—.'S.' ; ,..f. L STO II. S te, vilka 4 PRINTED MD FUBLISII3D (2DI‘K)H) REV. 3Sl;0 K0R3IC 45 VICTOHIA 3TREET ’„VAVERLEY - 1.5.7 I.: E D N A R 0 D N I P R E G L E D Nekaj mesecev se nisem oglasil, pa se je na tem poprifi&u dogo -dilo toliko va£nih dogodkov,da je težko iti mimo njih brez komentarja. Vsakdo izmed nas ve, da je druga svetovna, vojna zman jSala« ste. vilo velesil na dve Sovjetsko zvezo in Združene dr kave »Dejstvo da vsaka teh velesil pripada na sprotnemu svetovnemu nazoru bi vsakemu iloveku n are kovalo,da je spor med njim neizbežen. Zahodni narodi so v vznešenem navduSju nad prijateljstvom s Sovjeti med vojno sicer verova li, da smo mi le stremuhi in po litikanti, ki bi se radi vrnili ...domov,Kmalu pa so na lastni koti-. spoznali, da Sovjeti pridigajo eno, a delajo drugo t. Tako je . ves svet zaScl v . tako zvan o dobo "mr zle'.' vo^ne . Zahodn i sve t je * dan na dan trofiil voč na oboroževanju in ‘situacija je izgloda- ' ’ VaINO OPOZORILO' tlt la- prece j jasna koncem lanskega leta. Ker se patra Klavdij OKOREN in . .‘ Beno KORBIC začasno vrneta v Z novim letom pa se. je vse izpre Zduž-ene države, ju bp v njuni menilo ,Y obeh vodilnih velesilah ' odsotnosti nadome st oval, g* p. je' prifelo. do izmenjave voditelja. Rudolf PIEKO. Njegov naslov jej V USA je pri Slo do tega po. volitvah, v Sovjetski zvezi pa s smrtjo Stalina.Njegov naslednik j e M al an kov .Zahodni sv e t si je vedno mnogo obetal od spremembe vlade v Sovjetski zvozi.Zaenkrat je feo težko oceniti, ali je poslednja izprememba v prid ali Škodo miru.Jasno je le, da 3e jo zadržanje Sovjetov spremenilo. 45 Victoriu Str. Waverley N.S.',7. Prosimo vso nafto bralce, prijatelje in naročnike, da so v vseh zadevah lista obračajo samo nanj in na isti naslov pofeiljajo tudi vsa pisma. Pater Pifko bo istočasno opravljal vsa druga dučno-pastirska dola, ki sta jih prejo opravljala patra Klavdij in Beno, Pokazali so so znaki premirja. Sovjeti so povabili zahodno, sile na razgovore, da bi premostili težave v Berlinu,Kitajska je pokazala voč razumevanja za končanje vojne na Koroji, UNO je dobila s sovjetskim pristankom novega tajnika, izgleda, da je pri Slo celo do sporazuma glode razorožitve. Človeku 3e nehote vsili vprašan je, kaj jo vsemu temu vzrok. Ali res samo v spremembi osebnosti v Sovjetski zvezi.Ali je Ivia-1 en kov ros toliko mirol jubon?ALi hefte mir 1‘e zaradi tega, da bo la hko čistil Sovjetsko zvezo Stali-novcev?Ali pa je vse to miroljubno besedičenje le Sum pred viharjem.Bodočnost bo pokazala, ali bomo imeli mir in varneje življenje, ali pa bomo fco nadalje plavali grozotam in nejasnosti na-prot i. - S Stran 2. NAS ODNOS DO NOVE DOMOVINE Tri leta bo temu, kar sem se izkrcal v Melbournskem pristanišču z gručo Slovencev in Istrijanov.Malo sem ve del izčrpnega o Avstraliji in Avst rale ih.Brošure emigracijskega urada so mi bile potokaz.Z mešanimi občut ki sem stopil na zemljo nove domovine - kaj mi bo prinesla : sredo ali trpi jen je .Upal in zaupal sem,da bom našel ono, kar so mi vzeli leta 1941 in 4esar mini vrnila zmaga zaveznikov - to je svobodo in demokra cijo v moji domovini. Po tednu počitka v taborišču Bonegi Ha,smo se razkropili na vse vetro ve te Sirne de žele.Tamkaj v Bonegi lli se mi je prvi* v novi domovini omehčalo srce in solze zahvalnosti sem si utiral ob pozdravnih besedah ravnatelja taborišča, ko je dejal: "Cim ste stopili na avstralsko gru do, ste zaščiteni z vsemi našimi de mokratskimi zakoni, ste deležni do brot naše socialne zakonodaje,ter ste tretirani kot vsak drug Avstra lec. "Ver jetno so se moji sosedje v dvorani čudili mojim solzam - ker pač nmso videli v mojo dušo.Kot hlapec "Jernej" sem šel iskat pravi ce in svobode v svet.Zatekel sem se v Trst,kjer so bili naši "veliki zavezniki ".Kako 3 e deli v Trstu sv o boda in izvaja zakon o človečanskih pravicah,vedo najbolje povedati naši zatirani Primorski bratje, broz ozira ali so "demokratje" ali pa "titovci".Ta zgrešena zavezniška po litika je pognala tisoče tamkajšnjih Slovencev v vrste Italijanske komunistične stranke - ker so videli,da jim da Togliatti lahko še največjo zaščit o.V Trstu - mestu, ki so ga pomagali graditi naši očetje, dedje in prededje, nismo imeli ne pravic, ne svobode,le preganjanje in izganjanje - in tukaj na drugi strani sveta v daljni in tuji Avstraliji pa imamo vse. Preko sto pisem le ki na mizi pred menoj.So to pisma prijateljev in znancev različnih