r iGLEDmsa V UST. ^zjsjsajs omotsjfaB, .etsBJS). 36S,JSU5B%? JtpEcbcTJfS Cx303 [sS Jt> J^c), 2>E2',&>m a©2z~i^ srs«3i. m iKfflRiMii m. Zahtevajte povsod čevlje z znamko tovaren PETER KOZINA & KO., TRŽIČ. Glavna zaloga v Ljubljani, Breg št. 20 ter Aleksandrova cesta št. 1. Podružnici v Zagrebu in v Beogradu. Spored Drama: Maj 15. torek — Zaprto. „■ 16. sreda — Idiot............................Red A „ 17. četrtek — Othello..........................Red D „ 18. petek — Kar hočete.......................Red E „ 19. sobota — Ugrabljene Sabinke. Delavska predstava po znižanih cenah Izven „ 20. nedelja — Kar hočete.......................Izven „ 21. poned. — Othello..........................Izven „ 22. torek — Zaprto. Opera: Maj 15. torek — Sevilski brivec..................Red C „ 16. sreda — Carmen. Vojaška predstava. . . . Izven „ 17. četrtek — Evgenij Onjegin. . ... . . . Red B „ 18. petek — Zaprto. „ 19. sobota — Gorenjski slavček. Slavnostna predstava na čast češkim gostom . . . Izven „ 20. nedelja — Janko in Metka. Mladinska predstava za birmance. (Ob 4. popoldne.) Izven „ 21. poned. — Mefistofeies.....................Izven „ 22. torek — Zaprto. Najfinejša svetlobna telesa za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor: lestence, namizne, stoječe svetilke i. t. d. v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu i t. d. edina jugoslovenska .»Svetlobna industrija VESTA". Naročila samo na atelije JESTE", Ljubljana, Koioduorsko ul. 8/1. Začetek ob pol 8- Konec okrog 11. IDIOT. Roman. Spisal Fjodor Mihajlovič Dostojevski. Za oder priredil Boris Putjata. Prevet Vladimir Levstik. Režiser: BORIS PCJTJATft. Čitalec.....................................................g- Lipah. I. slika. V kupeju III. razreda. Parfen Rogožin..............................................g. Putjata. Knez Miškin.................................................g. Rogoz. Lebedev.....................................................g. Medven. | II. in III. slika. Knez Miškin se seznani z Jepančinovimi. Ivan Fjodorovič, general Jepančin . . .-.............g. Terčič. Jelizaveta Prokofjevna, njegova žena....................ga Rogozova. Aleksandra j fgna Mira Danilova. fldelaida hčerke Jepančinove.....................j gna Zborilova. flglaja ' ' ga Šaričeva. Knez Miškin . g. Rogoz. Gavrilo flrdaljonovič, imenovan „Ganja".....................g. Gregorin. IV. slika. Družina Ivolginova. flrdaljon Aleksandrovi«; Ivolgin ... ............g. Peček. Nina flleksandrovna, njegova žena......................gna Rakarjeva. Ganja \ ( g- Gregorin. Varja j Ivolginovi otroci ... ...............•! gna Gabrijelčičeva. Kolja / gna Gorjupova. Ferdiščenko, njih stanovalec..........................* . . g. Cesar. Nastasja Filipovna ........................................... ga Nablockaja k. g. Rogožin ...................................................g. Putjata. Knez Miškin ...............................................g. Rogoz. Lebedev.....................................................g. Medven. Pticin......................................................g. Smerkolj. 2 — V. slika. Nenavaden dogodek pri Nastasji Filipovni. Nastasja Filipovna..................................... . . ga Nablockaja k. g. Darja flleksejevna..........................................ga Juvanova. fltanazij Ivanovič Tockij.................................... g. Kumar. General Jepančin..............................................g. Terčič. Ganja ........................................................g. Gregorin. Pticin.........................................................g Smerkolj. Mladi človek ... g. Sancin. Stari človek..................