalo-go v zadovoljstvo vsch udeležencev. Po tekmovanju so pri Koroba-ču poskrbeli tuđi za golaž v spo-minski lončeni sklcdi, ki sojo udeleženci lahko odnesli s seboj za sponiin. Vsckakor, bila je priredi-tev, ki je pozivila tuđi turistični utrip Kamnika.
Besedilo in foto: F. SVETELJ
Prizadevni organizatorji srečanje veteranov, člani AMD Kamnik, so si od-dahnili po končani tekmi pri Korobaču.
Šolski center Rudolf Maister, ki pod svojim okriljem združuje gimnazijo in ekonomsko solo, ima po-membno vlaga v ožjem kamniškem in tuđi širšem slovenskem prostoru, saj je že vrsto let neizčrp&lvir
iz gimnazijskih klopi odhajajo maturanti, izmed katerih mnogi doseže jo vidne uspehe kat priznani stro-kovnjaki, univerzitetni profesorji, raziskovalci... Z različnimi dejav-nostmi, ki so se zvrstile med šolskim
Novo igrišče za košarko, rok omel in druge sporte, na katerem so se v košarkarskih veš-linah najprej pomerili dijaki gimnazije in ekonomske sole, pomeni pridobitev za širšo okolico, saj se tu rekreirajo tuđi okoličani.
znanja, odkrivanja in razvijanja sposobnosti, saoblikavanja oseb-nosli in podlaga zu uspešnost v življenju. Za doseganje uspehov sole so poleg sodobno opremljenih učil-nic in odličnih profesorjev zasluž,-ni ludi dijaki, ki so pripravljeni sprejemati tisto, kar jim Hola nudi. Zato se lahko pohvalijo z. mnogimi zavidljivimi uvrstitvami in dosežki na širšem državnem nivoju.
ŠCRM sestavljata dve enoti -gimnazija in ekonomska šola. V okviru gimnazije izvajajo program splošne gimnazije in ekonomske gimnazije. V obeh programih dijaki zffključijo iz.obraževanje z uspeš-no opravi jeno maturo, kijim omogoča nadaljevanje studija na raz-ličnih fakultetah oziroma univer-z.ah. Tišti dijaki, ki so se v prvi letnik gimnazije vpisali v šolskem letu 96/97 in bodo šolanje zaključili v naslednjem šolskem letu 99/ 2000, imajo kot zadnji še možnost odločanja med opravljanjem mature ali zaključnega izpita, ki pa jim z razlika od mature omogoča nadaljevanje studija na višjih in visokih strokovnih šolah. Poleg štirih oddelkov splošne in dveh oddelkov ekonomske gimnazije v Kamniku vpisujejo dijake tuđi v šliri oddel-ke programa ekonomske sole, ki je poleg gimnaz.iskega najbolj splo-šen in zanimiv, omogoča pa nadaljevanje studija le na višjih in visokih strokovnih šolah, seveda po us-pešno opravljenem zaključnem iz,-pitu. Franci Kimovec, direktor zavoda ŠCRM, nanije povedal, da so tako kot lansko leto, ludi letos vpisali en oUdelek več kot prejšnja leta in zato pri vpisu ni bila potrebna omejitev.
V naslednjem šolskem letu bo gimnazija v Kamniku praznovala pol stoletja svojega obstoja in v tem obdobju si je ustvarila pomembno vlogo tako na intelektualnem kot kulturnem področju. Že petdeset let
letom in se bodo zaključile s slav-nostno prireditvijo jeseni, nas vse spominjajo, kaj nam gimnazija daje in kaj pomeni za naš prostor.
V soboto, 22. maja, so dijaki. in profesorji SCRM pripravili pester in zanimiv dan odprtih vrat in med-se povabili vse, Ičijih znnimajo raz,-lične plati dela in življenja sole.
Po pozdravu direktorja zavoda ŠCRM Francija Kimovca so v avli sole odprli tetka pričakovano sodobno internet središče, kjer bo vsem dijakom prosto dostopnih osem računalnikov, vključenih v svet interneta. To naložha v znanje in sodobno tehnologijo je financirala šola iz lastnih dodatnih dejavnosti (izobraževanje odraslih, teča-ji) in lansko leta ustanovljeni šolski sklad, kamor se stekajo sredstva staršev dijakov in donalorjev.
Vse dopoldne 22. maja so v prastarih sole potekale raz.lične prireditve, predstavitve in razsta-ve šlevilnih raznovrslnih dejavnos-li. Med drugimi naj omenim z.elo dejaven gledališki krož.ek, ki je ob tej priložnosli predstavit odlomek iz igre Mali princ, novinarski krožek, krož.ek likovne in glasbene umelnosti, debatni, sociološki krož.ek, ki pogosto organizira okrogle miz.e s priznanimi sloven-skimi strokovnjaki, biološki in kemijski krožek, v okviru kale-rega so se latili projektne naloge zbiranja odpadnih baterij, ra-čunalniški, astronomski... in še številne druge dejavnosti, saj poteku na šali okrog petdeset raz.ličnih dodatnih dejavnosti.
Profesor      Bojan Čas, diplomirani so-
ciolog, je kot urednik predstavi! Kamniški sociološki zbornik, v katerem je iz petlelnega delovanju sociološke delavnice na šali zbral zanimive razprave z domačimi in lujimi priznanimi strokovnjaki in raziskovalci sociologije, zgodovine, etnologije, antropologije in prava. Ob predslavitvi smo bili priča tuđi ?animivim diskusijom s povabljenimi strokovnjaki, univerzitel-nimi profesorji - avtorji razprav. Nekdanji dolgo-letni profesor na tej šali Janez. Majcenovič pa je iz.id tako pomembne knjige označil za praznik.
Šolski center Rudolf Maister se poleg sodobno opremljene sole lahko pohvali tuđi s popolno-ma obnovljeno telovad-nico, ki ja je financirala Ministrslvo za šolstvo, in novim zunanjim, igriščem za košarko, rokomet, mali nogomet in odbojko, ki so ga v soboto, 22. maja, tuđi slovesno izročili v uporabo s simbolično kašarkarsko lekma med dijaki gimnazije in ekonomske šale. To investicijo je v celoti financirala šola z lastnimi viri ter s pa-močjo sponz.orjev in staršev dijakov. ŠCRM gre vsa pohvala za ure-ditev novega igrišča, pomembnega za širšo okolico, saj so svoj prostor tu našli ne le dijaki, pač pa ludi okališki otroci in mladolelniki, ki jim je igrišče prosto doslopno vse dni v leđnu, največ pa jih je opaziti med vikendi, koje časa za športne aktivnosti še nekoliko več.
V Šolskem centru Rudolf Maister imajo dijaki visoko motivacijo in zagotovljene vse moinosti z.a do-seganje odličnih rezultotov in za-stavljenih osebnih ciljev. Ker pa smo ravno v času opravljanja mature in zflkljucnih izpitov, vsem dijakom želimo, da bi se uspešno podali na novo pot znanja in dose-ganja zelenih ciljev, profesorjem pa zvrhano mero potrpežijivosti in energije pri širjenju neizčrpnega vira znanja.
ŠAŠA MKJAČ
Dijaki ŠCRM imajo v internet središiu prost do-stop do osmih računalnikov, na katerih lahko spoz-navajo skrivnosti in razsežnosti sodobnega sistema interneta.
Sad je in zelen java FRUCTUS
na Kranjski cesti, ob spodnji železniški postaji Kamnik
VEDNO SVEZE SAĐJE IN ZELENJAVA
SUHO SAWE, PESTRAI2BIRA SOKOV, PWGW?mJ ,
Za prijetnejše nakupovanje smo uredili nov,
klimatsko hlajen lokal.
Obiščite nas
vsak dan
od 7. do 20.ure,
ob nedeljah
in praznikih
od 8. do 18.ure.
^B   fl^^H^^VVj^^^H^^H^^H^^HH
I O/"»on.i          ]
\ 3.250,
■+JC* cn<i "SisSiSl
2.650,o'o [
IM 9         _^
Promo2SL
| Gotovinski I popusti
s kartico Kovinotehna
Lfldfcfllnttif ImniiImbc
V
BF*"fttffTT*'""*' J            .
Sobni vmtHator
kovinOtehna
Kamniški ObČAN
MED MLADIMI
10. jiiriija 1W9
9
KOTALKANJE
V Domžalah je bila 15. maja 1999 tckma za domžalski slamnik. Naslopi-lo je 63 tekmovaleev iz 12 kluhov Slovenije, Hrvačke in Italije. Tekmova-nje je veljalo ludi kol kvalifikacija za državno reprezentaneo. Na tekmi so so-delovali tuđi (rije Kamničani. Med kadeti je zmagal Matjaž Ivančič (učenee Osnovne sole Marije Vere z Duplice). Med mladinkami je bila najboljša Alen-ka Ivančič (dijakinja Gimnazije Kamnik). Oba sla že dolgolctna člana državne reprezenlance. Tckmovanjc, ki ga je organiziral KDK (kotalkarsko drsalni klub) Domžale, je bilo eno prvih v tcj sezoni. Prvič je nastopila ludi nova show skupina, v kateri nastopa tretja Kamničanka. Skupina je začela vaje pred dvema mesceema in za ta kratek čas je pokazala veliko. KDK Domžale se sponzorskim podjeljem zahvaljuje za nagrade, vsem gledaleem pa za moralno podporo.
DAR.1A JARC
Odličnu kotalkarja Alenka in Matjaž. Ivančič iz Umarce, tuđi člana državne reprezentance, z nekaterimi od osvojenih odličij.
Iz vrtca Mehurčki - Komenda
Dan odprtih vrat v skupini Metuljev
Z otroei smo se odločili, da povabimo slarSe za del dopoldneva v naSo skupino. Od 9. pa nekjc do II. ure so se starši vkl jučili v igro otrok. Za nekaj časa so odložili svoje obveznosti in skrbi in se poizkusili vživeti v otroško igro in delo. Nekateri so gradili iz koek, drugi so potrpežljivo zlagali sestav-Ijanke (otroei so bili pri tem dosti bolj uspešni), igrali človck ne jezi se, ...Naj-več kreativnosti so starši pokazali pri likovni dcjavn'osli. Otrokom so pomagali izdelati pomladansko sliko »tulipan in zvonček«. (iubali so, slrigli, le-pili, nekateri so dodali šc nekaj drugih pomladanskih znanilccv (čebele, pol-ži,...). Cas med igro smo izkorislili ludi za pogovor, otroei so starSem predstavljali svoje prijatelje, saj se vsi starši in otroei med seboj še nišo poznali. Dvc uri sta tako hitro minili, da so si starši in otroei takih srečanj Se zaželeli. Kot olroei, sva bili ludi s Heleno veseli, da so se starši tega srečanja udelc-?,ili v tako velikem Slcvilu. Za konec smo mamicam, očkom in babicam po-stregli s kavico, otroei pa so se sladkali s piškoti in odžejali z ledenim čajem.
Verjemite, bilo nam je zares prijetno!
VzgojiteUica ŠPELA ŽNIDAR
KAMNh.
STANOVANJSKO-POSLOVNI OBJEKT na visoki kvalitetni ravni
Vselitev v septembru 2000. Sodelujete lahko pri notranji razporeditvi prostorov.
Investitor:
Cesta v Mestni log 55, Ljubljana tel.: 061/334 318, GSM 041/610 394 đ.©..0.   internet: www.va-al.si
V našem prvem kamniškem objektu na Ljubljanski 12, vseljivem julija (etos, so na voljo še tri stanovanja. Sprejemamo rezervacije za ekskluzivne apartmaje na Bledu.
Mlečni živ-žav na Glavnem trgu
Mladinski center Kamnik in Klub slaršev sta v soboto, 22. maja, povabilu na Glavni trg otroke in njihove starte »po mlečne brke in kuharske recepte«, saj so se tam predstavili proizvajalci mlečnih iz.delkov. Iz ljubljanskih mle-karn so ohiskovalce razveselili z degustacijami zdravih izdelktiv iz mleku, otroei pa so ob pripekajočem soncu najraje posegli po priljubljenih sladole-dih. Združenje mlekarjev Slovenije, ki skrbi za promocijo mlečnih izdelkov.
f
je pripravljajo priljubljene mlečne shake. Ob mlečnih izdelkih, zlasti skuti in siru, je teknil domač kruh, ki so ga v pravih krušnih pečeh napekle lenske iz Aktiva kmečkih tena Tuhinjske doline. Plunšarji z Velike planine so pove-dali nekaj o svojem življenju na planini in odstopili otrokom planšursko mu-lico - suha jabolka in hruške. Na obisk v Kamnik je prišel tuđi Maćek Muri iz z.aložbe Mladinska knjiga, g. Boris Kononenko pa je z malim zmujćkom uprizori! igrico. Obiskovalci, od nujmlujših pa do malo sturejših, so v prijetnem ruzpolož.enju uživali ob glashi in mlečnih dobrotah, opa-zovanju koz, kijih je gospod Murjan Drugar pripeljal z Vrhpolju, nekateri pa so iz odpadne embulaže - iogice od sladoledu, plastenke jogurta, tetrapakov, škatlic od sirčkov - ustvarjali uporubne unikate. Opazili smo, da so bili starci otrok najbolj vzirujni in spretni oblik/)-vulci, otroei pa sojim kaj radi dajuli nupotke in svoje zamisli.
ŠAŠA MEJAĆ
Medlem ko so se otroei najraje sladkali s sladoledom in drugi-mi mlečnimi dobrotami, so starši ustvarjali iz odpadne embala-že prav zanimive in uporabne unikate.
Daje tuđi kozje mleko zdravo, .10 povedali olroei, ko so ogledavali kozo z dvema mladičema.
Uspešna vaja evakuacije v ZUIM
Gasilska preizkušnja
Včetrtek, 27. maja, so kumniške sirene naznanile požar v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine. Šio je za vajo kamniSkih gasilcev, ki so ž.c-leli preizkusiti svojo pripravljenosl in ukrepanje pri evakuaciji gojencev z.u-voda iz internata. V nekaj mimitah so bili na pnz.orišću s svojim vozili poleg kamniSkih še gasiki iz Nevelj, Duplice, Smarce in iz Tunj'u. Voilja akcije Janez Kepanšek, viSji gasilski častnik I. stopnje, iz kamniikega PGD, je glede na predpostavko, daje nastal požar v kleti, kjer sta pratilica in likalnica.
lakoj razporedil gasilce na posamez-ne naloge. Na vajije sodelovula tuđi enotu prve pomoć iz. ZUIM.