narodnosti, ki so razkropljeni po Avstraliji.Lahko bi dejal, da preveva vsa ta pisma ena sama melodija - svobode imamo dosti - le srce Avstralcev je osta - lo trdo za nas.Ljudje nas nimajo radi, piše eden - drugi pravi - že otroci nas sovražijo itd.Dosti prijateljev me pa sprašuje za nasvet glede dr kavijanstva.Eni pišejo -saj nima smisla vzeti državljanstvo - če nas pa ljudje ne marajo itd. Svetujem vsem on im,ki so že 12 mesecev v Avstraliji, da napravijo prošnjo za državljanstvo, ker moramo končati in izbrisati naziv DP - moramo imeti eno državljanstvo ter se postaviti v vrste svobodnih ljudi, dobiti, če bo potrebno, potne liste in imeti možnost potovati po svetu. Dobre tri mesece je temu, ko so bile velike svečanosti v Canberri ob priliki izdaje državljanstva emigrantom.Predsedniki vseh političnih strank in cerkveni dostojanstveniki so naglašali važ nost pritoka novih državljanov. Tudi so predlagali,da naj bi se znižala doba od 5. na 4. leta za dosego državljanstva vsem onim ]fl bodo vložili prošnjo pred prihodom kraljice v Avstralijo. Naj nikogar ne moti to "da nas ljudstvo ne mara" .Pred st avniki vlade in razumništva v Avstraliji in prav tako vsi bivši vojaki vedo,da smo deželi potrebni kot delavci in če bo treba jutri -kot vojaki.Z žalostjo smo zazna movali nekaj člankov prav v Syd neyskem dnevniku "Dally Mirror" naperjenih direktno proti Slovanom.Ti novinarji ne poznajo zgodovine in verjetno niso bili v Londonu,ko so ga branili in padali zanj češki in poljski pi loti,tudi ne vedo, da objokujejo poljske matere in žene in otroci nad 30 tisoč padlih mož,ki so dali življenje pri Monte Casino v Italiji - ki je, mimogrede povedano, zelo daleč od Waršave. Pozabili so tudi, da se je leta 1941 postavila na stran pravice in svobode mala Jugoslavija in se uprla Hitler ju,ki je zaznamo val zmage nad Francijo in njeno Maginotovo lini jo.Postav ili smo se v bran prav mi Slovenci oni zmagoviti nemški armadi,ki je zaznamovala zgodovino Dunqerkne-na ter uspeli isto zadržati tako dolgo,da se je večji del ameriš kih in angleških čet lahko umaknil iz Grčije na Creto in na Cyper ter s tem zmanjšali število padlih avstralskih jun a kov, kat er im so lani v Grčiji odkrili spominsko plošča.0e pa so na vse navedeno pozabili ti novinar ji,pa ni kakor ne morejo pozabiti dejstva, da ne samo demokratska Jugoslavija katere sinovi smo mi in smo se bo- Stran 5. rili za svobodo zapada - ker doma nam ne sije sonce svobode, temveč, da je celo komunistični vodja sedanje Jugoslavije bil pred tedni v Londonu sprejet na angleškem dvoru.(De znajo ti novinarji tako sovraži ti Japonce,ki so bili njihovi največji sovražniki - kot nas, naj ne pozabijo na slovanske zasluge v zadnji vojni. Na šel sem med tukajšnjim ljudstvom - delavstvom in inteligenco, mnogo takih, ki nas ne razumejo in še veš, ki nas in ki nas imajo radi.Ti lju d je so bili po svetu - kot vojaki ali turisti, bili so deležni našega gostoljubja, videli so naše grobove na vseh frontah sveta in vedo,daso prav slovanski narodi prinesli levji delež k zmagi nad fašizmom Napori avstralske vlade dati emigrantom pravo mesto v družbi so ogromni in prav posebno bo ostalo v srcih Slovanov ime ministra Holta tudi tedaj ko bo minila tretja svetovna vojna in bomo orali zopet našo slovansko zemljo.Prav časopisje bi moralo pisati objektivno o emigrantih, ker ono prodre do poslednjega Avstralca ter na ta način doprinesti svoj delež k zbližan ju. Naj nas vse te nevšečnosti ne moti jo.Ost animo verni sinovi naših slovenskih mater,ki so nas učile poštenja in delavnosti.S pridnostjo in poštenjem si bomo pridobili prijateljstvo in ugled in ti nas bodo prav tako spoštovali kot spoštujemo mi njih, ki so nam dali novo domovino -čeprav ne bomo zamenjali naših slovenskih običajev s "Škotskim krilom'.1 Ing. J.J. OBRAZ V OGLEDaLU - PKO Beseda svoboda je silno privlačna.Sko da je le, da jo ljudje tako radi zamenjavajo z dovoljenostjo.Prava svobo da spoštuje pravice biižnjega,dočim gleda dovoljenost le nase.Mnogi misli jo,sedaj ko ni nobenega nadzorstva lahko delam kar čem in tako tudi dela jo.Dobri nasveti,krščansko življenje imajo zanje neprijeten očitek,zato -se jih otresajo na vse n ač in e , hoče jo da uživajo svobod o,kakor jim nareku je j o strasti in ne zdrava pamet.Ve st, v kolikor se še oglaša, vtapljajo v ves eljačenju in pi jančevan ju.Te.