•.............................g Medven. Katja, služkinja......................................... . gna Polajeva. Knez Miškin.................................................. g. Rogoz. Rogožin.....................................................g. Putjata Lebedev.......................................................g. Medven. Ferdiščenko.................................................g. Cesar. Poročnik Keller.............................................g Markič. VI. slika Pobratimstvo. Rogožin.....................................................g Putjata Knez Miškin.................................................g. Rogoz. VII slika. „Vitez klaverne postave". Jelizaveta Prokofjevna......................................ga Rogozova. Aleksandra ^ < gna Mira Danilova. fldelaida hčerke Jepančinove.....................gna Zbofilova flglaja ’ ' ga Šaričeva. Kolja Ivolgin...............................................gna Gorjupova. General Ivolgin.............................................g^ Peček. Knez Miškin.................................................g. Rogoz. Lebedev............................................... g. Medven. Vlil. slika. Na zeleni klopi. Jelizaveta Prokofjevna......................................ga Rogozova. flglaja Ivanovna ........................................ . ga Šaričeva. Knez Miškin.................................................g. Rogoz. IX. slika. Sestanek. Nastasja Filipovna . .................................ga Nablockaja k. g. flglaja Ivanovna ... ...........................ga Šaričeva. Rogožin.....................................................g. Putjata. Knez Miškin.................................................g. Rogoz. X. slika. Brezumca Rogožin . . Knez Miškin g. Putjata. g. Rogoz. Začetek ob 8. Konec krog pol 12. OTHELLO. Tragedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Prevel Oton Župančič. Režiser: O. ŠEST Beneški dož g. Lipah. Brabantio, senator Prvi senator g. Medven. Drugi senator g. Sancin. Graziano, Brabantijev brat g. Cesar. Lodovico, Brabantijev sorodnik .... g. Drenovec. Othello, plemenit zamorec v beneški službi g. Levar k. g. Cassio, njegov pobočnik g. Kralj. Jago, njegov praporščak g. Rogoz. Roderigo, beneški plemič g. Gregorin. Montano, namestnik na Cipru g. Peček. Desdemona, Brabantijeva hči, Othellova žena ga Šaričeva. Emilija, Jagova žena ■ga Juvanova. Bianca, Casijeva ljubica gna Gabrijelčičeva Glasnik Plemiči, vojaki, senatorji, godci. Prvo dejanje se godi v Benetkah, naslednja na Cipru. Glasbo zložil g Balatka. Dekoracije naslikal g. Skružny. Kostume izdelala g. Dobry in ga Waldsteinova. Po prvem in četrtem dejanju daljša pavza. HOTEL „TRIGLAV“ POLEG POSTAJE BLED. KRASNE SOBE Z RAZGLEDOM NA JEZERO. = NAJUGODNEJŠE CENE V MAJU IN JUNIJU. Se prjporoča izletnikom A. MAJCEN, hotelir. Začetek ob 8. Konec pred pol 11. Kar hočete. Komedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Oton Župančič. Režiser: O. ŠEST. Orsino, vojvoda ilirski............................ Sebastijan, mlad plemič, Violin brat . . . Antonijo, pomorski kapitan, Sebastijanov prijatel Pomorski kapitan, Violin prijatelj .... Valentin | .. ' . ( . . Curio | P'emica v vojvodovi službi j Vitez Tobija Rig, Olivijin stric................... Vitez Andrej Bledica............................... Malvolio, Olivijin dvornik......................... Fabijan ) . Norec | V sl 1 pn 0 Jl | Menih.............................................. Olivija, grofica................................... Viola, Sebastijanova sestra ........ Marija, Olivijina hišna............................ Birič........................................ Sluga pri Oliviji...................................... Dvorjani, biriči, sluge. Godi se v ilirskem mestu in na bližnji morski obali. Po drugem dejanju daljši premor. — Godbo zložil Anton Balatka. GDIf AD A MF1AČ ZALOQA OBLEK ZA DAME- V3KIV.MK 01 I ICJMV. GOSPODE IN OTROKE LJUBLJANA, Šelenbursova ulica 3. Vogal Knaflove ulice. g. Drenovec, g. Kralj, g. Terčič. g. Medven. g. Cesar, g. Markič, g. Peček, g. Šest. g. Rogoz, g. Gregorin, g. Skrbinšek, g. Lipah, ga Wintrova. ga Šaričeva. ga Juvanova, g. Sancin, g Kumar. Začetek ob 8. Konec ob pol 11. Delavska predstava po znižanih cenah. Ugrabljene Sabinke. Veseloigra v štirih dejanjih. Spisala brata Schonthan. Prevel E. Gangl. Režiser: O. Šest. Martin Golvič, profesor .... Friderika, njegova žena .... Pavla, njuna hči....................... Dr. Novak.............................. Marijana, njegova soproga . . . Brumen, trgovec z vinom . . . Mile Brumen, imenovan Zvezdan, njegov sin.......................... Emanuel Striže, ravnatelj gledališča Roza, hišna pri Golviču .... flugusta, hišna pri Novaku . . . Mažgon, šolski sluga................... g. Rogoz, gna Rakarjeva. gna M. Danilova, g. Peček, ga Wintrova. g. Plut. g. Medven. g. Danilo, ga Rogozova. gna Gabrijelčičeva. g. Smerkol. Kraj: majhno mesto. Čas: sedanjost. Po prvem in drugem dejanju daljša pavza. TRGOVSKA BANKA d. I- LJUBLJANA selehbukbom ut.i preje SLOOENSHA E5H0MPTNA BANKA :::: izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. :::: ZDENKA RODIČ damski modni salon Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 - - (Palača ..Zadružne gospodarske banke") - - — 6 — Začetek ob 8. Konec okrog 10. SEVILSKI BRIVEC. Buffo-opera v dveh dejanjih. Spisal Cezar Sterbini. Uglasbil G. Rossini. Prevei fl. Funtek. Dirigent: NEFFRT. Režiser: SEWASTIANOW. Grof ftlmaviva g- Kovač. Bartolo, zdravnik g- Zupan. Rozina, varovanka v hiši Bartola . . . ga Lovšetova k Figaro, brivec , . g- Levar. Basilio, učitelj glasbe g- Betetto. Fiorello, sluga Almavive g- Zorman. I. sluga (tenor) g- Banovec. II. sluga (bas) g- Pugelj. Berta, hišna pri dr. Bartolu ga Smolenskaja. Častnik g- Zorman. Notar g- Perko. Vojaki, godci. Dejanje se vrši v Sevili. Prva vprizoritev 5. februarja 1816 v Rimu. Dr. Ba r t o 1 o , postarn, ohol, uezaupen, lakomen mož ima mlado, lepo in bogato varovanko, Rozino; v to je zaljubljen in jo hoče za ženo. Strogo jo čuva. V petju jo poučuje B a s i 1 i o, intriganten in podkupljiv človek, pristaš Bartolov. Dekličino ljubezen pa ima mladi, lepi in bogati grof Almaviva, ki ji priredi kot Lindoro podoknico. Da pospeši zbližanje z izvoljenko, se posluži F i g a r a , spretnega, podjetnega, premetenega in predrznega brivca. Ta mu svetuje, naj se obleče kot častnik in gre v Bartolovo hišo, kakor da išče vojaške nastanitve ter naj dela, da je pijan. — Figaro gre pa tudi k Rozini in ji pove, da jo ljubi Lindoro. Deklica je vsa srečna v svoji ljubezni in piše pisemce dragemu. Almaviva Pa izvrši, kar mu je svetoval Figaro in provzroči v Bartolovi hiši veliko zmedo. S tem konča prvi akt. V drugem aktu nastopi Almaviva kot glasbenik Don Alonzo, ki pravi, da je Basilijev učenec in za ta dan njegov