Zimsko-sportni meeting v Bohinju. Športna zveza je zaključila svojo zimsko športno sezono z velikim meetingom v Bohinju. Vsled neugodnih snežnih razmer tolikrat potrebno prelaganje termina je zedinilo končno drsalno tekmo in smuške tekme na en dan v Bohinju. Bohinjsko jezero je zamrznilo in omogočilo drsalno tekmo, sicer ne pod najboljšimi, vendar pa pod sprejemljivimi razmerami. drsanju, 5 tekmovalcev, juniorska v umetnem drsanju, 2 tekmovalca, in tek seniorjev na 500 m, 4 tekmovalci. Otvorilo se je tekmovanje z umetnim drsanjem. Izvajalo se je 6 predpisanih likov in prosto drsanje v času 2 minut. Prvenstvo je dobil inž. Jaroš (Concor-dia, Zagreb), svoječasni prvak v St. Moritzu, z 81 § Tiki MIMI IMMMMMMMMMMMMM MMMMMMMMMMMMMMMM Udeleženci sankaške tekme v Bohinju. Fot. F. Vesel. Drsalni sport je vsled slabih zim že dolgo vrsto let mladini popolnoma zaprt. To je bilo tudi vzrok, da je bila udeležba pri konkurenci manj številna, kot bi bilo želeti. Vendar vsi oni, ki so se udeležili tekme, bodisi kot tekmovalci, bodisi kot gledalci, so dobro občutili, koliko lepega in zdravega sporta izgubi mladina, ker ni ledu. Z ozirom na udeležbo in nezadostno trenažo so se določile le sledeče tekme: seniorska v umetnem točkami (dosegljivih 90) ter si pridobil s tem naslov »Prvak Jugoslavije v umetnem drsanju za 1921«. Njegovo izvajanje je kazalo popolnega mojstra, njegovo prosto drsanje je vzbujalo splošno občudovanje. Drugo mesto je dosegel Klimek Vladimir (Ilirija) s 63 točkami, tretje Betetto Evgen (Ilirija) z 58 točkami. Četrti je bil Vodišek Viktor (Ilirija), 46V2 točke, peti Deu Lotar (S. K. Triglav), 10 točk. Drugo tekmovanje je bila tekma juniorjev v umetnem drsanju. Prvenstvo juniorjev je dosegel Pavel Schvvab (S. K. Celje) z 41 točkami, drugi je bil Rebolj Viktor (Triglav) z 19 točkami. S tekmo seniorjev na 500 m se je tekmovanje na ledu zaključilo, Tekmovali so 4 tekmovalci, ki so takoj začetkoma vzeli sijajen tempo, popustili so pa nekako na pol pota, ko je nevarni tekmec Kavšek padel, in so pritekli precej zložno na cilj. Kot prvak Jugoslavije na 500 m je postal Vladimir Klimek (Ilirija) z zmago v 1 min. HVs sek. Drugi je bil Deu Lo-tar, Kranj (Triglav) v 1 : IS'/ioo- Ing. Jaroš, prvak Jugoslavije v umetnem drsanju, nadkriljuje po znanju vse svoje tekmece. Njegovo estetično uspelo, elegantno drsanje je tehnično lepo izvedeno. Tudi njemu se sicer pozna pomanjkanje treninga, toda vidi se na prvi pogled, da ima sistematično šolo; v inozemskih tekmah si je pridobil tudi znatno rutino. Klimek je imel kot dunajski visokošolec nekaj več priložnosti za trening. Izpeljal je svoje vaje s precejšnjo sigurnostjo; s stališča estetike se mu izpeljava figur žal ni posrečila. Ob vztrajnem treningu bi se dal ta nedostatek vsekakor omiliti. Drsanje Betetta, tretjega v konkurenci, je stilno boljše; šanse na drugo mesto je zgubil s slabo, nesigurno izpeljavo pete in šeste obvezne vaje. Premajhno izpeljane figure mu vzamejo mnogo efekta. Isto se more ponoviti o Vodišku, ki drsa v podobnem stilu, le da je še nesigurnejši od Betetta. Rebolj je šele v začetku svojega znanja; njegovemu drsanju manjka popolnoma šola in finesa. Tekma se je končala okrog 10 ure dopoldne. Kot sodniki so bili Goreč Joso, Vrančič Vladimir in Pretnar Kazimir. Kot drugi del programa se je vršila v Bohinju poleg drsalne tekme na Bohinjskem jezeru tudi prva jugoslovanska, vsestransko velezanimiva smučarska tekma na daljavo po brdih in v skoku. Bil je to krasen, veliki dan, ki bo ostal v prijetnem spominu vsem tekmovalcem kot mnogobrojnim opazovalcem in izletnikom, dospevšim iz Zagreba, Karlovca, Dalmacije, Ljubljane, gorenjske doline in drugih krajev Jugoslavije, pomemben dan, ki bo tvoril prevažen datum v zgodovini razvoja jugoslovanskega smučarstva. Prvič smo se to pot z veseljem sešli smučarji z lažnih pokrajin naše kraljevine in se merili vzajemno