žko pri-služen denar jim služi v škodo zdravju in dolmremu imenu. Žalostne zgodbe kot posledica takega "svobodnega" življenja so jasen dokaz poti navzdol .Le prepozno pride spoznanje in tedaj se oglaša kes,ki se ni kdar‘ne utrudi. Poleg zapravljenega živi jen ja,izgubij o'taki ljudje tudi dobre prijatelje. Družbo jim delajo le fee koristolivci tovariši v slabi družbi in dobri pomagači pri pijači.Ti znajo dobro piha ti na njihovo čast,da morejo dalje ča sa živeti na njihov račun.Da ne bi pre zgodaj spregledali, se norčujejo Iz v sega,kar bi jih moglo obrniti na pra vo pot.&e pa že pride do spoznanja, so pa tako globoko v mrež&h,da se ne morejo izmotati. OTSMaj za TISKoVni SKlaC "miSli" Nek prijatelj mi je pripovedoval sledečo zgodb o; Bil sem v angleš ki mornarici. Z menoj je bil še en Slovenec.Vsaka vojska je zna na po svoji lahkoživosti, morna rica pa še celo.Dokler nismo bili v službi,smo ves čas tavali po mestu,kot je pač običaj mornarjev ob prihodu v luko. Na ladji smo imeli svojega vojaš kega duhovnika,ki nas je dobro poznal.Resno nas je prijemal zaradi nerodnosti,ki smo jih počenja li po me st ih.Mnogi so mu to zamerili, tako tudi moj prijatelj Slo venec.Ko sva bila sama v sobi,je priletela pikra opomba na račun našega kaplan a.Navadno je dejal: Le kaj se meša v moje stvari.Ali nisem svoboden in delam.kar čem. V tem je seveda mislil svojo vest. Včasih smo službovali na nevarnih položajih.Takrat je moj prijatelj razmišljal in delal trdne sklepe . Ko pa je bilo vse mimo, so izginil tudi sklepi. Včasih me je prosil, naj grem z njim v mesto.Ob takih prilikah se ga je nalezel, da sem ga le s težavo privedel domov.Ko je prišel domov se je postavil pred ogledalo in čez čas dejaljSaj sem navadna svinja l Vest in ogledalo -nasa slika o življenju. 'Stran '4', PISMO MATERE Spomlad je prihajala v deželo,ko se je Ivan potil in pripravljal za matu ro .Ni ga mučil toliko končni izid, saj je bil zelo nadar jen ,kakor pa ;a je mudila notranja razdvojenost. * t--.-.- ve4 k:L s in nekaj vrta,so je na stol in pismo hitro odprl. Iz njega je padel v pisan papir .zavit denar.Hitro je preletel z o korno roko pisane stavke. loma, ki ga ni bilo pestjo pokril bajta želeli,da bi postal ni ve sel ilo .Končno profes.or bo, pa naj to je edino, kar ga rajo to razumeti. stane, kar hoče, ve seli.Domači mo Po maturi, ki jo je polotil z odliko se je doma samo oglasil in takoj nadaljeval pot dalje, da preživi nekaj dni v miru v hrib ih, ki so mu bili vedno ljubo zavetišče .S tem je zadr žal čas,ko je moral domačim povedati svojo oaločitev in načrte za bodočno st in bodoče Študije. Dragi sini Najprej te vsi prav lepo pozdravi duhovnik.N j ega to mo. Pri nas se imamo dobro.Kako pa se je le odložil gre tebi?Ne bi ti pisala, pa vem, da si pred končnimi izpiti, pa sem mislila, da je prav, da ti pišem. Vem, da bofc rabil denar. Pregovor i-la sem očeta, da je prodal našo kravo Ciko, da ti lahko nekaj poš ljemo in pomagamo.Davki lahko počakaj o.Denar sem kar v papir zavi la.Saj bos dobil.Srčno te vsi pozdravljamo in molimo za te, Bog naj te varuje in pa Marija. J Tvoja ljubeča mati. Nekega večera, očeta ni bilo doma in ko ni mogel več prenašati vprašujočihivan pogledov domačih, je prabil priliko aa je razbremenil sr oje srce materi, ko je pripravljala večerjo. Težko so padale besede na materino srce, beseda ii je tičala v grlu in solze so ji silile v oči, ko je vide la, da so se razblinile sanje njenega že itak težkega- živi jen ja.Zbrala.. je vse moči in rekla.®e si se tako odločil, pa tako.Veš, da sem pričakovala drugače in; za tvoje naaaljne Šolanje tudi ne zmoremo.Potolažil jo je na hitro,ker je bilo tudi njemu hudo, da bo že, gledal in si pomagal je nemo 'zrl pred se. Pod zave st no je pobral v papir zaviti denar in pogledal.Gel tisocak.Ponovno je prebral preposto pismo in ga s tihim spoštovanjem položil pred se ha miso. skozi leta, svoj namen. ki jiih če ima, da doseže so mu Se napi- Pri študiju si je Ivan pomagal s tem, da je poučeval sinove bogatih staršev. Prva leta je še kar 61 o.Potem pa ga je nenadoma zagrabilo. Zahotel o se mu je feivljenja in prijatelji so bili vedno nad njim zaradi stalnega tiča knjigah.Mislil si je,kar šepetali,saj res, izpite lahko napravi, nikjer ni da mora biti prvi. Po prvih izostankih od študija se je„pričela.oglašati,vest, .pa ie že našel kak izgovor, da se je opra vičil.Začel je celo izostajati od predavan j,da je mogel ugoditi dova-rišem,ki so ga vabili na ta ali oni izlet .Ker so vedeli, da je v denarnih