Kamniški gasiki so k balkonu internata hitro raztegnili svojo reše-valno leslev, ki seže v visino 52 m in Z njeno pomočjo z.učeli reševati gojence na invalidskih vozičkih iz tret-jega nadstropja, ostale lažje pokretne in osehje internata pa su reševali s pomočjo 25-mclrskega drsulnegu prta. Tako so v dobre pol ure izpraz,-nili vse prostore.
Kot nanije po vaji ilcjnl lnni'~ /■"'■
Drug za drugim so učenci iz tretjega nadstropja internata po platneni spustni-ci drseli na dvorišče. Vodja vaje Janez Repanšek daje novodila osebju zavoda.
Tak pa je hil pogled iz reševalne košare na koncu reševalne lestve na pri-zorišče reševanja.
KMETIJSKA TRGOVINA
J    KUDROVEC, d.0.0,
Kranjska cesta, ob spodnji želeinišlci postaji Kamnik, tel.: 041-787-554
VSE  ZA VRT ililM KMETIJO
KRMILA, GNOJILA, REZERVNI DELI ZA KOSILNICE BCS...
Pri naročilu nad 500 kg brezplačna dostava. ^^■"o^M^ak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure/
Zdravka Slavec, direktorica ZUIM Ina desni) spretnija delo enote prve po-moči v zavodu.
panšek. je hil numeri vuje ugotoviti ludi določene pomanjkljivosli, kate-rih odpruvu naj bi še skrajšula čas umika gojencev iz poslopju. Tako je omenil nujno ureditev vrutic na baJ-konih, ki bi omogočila lužji prehod invulidov na vozičkih v košaro reševalne lestve, poskrbeti bo treba tuđi,
da komunikacijske pati do poslopij ne bodo z.aprte zaradi parkiranih av-tomobilov in podobno. Vsekukor je bila ta vaja koristna tuko za gasilce kot za osebje in gojence zavoda. Podobno vajo so v zavodu imeli pred štirimi leti.
FRANC SVETELJ
MESO
KAMNIK
Vabimo Vas v našo prodajalno na Usnjarski 1, kjer lahko izbirate med že pripravi]enimi specialitetami za zar, dnevno svetim mesom, drobovino in mesnimi izdelki.
Pričakujemo Vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure.
Mikavno in dobro!
VRTMAR5TV0 GA&PERLIN Vrtnareka trgovina in vzgoja
Moste 99 pri Komendi, tel.: M\-AT\
•  VODENKE navadne in nova gvineja
•   BEGONDE, SALCDE, AGERATUM...
•  VERBENE...
•   BRŠUANKE, PELARGON13E, SURHNDE, fUKSUE...
Ugodne posezonske cene!'
•  SOBNE ROŽE
•  KORITA in LONCI ja roje, jcmlja, tekoča in mineralna gnojila ja ro?e in biogrenajavrt...
•  SEMENAvvrećKđhjavrt...
()<lpito \sak flt'lovnik od K. do \*i. ure, ol> sol>o!;ili do I <.
10
LO. junija 1999
PLANINSTVO - SPORT
Kamniški ObČAN
PO GREBENIH NAD TUNJŠČICO, južni del - /
Značilno za te izlete je to, da vodi-jo predvsem po gozdu in lokah, kjer je še vedno precej samotno, saj po-lem, ko zapustimo Tunjice, praktično ni hiš. Primerni so predvsem za zgod-njepomladanski in poznojesenski čas, pa tuđi pozimi, če ni veliko snega. V času rasti je marsikje visoka trava, ki jo kosijo, zato hoja po njej ni samo neugodna, ampak tuđi močno neza-želena, saj povzroča škodo. Zato tak-rat. ko trava še ne bo pokošena, če borno že šli na izlet, hodimo tam, kjer borno naredili čim manj škode: po poteh, stezah, pa čeprav bo tuđi mal-ce dalj oziroma čisto ob robu gozda, kjer trava slabo raste.
MED KNEŽJIM POTOKOM IN TUNJŠČICO
Ko smo po eni od že prej opisanih smeri prišli do tunjiške cerkve, si svoj povratek, kadar imamo dovolj časa in volje, lahko podaljšamo še /. dobro uro dolgim sprehodom po grebenih nad Knežjim potokom. Če pa se ustavimo še v naravnem zdravilnem gaju, da si naberemo še kaj dodatne energije, ali pa napijemo »žive vode,« je lahko izlet časovno še preeej daljši.
Od tunjiške cerkve gremo po makadamski cesti proti jugu slabih 300 m. Ko pridemo do križišča, kjer je na desni hlev, na levi pa gnojišče in drvarnica, zavijemo desno rahlo navzgor in nato po severnem poboč-ju naprej in navzdol mimo nekakšne delavnice na levi strani, do zadnje hi-še na desni strani.
Če imamo še kaj časa in si hoćemo nabrati še kaj naravne zdra-vilne energije, naredimo še kratek skok do naravnega zdravilnega gaja. Na križišču, kjer je na desni hlev. na levi pa gnojišče in drvarnica, zavijemo po cesti levo navzdol do na-slednjega križišča. Tu gremo desno in čez nekaj minut smo pri naravnem zdravilnem gaju.
Od naravnega zdravilnega gaja se vrnemo na križišče in gremo po cesti levo naprej do prvega križišča in nato levo. Da pa ne hodimo dvakrat po isti poti, gremo nad zdravilnim ga-
jem po stezici na greben (tu je men-da še močnejši vir energije) in po kolovozu v jugozahodnem pobočju do hiš, do kamor bi prišli, če bi šli na pr-vem križišču desno.
Če smo prišli iz naravnega zdravilnega gaja, gremo levo, če pa smo prišli naravnost od cerkve oziroma po cesti, gremo mimo zadnje hiše na desni strani in takoj za njo desno navzdol na poljski kolovoz, ki vodi strmo navzdol. Po njem mimo kozolca in lovske preže na stari hruški levo navzdol v gozd na gozdno pot - kolovoz. Po tej poti, ki vodi pretežno po grebenu, naprej. Občasno so na dre-vesih napisane številke. Tako je prvo na smreki na desni strani napisana številka 25 z rdečo in zeleno barvo. Na križišču ne gremo ne levo in ne desno, ampak naravnost po grebenu in naletimo na borovcih napisani šte-vilki 24. Tuđi pri naslednjem odcepu v desno gremo kar naprej (na drevc-su napisana št. 23). Sledi oznaka 22, kjer zopet izberemo smer po grebenu do znamenja, ki je modro pobarvano in ima pločevinasto streho. Čez čas je na drevesu z rumeno barvo napisana oznaka KO in puščica v desno, vendar ne gremo v to smer, ampak ostajamo kar v prvotni, da kmalu naletimo na bukvi na levi strani napisano številko 20 in na smreki in borov-cu na desni strani 11. Naprej je še ena bukcv na levi strani z oznako 14 in kmalu nato je križišče, kjer pol zavije v desno in navzdol, mi gremo pa levo in malo navzgor. Pot se počasi spremeni v stezo, ki pa tuđi čez čas praktično izgine. Gremo čez neizraz-it vrh in nato po grebenu med podr-timi drevesi in precej strmo po neiz-raziti stezi navzdol (JJV) do potoka.
Potok prekoračimo po mostičku -neke vrste prepustu - in pridemo na makadamsko gozdno cesto. Če bi šli po njej desno, bi po kakšnem kilometru po dolini Knežjega potoka prišli v Mlako in nato Gmajnico in Ko-mendo. Mi gremo pa levo. Cesta se po kakšnih 60 m neha na križišču. Desno vodila dva kolovoza v breg, ob potoku pa se na obeh straneh na-
Rokovnjaški pohod - posebno doživetje
Rokovnjaški pohod spada med najziihtevnej.se planinske pohode pri nas. Poteku v nočnem času, zato je še bolj utrudljiv.
Letošnjega, že devete ga se je ude-ležilo okrog 200 planincev in drugih Ijuhiteljev pohodništva. Iz Kamniške okolice jih je bilo več kot 50.
Start je bil 29. maja ob 20.30 na Trojanah. Pot do cilja v Gornjem Gradu je bila dolga okoli 50 km. Po-tekala je s Trojan, na Lipovec nad Motnikom do Šipka in dalje na Vel. Rakitovec. Tu je bil na voljo čaj. Na-daljevanje hoje do Laz je minilo prej kot v dveh urah. <Po daljšem počitku pri Hribarju smo ob drugi uri kreni-li dalje proti Zg.Tuhinju in proti Me-nini. Na Travniku pod Menino planino nas je tamkajšnji pastir ob 4. uri zjutraj presenetil s harmoniko. Spust proti Gornjemu Gradu je bil precej strm. Na cilj smo prispeli ćelo nekaj prej, kot smo načrtovali. V Gornjem Gradu je udeleience pohoda in vse organizatorje pozdravit župan Gornjega Grada, čestitkom se je pridru-
žili tuđi predsednik MDO Ljubljana Stanko Jaki in predsednik organiza-cijskega pohoda Peter Lavrič, ki je nosil glavno breme organizacije.
Za počutje in varnost je skrbela zdravnica Ažmanova, ki je svojo funkcijo odlično opravila inje zaslužila vse priznanje.
Pohod je bil dobro pripravljen, od udeleiencev ni bilo stišati pripomb, le pohvale, bilo je dovolj okrepčila, na zaključku poti pa so vsi dobili go-laž.
Vsi sodelujoči so prejeli posebne diplome, najstarejši in najmlajši pa tuđi darilce. Med pohodniki je bil tokrat najstarejši Stane, med naj-mlajšimi pa njegova vnukinja Manja, oba iz Kamnika.
Deveti noćni Rokovnjaški pohod je bil z.a vse sodelujoče enkratno doživetje. V lepi mesečini (polna luna) je bita hoja prijžtna in je dala prilož-nost za globoka razmišljanja. Skrat-ka, bilo je nepozabno, čeprav precej naporno.
STANE SIMŠIČ
ZARJA
ELEKTRONIKA
proizvodnja, montaža, inženiring in projektiranje sisteraov in naprav za tehnično zaščito, d.o.o., Kamnik
Smo uspešno podjetje s tridesetletno tradicijo na področju proizvodnje naprav in izgradnje sistemov protipožarnega in protivlomnega varovanja.
Zaradi povečanega obsega del vabimo k sodelovanju:
SISTEMSKEGA INŽENIRJA V RAZVOJU NAPRAV
Pnčakujemo:
• VII. stopnjo izobrazbe - dipl. inž. elektrotehnike ali računalništva
•  znanje programiranja v jezikih C++ ali Java
•  aktivno znanje angleškega jezika
•  tri leta delovnih izkušenj
NABAVNEGA REFERENTA
Pričakujemo:
• V. stopnjo izobrazbe smer elektrotehnik ali ekonomski tehnik
•  izkušnje z delom s programi Excel in VVord v VVindovvs okolju
• aktivno znanje angleškega jezika
• eno leto delovnih izkušenj
Vaše pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Zarja Elektronika d.o.o., Polčeva pot 1, 1240 Kamnik, s pripisom »Prijava na razpis«.
daljujeta kolovoza - gozdni cesti.
Gremo po tistem, ki je na desni (orografsko levi) strani potoka. Po kakšnih 100 m se ob majčkenem po-točku, ki priteče z desne, v desno navzgor odcepi slabši kolovoz (levo je malo debelejši hrast). Gremo po tem kolovozu navzgor v smeri približno JV. Na prvem križišču gremo po Ic-vem kraku naprej do ovinka, kjer se z desne priključi steza, pot. Na bukvi pri križišču je tuđi oznaka gozdnih parcel oziroma oddelkov 17, 13 in 12. Malo naprej priđe /, desne tuđi kolovoz.
Nadaljujemo po kolovozu v smeri približno SV in se držimo grebena, ignorirajoč vse odcepe v levo ali desno. Za nekaj časa se pojavijo rumene
crte, ki pa nato vodijo v levo, mi pa gremo po desnem boljšem kolovozu. Kmalu je spet križišče, kjer zopet izberemo tišti kolovoz, ki bolj sledi grebenu. Tega se držimo kot pijance plota in tako pridemo do gozdne ceste, ki je posuta z gramozom. Po njej gremo nato levo in tik pred koncem gozda je na levi strani nekakšno umelno narejena ravnica.
Če nadaljujemo po cesti naprej, pridemo po kakšnih 600 m do tunjiške cerkve, če pa še pred koncem gozda zavijemo oštro v desno na kolovoz, se spustimo v dolino Tunjščice in od tu po eni od variant lahko pridemo nazaj v Kamnik.
BOJAN POLLAK

Nabiranje novih moči in energije na energijskih vrelcih v naravnem zdravilnem gaju v Tunjicah.
RAZMEREVHRIBIH
Čeprav je bilo že zelo toplo, predvsem na severnih straneh še ni pobralo vsega snega, pa tuđi grupe v južnih pobočjih so še precej snežene. Pri prečenju snežišč je potrebna velika previdnost, da se ne bi lulo prehitro zapeljal prenizko, saj so med snegom tuđi ledeni odstavki, pa tuđi sam snegje zjutraj in v senci še trd. Zato bo še nekaj časa za tište, ki bodo hodili po severnih straneh, cepin, če ga znajo uporabljati, zelo korišten.
Poleg tega sta tuđi zima in zmrzul pustili svoje sledove. Veliko je še naložene-ga kamenja, ki ga močna dež.evja še nišo sprala v dolino in zato bo nekaj časa še precej frcalo po zraku. I^edje marsikje načel skalo, ki je postala še bolj kruš-Ijiva, zato je potrebno preveriti vsak stop in oprimek, predno se z.anj primemo ali nanj stopimo. Tuđi v steni nameščena varovala (klini in žice) so lahko poškodo-vana, zato bodimo previdni pri njihovi uporabi.