na smuškosportnem polju, prvič so se ta dan ojunačile brhke naše dame na smučkah in je nastopil v tekmi poleg moškega tudi »nežni spol« in prvikrat smo imeli isti dan priliko opazovati, kako so krilili po zraku smučarji-skakači v elegantnih skokih raz našo prvo umetno skakalnico. Le-ta dejstva, lepi uspehi tekmovalcev v obeh panogah smuškega sporta, kakor tudi očividno zanimanje s strani številnega občinstva nam je razveseljiva priča : da je i smuški sport v ožji kot širši naši domovini pognal že močne kali in se ukoreninil, da je zmagala ideja veselega, zdravega, prostega gibanja v zimski naravi! V lažji pregled podajemo tabelo tekmovalcev z označenimi uspehi. Spored Število tekmo- valcev I m e Bivališče Član kluba Krmaril v celem Ocena po žrebu i dr. I. Pandakovič Zagreb SKZ zablodil in odsto|iil 2 Hlebanja Janez, logar Bohinj ZSOBB 21 : 49'5 L Prvak »Jugosl. in Slov.« Tekma starejših 3 Paulič Drago Zagreb SKZ 28 : 55 '/5 4 Bikar Petar Zagreb SKZ 44 : 21Vs Jugoslavije in Slo- 5 ing. Hieng Herman Ljubljana SKL 25 : 49 Vs ven je« po brdih 6 dr. Zupanc Fran, odvetnik Ljubljana LSK 33 : 18 Vs na 5 km daljave akad. Dolenc Jože Ljubi jana-Zagreb LSK 25 : 28 »/s 8 Zinaja Dušan Zagreb HAŠK 22 ; 43 '/s II. častno mesto 9 Ferič Zvonimir Zagreb-Zlatar ZLSK 25 : 08 Vs III. častno mesto 10 akad. Rabič Ernst Mojstrana SKL 26 : 21Vs 12 Predalič Stanko Skala 27 : 26 Vs 13 Švajger Slavo SKL 44 : 17 14 Trnkoczy Stanko LSK 24 : 00Vs III. častno mesto 15 Badjura Metod Skala 25 : 47 Vs 16 Šv gelj Zdenko LSK 21 : 45 Vs 1. Prvak »Bohinja« Tekma mlajših 17 Medved Ivo C .2 SKL zlomil smuči, doftel peš za »Prvenstvo 18 Knez Tomo SKL 24 : 2s 2 s Bohinja« po brdih na 5 km daljave (ista proga) 19 20 Škrajnar Anton Švigelj Fedor | SKL LSK zlomil smuči, došel peš 22 : 43 II. častno mesto 21 Deu Stane Skala 25 : 23 Vs 22 Bajc Oton SKL 27 : 37 Vs 23 Kmet Stanko LSK 26 : 03 Vs 24 Ogrin Rajko SKL 35 : 51 Vs 25 j Stojan Stane SKL 27 : 55 Vs 26 Schubert Viktor Hermes 26 : 20 Damska tekma za 1 Mira Knezova Ljubljana LSK 20 : 33' s III. častno mesto »Prvenstvo Gorenj- 2 Jelka Naglasova Ljubljana LSK 16 : 44Vs II. častno mesto ske« po brdih na 3 Beba Trammerjeva Mostar ZSOBB 15 : 30^s L Prvenstvo »Gorenjske« (spodnji del iste proge) 4 Olga Bochejeva Trst ZSOBB 20 : 55 Vs Smučarska tekma v skoku za »Prvenstvo Jugoslavije in Slovenije« za 1- 1921. raz umetno skakalnico v Bohinju dne 20. februarja 1921 ob 14. uri: Število tekmovalcev po žrebu 1 m e Bivališče Član kluba Ocena 1 Pogačar Joža Ljubljana Ilirija 2'9545 — L Prvak »Jugosl. in Slov.« za 1. 1921 2 akad. Kavšek Ivo Ljubljana Ilirija 3 1 8000 — III. častno mesto 3 akad. Dolenc Jože Ljubljana LSK 2'9775 — II častno mesto 4 ing. Jaroš Zagreb Concordia 4-0125 5 Zinaja Dušan Zagreb HAŠK zlomil smučko in odstopil Pripomnje: Tekme po brdih na daljavo se je udeležilo vsega skupaj le 30 smuških krmarjev, in sicer 26 moških, 4 dame, 5 jih je odstopilo, ker so tekmovali v drsanju na ledu (Bohinjsko jezero) in vsled velike razdalje niso mogli še pravočasno dospeti na smuški start. Vršila se je raz start na ruti »Repar« (850 m) nad izvirom Bohinjske Bistrice pod Liscem pred Črno prstjo in preko cele Dobrave do vasi Bohinjske Bistrice (512 m). Na progi je bilo premagati pet naravnih ovir in tri bregove. Sneg ni bil ugoden: raz start je bil močno osrenjen, zdaj suh, zdaj strjen, pred damskim startom suh, od damskega starta zopet osr-nica, ojužena in proti cilju trda osrnica. Proga je bila poredko markirana, in sicer od moškega (gornjega) do damskega (spodnjega) starta z markacijskimi rdečimi listki, od damskega starta nadalje pa z zastavicami po gričih. Proga (tekmovalcem) — kar predvsem poudarjamo — ni bila poznana! Skupni odhod tekmovalcev se je pričel ob 7'45 od hotela »Markež« in so tekmovalci prispeli na start ob 9-30; 10 minut nato je zdričal krmar g. Rud. Badjura, ki je prekrmaril celo