zadregah, so mu od. časa do časa dali desetak, češ, boš že vrnil. Na obzorju se je ze kazala zarja in v sencih mu je kovalo od prečute noči.Poteze odločnosti so se zari sale okrog usten.Matere ne. bo pustil na cedilu*Hvala ti dobra mati! Ivan je zopet študiral.Ce ga je mo tila skušnjava, jo je premagalo materino pismo, ki je ležalo pred njim na mizi kot večen opomin. PKO n ja v drugi vedno sano, Po neki krokariji pa. je prišlo strez n jen je .Vrnil se je pozno, ne preveč bistre glave., vendar še toliko jasne da je videl, da ga čaka pismo.Po pisavi je spoznal, da je od matere .Kot bi ga nekdo udaril v obraz se mu je . RESNICA Sem mlado, dekle in se ne morem pohvaliti, da sem mnogo potovala po Avstraliji.Vendar imam oči odprte in se zanimam za življenje okoli sebe .Tu nekaj mojih opazovan j.Res naj-lepših vtisov vam ne morem povedati. Ljudje ne vedo mnogo o dolžnostih, še manj pa o svojih nalogah, v tem mislim predvsem naše, naseljence. Mnogo jih poznam, ki imajo čas in denar za razne komike, za MISLI bi si pa verjetno ne hoteli pritrgati. Prazen je izgovor, da se iz komikov uče angleščine.Kako ne bi vedeli,da so pisani v popačeni angleščini.Popolnoma so pozabili na svoj živi jenski cilj in vedno le tarnajo, kako pusto je življenje v Avstrali ji.Po večletnem tukaj snem b iv an ju si niso nič prihranili za "suha le ta".Ko zdelo ob pogledu na pisn o .Vsedel se teče voda v grlo pa tarnajo in hočejo, da bi jim Slovenci pomagali. BREZ MUJE SE CfiVELJ NE OBUJE i i i • • • Ančka. Stran 5 . MAJNIŠKE MISLI Mesec maj je imel vedno nad vse privlačno silo za nas.Ze kot otroci smo se ga veselili.Hodili smo na majnifeke izlete, posta vljali šmarnične oltarčke in uživali v svežih pomladnih barvah narave .Danes je • ■ naS maj precej spremen jen .Ni ved Šolskih izletov, ne pisanih cvetov po poljanah,ko ledar in letni časi so se nam zmešali in kar težko nam je misliti,da si moramo za maj že pripraviti toplejšo obleko, kot pa je bila potrebna za december. In še en velik pomen ima mesec maj za nas kot posameznike in kot del slovenskega na roda.Naši veliki možje Evangelist Krek , nadškof Jegliči, dr.Korošec in mnogi drugi,ki so po svojih najboljših močeh sledili narodovemu vsponu in ga vodili od prebujenja do prebujen ja, so v začetku te ga stoletja organizirali in izvedli za nas Slovence nad vse važno :MAJNIŠKO DEKLARACIJO, ki jo je dr, Korc Se c preči-tal v dunajskem parlamentu in s tem izrazil odločno voljo Slovencev postati narod, združen in avtonomen. Majniška deklaracija nam ne predstavlja samo kos papirja s tisoči in tisoči slo venskih podpisov, ne samo manifest izzvan ob političnem zborovanju, ne predstavlja le izvedeno nakano naših politikov, temveč je živi izraz našega naroda po svobo di in samoodločan ju.Ide ja, ki je tlela v nas stoletja, je vsplamtela od slovensk ih goric do Jadrana, od Koroške do Hrvat- ■ skega Zagorja.Zajela je vas narod in zdru žila vse pod en prapor. Plemenito stremljenje, ki so ga 'tisoči in tisoči tako drag* plačali in toliko zanj žrtvovali, se ni ure sničilo,kot smo si želeli in mnogi pred stavi jali .Nasprotno, kot bi nam kdo pljunil v obraz smo se po gr e zn ili.Goreli so kresovi po naši zemlji kri je tekla v potokih, jek pušk je odmeval po holmih.Pet let strašnega živi je nja, pet let klanja slovenskega naroda, pet let priseganja slovenski svobodi.Se s@ vali dim nad našo zemL jo .Sloven i je Se ni 'videti, a misel o njej je vsak dan bolj živa, vsak dan bliže uresničenju. Ko bomo 20. maja praznovali dan majske deklaracije, daleč od domovine, takore-koč brezpravni; združimo se z brati v do movini in posvetu ter posvetimo par tihih minut svoji materi Sloveni ji.'Zave jmo se, da smo sinovi Slovenije in da Slovenija ni le prazna beseda, temveč del nas vseh, izvor naših misli in želja; zibelka našega življenja, vere In kulture. Pri Go spe j Sveti zvoni - bo li ta glas zbudil poteptano slovensko zavest?Bo jo,• če bomo hoteli In če bomo ob času pripravi jen i .Narod , ki ni'vreden ' svobode ,mu-je Bog ne da l Gorazd . "SLOVENSKA ZEMLJA, ZEMLJA KRASNA , KRI STAL IZ BOŽJE ROKE VZET " NASA PRAVICA Vsak človek ima pravico do živ 1 jen ja,pravico do uveljavljanja svoje osebnosti.Z osebnostjo so združene pravice, ki jih nihče nima pravice odvzeti,ker so prirojene.Izražanje misli, svoboda, izpoved vere,lastnina so nekatere od pravic,ki so te sno združene z našo osebo. Kar velja za posameznika,vel ja tudi za skupine oseb, ki