Planinske postojanke: Glede na zhrane podatke, je Frischuufov dom na Okrešlju že stalno odprt, medtem ko bo Kocbekov dom na Korošici verjetno sele v drugi polovici junija. Češka koča na Spodnjih Ravnehje odprta vsak konec tedna, od srede junija naprej pa tuđi med tednom. Kranjsko kočo na Ledinah, ki stoji na Vodinah, bodo odprli 17. junija, kočo na Gospincu pa prenavljajo, zato bo oskr-bovana samo zasilno.                                              >
Kamniško planinsko društvo bo odprlo svoji koči na Kamniškem in Kokrš-kem sedlu vsoboto, 12. junija. Odprti bosta predvidoma do 10. oktobra. Na Kamniškem sedlu bo oskrbnik Stane Zore, za kuhinjo pa bo skrbela Cvetka Hunjak, gospodar koče, je Matevž. Kosir, njegov pomočnik pa h'ranc Obrežu. Na Kokrškem sedlu bo ostala lanska preverjena in priljubljena oskrbnica Bernarda Gradišek, v kuhinji pa bo glavna Ančka Trobevšek. Gospodar koče je France Golob, njegov pomočnik pa Jernej Koritnik.
Boji
ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE
1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278
RAZPISUJE
• SREDNJE IN STROKOVNE SOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI:
— trgovska šola (IV. stopnja)
— usposabljanje raćunovodij V/1 (400 ur)
— gostinska šola: kuhar, natakar, IV. stopnja (dokvalifikacija, prekvalifikacija)
PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
• TUJIJEZIKI:
— nemščina in angleščina po programu College PANTEON
• RAČUNALNIŠKI TEČAJI: -Windows95, VVord for VVindovvs, Excel, OFFICE 97...
• USPOSABLJANJE ZA DELO
— EX SEMINAR — protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj)
— seminar: računovodstvo malih podjetij
— seminar za vođenje poslovnih knjig s.p.
— varstvo pri delu in požarno varstvo
— seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
— tečaj strojepisja
— tečaj skladiščnega poslovanja
— tečaj za voznike viličarjev
— tečaj za traktoriste — varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki
• TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV
• PROGRAMI ZA PROSTI ČAS
— tečaj šivanja in krojenja
— kuharski tečaj
Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na telefonskih številkah (061) 711-082 in (061) 712-278.
STEVILN1KOLESARJI V KAMNIŠKI BISTRICI
Kolesarski kronometer v Kamniško Bistrico je med ljubitelji kolesarstva sila priljubljena dirka. Tuđi I etos je bilo lako, saj se je med Gost Uno pri Orlu in parkirišče med iz.virom Bistrice zapodilo kar 180 kolesarjev vseh starosti. Prvič v z.godovini se je z.godilo, da sta bitu tako v moški kol v ženski konku-renci najhitrejša kolesarja iz domaćih logov. Vida Uršičje sicer že nekajkrut opravila s konkurentkami, tokrat pa se z najhitrejšim časom (12:15) pohvali ludi Klemen Hančič. »Lelos me mulce mučijo poškodhe, vendar je kronometer dovolj težka preizkušnja, ki zahteva dobršno mero poguma,« pravi Vida Ur-šič.
ODPRTO PRVENSTVO POLETA
Kamniški jadralni podatci, združeni v društvu Polet so tislo pravo sezono začeli s spomladanskim tekmovanjem v točnosti pristajanja. Kot navodno se je tekmovanje odvijalo pod Krvavcem, v Gradu, vreme je bilo dobro pa ludi udeležba zadovoljiva. Ker je bilo tekmovanje odprtega tipa, je fekmovalo H() tekmovalcev iz 7 društev in klubov, bilo je veliko natančnih pristankov, tek-movalcem je tekma pomenita odličen trening, vsem pa priložnost za izmenjuvo izkušenj. V točkovanju za odprto prvenstvo Poletu je zmagul Danilo Arih iz Koroškega društva Ikar pred Faganelom iz Poletu in Erženom. iz. Železnikov. V društvenem točkovanju je hi I nujholjši Faganel s petimi centimetri pribit-ka, drugi je bil Zdovc, trelji pa Grujzar.
Najbolje uvrščeni tekmovalci so prejeli praktične nagrade, ki. so jih zago-tovili Urko Kumnik, Nova Ljubljansku banka, Edel Klub Slovenija, Ful šport, in šola Polet. S te.kmovunji pa so pričeli tuđi tekmovalci, ki tekmujejo v pre-letih, tej najzahtevnejši obliki tekmovanj jadralnih padalcev.
Letos šteje ekipa Poleta 10 vrhunskih tekmovalcev, svoje znanje in mojstr-stvo so že pokazali na prvi letošnji tekmi v okviru LIGE '99, ki seje odvijala na Kriški gori nad GoJnikom. V spremenljivih vremenskih razmerah seje 60 najboljših slovenskih jadralnih padalcev pomerilo v 40 kilometrov dolgem preletu v območju Karavank. Po dobrih dveh urah letenja so ciljno crto pre-leteli le trije tekmovalci, nujhitreje Jurij Vidic iz Poleta in tuko zaheležil od-mevno z.mugo. Med prvo petnujslerico smo imeli še 3 tekmovalce, Repovžje bil peti, Rok Dolinšek je osvoji! dvanajsto in Krunjc petnujsto mesto. Rezultat treh najboljših tekmovalcev Poleta je zudoslovul za ekipno drugo mesto v konkurenti 21 najboljših slovenskih ekip.
Skratka dobri obeti pred bližnjim Prvenstvom Slovenije, ki se bo odvijalo v Posočju, oziroma Kobaridu.                                                                DO
Trije najbolje uvrščeni tekmovalci na odprtem prvenstvu Poleta - Erien, Arih, Faganel.
Tanja Božič državna prvakinja
V nedeljo, 16. maja, je v Ljubljani potekalo državno prvenstvo v karateju za malčke in malčice, ter dečke in deklice. Tekmovanja seje udeležilo prek 400 tekmovalcev in tekmovalk iz 38 slovenskih klubov. Kamniške barve smo zastopali člani karate sekcije Virtus Duplica.
Tckmovali so:
-  Boštjan Tomelj v kategoriji malčkov - kate
-  Barbara Mirkovič v kategoriji starejših deklic - kate
-  Rok Kladnik v kategoriji ml. dečkov - borbe
-  Mevludin Mehovič v kategoriji starejših dečkov - borbe, ter
- Tanja Božić v kategoriji starejših deklic - borbe ter katah. Boštjanov naslop je bil /.cio dober, saj se je v kategoriji malčkov - kate,
uvrstil v drugo kolo, ter tako dosegel uvrstitcv okoli 12. mesta. Naj omeni-mo, da je bilo to njegovo prvo državno prvenstvo. V katah sta se pomerili tuđi Tanja in Barbara, vendar sta ostali brez vidnih uvrstitev. Največ smo stavili na nastopc v borbah, kjer so naši tekmovalci vedno dobro uvrščeni. Žal pa sta se tokrat Rok in Mevludin slabše odrezala. Izpadla sta že v prvih ko-lih tekmovanja. Tanja je prikazala odlične borbe in je v finalni borbi prema-gala svojo tekmico z rezultatom 6:1, ter tako dosegla 1. mesto.
Da je Tanja Božič dobro pripravljena se je pokazalo tuđi na regi jskem prvenstvu, ki je potekalo aprila v Škotji Loki, ko je v katah zasedla 3. mesto. Polcg nje pa so se na tekmovanju dobro odrezali še Mevludin Mehovič, ki je v borbah starejših dečkov nad 50 kg zasedel 2. mesto in Koštjan Tomelj, ki je bil v svoji kategoriji prav tako drugi. Tuđi Tina Tomelj je prikazala dobri kati, vendar pa ji manjka še nekaj izkušenj za dobre rezultate, ravno tako Barbari Mirkovič, kar pa bosta s trcningi hitro pridobili. V juniju nas caka ekipno državno prvenstvo, nato pa zaslužene počitnice. Jeseni pa borno vpisovali nove člane, o tem pa kdaj drugič.
VLADIMIR STANIČ
Tanja Hožif med izvajanjem kute.
Kamniski ObČAN
SPORT
10. junija \W)
11
Miklavžev tek
Ko so lani jeseni v odboru za gorske teke i/birali prizorišče pokala Slovenije v gorskih tekih in malce prcsenelljivo izhrali tuđi Miklavžev tek, so zadeli v polno. Pokalna lek-ma in hkrati izbirna preizkušnja za sestavo reprezentantov za svetovno prvenstvo je zadnjo nedeljo v maju na 4. Miklavžev tek privabilo 138 tekačev, kar je glede na izredno za-htcvne proge - tek gor-dol namreč ni preveč priljubljen - izredno lepa številka. »Pričakoval sem, da bo prišlo morda 120 tekačev, toliko pa vendarle ne«, pravi Tomu Pc-lek, na katerem je sloncl dobršen dcl organizacije. V članski konkurenci je zopcl vsc »namahal« .lože Ceh i/. Lcnarta, zmagovalec sv. Primoža in drugih tekem v pomladi. »Včeraj smo pospravili seno, danes sem prost. Veliko sem treniral, vendar sem danes imel kar nekaj težav /. motivacijo«. Tuđi drugouvrščeni Igor Mernik ima žc zmago v našem koncu - zmagal je že bivši tek na • Kamniško sedlo. Sledili so Mesner, Bošljan Novak, kalerega rod izhaja iz Podgorja, šampion Igor Salamuri. Na šestem mestu pa je najhitrejši iz naših logov, kdo drug kot Lađo Urh. S tem si je pritekel ludi možnosl nastupa na svelovnem prvenstvu, ki bo v daljni Maleziji. »Ne vem šc, rad bi šel, vendar bo zeleno luč pri-žgala žena. Ob dveh majhnih ot-rocih bo dobrih deset dni zelo dol-gih. Za tri dni bi še šio,« smo sli šali povedati neunićljivcga Lađa Ur-ha, zmagovalca dosedanjih treh Miklavževih tekov. Zdravko Vol-kar (15. mesto) ni imel svojega dne, saj je Ic s težavo ubranil lokalno pre-vlado. Blizu je bil namreč zgoraj omenjeni zaslužni za Miklavžev tek, Tomo Petek (17. mesto - čas 1:02,24), veliko ništa odstopala Marko Spruk (Soteska), Marjan Veršnik (Črnivec)... Na krajSi 8,4 km dolgi progi, ki je vodila od
Šmartna do Sv. Miklavža in nazaj. je bil najhilrejši Logatčan Matcj Jakša (čas 35:00), zmagovalec med mladinci. Najhitrejši domaćin je bil Sašo Škrbine (Šmartno) na 10. mestu, krog pa je pretckcl v času 42:48. Jure Vrankar (Šmartno) in Jure Po-Ijanšck sla pritekla na cilj kot 12 in i3. Četni čas na tej progi je dosegla Mariborčanka Silva Vivod (37:04), znana atle-tinja in bivša rekorderka na atletski stezi. »Da, res je, gorskih tekov se res udeležujem le v občini Kamnik, vendar to je zgolj naključjc. Odločila sem se, da pojdem na svetovno prvenstvo. Proga je bila lepa, kot nalašč za-me, ki nimam rada preveč ekstremnih klancev,« je dejala najhitrejša med članicami in v ženski absolutni konkurenci. Med mla-dinkami je zmago odnesla Tina Hižar (38:29) i/, Mcdvod in drugo, njena sestra Ines. Lani jeseni sta osvojili mla-dinski ekipni naslov svetovnih pr-vakinj! Za gorski tek se je odločila tuđi smučarska tc-kačica Andrcja Mali (41:12) in pritekla v cilj kot četrta v ženski konkurenci in druga med članicami.« »Kot šolsko obveznost se moram udeležiti enega od tekaških tek-movanj. Izbrala sem Šmartno,« pojasnjuje Kamničanka. In doma-činke. Urška Vrankar (Šmartno) je
bila s časom 56:48 peta pri mladin-kah, Brigita Hribar / Laz sedma pri članicah, Zdenka Potnik (Šmartno), bivša atletinja, profesorica šporlne vzgojc na tamkajšnji osnovni soli, četrta med veteran kami. Krajši krog (1,8 km) so prctekli tuđi dečki in deklice. Zmagovala sta Mitja Koso-vclj in Veronika Koren (da spoznate zmagovalca na 15. Miklavževem
Na cilju sta se o progi, kije zahtevala ludi nekaj odrg-nin, pomenili tuđi Andreja Mali, drugouvrščena med ilanicami, in najhitrejSa mladinka (z desne).
teku). Tek, sicer nebodigatreba v vsakdanjem življenju, pa imajo radi tuđi Malej Kališnik (Kamnik), Sašo Vrankar (Šmartno), Vesna Poljan-šek (Tuhinj), Ana Veršnik, Primož Škrbine.
METOI) MOĆNIK
Stevilni člani, med katerimije bil v eni glavnih vlog tuđi dosedanji trikratni zmagovalec Miklavievega teka lađo Urh, so se proti sv. Miklaviu zapodili že v dopoldanski vročini.
MAJSKI BALINARSKI TURNIR NA DUPLICI
Med 12 ekipami zmagali Sneberjani
Vokal za prvo mesto je Stane Rak, predsednik BK Duplica, izročil 14-let-nemu Juretu Kozjeku, članu ekipe BK Sneberje.
Dupliški balinarji so tuđi letos organizirali tradicionalni majski turnir. Udcležilo se ga je okrog 60 balinar-jev, iz balinarskih klubov iz Ljubljane (Sneberje, Bežigrad, Hermes),
Domžal (Bistrica), Mengša, Ihana, Zadvora, Kamnika (DU), Tuhinja in Duplice.
Turnir je potekal na vsch štirih stezah in je traju! več kol deset ur.
Glavni sodnik Janez Ravnikar iz
Mengša je dejal, da je tekmovanje potekalo v prijateljskem vzdušju, saj so se spet srečali balinarji, ki se po-gosto srečujejo na takih tumirjih. Or-ganizatorji so se zelo potrudili in so vsem udeležencem ponudili ludi jut-ranji prigrizek in toplo malico.
Prve šliri ekipe so prejele lične pokale, ki jih je najboljšim podelil predsednik BK Duplica Slane Rak.