progo pred tekmovalci in javil ob 9'57 vodstvu tekme na cilju, da so tekmovalci pripravljeni in proga v redu. Tekma v skoku se je vršila popoldne med 2. do 3. uro ob krasnem vremenu. Skakačem so se določili skoki samo s polovičnim zaletom iznad velike ska- kalnice. Najdaljše skoke je napravil g. Kavšek (13 m), žal se ni obdržal po skoku v stoječi drži, najlepše skoke (9 m) pa gg. Pogačar in Dolenc, in sicer prvi vse tri v brezhibni pokončni drži. Dopoldanski kot popoldanski tekmi, ki sta se obe izvršili v redu in brez najmanjše nezgode za vse tekmovalce, je prisostvovalo mnogobrojno občinstvo, ki je z velikim zanimanjem zasledovalo tekme in oduševljeno pozdravljalo borce po prestanem naporu. Posebno živahno se je aplavdiralo damam, ki so letos prvič nastopile, in pa skakačem po lepo uspelih skokih. Tekmo je vodil odbor, sestavljen iz zimskošportnih strokovnjakov, gg. dr. Lipovščaka, dr. Pandako-viča, dr. Ulmanskega iz Zagreba, ing. Božiča, ing. Mi-kloviča iz Bohinja ter dr. Souvana, Rud. Badjura, dr. Zupanca, sodnika Jenčiča, Joso Gorca in Urata-riča, tajnika Športne zveze iz Ljubljane. Prvi začetek je storjen, premagane so početne težkoče in ovire; pridobljen je kader vnetih gojiteljev smuškega — najlepšega in najbolj zdravega zimskega sporta, ki ga bodo le-ti propagirali, razvijali in izpopolnjevali dalje v prid splošnemu ljudskemu zdravju, Tako je imel Bohinj v nedeljo svoj prvi pravi zimski športni dan. Upajmo, da se bo razvijal v tej smeri, kot so pokazali skromni letošnji začetki. Država in sport. V Jugoslaviji se ne moremo preveč pohvaliti z naklonjenostjo državne oblasti napram sportu. Edino izjemo delajo vojne oblasti, ki vsled tega, ker se dan na dan bavijo z našimi fanti, vedno bolj uvidevajo veliko korist sporta in telovadbe. Mladenič, ki se bavi z gimnastikoi ali goji sport, je okreten, gibčen in najprej v stanu ugoditi zahtevam, ki jih stavi nanj težka vojna dolžnost. S civilnimi oblastmi je čisto drugače. Tem ne delamo nobene krivice, ako trdimo, da sportu ozir. vzgoji telesa sploh pri vsakem koraku nasprotujejo in hočejo tako sport in sportaše nekako šikanirati. Šikane, ki jih povzročajo sportu državne oblasti, se dajo paralizirati le s solidnim in vztrajnim delom. Z intenzivnim, smotrenim delom moremo in moramo tudi na odločilne kroge dobiti tak vpliv, da se nas ne bo samo priznavalo in trpelo, temveč da se nas bo tudi podpiralo. da kujemo srečo in napredek našemu narodu, da sport tudi na tem polju, kolikor se le da, opravi svoje delo. Zato v nadalje podvojimo naš trud! Ako nam državna oblast stavlja zapreke in težkoče pri našem napornem delu, se moramo potruditi, da jih odstranimo. Odstranili pa jih bomo, ako našim vladam dokažemo važnost sporta, predvsem pa njegovo korist za narod v duševnem in telesnem smislu. Ko enkrat dosežemo to, se sigurno ne bo treba več bati neviht, ki nam pretijo prav z one strani, ki bi nam prva morala biti v največjo pomoč. K razvitku in napredku sporta naša državna oblast ne pripomore prav nič, nasprotno nalaga klubom še visoke davke. V drugih državah je to drugače. Tam se podpira šport z vsemi silami in z vsemi sredstvi. Država sama ga podpira z ogromnimi vsotami, ki dosežejo letno stotine milijonov, saj uvi-deva, kako važen in koristen je sport. Že samo to dejstvo bi moralo tudi naši državi odpreti oči in jo siliti k razmišljevanju in posnemanju. Publika pred okrepčevalnico opazuje sankaško tekmo. Fot. F. Vesel. V sportu smo še prav mlad narod in sport je pri nas šele v začetku razvoja, zato se nam niti ne zdi preveč čudno, da ravnajo z nami tako mačehovsko. Šele takrat, ko odraste današnja mlada generacija in ko se bo vpošteval njen glas, bo vzcvetela sportu prva pomlad. — Do tedaj pa se borimo vsaj toliko, da vzdržimo in ojačimo to, kar smo do danes z resnim, težavnim delom zgradili in ustvarili. Premotrimo stanje in razvitek sporta med Jugoslovani pred vojno! Kakšno je bilo in kakšnd je danes! Sijajen napredek bo hrez dvoma vsakega precej zadovoljil. Borba je res trda, delo je zares naporno, ali ideja sporta si počasi, a sigurno sama gladi težko pot napredka. — S tem seveda nikakor ni rečeno, da nas dosedanje delo in dosedanji uspehi že zadovoljujejo. Marsikaj bi moglo biti lepše in boljše kakor je! Pa ne zvračajmo vse krivde le na druge, temveč glejmo resnici v oči in iščimo razlogov, ki nam branijo do napredka! Narodni pregovor pravi: »Vsak je svoje sreče kovač.