združene, dajejo &e več povdarka tem pravicam.Navadno imenujemo to širšo skupnost ljudi narod. Težnja vsakega naroda je duhov ni in telesni blagor skupine, kakor posameznika. Jezikovne, kulturne in klimats ke razmere, navade - delijo lj udi ene skupine od druge,enega naroda od drugega.Od teh o -snovnih potez je večinoma odvisna razširjenost kakega naro da.Tako imamo velike in male n arode .S tem, da je nek narod številfino večji od drugega,ni ma nad njim ne moralne, ne go-spodarske pravice .Iz tega sledi da ima vsak narod, velik ali majhen pravico,da si prosto vo li vero in postavo. Največkrat so socialne razmere vzrok, da posameznik zapusti narodno skupnost v katero je bil vključen po rojstvu,dobil poleg družinske tudi narodno v zgojo,postal tako rekoč meso in kri skupnosti.Te osobine la hko imenujemo dediščino narodove skupnosti. V tujini smo prisiljeni, da se vključimo v novo okolje,d a tako sebi omogočimo prospeh.Ta spo sobnost nam pomaga, da premaga mo prve te kave .Naša pravica do narodove dediščine pa s tem ne preneha, temveč pride še bolj do izraza.Ako bi prenehala,bi si posekali vejo,na kateri sto j imo, bi izpodkopali temelj na katerega smo naslonili svoje živi jen je .Tuji vplivi nas more jo in morajo samo požlahniti, nikakor pa uničiti dediščine doma.Zahteve tuje nar. skupmo sti gredo včasih tako daleč, da nam hočejo iztrgati duša,ki je bila deležna druge vzgoje in nosi pečat drugega naroda. (Konec na strani V.zgoraj) ' 'Stran 6. RADIO PROGRAMME " FOR NEW AUSTRALIANS" Saturday, 2nd May, 1955: Very Easy Lessons; i PAUL: Mary, you say: Isn't that right,John? Isn't' must be 'is not’, but how must I us e it? MARY; It works like this, Paul... we can say: That* s not rdžght...OR That isnft right... PAUL: Ye-es...Olga is not bionde...Olga’s not blonde...Olga isn’t blonde. MARY: Yes,that's it...Then: That is not right...That isn’t right... is not that right? ...Isn't that right ? PAUL: Yes, I understand that. Listen...Can not Olga speak English ? Gan't Olga speak English?. .Must not John telephone? Mustn!t John telephone?.. .Is not that J ohn 1 s car? Isn’t that John’s car? Saturday, 9th May, 1955: GROCER: Good morning, Mrs. Bennett. What can I do for you ? MARY : I want two pound s of sugar, please...and a pound of tea... I like the tea in the packet - yes, that one, Thanks.».and half a pound of butter. -GROCER: Is that ali, Mrs. Bennett ? MARY : Yes...No, I must buy coffee. You like coffee better than tea, Paul? PAUL : Yes, I like coffee very much. MARY : Then I111 buy a pound of coffee. Saturday, 2nd May3 1955: Easy Lessons : JOHN MARY JOHN PAUL Paul speaks well now... I know, Johni Do ym sure he can learn the past ali right.. And what is the past? MARY j The words for yesterday and before yesterday, Paul.. MARY : Listen very carefully.. .Now, you are here, in my house... Yesterday you were at vvork. Today, I am here in Mary' s hous.e. Yesterday I was at work. I was... you werp ... I am...you are...I was,..you were... Saturday, 9th May. 1955: JOHN PAUL MARY JOHN : We had e very good time, last year. PAUL : Had? Had? I don't know that word. MARY : Past of "have", Paul...Very easy too. Always "had.'’ : I had, we had, he had, they had. PAUL : Oh, that is easy...I have a -bicycle now and Olga has a bicycle now...And last year - I had a bicycle and she had a bicycle... DO YOU WANT TO LEaRN ENGLISH ? - IVrite to the Department of Education: Pieas e send me: Information about the Evening Classes........................ Anglefeiina Free Correspondence Lessons.................................... v Avstrali- Pree Radio Lessons................................................ ji nam po- meni vsak- Sumame..........................Christian Name.................... dan ji kruh, zato je pa- Address........................................................... metno, da se je &im res- State............................................................. ne j e uAimo. My native language is Stran 7. (Nad. s 5. str)Hočejo, da pozabimo svoj jezik,svoje običaje in kivi mo le njihove.Te pravice nimajo in naša pravica na dediščino naroda iz katerega smo izšli ostane, ker nam je dana od StvamikaS tem pa je tudi povedano, da se tej pravici ne moremo odredi, četudi bi ho-teli;ker vsaka pravica nosi s seboj dolžnosti, ki iz nje izvirajo, isto tudi pravica pripadnosti temu ali onemu narodu. PKO. V KRATKEM - VELIKO V Ljubljani so v Jamovi ulici v no