Tekmovalne ekipe so se razvrstile takole: Prvo mesto je po finalni tek-mi z balinarji KUBU Vodice zased-la ekipa BKSnebcrje, 2. KUBU Vodice, 3. BS-3 Lj. Bežigrad, 4. BK Mcngeš, 5. Mizarstvo Zadvor. 6. Bistrica Domžalc, 7. BK Ihan. 8. BK lubini. (>. BK Duplica (I. ekipa ni tek-movala, ker je sodelovala v ligaškem lekmovanju\ Radovijici) 10. DU K«nin.k, II. Pri jak-lji Duplica ini 2. BK Hermes Ljubljana.
F. S.
Redni letni občni zbor
Sport touring duba Panther Kamnik
V petek. 21. !>. 1099, snio se i'-hi/il Spori louringclu-Im l'nnllier iz Kninnikn soslnli nu redne/n lelnein ol>-enem zboru. lilugujniCurku klubu je podala porodio o i x/sli na i iju.
Delovni predsednik ohćnogu zboru je /.uniđi pre neliunjii delovu/iju nekalerlb člunin klubu jiredlugul rnzrosilev dosedanjih orgunnv. Sledilo je Imenovanje in izvolitev nov ili orgunov in delovnih ieles kluhu. du bi lahko ncmoteiio dclovuli nuprej.
l'oroeilo luni ustanovljenoga klubu je vsoliovulo Iri uspešne in dobro oliiskane priredilvo: iikiI.ii ululiiin nu Dupliei pri Kunmikti. piknik pri ■hirju v Kumnikki IHstrici, kuli repi so se ude/etili ludi elani drugih ino
10 klubov    nnsi prijatelji - ili ivijuspesiiejšu priredi lev - I. (Hf roiirf v Kiiniiiiku. kuiere^u w»w iidelc/i-
11  U'kmovulii v/. domovine in Injine lAvstriju. Italiju in llrvutikul. ogledalo /hi si »jj je \cc tisor Kunnrieunov in okitliennov.
l'omniioje bil kol predsednik klubu imenovan in suglasilo i/Miljcn nujveeji iundušeilee in ljubitelj vse-gu. kur iliši pi> beneiuu liruue l're/,elj. podpri'dsed-nik klulia lio i bodofe tlrcgu Avhelj. medlem ko tajnicu Milena MnrlniO in blugujnicnrku Dnrju lin/.nian ostajala u> &; naprej.
7/d lelošnje lolo elani kluba nuvrluji'jo se vei\jo šport no aktivnost, 'laku sta se Suša Klmlnik kol vojnik iiKidro-rumenegu broncu Suzuki sunuirui In Im-rako l'evkii kot sovoznik uvrstila v I/Atnr fn'ulih po sadk. ki so se Iz Slovenije iideležJlr evropskima olf road prvenstva v romanskih Karpalib iiivnoviino ga Curpat Iropv. (klhod kumniški' ekipe na evropsko prvenstvo i'iirpal Iropv je bil v petek. i'S  ',, l'ot je nušu junaka vodila prek Maribora in Madžarske do romunsk.Hi gora in znaša cu. HOllkm. V Kurpa lili udelef.enee prvenstva ćuku kakili lOlKikm vožnji1 po gozdovih, brezpoljili med medvfdi. divjiiui prašiei. vodu ml in gorskmii preizkušiijumi.
l'lkipu hladnik in hladnik se je v aprilu udi-hvi hi I. ()!l road prvenstvu v lUirbann v hrvnški l:-;tn
\'si l'unlbi'rji udeliv.euei obenegu zboru \n .kl' /i///, da hodo /.a lelošnje lel.o pripravili moto slalom in po poi'lliiienli 2. Olf road r Kumnikii. vino*, pn .y bodo dobili na ilruzabnih sreeiiujih. kol so piknik/ iu luborjeiije v naravi \ Spor! loun/ig rl/ihu l'aul-her Kamnik smo ml ustanovitve dn daifs oslali !<■ nnjveeji nuvdusoiici hru/.i iiul. prijateljstvo, pnpad nosi in ž.eljii po koreniti sprememhi k a m niski'ga vsakdauu Irr promociji naši'gu /nesla.
TeksU Milena Murlnić
AKROBATSKO SMUČANJE
Največ adrenalina obprehitri vožnji proti skoku
Iz medijskega zatišja v Občanov prepih smo tokrat postavili še enega od-ličnega kamniškega športnika JANE7A POGAČARJA - akrobatskega smučarja na grbinah, letošnjega državnega prvaka in 17. uvrščenega na svetovnem prvenstvu.
»Če pa bi tu naredil helikopter, bi sigurno prišlo gledati precej ljudi. Vendar bi Ic zmajevali z glava-mi, češ to ni normalno« Ne, to nišo bile besedc novodobnega Ikarusa, pač pa akrobatskega smučarja Jane-za Pogačarja, ko sva se pogovarjala o možnosti, če bi na delu pobočja na Malem gradu v Kamniku izvedli ekshibicijsko smučarsko tekmovanje akrobalov. To seveda ne bi bilo pravo tekmovanje po FIS pravilih, pač pa nekakšen predstavitveni »shovv«, da bi atraktivno športno disciplino malce bolj približali šir-šim množicam. Jani seveda zaradi tega v Sloveniji ne bo postal zvezd-nik, kot je denimo olimpijski zmagovalec iz Nagana American Jonny Moslev, ki je po zmagoslavju podpi-sal milijonsko pogodbo (v dolarjih) z avtomobilsko družbo. Tuđi pet-kratnega hclikopterja - pet zasukov okrog svoje osi, kot American Ewan Dybwig ne bo šel izvajat, le pokazal bi, kaj znajo akrobatski smučarji na grbinah. Kcr pa je atrakcija še nek-je v oblakih, povejmo raje pretekli del zgodne o Janezu, ali Janiju kot ga kličejo, saj deli podobno usodo kol njegova športna panoga, ki je bila sicer že Irikrat zapored tuđi v olimpijskem sporedu. Po lanski sezoni, ki jo je zaznamovala poškodba pete tik pred prvo tekmo svetovne-ga pokala, je Pogačarkljub vojaškim obveznost im do oktobra, v tej sezoni dobro tretjino leta (okoli 120 dni) posvetil dejavnostim na snegu, treningom in tekmovanjem. Glavnina je bila izvedena januarja na oddalje-nih prizoriščih v Ameriki. Jani Po-gačar je tako na prvi tekmi v St. Tremblantu v Kanadi osvojil 44. mesto, potem v Steamboatu 33. in še v Heavenlv Walley 40. mesto med 60 tekmovalci, kolikor jih je nasto-palo na teh tekmah. Bolje kot v začetku sezone, je progo odpeljal ob koncu sezone na svetovnem prvenstvu v Meringcnu v Švici, ko je v posamični tekmi osvojil 26. mesto in tako le za štiri mesta zgrešil izpolni-tev pogoja za kategorizacijo medna-rodni razred po OKS. Od 22. mesta gaje ločilo manj kot točka. Na paralelni lekmi mu je uspelo še višje, »7. mesto, potem ko gaje premagal sve-lovni prvak v posamični preizkušnji Finec Jannc Lahtela. »Imam smolo, moji nasprotniki pa srećo, saj seje na zadnjih svetovnih prvenstvih vedno dogajalo, da konkurenti v paralelcu kasneje pripeljejo v sam vrh. Lahtela je bil letos denimo tretji«, pravi stalni član svetovne karavane. »Smo kol ena družina. Med sabo se že vsi dobro poznamo. Največ se družim s Skandi-navci, Norvežani, Švedi, tuđi Slo-vaki, Nemci. Angleščina je pogo-vorni jezik, ki mi ne dt-la tež.av. Tuđi v nemščini se lahko spora/.u-mevam. Kaj pa mi drugega preostane, če sem neprestano v tujini? Tekmovalci smo med seboj mnogo bolj izenačeni kot v alpskem srnu-čanju na primer, saj vsaj 30 tek-movalcev na posame/.ni tekmi lahko zmaga. Kanadčan Brassard,
predlanski svetovni prvak, je bil na letošnjem svetovnem prvenstvu sele 39. 'ludi gledalcev se zbere krepko čez 1000, v Franciji se jih je lani zbralo čez 20.000. Nagradni sklad ni preveč velik. Zmagovalec navadno dobi okoli 5000 ame-riških dolarjev, izkupiček pa se iz leta v leto povečuje.« Evropskih tekmovanj letos ni bilo veliko, ker je glavni mož, ki je organiziral tekmo-vanja v preteklih letih, pobegnil k deskarjem, zato so organizatorji ostali tuđi brez sponzorjev. tekmovalci pa brez tekem, čeprav gre za zanimivo preizkušnjo. kjer imajo gledalci doga janje vseskozi na očeh
janje. »Hodim po svetovnih poka-lih, gledam druge kako trenirajo, prisluhnem njihovim trenerjem, kaj jim svetujejo in poćasi se ti za-ćenja malce svetlikati, kaj lahko sam še popraviš, ćeprav nimaš tre-nerja. V tej sezoni mi je na tekmah veliko pomagal reprezentanćni kolega Silvo Oven. Pomagamo si tuđi s snemanjem i. video kamero, vendar to ni tisto, kar lahko že na terenu opazi oko trenerja«, pravi 27-letni akrobatski smučar - samouk po šprotni izobrazbi, ki sicer nasto-pa za novomeški klub Krka. In kako, s čim preživi toliko snežnih dni, vas verjetno zanima? »Veliko mi poma-gajo v klubu, del da Smučarska zveza Slovenija, ob pomoći mame pa sem za letošnjo sezono zbral prek 3000 nemških mark. nekaj tuđi v domaćem okolju«, doda Ja-
Helikopter (obrat 360 stopinj) z mulino brco (back serateh).
in je zaradi grbin in dveh skokov mnogo bolj atraktivno, kot alpsko smučanje. Tekmovanje je namreč iz-peljano na 220-250 m dolgi progi. posejani z okoli 80 kuclji, vmes pa sta postavljeni še dve skakalnici. Končni rezultat prinese ocena, ki jo v polovici (15 točk) prinese tehnika vožnje, med katero se ocenjuje stik s snegom, gibanje v kolenih, miren /.gornji del telesa, mirne roke in noge Irdno skupaj, po četrtino pa čas in dva izvedena skoka (helikopter, kozak. lwisler, salte nišo dovol jene).
Na domači sceni se vseeno premi-ka na bolje. Po šestih letih so na Kr-vavcu znova izpel jali državno prvenstvo, kjer je Pogačar skoraj do tal po-lolkel konkureneo 17 tekmovalcev, kolikor jih je nastopilo. Kar za dobrih 5 točk (najvišje šlevilo točk je 30) je ugnal drugouvrščenega. »Na koncu sezone sem vedno v dobri formi. Na Krvavcu sem bil boljši v vseh elementih, tako tehniki smučanja, v skokih in tuđi času,« ocenjuje na-slop. Žal v Sloveniji še vedno ni šo-lanega kadra za to športno disciplino. »Še vedno borno imeli demonstra-torje in učitelje smučanja, ki se ne bodo znali peljati po grbinah«, je malce kritičen Pogačar. do slovenske pretežno alpsko usmerjene smučari-je, saj Jani na fakulteti ni mogel iz-brati svoje športne panoge za usmer-
ni, še tisto kruto finančno plat zgod-be. Čeprav bi kdo pričakoval, da je to zelo nevaren šport, da so poškodbe sestavni del tega športa, ni tako »Po-škodb je manj kot pri alpskem smučanju. Poškodb kolen skoraj ni, malce več težav je morda s hrb-tom, ligamenti. Ve pa sv, da noben profesionalni šport ni zdrav že v osnovi.« O obvladovanju sil. ki na grbinah delujejo na športnika, priča tale zgodbica, pri čemer je treba ve-deti. da gre za 65 kg ležkega športni-ka. »Na treningu v fitnesu na Medu so nas ćelo vrgli ven, ker so oce-nili, da preveč iitrujanio noge. Z nogami v vaji »legpress« smo dvi-govali - potiskali kar 270 kg. Poče-pe smo delali s 170 kg utežjo, kar je bilo očitno nenormalno.« pri po veduje student fakultete za šport z nekaj izpiti pred koncem studija, med njimi sta tuđi zanimiva predmeta, ples in planinarjenje. »Zdaj se po-spešeno učim. da dokonćno uredim te zadeve. Vendar dober mesec se lahko mirujem, potem me vleće nazaj na smučanje. Nisem se še naveli-čal, imam še dovolj ciljev, saj na grbinah še vedno najdem dovolj adrenalina.« dodaja za konec najinega pogovora. Drugi kavarniški gostje so že odšli, zapolseni pospravili in uga-šali so luči...
MKTOI) MOĆNIK
12
10. junija 1999
ZANIMIVOSTI
KamniSki ObČAN
Li PRVA POLI TVORBA NA	■LJp i   j			AVTOR: JOŽEF CAJHEN		ZUNANJE PLASTI LUBJA PRI DREVESIH	JUŽNOAMER GRMI. DOMA IZ PERUJA. Kr IMAJO V LIS-TIH KOKAIN	ALADINOVA SVETILKA	TOMBOLSKI DOBITEK S TREMI IZŽREBA-NIMI ŠTEVILKAMI		ODISEJEVA ŽENA	STROKOV-NJAK ZA SLAVISTIKO	IVO JAN	Katnniški Občan	ATLETSKI REKVIZIT VOBLIKI KROŽNE PLOSCE	IZREDNO PLAHE GOZDNE ZIVAU	VRC IZ UMET POSLIKANE GLINE ZA VINO	SVETOPISEM-SKA OSEBA, ZNANA PO BARKI IZ VESOLJNFGA POTOPA	NINA IVANIĆ	BOOEC LEVEL	SKATLICA ZA HRANJENJE OCAL	4	tur USBBmmk lim	'%' '   jjjil LJmJmmŠM Wr' .........,^A	1
					ELEKTRIČNA MORSKA RIBA					ime grške Crke				DRUŽBA SV. MOHORJA (KR.)											