« Treba je, Niti ena država nima danes toliko milijonov, da bi jih mogla razsipati za razkošne institucije, za luksus in zabave. Ako se enkrat odloči podpirati sport s takimi vsotami, je to jasen dokaz, da je sport res potreben in da izvršuje veliko nalogo. In ta je: rešiti človeštvo degeneracije, v katero hiti z nepopisno brzino. To je tako velika, tako lepa naloga, da se mora zanjo vse žrtvovati! Nordijski narodi so med prvimi opazili veliko važnost sporta. Čast jim, da se do danes ob različnih prilikah biti ostalim zgled. — Njih države so se takorekoč postavile na čelo akciji za sportsko propagando. Slede jim vsi narodi. Amerika, Anglija, Francoska so znane kot države, ki z vsemi močmi podpirajo sport. Celo izčrpana Nemčija je stavila v proračun za leto 1921 220,000.000 mark za propagando sporta in za izboljšanje športnih igrališč — kljub temu, da njene finančne razmere še dolgo ne dosegajo naših. Dunaj ima v občinskem svetu poseben športni svet ter je razdelil v preteklih dneh raznim klubom 800.000 K podpor za izboljšanje igrišč. Veliki svet ženevskega kantona v Švici je povišal državno subvencijo vsem nogometnim klubom od 1500 na 5000 frankov letno, razen tega pa je predlagal, naj država stavi klubom na razpolago nova igrišča^ »Sport« — Zurich piše o tem sledeče: Ta sklep predstavlja parlamentarno novost, v švicarskih kan- Dr. Ciril Žižek: Enotna organizacija tujskega prometa v Jugoslaviji. (Konec.) Poleg vseh teh nalog, ki jih imajo reševati prometna društva pod vodstvom in s podporo državnega urada — eventuelnih uradov v okvirju pokrajin se ne tonih do sedaj nepoznano. Veseli nas, da tudi v teh stvareh nastopa doba boljših dni. Dogodek, da država subvencionira športne klube, kaže napredek in po pravici zasluži priznanje. Daje nam up in nado na boljše čase, v katerih bo sport zanimal tudi naše deželne očete, da bodo tudi oni spoznali v sportu to, kar v resnici je: pot k telesnemu in duševnemu ozdravljenju naroda. Ženeva je večim klubom stavila na razpolago potrebna igrišča. Kdaj bomo doživeli pri nas tako razumevanje in take podpore? Po »Jadranskem sportu«, Split. Skupina tekmovalcev pred okrepčevalnico. Fot. F. Vesel. dotaknem, ker je to vprašanje bodoče ustave — se morajo v okvirju tujskega prometa rešiti še marsikatere naloge, ki so trgovskega značaja. Moderni tujski promet zahteva, da se potnikom omogoči nakup direktnih voznih listkov tudi v inozemstvo in da se izdajajo veljavni vozni listki za dalj časa in gotovo okrožje, tako na železnicah, kakor tudi za parobrod-ne, automobilne in letalne linije. Nadalje se mora urediti prtljažna služba in pri sedanjih razmerah v večjih krajih tudi vprašanje nastanjenja. Potnikom v inozemstvo se mora nadalje omogočati nakazovanje denarnih sredstev in olajšati nabava potnih listov. Glede potnih listov mislim seveda le na odstranitev večkratnih potov in dolgega čakanja pri uradih na ta način, da se potnikom, ki izpolnijo postavne določbe, skupno preskrbijo potni listi. Potrebna je nadalje naklada umetniških slik in razglednic onih krajev, ki so primerni, da se tujci na nje opozorijo itd. Vsi ti posli zahtevajo seveda trgovski način izvedbe. Pravila »društva za promet stranaca« v Zagrebu predvidevajo v točki 3 ustanovitev trgovske družbe, kar kaže, da so ustanovitelji popolnoma pravilno pojmovali ta posel tujskega prometa. Seveda lahko