namestnik, ker je Basilio bolan; poučeval bo danes Rozino. — Za njim pride Figaro in izvabi Bartola iz sobe s pobijanjem posode. Ta hip porabita Lindoro in Rozina, da si prisežeta ljubezen in zvestobo. Sedaj pa se pojavi Basilio, in zmeda postane večja. Almaviva ga podkupi z mošnjo zlata, da se uda trditvi, da je bolan, in tako ga spravijo iz hiše. Medtem, ko Figaro brije Bartola, pove Lindoro Rozini, da pride ponjo o polnoči. A Bartolo vjame nekaj zadnjih besedi in gre s palico nad tekmeca; ta pa pobegne s Figarom iz hiše. Tedaj nastopi Basilio in pove Bartolu, da je bil dozdevni Don Monzo grof Almaviva sam. — Bartolo dokazuje Rozini, da jo je Lindoro izdal in da jo namerava oddati Almavivi. Meneč, da je izdana, sprejme Rozina Bartolovo roko in hoče skleniti zakon takoj. — Bartolo pošlje Basilija po notarja, da napiše pogodbo, sam pa gre po stražo, da bi onemogočil ponočni poset. — Almaviva in Figaro pa udreta skozi balkonska vrata, kamor sta prišla po lestvici in pojasnita Rozini, da je Lindoro grof Almaviva, ki jo popelje k altarju kot grofico. Prav tedaj pa prideta Basilio in notar; ta napiše pogodbo, navzoči jo podpišejo in tudi Basilio, podkupljen od grofa, se ne brani biti za pričo. Ko dospe Bartolo s stražo, je pogodba sklenjena in Rozina zaročena z grofom. Darila so nnjlepše -„slike“. Oylejte si jih Alehsnndpouo c. S. V.BE5TER™5£„HEU05“ Drago Schwab Ljubljana. v Začetek ob pol 8. Konec ob 11. Vojaška predstava. CARMEN. Opera v štirih dejanjih po Prosperu Merimee-ju, napisala H. Meilhac in L. Halevy. Uglasbil G. Bizet. Dirigent: L. MftTflČIČ. Režiser: V. SEVVflSTIflNONA/. Carmen (mezzo-sopran)......................gna M. Pospišilova k. g. Don Jose, dragonski podčastnik (tenor) g. Sovilski. Escamillo, toreador (bariton) . . Micaela, kmečko dekle (sopran) . Frasquita, ciganka (sopran) . . Mercedes, ciganka (sopran) . . Dancairo, tihotapec (tenor) . . . Remendado, tihotapec (tenor) . . Zuniga, dragonski častnik (bas) . Morales, dragonski podčastnik (bariton) g. Cvejič. gna Kattnerjeva. ga Matačičeva. gna Sfiligojeva. g. Mohorič, g. Debevec, g. Zupan, g. Zorman. Ljudstvo, vojaki, otroci, delavke tovarne za cigarete, tihotapci. Godi se na Španskem v začetku 19. stoletja. Prva vprizoritev leta 1874 v Parizu. I. Trg v Sevilli. Micaela išče ined vojaki svojega zaročenca Don Joseja; ker ga ne najde, zopet odide. Z novo stražo pride Jose. Ko se začuje zvonec tovarne za cigarete, pridejo delavke, med njimi Carmen, obče znana krasna koketa- Mladeniči, ki so jo že pričakovali, se ji laskajo, ne da hi kaj dosegli; njej je všeč edino le'Jose. Vrnivša se Micaela prinese Joseju pismo od doma in mu pripoveduje o ljubezni njegove skrbeče matere. Jose sc ganjen spominja ljubeče matere in rojstnega kraja ter naroči odhajajoči Micaeli, naj mater presrčno pozdravi in poljubi. V tovarni nastane prepir in pretep, zato pošlje poveljnik straže Zuniga narednika Joseja, da napravi red. Jose privede iz tovarne Carmen, ki je bila neko tovarišico ranila. Poveljnik zapove Carmen zvezano odvesti v zapor. Carmen, dobro vedoč, da lahko omami vsakega moškega, se začne prilizovati Josčju in res kmalu doseže svoj namen. Jose se strastno zaljubi vanjo ter jo na poti v zapor izpusti. Zuniga, zapazivši to prevaro, zapove odvesti Joseja v zapor. II. Na vrtu kr č m c. Tihotapci in cigani plešejo in popivajo. Začuje se veselo petje prihajajočih »toreadorjev«; med njimi je slavni zmagovalec Escamillo. Vsa družba ga navdušeno pozdravi, in Escamillo