																		USLOCENA PLOSKEV NAD OBZORJEM							
										MEDLA SVETLOBA, LESK															
														STROKOVNJAK ZA IRANSKE JEZIKE											i
					LAHEK ŠTI-RIKOLESNI ENOVPRE-ŽNIK																				
														MAJHNI ZAJEDALCI NA SESALCIH											
					glinasta pisCal ovalne OBLIKE DVORANA								STROJENA ŽIVAL KOZA						SIMBOL ?A ZLATO						
													DESNI PRITOK SEINE BLIZU PARIZA						GORA V SRBIJI						
																									
	DRŽAVNA LOVENSKEM D ? DO 11. Z BORUT)	TKIVNI HORMON. Kl Siri 2ILJE IN NIŽA KRVNI TLAK	OSVEŽILNI ZDRAVILNI NAPITEK				IŠTAR ANTARES			SLOV. NAR. OREVO (DV.I					GLASBA ZA ENEGA IZVAJALCA	SPAJKA. CIN				NAPRAVA ZACEPITEV ATOM.JEDER, ATOM. PEC	ARAB!,KI ŽREBIC				
OZEMUU 0							BRUSNI KAMEN			POOBLASCENA INVESTICIJ. DRUŽBA (KR.)						SAMOSPEV. NAPEV									
STOL (KN			MOJA (IAT.)																						
PLA2ILEC IZ TOPLIH KRAJEV, Kl SPREMINJA BARVO									OMEJITEV UŽIVANJA HRANE					RIBlSKA MREŽA				SLANO JEZERO VSND					OKROGIA POSODA ZA PEČFNJE Z ROCAJEM	I'HIHOCNIK /A POTOVANJE. VODNIK	/ASTAREL IZRAZ ZA GROBNICO
									SIMBOL ZA RADON																
MAKEDONSKA POLITIČARKA (VERA)						NAPIS PRED. ZA STUDENTE								OSVEŽILNA PIJACA,				PRHUTAR, Kl LETA PONOĆI							
						S KROZENJEM ENERGIJE								KRAJ PRI LJUBLJANI				RIŽEVO ŽGANJE							
UADRIDSKI SPORTNI KLUB					MESTO V ALTAJSKI RUSIJI							VZDEVEK HRV. VODITELJA OLIVERJA MLAKARJA					VZDEVEK GOETHEJEVE MATERE				grafiCno znamenje za glasbo				
												SLAVKO PENGOV .	GOGOLJEV JUNAK BULJBA												
					MISISIPSKI KROKOOIL												LJUBITELJ, NESTROKOV.				ORANJE (ZAST.) -				
SIMBOL 2A ASTAT			SLOV SLIKAR TORKAR					ZAClMBA ZELIKA S PRIJETNO AROMO	RASTLINSTVO	OBDELOVALEC SUROVE ZIVALSKE KOŽE V USNJE					f				ZOB KOTNIK ZA MLETJE HRANE						
			ORG. SNOVI ZA SPODBU-JANJE																						
										ZAClMBA ZA PIĆE															
DEL PRI URI Z REGULACIJO TOČNOSTI. Kl NIHA							MARJAN FO'RTIN			DRAG KAMEN PREUVAJOCIH SE BARV					JAP. NABIRAL-KA BISEROV				DESNI PRITOK DONAVE V AVSTRIJI						
															OSEBA, Kl POKRIVA STREHE										
										KOZASKI POVELJNIK									PAMET, UM (FRANCOSKO)						
PRAVOKOTNA PROJEKCIJA PREDMETA NA V000HAVN0 RAVNINO							NEKD. OSU, NOGOMETAŠ (GORAN)					REKLO. PREGOVOR				GR PREDPO-NA V SE-STAV(VRHNJI)					ANGL. POLAR RAZISKOVAL (JOHN) "SIMBOL ZA ALUMINIJ				RUDNIK LIGNITA PRI TUZLI
							LOJZE PERKO					NIRVANA UNPLUGGET				BORISCE V AMFITEATRU									
PRITOK REKE REN IZ GOROVJA ElfEL				PADAJOCA SEKIRA ZA OBGLAVLJA-NJE										AMERIŠKI OTOK V ALEUTIH				NAPLACILO				SlVANKA	KRATICA ZA _ RDECI KRIŽ NFMSKI FILOZOF (IMMANUEL)		
																		SESTRA IN ŽENA BOGA ZEVSA V GR MITOL.							
PESEM, POSVEĆENA APOLONU				ZIMZELENA OKRAS. RASTL. IZ DRUŽINE LILIJ, BELUŠ										PLODOVI Z JEĐRCI ZA POTICO						SLOV. PIS POEZIJ (IGOR)					•
														PEVEC JUVAN						TOMAŽ DOMICELJ					
SLINA. ILOVICA				NEKDANJI SLOVENSKI TEDNIK			SPOJ ROKE S TRUPOM					NAJVISJA GORA NA SVETU V HIMALAJI (Mt B848 M)									ROČNI VOZ NA DVFH KOLESIH CIZA				
							SIMBOL ZA NATRIJ					EMA STARC	SUŠAN NORMAN								IVANKA KRASEVEC				
ŽENSKI PRINCIP INDIJSKE FILOZOFIJE				OTOKV TIHOMOR-SKEM OTOČJU TUAMOTU					UTEMELJITELJ CINIČNE SOLE								DRUGI SKLON V SLOVNICI								
JUŽNOAM KUKAVICA				TRAVNISKA ZDRAVILNA RASTLINA					ZUNANJA NOSNA ODPRTINA								ALFI NIPIĆ			SLOV. ALP. SMUCARKA KOREN					
Kako preziveti počitnice ?
Še nekuj napornih dni in otroci, mla-dostniki in star.ši si borno oddahnili od šolskih naporov. Vsaj večina bo priče-la z zasluženimi počitnicami,
Kakojih preiiveti. da se borno jeseni vsi skupaj lahko pobahali, da so bile »coolske«. Sportske, lepe, enkratne, čudovite ali vsaj prekratke. Kaj borno počeli? Večifla tistih otrok, ki so v ob-dobju. ko pobezljajo hormončki, trdi, da bodo en mesec samo spali! Nekaj otrok bo tekmovalo v vzdrfljivosti: kdo dlje in več presedi pred TV-ekrani. Ti otroci se bodo septembra ločili od za-gorelih sošolcev po bledoličnosti in »ranio štirioglatih očeh»! Za popestri-tev bodo poskrbeli tuđi starši, ki bodo vaS bioritem in dnevni red takoj postavili na glavo. Najprej bodo zahtevali, da takoj pospravite, posortirate šolsko robo (adijo sanje o šolski torbi s copa-ti, zvezki in malko, ki caka nekje daleč od oči od 24. junija do 31. avgusta).
Prihranite si nekaj šolskega materi-ala, da boste med počitnicami dobri učitelji mlajšim. Posebno primerni za to igro so najmlajši, ki sole še nišo »po-vohali« od znotraj. Boljjih boste »šra-ufali«, bolje bodo pripravljeni na pravo Solo. (Le zakaj otroci najraje posne-maj<> najbolj stroge učitelje'!)
Se bolj »zatežem« starši se bodo domislili, da je poiitniški čas najbolj pri-meren. da otrok pridohi delovne navade. Kar naenkrat si morajo sami po
spravljati posteljo, vsaj enkrat meseč-no posesati .stanovanje ali odnašati smeti... Če pa nas kar sama od sebe prime »ta pridna«, privlecimo na beli dan igrače, za katere čez leto ni bilo časa, povabimo prijatelje in skupna igra bo skrajšala deieven dan.
Posortirajmo zaklade, ki smojih zhi-rali zadnjih pet let, podarimo kaj prijateljem. Bolj podjetni pa lahko še uporabne stvari prodajo za sladoled ali dva na Šutenskem bolšjaku, vsak pelek popoldne in soboto dopoldne.
Za vse tište otroke, ki imajo radi drui-bo vrstnikov, za vse tište, ki radi dozivi-jo kaj zanimivega in nevsakdanjega smo na Mladinskem centru pripravili bogato ponudbo dejavnosti, kjer boste gotovo našli kaj zase: druiinski izleti, ogledi za-nimivosti, tečaj jahanja, ribiški tečaj, fotografska delavnica, računalništva, de-lavnice ročnih del, origami, gnetenje gline, slanega testa, poslikava majic, graj-ske delavnice, slikarska srečanja, cestni hokej, badminton...
Termin, cena in opisi posameznih dejavnosti bodo dostopni skupaj s prijavnico na različnih mestih, kamor za-hajate: knjižnica, trgovine, knjigarne ipd.
Če imate kakršnokoli pobudo ali ie-
Ijo kot uporabnik ali izvajalec, se mi
prosim oglasite    HELENA STERLE
Zikova 3, Kamnik
tei: Hl5-477
KAKO DOBRO POZNAMO SVOJO OBČINO
V prejšnji številkije bila objavljena fotografija zahodnega dela DU PLIĆE, ki je bila posne ta s »smetarske gore«. Kakšnih 200 m od naselja je bila namreč jama, opuščena gramoznka, v katero so vrli komunalci, pa tuđi drugi kam-niški občani toliko časa vozili svoje smeti, da je iz. jame nastala prava gora odpadkov. Na sliki je novejši del Duplice s stanovanjskimi bloki in »nebotičnikom«, ki je kmalu po tem, ko je bil zgrajen, zbudil tolik-šno pozornost, da je o njem pisal v posebni reportaži ćelo takrat tuđi v Sloveniji zelo popularni zagrebški tednik VUS - Vjesnik u .srijedu.
Nekdaj sta bila Kamnik in Dupli-capovsem ločeni naselji, ki pa ju je pozidava vmesnega prostora, to je Trškega polja in Bakovnika, povsem združila. Vendar bo v domačinih še dolgo ostala v spominu ta ločenost, ki je prihajala še posehej do izraza, kadar sta se v prijateljski ali prvenstveni tekmi pomerili nogometni reprez.enlanci. Žreb je izmed pravilnih odgovorov iz.bral Francko 'Norman, Matije Blejca 5, Kamnik, ki prejme knjižno nagrado v Kočnini knjigarni na Ljubljanski cesti.
Tokrat pa se selimo v drug konec. naše občine in sprašujemo po imenu naselja na sliki. Na hišnih tabli-
cahje sicer zapisano drugo ime, kot pa temu kraju pravijo ž.e desetici ja. Svoj odgovor (ime kraja in ime naselja) pošljite na Kamniški občan, Glavni trg 24, SI-1240 Kamnik,
tam naj bo do srede, 17. junija 199'). Iz.mcd pravilnih odgovorov bo žreb izbra/ prejcmnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko pod-jetje Kočnti Kamnik.
Spoznavanje francoščine v Parizu
Pariz, večno mesto, mesto širokih čest in trgov, mnogih znamenitih zgradb in mostov, ki vodijo preko Seine ... Do nedavnega so bile za nas to le sanje, a te sanje so za nekatere izmed nas postale resničnost.
Za to uresničitev smo si začeli prizadevati že kmalu po prihodu na ŠCRM. K tej realizaciji je veliko pripomogla predvsem prof. Marta Janežič, ki je irtvovala prenekatero uro in končno bila tuđi naša vodnica po Parizu. Izpred sole smo se z avtobusom odpeljali popoldne, 21. aprila. Z namije bilo tuđi nekaj učencev iz ljubljanske gimnazije Ledina in njihova profesorica francoščine. Sledila je IH-urna vožnja po avtocesti prek Avstrije in Nemčije, nakar smo prišli v Pariz. Tu smo se. namestili v hotelu Montmartrois (pod gričem Montmarte s cerkvijo Sacre-Coeur), znamenitem pariškem predelu in zbirališču umetnikov in ž.eje sledil panoramski ogled mesta z lokalnim vodnikom. Zvečer se nam je s 320-metrskega Eifflovega stolpa odkril enkraten pogled na mesto. V preostalih štirih dneh smo si ogledali še katedralo v Reimsu, zabaviščni park Eurodisney, katedralo Notre-Oame, Sla-volok zmage (grob neznanega junaka), muzej Louvre {znana slika Mona-Lise), Versailles, Opero, Moulen Rouge ... Ćelo z. ladjo po reki Seini smo se peljali. Zadnji dan smo ohiskali šampanjerijo, kjer smo poskusili tuđi čisto pravi šampanjec.
In splošni vtisi? Lahko bi rekla, da so prijemi in predvsem nepozabni, čeprav smo bili po celodnevni hoji (naše prevozno sredstvo so bile predvsem noge, de-loma pa tuđi metro in avtobus) precej »zdelani« - hodili smo tako rekoč od jutra do poznega večera. Kljub temu pa nam ni žal, da smo se odločili za to potovanje, ki je - kot vse prijetne stvari - minilo kar prehitro. Vseeno pa so nam ostali lepi spomini, ki še dolgo ne bodo utonili v pozabo.
ANITA CE1AREC, 1. Č, SŠRM Kamnik

SlOVENUJUES
Tel.:061-714710
DOMZAISKO  STREHO
y«Q oiHogo i*w oteža        1
mmmmmmwmimmiimmmmmsmmmmmmimMmm
SLOVENIJALES DOMZALE, ANTON A SKOK A 20/A
TRGOVINA JE ODPRTA VSAK PONEDEUEK, TOREK, SREDO, ČETRTEK IN PETEK OD 7*> DO 19^30, T£R OB SOBOTAH OD 7^ DO 13*».
Kamniški ObČAN
POGLEDI - KRONIKA
lO.junija 1999
13
Iz majske kronike kamniške policijske postaje
Ne ponujajmo priložnosti tatovom!
Kamniški policisti so imeli ludi v letošnjem najlepšem pomladan-skem mesecu obilo ilcla, ćelo za spoznanje več kot v lanskem maju. Maja seje namreč zgodilo 53 prometnih nesreč, od kalerih se je polovica končala samo z razbilo pločevino, lf> nesreč pa je imelo za posledieo ludi lelesne poškodhe iidelež.encev, en udelež.enec prometne nesreće pa je umri.
Med (>(> kršitvuniijavnega reda in miruje bilo 26 razgrajanj v ztt-sebnih prostorih, 12 v gostinskih lokalih in 2H na javnih mestih, uli-cah in trgih.
Kaznivih dejanjje bilo približno enako kol lanskega maja. Od SS kršitev kazenskega zakonika je bilo največ lalvin (I')), I kaz.nivo de-janje zoper Uvijen je in teto, k splošnim latvinam je treba prišleli se 6 lalvin koles in koles z inolorjem. Nepridipravi so vlomili v 6 uv-tomobilov ter Il-krat slanovanjske hiše in druge objekte.