vodstvo take družbe v veliki meri vpliva na razvoj prometa in razdelitev tujcev, vsled česar je potreba, da so družabniki družbe interesenti tujskega prometa, kot predvsem prometna društva in njih zveze, kopališča, zdravilišča in letovišča, oziroma njih zveza, koje ustanovitev se je na današnjem kongresu že sklenila, nadalje javna ali privatna prometna podjetja, kot železnice, parobrodne in automobilne družbe. Vsekakor pa se še mora državni oblasti zasigurati trajen vpliv na vodstvo družbe. Potrebna bi bila tudi določba, da se gotov odstotek čistega dobička uporabi v svrho tujskega prometa ter da so prodajni biroji družbe obenem informacijske pisarne prometnih društev, ki bi na ta način imela stalno, izvežbano in honorarno osobje na razpolago. Vprašanje je še, katere naloge tujskega prometa so najnujnejše v bližnji bodočnosti. Poleg ureditve železniškega, parobrodnega in automobilnega prometa s priključki, ki odgovarjajo zahtevam tujskega prometa tako v tuzemstvu, kot z inozemstvom, hotelske in restavracijske službe na podlagi solidne postrežbe s cenami, ki so v skladu s komfortom, kateri se nudi, mislimo, da se mora takoj vpostaviti zanesljiva, točna in hitra informacijska služba poleg obširnega propagandnega dela. Nadalje bo potreba različne obrti in industrije opozoriti na potrebščine tujskega prometa in takoj sestaviti statistiko tujsko-prometnih podjetij in organizacij in obenem ugotoviti višino narodnega kapitala, ki je tozadevno investiran. Glavno pa je, da se te naloge vsaj delno izvršijo do začetka sezone 1921, ker bi sicer bilo zopet celo leto izgubljeno. Že z izvedbo nekaterih označenih del je ustvarjena podlaga za enotno in času primerno organizacijo tujskega prometa v bodoči sezoni. Ne mislimo, da bodo prva dela prvovrstna in da bo tujski promet funkcioniral brez vsake hibe. Storjena pa je podlaga in dobljene bodo izkušnje, ki bodo kazale smer, v kateri se ima nadaljnje delo pravilno gibati. Na vprašanja, ali je to delo pri nas že izvedljivo in kje se vzamejo financielna sredstva, odgovarjam, da je glede prvega potrebna dobra volja in smo-trena ter vztrajna energija, ki dovede vsekakor do cilja, v drugem oziru pa smo že izvajali, da se nekatere panoge tujskega prometa dajo uporabiti tudi v financielne svrhe. Na podlagi teh izvajanj si dovoljujem današnjemu kongresu predlagati, da se sklene podvzeti potrebne korake za ustanovitev centralnega državnega urada za pospeševanje tujskega prometa in prevzeti iniciativo za ustanovitev prometnih društev povsod, kjer so potrebna in katera bodo tvorila za večje okoliše ali za celo državo posebne zveze, kakor tudi za eventuelno ustanovitev trgovske družbe v svrho enotne izvršitve nalog tujskega prometa, trgovske narave v vsej Jugoslaviji. Znane Skeleton-dirke za Curzon-kupo so se vršile v St. Moritzu (Švica) na Cresta-Ruu. Udeležba je bila ogromna. Na tisoče gledalcev je spremljalo vratolomno in nevarno vožnjo. Proga je bila dolga 7200 m,. Višinska razlika je znašala 130 m. Zmagal je Anglež H. O. H. Giles v 4 : 50-4 pred Or. Ewingom 4 : 51-2 in Moor Brabazonom 4 : 51-8. Zimskošportne tekme v Leobnu. 13. t. m. so se vršile ob krasnem vremenu in izredno ugodnem snegu sledeče zimskošportne tekme: Tekma na smučeh, proga dolga 3X> km. Izmed 12 tekmovalcev je dospel na cilj prvi J. Witwer v 19 : 18-8. Juniorji. Proga 600 m. Startalo jih je 16. Zmagal je J. Kampi v 1 : 14. Tekma na bobu. Proga 5 km. Startalo je 9 moštev. Prvi ing. Leibnitz (6 : 12-6). Zimskošportne prireditve v Kuffsteinu. 13. februarja so se vršile v Kuffsteinu velike zimskošportne tekme, med njimi za sankaško prvenstvo Tirolske za leto 1921. Rezultati posameznih konkurenc: Sankaško prvenstvo Tirolske: H. Kaufmann (6 min. 11 sek.). Skeleton-tekma: L. Hasenknopf (7 : 55). Tekma dam: L. Leitner (6 : 51). Dvosedežne sani: Mayer - Hornacker (6:55). Bobsleigh-tekma je morala odpasti zaradi slabih vremenskih razmer. Praga: Slavia-Čechie Karlin 10 : 1, Slavia O. B.