vozgrajeni stavbi namestili zavod za raziskovanje atomske sile. V Argentini je zadnje čase zelo na pet o.I zgleda,da se generalu Peronu maje pod nogami.Brat eve Peron(pokojne žene generala) je naredil sa momor, kar je privedlo do vladne krize .V argentinskem glavnem mestu so bili veliki neredi - oblasti so zaprle skoro 100 ljudi.. Pred večnega sodnika je stopil "oče" Titovega petletnega plana, mesar slovenskega narodnega kivija Boris Kidrič, že pred drugo svetov no vojno znan pod imenom ."salonski komunist". Na Koreji so pričeli z izmenjavo ranjenih vojnih u j etn ikov .Obnovili so tudi pogajanja o ustavitvi sovražnosti na fronti. Osnovna plača v Avstraliji bo s prvim plačilnim tedn&m v maju dvignjena od 3/- do 7/-. Grški parlament je odobril pogodbo ki so jo podpisali zastopniki jugo slovanske, turške in grške vlade. Na'Portugalskem je umr bivši romun ski kralj Karol. Za generalnega tajnika UNO je bil izvoljen švedski državnik (priznan gospodarstvenik) Dag. Hamarskjeld. Oblasti na Severni Koreji so izpu stile in delno že repatriirale ame riške, angleške in francoske civiliste,ki so bili internirani že od pričetka sovražnosti na Koreji. Pri volitvah v Avstriji je dobila enega poslanca večine Avstrijska ljudska stranka, večino glasov pa je dobila socialistična stranka. Na Koroškem je Krščanska demokrat ska stranka zbrala skoro 4 tisoč glasov, kar je zelo lep uspeh, če upoštevamo dejstvo, da je Koroška OP, ki že leta in leta trobi v svet da je slovenska stranka,podpirala avstrijske socialiste in tako Se enkrat izdala Koroške Slovence. V Gorici nameravajo postaviti Katoliški dom,ki naj bi združeval vse kat$>ličane na Primor s kem. Ker so- Primorci revni, zbirajo za njihov dom tudi slovenski izselj enci raztreseni po vseh svobodnih državah sveta. Konec februarja so v Mariboru pod pisali pogodbo med Jugoslavijo in Avstrijo,po kateri bodo dvolastniki dobili vrnjeno zaplenjeno zemljo. Tudi pridelek iz tega zemljišča bodo smeli lastniki prepeljati v Avstrijo. Za Stalinovega namestnika so Sovjje ti postavili Malenkova. Po najnovejših vesteh je močno o-bolel sovjetski zunanji minister, eden naj starejših Stalinovih sode lavcev Molotov IZ DOMOVINE: ...Postajam flegmatičen, če ne že apatičen .Vse življenje se niso st vari tako sukale,kakor sem si že -lel^niti se seda j.Pa potrpimo.Za dežjem pride sonce. ...Pokojnina mi je po novi uredbi odmerjena in dobim celih 28 din mesečno več,kakor sem dobival do sedaj.Jaz sem pa pričakoval vsoto s kateri bi si lahko kaj privoščil. J ...Sedaj sem pričel brkljati po vrtu.Lani z vrtom ni bilo kaj pri da.Rad bi, da bi z malo dela mnogo pridelal .Gno jila so precej draga. Navadni hlevski gnoj je din za kg. ...Praznikov ne praznujemo kot smo jih včasih.Ponekod niso smeli niti zv on iti.Isto je s procesijami... Moka in kava sta se zopet podražili ...Duhovniku dr .Jakobu Solarju so dali 10 let.Pri Kidričevem pogrebu je sam Tito nosil krsto... "MISLI" Stran- 8. - Josip Jurčič; KOZLOVSKa SODBA V VIŠNJI GORI (Nadal Nato srdito vstane in rete •"Kakšne so te besede, ki sem jih slišal ? Bodimo pošteni z ljudmi, da bo Bog z nami pošten .Milost izkažimo in p-ravico, da nam Bog milost iz kake “'in' pravico .Ne srdimo se, da se Bog ne bo srdil.Saj veste, da imamo svojega. 'polža v veliki časti, kar je lepfo in prav.Od njega, od polka svo jega se ufcimo kreposti.Ta je pohle ven .Toliko hišo ima^ da jo lahko no s i s sebo j.Roge ima pa :ne bode .Noge inia, pa ne kolovrati naglo,ampak lepo počasi leze, kar je prav.Škrat ka, nikomur ne stori nič kalega.Bo dimo še mi tako dobri kot je on. jevanje) je bil prestopil h Gobekljevi večini, boječ se, da bi bodoče leto ne bil več izvoljen, je imel mnogo preglavice in krikev, da je ohranil'primeren red.in ker je videl, da se pričkaj o in pulijo zlasti zaradi tega,ali ima kozel Lisec um in pamet, se zmisli v svoji modri glavi in reče; "Mokje, stojte, poslušajte l Kaj bi bilo, ko bi pa kozla Lisca poslali ter ga preiskali in pretipa- li in uvideli,ali ima pamet, ali nima ?" J© Glejte Višnjani moji,ko bi kdo izmed nas - česar nas Bog obvari -ho tel našega polka drakiti, drezati in bezati,kaj bi pač storil.V. svojo hišo..bi se tiho pomaknil in sam v sebi miroljubno dejaljBog jim odpusti grehe, saj ne vedo,kaj dela jo. Posnemajmo svojega starega polka, da se nam bo dobro godilo.Odpustimo Lukeku Drenulji,ne le smrt, temveč tudi tistih pet palic po podplatih. Kozlu Liscu tudi odpustimo.Neumen