Najtežja prometna nesreća se je zgodila 26. maja ob 19.47, ko se je na cesti Moste-Mengeš zaradi vožnje /. ncprilagojeno hitrostjo in ker ni vozi I ob desnom robu smrtno ponesrc-ćil molorist D. V. z Vira pri Domza-lah, sopotnica na motorju Z. L. iz Mengša pa je bila ležje poškodovana.
Na praznični I. maj okrog 19.20 je G. D. iz Gmajnicc na Glavarjcvi cesti v Komcndi z avtom zapeljal na pločnik in pri tem poškodoval pešca, avto pa se je prevrnil na streho. Po nesreći sta voznik, ki je imel v krvi 1,24 promila alkohola, in njegov so-potnik hotela šc rizično obračunati z občanom, ki je skušal pomagati po-škodovanemu pešcu. Nato sta vozilo postavila na kolesa in se odpeljala, vendarso ju policisti kmalu izsledili inju prijavili sodniku za prekrške.
14. maja ob 17.45 seje v Buću za-
radi prevelike hitrosti voznik iz Slovenske Bistrice zaletel v avtomobil Mariborčanke. Tri osebe so bile te-Icsno poškodovanc in so jih odpeljali v Klinični center. Zaradi neprilagoje-ne hitrosli in prehitcvanja se je 17. maja na obvoznici pri Veterinarskem zavodu zgodila huda prometna nesreća, v kateri sta se hudo poškodo-vali obe udeleženi voznici osobnih avtomobilov.
23. maja ob 21.35 seje na ljubljanski cesti v Kamniku zgodila prometna nesreća, koje voznik osebne-ga avlomobila T. R. iz Kamnika pri zavijanju na levo na Klavčičevo ulico izsilil prednost voznici kolesa z motorjem D. M. iz Kamnika, ki je peljala proti Duplici in se ob trčenju hudo lelesnf) poškodovala.
I. maja so si dali duška tuđi neka-teri razgrajači. Tako sla tega dne
okrog 21. ure prišla v lokal Pod gradom v Kamniku P. G. iz Kamnika in I. .1. iz Podgorja. P. G. se je s stolom lakoj lotil stropnega lestenca in ga razbil.
30. maja okrog pol enih ponoći pa so se pretepali v Fontana baru v . Kamniku. Pet mladih Radomljanov seje lotilo Š. K. iz Kamnika, ki se je branil s škarjami in enega izmed na-padalccv zabodel v prsi. Zoper vse udeležence so policisti podali ovadbo državnemu tožilstvu in predlog sodniku za prekrške.
Da so med nami ludi prcprodajal-ci mamil. kaže podatek, da so 6. maja pri hišni preiskavi v stanovanju H. K. iz Kamnika našli odmerke mamil - heroina, pribor za uživanje in predmete, ki so v zvezi z drugimi kaznivimi dejanji. Preiskovalni sod-nik Okrožnega sodišča v Ljubljani je za osumljenca odredil pripor.
Doslej še neznana storilca sta 14. maja okrog 3. ure zjutraj vlomila v Zlatarstvo Banič v Kamniku. Ker se je sprožila alarmna naprava, sta od-
nesja le zlatnino v izložbi v vrednosti okrog en milijon SIT. Policisti storilca še iščejo.
21. maja so policisti v Soteski pri-jeli mladoletnika Ž. .1. in K. D. iz Kamnika, ki sla pobegnila iz vzgoj-no varstvenega zavoda. Ugotovili so, da sta dan prej vlomila v osebni avtomobil.
Med ostalimi dogodki, ki so jih spremljali kamniški policisti naj omenimo pogin rib v ribogojnici v Tuhinju zaradi tega, ker je K. F. čis-til kovinsko cisterno, v kateri je bila manjša, a kljub temu nevarna količina strupene snovi.
V pastirskom naselju na Veliki planini je 15. maja okrog polnoči po-gorela koča, kor je vanjo udarila stro-la. Lastnik. ki je bil v koči, je prepre-čil širjenje požara na druge koče, njegova pa je pogorela, škode je za okrog 2milijona SIT.
17. maja so delavci gradbenega podjetja pri prekopavanju zeleniće ob Ljubljanski cesti v blizini Klavči-čeve ulice poškodovali plinovod. Iz cevi je ušlo okrog 100 m' plina. Delavci Adriaplina so že prej kot v eni uri zavarovali kraj nezgode tako, da ni prišlo do hujšega ogrožanja var-nosti.
F. S.
Kronika
Na koncil pa Se upozorilo policislov v zvezi s pogostim: I tit vi nami iz avlomohilov in vlomi v stanovanja, l'ogoslo namreč lastniki sami ustvarjajo priložnosti za krajo. Zato opozarjajo občane, naj ne puŠčajo odklenjenih avtomobilov in v njih raznih vabljivih predme-lov. Vozila pa naj po moinosti parkirajo na osvetljenih mestih. ImsI-niki stanovanj in stanovanjskih hiš naj ob daljši odsotnosti poskr-bijo, da bivališča ne bodo videli nenaseljena, ludi lako, da se s so-sedum dogovorijo za redno praznenje pošlnih predalov in podobno.
Vse smo zgradili z lastnim trudom
V zadnjem času poslušamo le žalostne kamniške zgodbe o podjotjih, ki se le z veliko težavo držijo nad vodo. Ravno zato smo se odločili, da je zdaj čas tuđi za kakšno optimistično zgodbo. Sem zagotovo sodi zgodba o podjetju G7, družbi za varovanje d.o.o. Ne navsezadnje podjetjo svojo podobo kroji tuđi tako, da je naklonjeno kakšni soli ali drugim javnim zavodom in jih sponzori ra.
io podjetje je nastalo I fin IW(> iz pelin varnostnih podjetij, ki so združila svoje poslovne in strukovne zmog-Ijivosti. Ima zakonski) predpisani licenci zafiziPno in Ichnično varovanje. pridobili pa so si ludi potrdilo in poo-hlustilo z/i iz.vajanje požarne zuščile. l'ika na i njihovemu prizudevanju pa je certifikat kakovosti serije ISO 9(X)I, ki so ga pridobili pred kratkim, l'od-jelje (17 ima svojo enolo ludi v Kamniku, katere direktor je gospod Miro Miklič. V našem pogovoru nam je predstavi! delo te družbe.
Kakšenje bil vaš nastanek? 7m-kaj ravno Kamnik?
l'red šeslimi leti sem bil izbran še pri takralncm podjetju Enigma z.a us-lanovitelja poslovne enole v Kamniku ali Domžalah. Vzlrajal sem, da je ta enola v Kamniku, ker sem domaćin. V enem letu smo registrirali poslovno enolo Kumnik-Domžale. Polcm pa smo v podjetju zaznaii potrebo po kompleksnejših storilvah, žalo smo se s sodelavci iz podobnih varnoslnih podjetij zapeli dogovarjati za uslano-vitev podjetja (17, družbe z.a varovanje. l'red tremi leti je prišlo do uspeš-ne združilve in začeli smo delovali skupoj pod tem novim imenom. Družba (17 je organizirana na seklorje in enole, ki se raziikujejo po dejavnosti ali področju delovanja. Je sloprocent-no v privatni lasti, /jičeli smo iz nič in z lastnimi sredslvi - nismo imeli nobe-ne dediščine in ničesar nismo polasl-ninili. Vse smo zgradili z lastnim kapitalom in lastnim Irudom.
iMhko bolj nalančno opišete vaše delo?
l'redvseni skušama najprej ruzu-meli problemi' našega kupca in z.anj poiskali učinkovito in cenovno spre-jemljivo rešitev. Tu je običajno seslav-Ijena iz organizacijskih in tehničnih predlogov, saj je varnoslna tehnika sorazmerno poceni, čeprav ne gre hrez. človeka. V naših predlogih se mora kupee ludi prepoznali, saj vsilje-ne rešitve nikoli ne prinašajo pričako-vanih rezullatov. Po polrdiivi pa moramo predloge s papir ja spravili v življenje, za kurje potrebno korektno so-delovanje.
Imate tuđi osehne stratarje? Tak-šne, ki so še »fejst« povrhu?
Imamo. Varujejo ludi politike in estradne zvez.de Imamo namreč ludi posehen sektor za varovanje priredi-lev. Izvajali smo ludi varovanja na <lr-žuvniškem nivoju. Pri lem se seveda usklajujcnio s policijo.
Ste varovali ludipapeiev ohisk?
Smo. V posebnem blindiranem vo-
zilu smo prevažali zelo dragocene ke-lihe.
Tuđi kakšne politike?
Nekaj političnih osehnosli smo zaradi groienj ali posebne izpostavlje-nosli ž.e varovali, prav tako ludi od-slavljane direklorje. Venilar moram poudarili, da mora varnoslna služba delali predvsem profesionalno, po zakonu in po svoji vesti ter v skladu s kodeksom, ne glede na Io, za koga dela. Politika si varnoslnih podjetij ne srne lastili. Mi delomo za vsako-gar.
Čemu posveiale največjo pozornost?
Najprej razvoju, zato vseskozi z.a-sledujemo svetovne Irende. Polem ludi iz.obraževanju kadrov. Poleg zakonsko določenih zahlev skušama z iz-obraž.evanjem doseći, da ztiajo vsi naši zaposleni primerno ukrepali v vseh možnih situacijah, ki jih pri varovanju ni malo, pogosti) ludi nevarnih. Predvsem pa se posvečamo našim uporab-nikom in kvalitetnim storitvam.
Najbrtje Slovenija majhna za takšna podjetja?
Kljub lemu je v Sloveniji podeljenih kar preko lf>() ličene za lehnično in fizično varovanje ler za detektivski) dejavtiost. Menimo, da je do tega kar prelahko prili in tla dežurni centri nišo z.adovoljivo opremljeni ter kadri ne dovolj usposobljeni. Po mojih podatkih je pri nas okrog 6001) varnostnikov, od lega po zakonu urejenih 3000. Inspekcija pa prihaja prav k ure-jenim podjeljem. Zaradi tukšne anarhične ureditve je največkrut oškodovan kupee, ki ne pozna sislemov in raz.mer. Slar slovenski pregovor pravi, da je treba konja, ki vleče, lepsti.
S kakšnim delom pa se najholj pogosto srečujete v objektih, ki jih varu jele?
Zelo pogosto se srečujemo s pozuhljivostjo, kar se liče ključev, odprtih oken, nevklopljenih aiarmov. Polem smo v lelošnjem letu zabeleži-li ž.e šliri poskuse vloma, pet slorilcev pa smo prijeti. Vsi so bili mladoletni. predali pa smo jih policiji. Na tem meslu moram povedali, da vzorno so-delujemo s polit isti, ki nas zdaj ne oh-ravnavajo več kot konkurenco. V ne-kalerih podjeljih smo posredovali zaradi vinjenosti, opravili smo nuli alko-lesle. Nadz.orovali smo tuđi bolniške stalež.e. Podjelje nas za to pooblasli in polem preverimo na domu, će se Ijud-je držijo zdravnikovih navodil. Veliko-krat smo dobili koga, ki je bil doma na
bolniški, v resnici pa je okopava/ krompir. Nekoga ćelo dvakrat pri is-tem delu. Kasne je je kar sam napisa! odpoved delovnega razmerja. Ob našem delu doživimo veliko smešno-žaloslnih stvari. Tuđi po drevesih in po travi smo se že plazili in uporultlja-li različne metode, ko smo ćakuli na morebitne slorilce. Polem se na vas lahko obrne tuđi
Ijubosumni mož, če L(če potrditev, da ga žena vara.
To je pa že područje uporabe posebnih metod in sredslev, ki so var-nostnim podjetjem z zakonom izrecno prepovedane. Ce bi bila nuja, bi to za nas opravil koleri od urudno registriranih detektivov, ki takšna poobtastilu imajo.
B.P.
V maju so umrli:
-    GORJUP MARIJA, roj. Mlećnik. upok., Šmarca. Stegne 16. stara 55 let
•   KUHAR MARIJA, roj. Balantić, gospodinja, Pudboršt pri Komendi 27, stara 81 let
-    SlNK FRANČIŠKA, roj. Keršič, upok., Kamnik. Kovinarska c. I0A, 77 let
-    PETF:K ANTON, upok.. Vrhpolje pri Kamniku 136, star 87 let
-    GOLOB JANEZ. upok.. Čma pri Kamniku 7, star 99 let
-    DOLKN JULIJANA, roj. Rozman, upok., Ljubljana, Kunaverjeva ul. 7, stara 75 let
-    ŠTURBFJ FAJS TEREZUA. roj. Komatar, upok., Sentjur pri Celju. Trnovet pri Dramljah 27, stara 67 let
-    STEHNIĆAR FRANĆIŠKA, soc. podpiranka. Sela pri Kamniku 7. stara 84 let
-    RUĆMAN DRAGA. roj. Malež, upok.. Zgomje Strarne 37. stara 65 let
-    KUKANJA F;MIL, upok., Kamnik, Groharjeva ul. 3. star 68 let
V maju so se poročili:
-   DROLEC Tomo. trgovec. Šmarca. Štajerska ul. 1 in
NOVAK Nataša, konsignacija, Ljubljana. Ul. Borcev za severno mejo 42
-   HOMAR Uroš, delavec v skladišću, Kamnik, Ljubljanska c. 21 ti in KOSIR Mateja, administrator, Kamnik, Ljubljanska c. 2IE
-   FARTEK Robert, varnostnik, Suhadole 29 in BURNIK Nina, zdravstveni tehnik, Suhadole 41D
-    KAKER Anton, delavec, Zgornji Tuhinj 51 in POGAĆAR Maleja, natakarica. Zgornji Tuhinj 51
-   SEDELJŠAK Tomaž. vodja prećnih rezilcev, Smartno v Tuhinju 48 in JELEN Alenka. trgovka. Kamnik. Koželjeva ul 3
-   PAVLINIČ Mihael, prodajalec, Zgornje Stranje 6B in
LETNAR Judita, prof. razrednega pouka. Mekinje. Drnovškova pot 13
-   DEŽMAN Miroslav, pokliena strojna, Gabrje pod Špilkom 2 in ŠTRAJHAR Nataša, frizer, Hruševka 6
-   Pl.AHUTNIK Uroš. student. Kamnik. Frana Albrehta ul. 4A in ZUPANČIČ Tina, pripravnik - socialna delavka. Kamnik, Klavčičeva ul. 2
-    BAJDE Matej. mizar. Veliki Hrib 13 A in MALI Urška. .šivilja. Snovik IB
-   ŠMIT Marko, natakar, Vransko 32 in
KODRA Malči. materialni knjigovodja. Crni vrh v Tuhinju 6
-   ŽIBERT Miran, ključavničar, Smartno v Tuhinju 29 in HANĆIĆ Helena, delavka. Smartno v Tuhinju 29
-   POGAČAR Alojz, tesar. Zlato Polje 2 in
BRAČIĆ Darja, gimnazijski maturant, Podgorje. Podgorje 54
-   KUTNAR Lađo. mag. biološke znanosti, Kamnik, Livarska ul. 7 in HOČEVAR Nataša, dip. pravnik, Kamnik, Livarska ul. 7
-   VRTAČNIK Marjan Oliver, klepar. Motnik 24 in SEMPRIMOŽNIK Veronika, dijakinja, Motnik 24
-   PLHVEL Ludvik, pregled avloplašćev, Cerkljanska Dobrava 9 in MA.ICEN Valentina, nezaposlena. Kamnik, Kajuhova pot 5
-    KOLENC Zoroslav, vodja objekta, Kamnik. Ljubljanska c. 25 in JAGODIC Barbara, vodja objekta, Kamnik, Ljubljanska c. 25
Zlata poroka
Dne 8. 5. 1999 v Kamniku med OSENAR Jožefom in Ano roj. JfiRMAN, Vrhpolje pri Kamniku št .1%
Srebrna poroka                          ■&9WWKt®$l$&>-
Dne 8. 5. 1999 v Kamniku med KRALJ Zdenkom in Simono roj. ULE.