-Meteor Viš. 4:1, Sparta-Radlicki AFK 15:0, Victoria Ž.-Meteor VIII. 2:1, Union Ž.-Olimpija Starom. 4:2, Victoria Vinohr.-S, K. Hradčany 2 : 0. Pariz: Irska-Francoska 2:1. London: Aston Villa-Burnley 0 : 0, Nevvcastle U.-Chelsea 1:0, Liverpool.Manchester U. 2:0, West Bromwich Albion-Bradford 1 : 1. Nogomet v Angliji. Preteklo nedeljo se je bila 42. tekma med reprezentacijskim moštvom Škotske in Wa-lesa. Igra, ki se je vršila v Aberdeenu ob navzočnosti le 30.000 gledalcev, je potekla jako dolgočasno in se končala z 2 : 1 v prid Škotske, ki je zmagala že osemindvaj-setkrat nad Walesom. Boj za prvenstvo v drugi ligi je jako napet. Tri moštva, Birmingham, Bristol City in Blackpool, vsako s 36 točkami, si stoje nasproti. V splošnem pa so rezultati: Cardiff City - Barnsley 2 : 0, Bristol City - Fulham 2 : 0, Bury - West Ham United 1 : 0, Clapton Orient - Birmingham 1 : 1, Sheffield Wednesday - South Shields 3:2. V južni ligi je popustil Southampton, ki je bil dalj časa na prvem mestu. Vodilno moštvo je sedaj Crystal Palače s 37 točkami pred Swindon Town s 34 in Southampton s 33 točkami. Špansko nogometno prvenstvo pripade F. C. Barcelona, ki je lansko leto premagal praško Slavijo z 2 : 1 in 6 : 0. Tekma med francosko in angleško vojsko. 16. aprila t. 1 se bo vršila velika rougby-tekma med reprezentacijskim moštvom francoskega in angleškega vojaštva. Zanimanje za tekmo je obojestransko ogromno in že sedaj se vrše priprave. Rugby-tekma med Anglijo in Irsko. Ob navzočnosti angleškega kralja se je vršila v Twickenhamu pred 35.000 gledalci 40. mednarodna rugby tekma med Anglijo in Irsko. Anglija je zmagala s 15 : 0. S tem je dosegla svojo 26. zmago nad Irsko. Irci so dosedaj zmagali dvanajstkrat, dve igri sta pa bili neodločeni. SOlctni dogometaš, stari Pennington, se je udeležil zadnje igre za ligo med West Bromvich Albionom in Middlesbourgh-om. 82.000 članov šteje po najnovejših statističnih podatkih severnonemški nogometni savez. Med temi je 46.960 izvršujočih članov, ki odpadejo na 457 klubov v 248 krajih. ROKOMET J S. K. Ilirija ustanovi na pomlad vnovič sekcijo za ženski rokomet. Dame, ki žele sodelovati, naj se — ne glede na to, ali so bile doslej v sekciji že včlanjene ali ne — pismeno prijavijo tajništvu S. K. Ilirije, Kersnikova ulica 3/1. Mednarodne tekme v Pragi. V času od 3. do 5. junija se bedo vršile v Pragi velike mednarodne težko- in lahko-atletične konkurence, združene s telovadnimi tekmami, Južnonemška prvenstva v lahki atletiki za 1. 1921. se bodo vršila v Monakovem. V Saint-Cloudu so tekmovale gojiteljice lahke atletike v ostrem boju na progi 2 5 km. Darilo, ki ga je postavil raziskovalec južnega pola Shacklelon, je dobila mil. Susanne Pori (d'Academia). Proga, ki je peljala preko polja, je bila jako hribovita in težko hodna. Od 45 prijavljenih tekmovalk jih je prišlo le 40 na cilj. Avstrijski amaterski boksni savez se je ustanovil 31. januarja 1921 na Dunaju. Vsled velikega razvoja te športne panoge je bil ta korak velevažen. Isti savez namerava skupno z mednarodnim težkoatletičnim savezom napraviti kongres v Bernu. Ob priliki kongresa se bo tudi odločilo svetovno prvenstvo za leto 1921. v dviganju uteži. Prvenstvo angleške policije v boksanju se bo vršilo meseca februarja v Londonu. Poraz Amerikancev v boju za Davvis-pokal. Dodatno k amerikanskemu Dawis-Cup-Team-u so se vršile še igre v Sydneyu. Tu je zmagal v double-igri domači par Norman Brookes in 0’Hara Wood nad amerikanskim John-ston in Tilden v 6 : 3, 8 : 6, 4 : 6, 7 : 5. V single ni bil O'Hara Wood kos Amerikancu Johnstonu, ki je zmagal 6:2 in 11 : 9. Nasprotno pa je izgubil igro Amerikance Washburn proti R. N. Heath z 2 : 6, 4 : 6. Konkurence za Davvis Cup se bodo letos vršile 2., 3. in 5. septembra v New Yorku. Drugi amerikanski tennis-turniri so: 15. avgusta