je in ne ve, kaj je prav in kaj je grešno.In če to storimo, Višnjani, bode Bog vesel, da je ustvaril Vi- III. S tem predlogom sta bili zadovoljni obe stranki.Lukek Drenulja je z me ščani Kašopihar jem,Lasačem in (JJrma-kem dirjal domov, da bi kozla privedel pred visoko in častito sodišče.V tem so se meščanski mokje ma-o oddahnili in obrisali pot z vro čega čela.Vendar so kelno pričakovali, ali se bo kozel izkazal pamet nega ali ne. šn jo goro. ti Drenulja doma s solznim očesom Lisca omotvozi in ga vleče zd seboj tor •-.opominja ®rmaka, naj ga poganja, toda le prav zlepa.Liscu pa kalosten reče;Oj, ko b i se dalo, da bi modva, Vse Višnjanke s svojimi otroki vred ti, mogla zdajle menjati ko- skoro spUšte v j&k, ko zaslišijčrta -*-n g2-avi tako,da bi bil jaz kozel, govor o polkev ih kr e po s tih. Kakor bi t± Pa gospodar moj Drenulja.Kajti mignil, je bilo veliko število velj-0*36^111 te bodo, te se ne boš dobro avnlh mož za Gofeeklja in za pčmilo- nosil, in še meni ne bo dobro.Oj,da ščenje Drenuljevega Lisca. ' ^>i vendar bil danes toliko pameten, da bi se delal toliko neumnega, kot bil neumen takrat,ko si Sel čez plot Slamorekčevo zelje gledat in si sebi in meni storil hudo. Pravi jo, da ni kozel ničesar odgovoril žalosti polnemu svojemu gospodar ju Lukeku Drenulji. S' strahom je toknik Slamorezec'videlsi to izpremembo misli pr i mestnih sod n1 nikih in tekal okrog,'da bi si jih pridobil vsaj polovico zopet nazaj na svojo stran .In res vstane drugič starešina Zufcnjal ter v dolgem govoru glasuje za Drenuljevo in kozi o vui-u glasuje za urenuj.jevo m Kozlo vo smrt in to baje tako izvrstno,da PrifeedSi med sodni zbor, se k so se zdajci Višnjani razpolovili raalo zmeni za vse sodnike in na dve stranki; ena za milost, dru- * temveč meni nič, tebi n za smrt kozlovo. na ga lefce m se za vratom. kozel st are -iič, zadnjo nogo popraska Govorili so še sodniki in meščan je; Jurček Grika,Bošte Krevs,Peter Etra ma, Mirko <5rmak,Miha Kisovar,Jokman Kravopasec in še več slovečih moka-koy, eni z Gobe ki jem, drugi z Euk-njanom.Ne morejo se zdrukiti,zmešnjava je velika, srde se in nekater stiskajo pesti. Višji sodnik in kupan Zaropotaj,ki Kozel je neumen .Ne ve, kaj bi storil. Ničesar se ne boji - ukrepa iz tega Gobeželj. - Ni neumen, vpijejo nasprotniki. Glejte čudesa jkozel Lisec sam odmaje z brado. Ali ste videli? ^Muhe odganja, vpije Drenulja in se srdi na kozla, ker se tako slabo vede (Konec p? ihodn j ič ) Stran 9. KOTIČEK NAŠIH MALIH ; Kdor hoče živeti in sre*o imeti, MOJA MATI naj dela veselo in moli naj vmes \ Moja mati je bila kmetifeki otrokjrasla in dorasla je kakor cvet na po lju.Ko se je možila, ni znala ne brati ne pisati.Obo jega se je učila Sele tedaj, ko smo mi otroci doraščali; bedela je ponoči, da bi je nihče ne videl.Pisala je z neokretno roko, trke - so bile zelo velike;ali še zdaj se spominjam, da je bila njena slovenščina lepa in čista in da nam je popravljala besede. Ko smo se naučili brati in pisati, smo začeli s slovnico in težavnimi računi.Mati se je vsega učila z nami. Mati zna vse... Po Cankarju PCB UCI CICIBANA CITATI MATERINA SLIKA (Sita, čita Ciciban, V vasi sta živela oče in mati.Ime čita, čita dan na dan. la sta edinega sinčka Stojana.Ker je bil dober in bistre glave,‘sta Na drevesu poje ptič, sklenila, da ga pošljeta v mestne Ciciban ne čuje nič. Sole.Pride dani ko je Stojan moral •. zapustiti domačo vas in svoje dra Rad se Ciciban uči, ge starše.Mati jokajoč • ob jame Sto to očeta veseli. jana.Potem mu izroči svojo sliko • Zupančič. rekoč:"Vzemi, Stojariiek; to je mo ------------------------ • ja slika.Dam ti jo v spomini" , Stojan je obesil materino sliko nad zglavje svoje postel je .Vselej,ko ga je obhajala kaka skušnjava, je pogledal materino sliko in zdelo se mu je, kakor bi ga mati svarila... .Tako je rasel in postal dober. Leban. RAZGOVOR "Mamica, ali je res v očesu luknjica?" "Res, resi V očescu je majhna luknjica,prav v sredi,pr .. avijo ji zenica." "Aha> zato pade smet v oči L" "Zato*.Pa-ne le smet, tudi večje reči padejo v očijdrevesa, gore, nebo, mamica, at e k..." "Pa oči ne počijo ? "0, n e. Očesa so okenca obraza. Obra Glej, tvoja usteča so vrata.Ce nič Kakfeenkrat pa se odpro.Pa vstopajo Izstopajo pa besede, druga za drug kletke .Nad vrati pa je zvonik, ki To pomeni : Ali je fantek doma?