Pred dopustom v tujinl pomislite na svoje zdravje
Bliza so čas dopustov, poto-vanj In poO.itnie, ki bi jih radi vsi čim lupse in brezskrbno prežive-li. Vedno več ljudi se odloča za počitnlre ali pnlovanja v tujinl, /Jasti v sosednji llrvaski. Ven-dar pa lahko vsakopar ludi na počitnicah ali putovanju v tuji-ni doleti smola, da se poskodu-je ali zboli. Zato je prav, da se že pred odhodom seznanlmo, do katerih zdravstvenih storitev smo kot zavarovane osebe upra-vičeni med začasnlm bivanjem v tujinl, če zbolimo ali se poško-dujemo.
Osebam, kl so obvezno zdravstveno zavarovane. je v času za-ćasnega bivanja v tujinl zatfo-tovljena pravica do nujrrejja zdravljenja, ki obserfa storitve za ohranitev življenjsko po-tnembnih funkcij, zaustavljanje večjih krvavitev, preprečltev iz-krvavitve, preprečitev poslabsa-nja zdravstvenoga stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih orjjanov ali življenj-skih ftinknj, zdravljenja soka. storitve pri kroničnih boleznih in stanjih, ki bi lahko v krajsem času povzročila invalidnost, trajne okvare ali smrt. /.dravlje-nje vročinskih stanj in prepreče-vanje sirjenja infekcije, zdravlje-nje zvinov in zlomov kosti ter drugih poskodb, pri kalerih je rt nj no posredovanje zdravnika. Način uveljavljanja te pravice do nujnega zdravljenja je odvisen od te^a, ali je naša država z državo, v kateri zavarovanec potrebuju storitve nujnejfa zdravljenja, sklonila konvencijo o so-clalnl varnosti. Slovenija je v zadnjih hitili podpisala konvencije, to so mednarodni sporazumi o zdravstvenom oziroma so-cialnein zavarovanju, s Hrvačko, ItalIJo, Avstrljo, IMcmćljo, Italgijo, Luksemburgom, Madžarsko, Nizozemsko In Komu-nljo. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanju svetujejo, da si pred odhodom v to države priskrbile konvoncljsko dogovorjeni obra-
zec POTRIHLO O PRAVICI DO DKJANSKIH STOIUTKV MKI) ZAČASNIM HIVANJKM V DRUGI DRŽAVI, ki Ka lahko dobite na vseh območnih eno-tah in izpostavah ZZZS, kjer imate urejono zdravstveno za-varovanje. na Izpostavi v Kamniku vsak dan med 8. in 12. uro, ob sredah ludi med 14. in 16. uro. Za pridobilev obrazea je potrebno predložiti potrjeno zdravstveno izkaznieo in poravnati 100 SIT za obrazec. ZZZS izda potrdilo za največ tri me-sece, kar nam omogoča, da obrazec dvignemo pravočasno in se tako izognemo nepotrebnomu čakanju tik pred odhodom na pot. V izogib dolgemu čtkanju je letos Zavod, omogo-čil možnost izdaje potrdila za večje skupine zavarovancev. Ta možnost Je dana delodajaleem za njihovo delavce in družinsko člano, solam za njihove učenco in dijake ter za druge primore organiziranih izletov in leto-vanj.
S potrdilom lahko zavarovan-ci v navedenih državah uveljav-Ijajo pravico do nujnega zdrav-ljena praviloma broz plačila pri zasebnlkih ali zdravstvenih us-tanovah, ki so del javne zdravstvene mreže. I'ri zasebnih zdravniklh ali privatnih klini-kah, ki nimajo pogodbe z državno zavarovalnico, pa bodo morali stroske poravnati sami na licu mosta in po vrnitvi do-mov uveljavljati povračilo teh stroskov na območnl enotl ali izpostavi ZZZS. Potrebno je predložili dokumentirane račune, na podlagi katerih ZZZS povrne stroske v visini, kot to prizna tuj organ zavarovanja v kraju, kjer so bile storitve nuđene. Volja omeniti, da Zavod vsa-kič preverja ludi nujnosl oprav-ljenlh storilev in posegov ler upravlčenost visino stroskov. Tako lahko povrne stroske v eelotl, del no ali v visini ustroz-nega deleža povprečno cene teh
storitev v Sloveniji. Vodja Izpo-stave ZZZS v Kamniku ga. Nada Kolar nam je poveda-la, da je bilo v letošnjem letu veliko zanimanja za izdajo potrdil, pa ludi za dodatno prostovoljno zavarovanjo. predvsem v času zimskih počitnic. ko so otroci in starsi preživeli smučarske po-čitnice v Italiji in Avstriji. Seveda pa veliko vlog pričakujejo v prihodnjih leđnih, ko se bodo Ijudje stevilnejso odpravljali na dopuste. V lanskem letu so na izpostavi v Kamniku izdali okrog tri tisoč potrdil za uve-Ijavljanje pravice do nujnoga zdravljenja, največ v poletnih meseolh, in to za področje Hr-vaske, kjer Slovenci tuđi najste-vilnejse preživljamo pocltniou. Približno sostdeset upravičen-* cev je ob vrnitvi domov vložilo zahtevke za povračilo plačanih stroskov zdravljenja v tujiiii, ki so bili večinoma vsi ugodno re-soni. Gospa Nada Kolar nam je se povodala, da se vedno več ljudi odloča za dodatno prostovoljno zdravstveno zavarovanjo, zlasti listi, ki potujejo v odda-Ijenejse dožele ali v dožole. s katerimi Slovenija nima sklonje-nega sporazuma o zdravstve-nem oziroma soeialnem zavarovanju.
(> potujelo v Anglljo, Čefcko, Kolgarijo ali l'oljsko boste na podlagi sklonjenih meddržav-nih dogovorov uvoljavljali pravico do nujnega zdravljenja v javnih zdravstvenih zavodih na podlagi slovenskoga potnega lista in potrjene zdravstvene izkaznieo. Pri tem no bi smeli nič plaćati ali doplačati, saj bodo dolgovo med seboj poravnali pristojni zavodi v državah. Ce pa boste pravico do nujnoga zdravljenja uveljavljali pri zasebnlkih, ki nišo del javne zdravstvene mreže boste morali stroske plaćati sami. Ob vrnitvi domov vložite zahlevek za povračilo teh stroskov na svoji obmoćnl enotl ali izpostavi
Zavoda, s tem. da v tem priiiie-ru stroske povrno organ zavarovanja tište države, kje/ je zavarovanec uveljavljal zdravstvene storitve.
Za ostale države, kot so tnno-žićno obiskano (irćija, Spanlja, Francija, Turćija, ftvica, Skandinavske države in druge, do sodaj ni bilo mogoće urediti posebnih pogojev za uveljavljanje pravic do nujnega zdravljenja. zato morate zavarovanci v prl-meru uveljavljanja teh storitev stroske poravnati sami. Na podlagi dokumentiranih raćunov bo pristojna obmoćna enota ZZZS opravila povratilo stroskov v visini ustreznega deleža po po-vprećni ceni teh storitev v Sloveniji.
Zavarovanci pa se lahko mar-sikaterl nevsećnosti v tujlni izognejo tuđi z dodatnim pros-tovoljnim zdravstvenim zavaro-vanjem, saj zavod v sodelovanju s priznano švicarsko zavarovalnico Klvla zagotavlja ZAVAHO-VANJK Z MKDK'INSKO ASIS-TKNCO V TUJINL To zavarovanjo krije stroske nujnega zdravljenja v tujlni v državnih in zasebnih zdravstvenih ustanovah. Krije tuđi vrsto drugih stroskov. kot so provoz zavarovanca do zdravstvene ustanove v tujlni ali domov z ustreznim sprem-stvom. pravno pomoć, posreduje informacije svojcern, njihov predstavnik pomaga pri spora-zumevanju... Zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini lahko sklenete za določeno stevilo dni od tren dni do enega leta za Kvropo, mediteranske deželo ali za ves svet.
Da bodo vaše poćitnlce ćlm-bolj brezskrbne. poskrbite za ustrezno zavarovanje vašega zdravja že pred odhodom, saj so na voljo najrazlićnojso oblike tako pri ZZZS kot pri zavaroval-nicah In pooblasčenlh turlstlć-nih agencljah. Pa prijetno in zdrave poćltnice!
ŠAŠA MEJAĆ
14
10. junija 1999
KamniSki ObČAN
TeM,
IATA
Ljubljanska 85, Domžale Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefon: 711 229
HRVASKA - NOVE, NIZIE CENE
- več kot 50 počitniških ciljev ob jadranski obali z več kot 350 različnimi objekti (hoteli, apartmaji, penzioni, zasebne sobe)
AKCIJA: POČITNICE V DALMACIJI
Bol na Braču z letalom že od 41.500,00 SIT (odhod 27. junija) Hvar z letalom že od 39.900,00 SIT (odhoda 26. junija in 3. julija) Korčula z letalom že od 39.100,00 SIT (odhodi 27. jun., 4. in 11. jul.)
CIPER - hit ob koncu tisočletja (LIMASSOL, LARNACA, AYIA NAPA)
-  letalski prevoz iz Ljubljane v Larnaco na   Cipru in nazaj, namestitev z zajtrkom, prevoz letališče-hotel-letališće, slovenski predstavnik
- enkratna priložnost - večdnevni izleti z ladjo v Sveto deželo in Egipt (ob prijavi priznamo 5% popusta)
AKCIJA: POČITNICE NA CIPRU
Limassol z letalom že od 63.800,00 SIT (odhod 28. junija) AKCIJA: To je To, odhod 5. julija
** 68.900 SIT, *•* 88.900 SIT
-  vrsta drugih počitniških ciljev v Španiji, Maroku, Tuniziji, Grčiji in drugod v Sredozemlju
FORMULA 1
- štiridnevni izlet z letalom v London z ogledom VN Anglije (odhod 9. julija)
- enodnevni izlet v Spielberg z ogledom VN Avstrije (odhod 25. julija)
Za vsa dodatna pojasnila in za kataloge pokličite TENTOURS,
tel.: 711-229, ali jih obiščite na Ljubljanski 85 v Domžalah.
Možnost platila na obroke (5 čekov) ali ugoden kredit TOM + 0% do 9 mesecev.
OBNOVLJENA, VECJA, SVETLEJSA
IN LEPŠA ^     VAŠA PAPIRNICA
v Kamniku, na Šutni 35 (Ideja)
•  kvalitetne šolske potrebščine - zvezki, pisala, torbe...
• darila
• otroške igrače in velika izbira družabnih iger, da večeri na poćitnicah ne bodo predolgi
• NOVO - otrošbe igrače z nostalgijo dedkovega in babičinega otroštva (SEWI)

Odprto od 9. do 13. ure
inod 15.30 do 19. ure
ob sobotah od 9. do 13. ure.
EKSPRES
Poleg bogato založene trgovine in ostalih fotografskih storitev vam nudimo tuđi IZDEDNO UGODNO FOTOGRAFIRANJE POROK, DOJ&TNIH DNEVOV, PORTRETOV,... V NA&EM ATELJEJU.
Za fotografiranje porok sprcjemamo naročila.
POHISTVO - LIIZ KARANTANIA
PROMOCIJSKA CENA KUHINJ Gorenje
*  KUHINJE - 64 modelov različnih barvnih kombinacij, izdclane po meri
AKCIJA: tovarniška cena kuhinj Gorenje.
*  JEDILNE GARNITURE - nemški program v masivnem lesu
*  DNEVNE SOBE iz masivnega lesa - hrast, jelša, breza, smreka
*  SEDEŽNE GARNITURE iz usnja in blaga  - na zalogi kolekcija NOVIH modelov tcr raztegljivih kavčev
*  SPALNICE IN OTROŠKE SOBE - program po elementih Meblex
BARĐEROBft
OMARA 2-0
19.740 SIT
VSE TO V SALONU LIIZ KARANTANIA, Domžale, Ul. Antona Skoka 2, tel.: 710-130 in LJUBLJANA. Topniška 5, tel.: 130-77-30.
mana i
Trdinova 7/a, l          Kamnik
I tel.:814-680
'"^SP^Pirsil, 5,4 kg
Ponudha volja od 15. 6. do prodaje zalog
KAMNIK, ŠUTNA 72 tel.:813-896
Odprto: pon.-petek 730-1900 sobota         730-1200
OGREVALNE IN SOLARNE NAPRAVE SE PO NIZKI DAVČNI STOPNJI
plinske in oljne peči BUDERUS, VIESSMAN FEROTERM,
JUNKERS VAILANT
sončni kolektorji, toplotne črpalke
sončne celice za pndobivan|e elektrike
KON TIKI SOLAR, d.o.o.