damsko prvenstvo v New Yorku, 22. avgusta double-prvenstvo v Bostonu, 9. septembra moško prvenstvo v Philadelphiji. Za Dawis-kupo. Amerikanski Lawn Tennis Associacion pričakuje v kratkem prijave Anglije, Francije, Belgije, Kanade, Afrike, Japana in Španije za konkurenco za Dawis-kupo. 8,775.000 automobilov je naštela zadnja statistika v sve-Prometu. Dele se: Zedinjene države 7,559.000, Kanada 337 000, Angleška 255.000, Francija 202.000, Nemčija 75.000, Italija 35.500, Avstralija 27.000, New-Seeland 25.000, Švica 16.000, Španska 15.000, Belgija 12.000, Švedska 10.000, Norveška 5000, Grška 1100. V Ameriki odpade na vsako 14. osebo auto, v Argentiniji na 21. osebo, v Angliji na vsakih 180 oseb, v Franciji na 200, v Švici na 230, v Nemčiji na 870, v Kini na vsakih 160.000 oseb. Automobilne razstave so določene za bodoče leto: New-York od 8. do 15. januarja, Glasgovv od 28. januarja do 5. februarja, Basel od 28. maja do 8. junija, Praga od 28. maja do 5. junija, Pariz od 5. do 16. oktobra, London od 4. do 12. novembra, Bruselj od 3. do 5. decembra. Motorna razstava v Glasgovvu. Prva »Motor Show« v tem letu se je otvorila v Glasgovvu. Razstava ne kaže nikakega napredka motorne industrije. Vsi zastopani tipi od Napier-a pa do Standarda so ostali pri starem in se niso nič izboljšali od zadnje »Olympia-Show«. Niti Francija, niti Amerika, Italija ali Belgija niso poslale na razstavo novih ali izboljšanih tipov. Zato stoji na prvem mestu Anglija s svojimi povojnimi automobili. Z internacionalnega stališča je letošnja razstava zanimiva zaradi tega, ker je Francija razstavila precej cenejše vozove nego lansko leto. Nov svetovni rekord. Iz Anversa dobro znani plavac Kealeha je postavil nov rekord v plavanju na hrbtu. Pri olimpijskih igrah je preplaval 100 m v 1-48 minute. Sedaj je dospel na cilj na progi 100 yardov v 1-61 minute. (1 yard = 75 metrov.) Kealeha je rojak znanega Kahanamoku. Mednarodna plavalna tekma med Berlinom in Potsdamom na progi 25 km se bo vršila začetkom julija. Vsako udeleženo mesto bo zastopano po 10 plavačih, ki se bodo poljubno menjavali. Udeležba stockholmskega in budim-peštanskega moštva je zasigurana. Kdo je preplaval kanal la Manche? Veliko število pla-vačev je že poskušalo preplavati kanal la Manche, a večinoma brez uspeha. Dolga pot in močni morski toki so bili glavne ovire, nepremagljive tudi za fizično najmočnejše ljudi. Vendar je pa nekaj skoro nadprirodnih junakov, ki so kanal vendarle preplavali. Prvi je bil kapitan Welb, drugi J. W. Burgess, član Vorkshirskega udruženja. Neki Wolf je 23krat poskušal preplavati kanal, toda vedno brezuspešno. Tudi več žen je podvzelo ta nevarni poskus; imele pa so še manj uspeha nego moški. Burgess živi še danes v svoji domovini na Angleškem. Preplaval je kanal na progi 23 morskih milj 1. 1911. Startal je pri South-Torelandu severovzhodno od Dovera, na francosko obal je pa prispel pri rtu Gris Nez. Plaval je jako počasi v vedni borbi s tokom, ki ga je močno oviral. Celo progo je preplaval v obliki ogromnega M v 24 urah. Po vsem telesu se je bil namazal z mastjo, da si je ohranil normalno telesno toploto. Med potjo je užival hrano vsake pol ure. Pozneje je poskusil svojo srečo še enkrat, a topot je omagal že kmalu v začetku druge polovice proge. Mednarodne konjske dirke v Meranu se bodo vršile 28. in 31. marca ter 3. aprila. V prvi vrsti bo italijanska udeležba. Zanimive statistične podatke o rekordili na ozemlju bivše Avstrije prinaša ogrski »Magyar Turf«. Najvišji dobitek hleva v enem letu 1. 1920. . . 1,225.350 K » » dirkača v enem letu 1. 1917. . 450 000 K Vsota dobitkov dirkača sploh.................... 1,045.180 K Najuspešnejši žrebec — Wool Winder — 1. 1920. 1,430.620 K » konjerejcc — Napajedl — 1. 1920. 2,743.290 K Najvišja cena 1 1. konja — Fullajtar — 1. 1920. 500.000 K Najvišji uspeh privatnika — Follis — 1. 1912. . 77 zmag » » žokeja — F. Bruta — 1. 