®e okenca zaprta.To pomeni, da gospod MOLITEV ; Jezušček, tam gori v svojem zlatem dvori sveti krit držiš, z angelci sediš. Prve hlače nosim in kleče te prosim zdravja svoji mami Preljubo veselje, oj kje si doma ... ki me zjutraj drami, teke in umiva, meni srajčko šiva, sladkih jabolk r‘eže, rada s kruhom strefce, mleka piti daje da ga še ostaje. ■> Levstik. z pa je kakor hiša. ne vstopa, so zaprta. ----------------------- •kruhek/ potica, najrajši pa sladščice o, kakor ptički, ki jih izpustimo iz! pozvoni "din, din", če ga malo stresemo, je doma, povedo okenca.Kakfeenkrat pa so ar ja ni doma.Odšel je sanjat kam daleč. sedi Ne Večkrat pa so okenca odprta, fantka pa le ni doma. To je tedaj,kadar fantek v 3obi pred -odprto računico na mizi. 3X5 je .. je,pravi jo usteča. Fantek pa nič ne vidi, nič ne sliši, fantka ni doma.Ni ga, pa ga ni i vem, zakaj. Jaz pa vem No, pa povej. Zato ker je mimo okenca tam zunaj zletela prva lastovka. Iz "Nafeega roda" 25. April 1953. ................ "M I 3 L I" Stran' 10. Leto II. Števili©.4. ANECDOTE S... DOCTOR15 BILL A French officer who had been away from the practice of his religion for many years fell seriously ill. VVhen he was at the point of death he called in the famous Doctor Re-camier,the doctor cured him.?/hen the doctor paid his last visit to his patient, the officer asked for his bili, exclaiming that no bili would be too great. At this the doctor took a rosary from his po-cket, saying: "Your bili is to say the rosary in a church the first time you go out."The officer pro-tested that this was far too little but when the doctor insisted he a greed. At his first opportunity he visited a church and recited the rosary,He began to feel sorrow for his sins, called for a priest, and went to confession. After this incident, the officer led a most exemplary life . "Why, no. Perhaps you could ju st buy one.They are cheap iron bed s. Perhaps if you do this little good, our Lord will bless you." Touched despite himself.Mr, Porter paid for ali eleven beds.He remem-bered the incident, and later ho learned the name of the little nun who had appealed to him.lt was Mother Cabrini andJ it was to her prayers that later on he ascribed his conversion. CHARITY' s RE7/ARD Charles E, Porter, a Chicago bu-sinessman and convert to the faith used to describe how his conversi on stemmed from a somewhat unwil-ling act of charity. At one time of his life he was in business in Los Angeles, and his secretary informed him one day that two nun s were v/aiting in his outer office to see him. "What they want?" FOR THE SIMPLE asked Mr, Porter,"They are begging for an orphanage*" "Well, send them awayi Let them go to their ovra Cath olics for money. I won*t see them,” HELP \ A saintly priest was once asked by a fellow-traveller on a train why Catholics keep repeating over and over the Hail Mary in the rosary. The priest replied:"Suppose a man fell into a rover, and before drow-ning he would riso to the surface seve ral time s and each time cry out:"Help, helpJ"Would you say to him:Be stili. It is unreasonable repeating the same words" oh, no: in his plače I suppose I should do the same thing. ""Yes", answered the priest, "and as long as I am on earth I am in danger of f ali ing into the r&ver of hell. So I keep repeating* Help, help, and I shall do so till the end of my life, for to the very end I shall be in danger, " The secretary came back in a few moment s and said;"They looked so disappointed, I dodn’t have the heart to send them away.Why don’t you see them for just a moment "oh. ali right. Let them come in." The sisters meekly came into his office, and Mr. Porter addressed them rather brusquely: "vl/hat do you want? "We have an orphanage,"said one, speaking with a strong Italian accent, "and eleven new orphans came today.We have'no bed s for them "What 1 Do you expect me to buy eleven bed s for you ?" Brother Gilas, one of the early companions of St, Francis Assisi, once posed a question to St .Bonaventure. "My father", he said, "God ha s a-ccorded you great happiness. You are so learned and can therefore serve God perfectly.But we unlear-ned ones, how can vve correspond to God1 s goodness and reach heaven?" "My brother, in order to reach heaven it suffices to love God, and a poor, unlearned person can love God as well as, and even better than a learned theologian." Upon hearing this,Giles ran out the street j "Come, Se simple and unlearned men and wo-men .You can love God as well as and perhaps beter than F. Bonaventure.