Ljubljanska 21 /K (TP CENTER DUPLICA) Tel.:810-380
Ob stoletnici avtomobilov Opel vam
AvtotehnaVIS - Kosecd.o.o.
v mesecu juniju ob nakupu
Opel ASTRE nudi vročo ceno
ža hladno klimo.
Ne zamudite izjemne
ponudbe in s klimo ohladite vse.
Ražen strasti.
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil OPEL
Avtotehna Vis - Kosec d.o.o.
Kamniška 19, Domžale, Salon: tel. 061/716-092, Servis: tel. 061/715-333
OPEL-©-
S4HH1
Trgovina z gradbenim materialom
Krakovska 4B, DOMŽALE TEL: N.C.: 061/720-020 TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061/713-288 e-mail: dom@sam.si http://www.sam.si
VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO
Trgovina z gradbenim materialom
Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 061/827-030, 827-035 FAKS: 061/827-045 e-mail: st@sam.si
>> IZKORISTITE UGODNE CENE IN GOTOVINSKE POPUSTE:
•   STREŠNIKA Bramac, Tondach, Bobrovec in drugih kritin    • barv za polepšanje vašega doma
•   vseh vrst opek                                                                 • pranih plošč, tlakovcev, robnikov
•   cementa, apna                                                                 •  vseh vrst izolacij
•   armaturnih mrež, betonskega ieleza                                 •  ter ostalega gradbenega materiala.
GOTOVINSKI POPUSTI OD 5% DO 17% TEK MOŽNOST BREZPIAĆNE DOSTA VEZA VT0DV1GAL0M
AKCIJA   AKCIJA   AKCIJA   AKCIJA AKCIJA   AKCIJA   AKCIJA   AKCIJA OPEKA POROBLOK WIENERBERGER 29 in 39
Izkoristite čas za nakup pred bližajočo se uvedho duvka na dodano vrednost.
V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure.    Internet: WWW.SAM.SI
Odlična lega v blizini Ljubljane, v zelenem okolju, z dobrimi prometnimi povezavami. ZA VAS GRADIMO:
TRŽIN CENTER
ZA VSAK OBROK KUPNINE, PLAČAN PRED PREVZEMOM NEPREMIČNINE NUDIMO POPUST D+5.5% p.a.
... hladno, hladno
vroče, vroče, vroče...
[ IIMVESTITORJI: SGP Kraški zidar d.d., Nepremičninska družba Poteza -----------------------d.o.o., IN.CO Invest d.o.o.
PRODAJaTI      P(>l K/A       Dunajska 22/IV, Ljubljana
-------------------........---------          NEPREMIĆNINSKA DRUŽBA          TEL. I  061/ 30 70 800
POTEZA rl.o.n.
Kamniški ObČAN
OGLASI
10. junija 1999
15
AMBULANTA dr. Ahlin AMBULANTA dr. Plešnar Cvirn
URNIK
V ČASU LETNIH DOPUSTOV
OD 28. JUNIJA DO 3. SEPTEMBRA
VELJA ZA OBE AMBULANTI ENOTEN URNIK:
Dodatne informacije po lel.: 831-598.
KLINIKA
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC, d.o.o.
NAROČILA PO TELEFONU: 16 83 700
vsak delovni dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Nujni primeri ob vikendih in praznikih -
RADOVAN ZAJC, dr. vet. med.     mag. I. TRSTENJAK, dr. vet. med.
KNJIGARNA in PAPIRNO, GLAVNI TRG 11, KAMNIK _____________TEL 817-321_____________
ŠOLSKE TORBE, PUŠČICE, NALIVNIKI, ZVEZKI.
■•••
SAMO DO 30. JUNIJA S 5% DAVKOM (NOVIDAVEKBO 19%)
MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA
SPREJEMAMO NAROČILA ZA DELOVNE ZVEZKE IN UCBENIKE
AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA
Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
&OQK>'jr%Okk     ?02fiW POkBToJV
VLcADO KoRoSSklJf in cMsAM B0q0VI
^vr>B
špofiriii- dvor^a-rja. K>a.n^>-i,ik,
sokota., 12. junija-i °t> 25. ur^i.

^   v trgovini      obutev ^<4**vp£4r»v Kopitarna Sevnica
PODGORJE 106 b, KAMNIK, tel-: 812-250
ODPRTO OD 9. DO 19. URE, OB SOBOTAH OD 9. DO 13. URE.
STEKLARSTVO
HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.:727-089, 715-717
Delovni čas:
pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15'' sreda                             od 7h do 17h
Velika izbira barvnih etekei in ogledal,
izdelava steklenih vitrin, termopan stekla,
zaeteklitev z okra&nimi letvicami, oprema
lokalov, kaljeno steklo...
Zaposlimo
ključavničarja z
znanjem eleklrovarjenja.
Prednost imajo mlajši
moški.
Telefon 061-738-488.
Mali oglasi:
Student fizike instruira fiziko in matematiko za srednje in osnovno solo. Tel.: 814-739.
Zaposlim frizersko pomočnico v salonu v Mengšu. lnf: 811-353.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-157, 040-214-660.
Student najame v okolici Kamni-ka ali Domial sobo. V zameno lahko nudim pomoć. Telefon: 041-585-417.
Kompletno pohištvo za otroško soho in zamrz.ovalno škrinjo ugodno prodam. Tel.: 811-864, popoldan.
Instrukcije angleščine in matematike za srednje in osnovno Solo. Prva informativna ura brezplaina. Tel: 832-017.
TRGOVINA ZGAJNAR
na  Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 814-348 UGODNA PONGDBA!
PIVNICA PRI PODKVI
Av^tist Doma s.p.
Kamnik, Trg svobode 1, tel.: 817-184
vabi rm.
već vrst MALIC od 500 SIT in KOSILA po 900 SIT
Pripravim« vam ludi jedi po naročilu,
jedi iz jagiijeiine,
jedi iz habićincga lonca (vet" vrsi &trukljev,'žlikrofi...),
pizze od 600 SIT
.f'oskusili) duh' (hmničc medeno vina!
l'riciiKujcino vns od |K>ni'<lri|ka do potka oil 7. do HZ. uro. ob soboUili fxl 7. do 15. uro.
Zaposlimo prodajalko ali prodajalca. Pisne ponudbe pošljite na naslov:
Mini market Mana, Trdinova7/a, 1240 Kamnik
RQDLX
Rova, Rovska cesta 2 1235Radomlje
prodaja 727-798
servis 727-010
faks 727-319
PEUGEOT
PEUGEOT BOXER
že od 2,460.000 SIT
PEUGEOT PARTNER COMBI
(drsna vrata) Že od 1,691.096 SIT
Pred uvedbo DDV (dražjih doslovnih vozit) izkoristite ugodnost 5% dodatnega popusta.
Novi model PEUGEOT 406 že od 3,329.000 SIT
Ugodni kreditni, leasing pokoji: TOM+4,5%, za skuterji- pa TO.M+0% Na zalomi vt'čja količina skuterjtv in kolcs.
RACUNALNISKO IZOBRAZEVALNI CENTER
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel. 713-660
STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur)
-12 ur raćunalništva z urejevalnikom beseefil WORD
- 48 ur vaj iz strojepisja                   _    _        ________
TEČAJ ZA ZAČETNIKE"(25'urf WNDCWVSrWORD~
EXCEL(20ur)                                               *~
ACCESS(20ur)
INTERNET (8 ur)
Za pogodbeno izvajanje (skupine) priznamo 10% popusta. Brezposelnim, dijakom in studentom
priznamo 20% popusta. Delavcem, ki so zaposleni pri samostojnih podjetnikih (S.P). atroške
izobraievanja delno povrne Sklad za izobraževanje delavcev pri obrtnikih.
... Potcm naj mine fu mi vsa radost. z radostj(t mine zimsku noj bridkost! Konca naj moj se časni tir, objtimc naj me veČni mir.
(S. Gregorčif)
ZAHVALA
V 78. letu je naSla svoj mir
FANI ŠINK
roj. Keršič
Zahvaljujeva se Domu starejSih obćanov Kamnik za potrpežljivost in dobro voljo.
Hvala vsem, ki ste mami lepšali dni s svojimi obiski in vsem, ki ste ji izkazali pozornost na zadnji poti.
Silva in brane
Kamnik. maj I9<>9
... u čcsar ne zamete zimski čas. kar sije venomer kot draga ruda. je lu? srca.
(C. Vipolnik)
ZAHVALA
V 100. letu smo pospremili k većnemu počitku našega ata
JANEZA GOLOBA
Kocovega Janeza iz Crne pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje, svece in svete maSe. Hvala patronažni službi TD Kamnik, posebno pa dr. Plavčevi, medicinski sestri Emi in patronažni sestri Romani, ki je ala obiskovala v času njegove desetletne bolezni. NajlepSa hvala gospodu župniku Tonetu Berčanu za redne obiske, duhovno tolažbo in lep pogrebni obred. Hvala organistu, pevcem, Marjanu za zaigrano Tišino. Marjanu Hanćiču za poslovilni govor, rudarjem RKČ in vsem drugim, ki ste ata pospremili na zadnji poti.
Žalujuči vsi njegovi
Crna, maj 1999
AMBULANTA KAMNIK               LAŽE PONEDELJEK                11-15                16-19 TOREK                               8-13 SREDA      '                      13-19 ČETRTEK                          8-11                 12-14 PETEK                              8-13
i LANEN CVET              .     ^
I tekstilna trgovina                   y^*^^M *«\
|   Moste 74, Komenda,tel.: 841-660                  i^, V^$
I  f^f        °"    KOMUCB
I                     KRATKE HIAČ6
I MEmSKD ®AQD:
|                    100% vUh><%* yUhji *>«Ki vytnd yi i.  ^j\
I               ZA PRIJETNEJŠE DNI POSKRBIMO Ml!
*   Delovni čas: vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Jabolčnisok, 50%, II                    89,90 Pfaner pomarančni sok, 2 I, 50%  199,90
Šum, 1,51                                  109,90
sirup, 3 I, 6 okusov                     649,90
pivo veseli menih, 0,5 I                  79,90
alpsko mleko Vipava, 1 I                99,90
vino Janževec, 1 1                        399,90
ojje Zvezda (Aneta), 1 I                189,90
kis za vlaganje, 3 1                       259,90
kompot ananas, 840 g                 169,90
kozarciza vlaganje, 10/1              329,90
sladkor, 2/1                                139,90
moka Žito, tip 400, 1 kg                79,90
pomfri, 500 g                              129,90
šmarska gauda, 1 kg                   799,90
pizza šunka, 1 kg                        599,90
jajca, 120/1                                 89,90
majoneza Helmans, 630 g            539,90
barcaffe, 110 g                           179,90
testenine bela bionda, 500 g           79,90
Pril, 3 vonji                                 199,90
toaletni papir Bohor, 10/1            229,90
Weisser Riese, 3,6 kg                  699,90
Akcija velja do prodaje zalog.
V miso trgovino ste povabljeni vsak dan od 7. do 20. ure,
ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure.
NAPREDEK
PRODAJNI CENTER JARŠE
Zgornje Jarše, Industrijska 16, »061/718-100
Odprto od 8.00 do 19.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00.
Pričakuje vas:          fl|
13.000 prehrambnih in ne-M
prehrambnih izdelkov              1
na 10.800 m2 prodajnih površin 1_____________
pestra izbira hlajenih živil ter šW^r^M^^fm
W)dMMM!TtfL
MRSE
velika izbira alkoh^^^ Ji^rezalkohjOlniJ&oiiBf^
12 sodobniholagajh^^^^ diskontne in akcijske cene
dostop do avtomobilaz___
nakupovalnim vozičkom
velik parkirni prostor
NAPREDEK - uuoRO IME totu fRGOVCI
NOVOv
STAREM MESTNEM JEDRU
Soseska Mali Grad Kamnik
PRIVLAČNE CENE ČUDOVITA OKOLICA SOLIDNA GRADNJA
Informacije In prodaja: zk. inženiring *.«.- pun <(.«.«.
V KAMNIKU: Usnjarska ulica 6, Kamnik, Te),: 061 / 81 75 23 vsak detovnik: od 9" do 19«, sobota: od 9" do 14"
V LJUBLJANI Kersmkova 6/5 Ljubljana, Tel  061 r 133 SO 40 mk totomlk: od f Do rt*. $obota, on 8" io W
mAJKhIL        SERVIS  Pr°eršemova1/a)[^^^^^S^
™»—"»Hl trgovina tei. 722-107            gorenje
300 HtrOlP" ~~
7 predalov
cena: 83.327 SIT
■   IKK muli Kospodinjski ii|»imli, kuhinjske nape, poniivulna korita, harvni IV, )>lasbeni Stolpi
-  originalni rezervni deli.
-   servis pralnih, sušilnih strojev, malih uosp. aparatov
šledilnik 2 plin + 2 elektrika ud 42.140 SIT (50 cm Širine, Ma barva) zamr/ovalna škrinja, 3001 -60.782 SIT šlerlilnik s steklokeramitno plosčo - 99.572 SIT (60 cm, rjav)
-  hladilnik'i od 35.747 SIT
-  barvni TV 63 cm Gorenje - 74.945 SIT (stereo, lelcteksli
I visina 144 cm
I širina: 60 cm
| zamrzovalnik: 681 cena: 67.515 SIT (tuđi v rdeči barvi)
Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
GOTOVINSKI POPUSTI
brezplačna dostava, možnost nakupa na več obrokov
NEKATIRI PMŠHVAJO, Ml OĐŠTCVAMO
(ŠE NEKAI OM DO DNEVA DDV)
Pravijo, da davek na dodano vrednost ne bo pnnesel omembe vrednih podražitcv. Avtomo-bili naj bi se ceio pocenili. Nismo jasnovidci, zato vam ne moremo napovedati, koliko bodo stali avtomobili po 1. juliju 1'W9. Vemo 1c,
da v tem tisoćletju gotovo nt; boste imeli ugodnejse priložnosti za nakup Fiatovih v07.il kot prav zdaj. Seštejtc 1*1 in timprej obištiitc Avfoservis Ambroi, Lahovće 40, Cerklje na Gorcnjskem, td.: 064/421-141.
kOčna
MODNA HISA, Medvedavala, KAMNIK

NA VOLJO SO VAM TUĐI KOPALKtSPEEVO!