1902. . 99 zmag Najvišja kvota 1. 1920...................... 1868 : 10 » številka...................... 2003 : t0 Največja udeležba 1. 1906. 28 udeležen, za Haudicap dvoletn. » » pri derbyju 1. 1890. . . 17 udeležencev. Konjski sport na Nizozemskem je jako malo razvit, ker so slave prepovedane. Za vso sezono 1921 je razpisanih le 19 dirk, deloma galopnih, deloma trabnih. Ljubljanski nogometni podsavez. 'Redna glavna skupščina L. N. P. se vrši v nedeljo, dne 27. februarja, ob 10. uri v verandi hotela »U.nion«.V soboto, 26. februarja, se sklicuje v svrho posvetovanj in razgovorov predskupščina, ki se vrši istotako v hotelu »Union«. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju v letu 1920. 2. Volitev novega upravnega odbora. 3. Delavni načrt za leto 1921. 4. Raznoterosti. — V L. N. P. včlanjene klube se vabi k polnoštevilni udeležbi. V smislu pravil se je udeležiti skupščine po dveh delegatih, ki se morata izkazati s pooblastilom svojega kluba. Glasovalna pravica pristoja le enemu delegatu, kateremu, mora biti razvidno iz pooblastila. — Dostop k skupščini imajo brez posvetovalne ali glasovalne pravice splošno člani vseh včlanjenih klubov. J. N. S. je sklenil sledečo s p r e m e m b o § 15. s p 1 oš -nega pravilnika: Ako ostavi iz kakršnegakoli vzroka celo moštvo igrišče, se kaznuje njegov klub z zabrano vsakega igranja za dobo šestih mesecev računši od dne, ko se je prestopek izvršil. Vsem klubom je pod isto kaznijo zabranjeno igrati s katerimkoli moštvom dotičnega kluba. L. N. P. doznava, da skušajo nekateri klubi pregovoriti igralce tujih klubov z materielnimi obljubami za prestop v lastna moštva. Vse klube in igralce se opozarja, da pravila to strogo zabranjujejo in da bo odbor L. N. P. vsak tak slučaj ostro kaznoval. Klubom so se dostavile pravkar izkaznice za leto 1921, ki jih je razdeliti igralcem proti potrdilu na sledeči način: Klubi imajo na podlagi vrnjenih delov prijavnic napraviti seznam igralcev; na tem seznamu mora vsak igralec potrditi prejem izkaznice z lastnoročnim podpisom. Lastnoročno in s črnilom mora podpisati vsak igralec tudi svojo izkaznico na obratni strani. Seznam se bo moral na zahtevo predložiti sodniku. Izkaznice brez podpisa igralca so neveljavne. — Ako kak igralec izstopi, mu je izkaznico odvzeti in jo obenem s potrdilom vrniti pcdsavezu. S. K. Rote Elf, Maribor. Prijavljajte le igralce, ki pridejo v poštev za javne tekme. Bezenšek Anton je prijavljen za SK. Svoboda, Celje. A. S. K. Vojnik. Vpošljite prijavnice; če nimate tiskovin, jih zahtevajte. V verificiranje prijavljeni igralci: SK. Ilirija: 28. Bregar Alojzij. SK. Primorje: 171. Rajgelj Ernest, 172. Lenassi Milan. L. Akademski SK.: 359. Ločniškar Dolfe, 362. Lutman Stanko, 363. Sajovic Srečkoi, 364. Struna Albert. SK. Rote Elf: 581. Andričevič Peter, 582. Besenscheg Franc, 583. Brosche Karol, 584. Budan Edvard, 585. Frank Franc, 586. Laufer Josip, 587. Lobnig Ivan, 588. Mandl Franc, 589. Nakerst Karol, 590. Potlesek Josip. SK. Celje: 614. Kveder Janez, 615. Šoti Franc, 616. Mahkovec Lojze, 617. Erhartič Leo, 618. Božič Zvonimir, 620. Wag-ner Janko, 621. Šribar Maks. Ati. SK. Celje: 681. Janda Ladislav (je bil prvotno pomotoma objavljen za SK. Celje). Tajnik. Bojkot madjarskih klubov. J. N. S. opozarja v 7. številki 11. sportske revije, da je igranje z madjarskimi klubi prepovedano. RAZNO Sport policistov v Pragi. Na željo policijskega ravnatelja se vadijo praški redarji po dvakrat na teden v boksanju in grško-rimski rokoborbi. Praški redarji nameravajo postaviti v vseh športnih panogah svoja lastna moštva. SPORT izhaja vsak petek. EHEDEj Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K. Inserati po tarifu. EgjEj Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. Izdaja Športna zveza Ljubljana, igjiaj Urejuje Stanko Virant. I2)©Bj Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.