pripo- — 9 — veduje o svoji zadnji zmagi v bikoborbi- Po odhodu Escamillovem prigovarjajo tihotapci Carmen, naj gre ž njim, Carmen pa jih zavrne, poudarjajoč, da pričakuje svojega ljubčka. Jose pride in kmalu ga Carmen zopet očara s petjem in plesom. Toda začuje se vojaški signal, ki kliče Joseja domov. Carmen je užaljena, da jo hoče Jose tako kmalu zapustiti, zato mu porogljivo veli, naj le gre nazaj v kasarno. Baš ko se Jose napoti domov, potrka zunaj na vrata Zuniga, ker pa mu nihče ne odpre, kar šiloma- sam odpre in vstopi. Zuniga zapove Joseju, naj gre takoj donrov, Jose se mu upre ter celo preti s sabljo. Tihotapci razorožijo Zunigo in ga, rogaje sc mu, odvedo. Po rahlem odporu se Jose pridruži tihotapcem. III. V soteski. Tihotapska družba hoče po naporni poti počivati, poprej pa naj sc preiščejo pota, je li kje skrit kak carinar, Jose pa naj med tem straži odloženo blago. Josejeva mati je poslala Micaelo iskat sina- Micaela pride vsa zbegana, in ko zazre Joseja na skali, ki hoče baš ustreliti prihajajočega Esca-rtiilla, se silno ustraši in pobegne. Na vprašanje Josejevo, česa tu išče, odgovori Escamillo, da je prišel k svoji ljubici Carmen. Po kratkem prerekanju se začne boj z nožem; Jose bi bil Escamilla premagal, če bi ne bila prihitela Carmen na pomoč. Carmen hoče z Escamillom proč, Jose pa ji to zabrani. Micaela roti Joseja naj se vrne domov k umirajoči materi. Globoko ganjen se odpravlja Jose z Micaelo na pot, nezvesti Carmen pa reče, da se bosta kmalu zopet videla- IV. P r e d areno v Sevilli. Ljudstvo pričakuje slovitega Esca-tnilla in ga prihajajočega navdušeno pozdravlja. Carmen želi biti priča nove zmage svojega Escamilla in ne posluša svarjenja svojih tovarišic. Ko hoče Carmen stopiti v areno, jo ustavi Jose, roteč jo, naj gre ž njim, ona pa mu pove, da ljubi Escamilla. Josč jo ponovno roti, toda zaman; ona sname prstan, ki ji ga je bil podaril Jose in mu ga vrže pod noge. Besen ji zabode Jose nož v srce, da se zgrudi mrtva. Milan Begovičeve tri enodejanke »Komedije ljubezni« v Pragi v komornih igrah Švandlovega divadla. Znano je, da je bil pred kakimi petnajstimi leti M. Begovič dramaturg v Hamburgu. O predstavi njegovih enodejank pravi kritika, da se bolje spozna v gledališču kot Kosor ali Lovrič, katere so imeli Cehi že priliko videti, da pa kot pesnik ni brez hib. Prva teh veseloigric spominja na Anatola, druga je zanimiva, ker na zelo fin način obravnava motiv iz Decamerona, presajen v dalmatinsko vas, tretja pa je galantna anekdota v dramatični obliki. Tehniko ima dobro in računa vedno z močnim oderskim efektom, originalnost pa mu ni vedno pri srcu. V prvi komediji slika erotiko žene, ki -se stara in ljubezensko radovednost mladih deklic, v tretji uživanje ljubezni v galantni dobi, v drugi, najboljši, pa naravno spolno čutnost svojih domačinov, preprostih Dalmatincev. Ta je bila'najbolje igrana in je tudi najbolj-ugajala. Režiral je Ceh Jan Bor. — 10 - Začetek ob pol 8. Konec ob 11. Evgenij Onjegin. Lirična opera v sedmih slikah po besedilu Puškina, uglasbil P. Čajkovski. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: V. SEWftSTIf\NOW. Larina, posestnica.........................ga Smolenskaja. Tatjana | . . , . ,....................gna Zikova. , mem hčerki ct... Olga J .................gna Sfiligojeva. Filipjewna ................................ga Rewiczeva. Evgenij Onjegin............................g. Balaban. Lenski...................................... g. Burja. Knez Gremin . . . .................g. Betetto — Zathey. Stotnik....................................g. Zorman. Saretzki...................................g. Pugelj. Triquet, Francoz...........................g. Bratuž Gillot, dvorjanik..........................g. Drenovec. Kmetje, plesni gostje, posetniki, oficirji. Dejanje se deloma godi na posestvu na deželi in Petrogradu v drugem desetletju tega stoletja. Vsebina. I. dej. Onjegin, ki gospodari na velikem podedovanem posestvu, in mladi pesnik Lenski, sta prijatelja. Lenski občuje pri posestnici Larini, ki ima dve hčerki. V eno, v Olgo, je zaljubljen sam, druga, Tatjana, se zaljubi v Onjegina in mu to v pismu prizna. Tudi Onjegin jo ljubi, toda zdi se mu, da mu manjkajo lastnosti, primerne za zakon. Tatjana je nesrečna, Onjegina pa vseeno ljubi. 2. dej. Tatjana obhaja svoj god. Onjegin se jezi nad Lenskim, ki ga je spravil na godovanje. Maščuje se nad njim tako, da koketira z Olgo, njegovo nevesto. Lenski ga pozove na dvoboj. Na tem dvoboju ustreli Onjegin po nesreči Lenskega. 3. dej- Onjegin potuje brez miru po svetu. Po dolgih letih se vrne v Peterburg. Udeleži sc domače veselice pri knezu Greminu. Žena tega kneza je — Tatjana. Onjegin vzplamti, j« vzljubi, hoče jo za vsako ceno. Tudi Tatjana ga še ljubi. Toda svojemu možu ostane zvesta. Onjegin odide uničen v svet. — 11 - Začetek ob 8. Konec ob pol 10. Na čast češkim gostom. GORENJSKI SLAVČEK. Komična opera v treh dejanjih. Spisala L. Pesjakova in E. Zungl. Uglasbil flnton Foerster. Dirigent: J. JERftJ. Režiser: O. ŠEST. Majda, vdova...............................gna Sfiligojeva. Minka, njena hči...........................ga Lovšetova k. g. Franjo, študent..............................g. Šimenc. Chansonette, učitelj petja . .............g Levar. Ninon, njegova soproga, plesalka .... ga Matačičeva. Štrukelj, oskrbnik.........................g. Zupan. Rajdelj, njegov pisar.................... . g. Bratuž. Lovro, prijatelj Franja....................g. Debevec. Krčmar.....................................g Zorman. Kurir......................................g. Drenovec. Pismonoša..................................g. Bekš. Prva učenka Chansonetta....................ga Ribičeva. Druga učenka Chansonetta . . . . . . gna Korenjakova. Vaščani, hlapec, nosači, otroci, učenke Chansonetta. Dejanje se vrši na Gorenjskem. Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Nove kostume naredila ga Waldsteinova in g. Dobry. Prva vprizoritev I. 1872. Najfineji pisemski papir LJUBLJANA Z-9. ŠELENBURGOVA ULICA. : HI. TIČAR : — 12 — Začetek ob 4. Konec okrog pol 7. Mladinska predstava za birmance. Danko in Metka. Bajka v treh slikah. Spisala ft. Wette. Poslovenil M. Markič. Uglasbil Engelbert Humperdinck. Dirigent: K. JERAJ. Režiser: V. 5EWf\STIflISOW. Oče Peter, metlar............................g. Cvejič. Jera, njegova žena...........................ga Smolenskaja. Janko \ ... . . .......................I ga Rewiczeva. Metka j njlju °troka.................. . . . | gna Thalerjeva. Vešča, hrustalka.............................gna Kattnerjeva. Peščeniček...................................gna Saksova. Rosniček ...................................gna Korenjakova. Štirinajst angelov.................................... *** Otroci................................................ *** Prva slika: doma, druga: v gozdu in tretja: medeni hramek. I. Janko in Metka, otroka revnih staršev, sta sama doma. Morala bi delati, pa sta zelo lačna. Da bi lagije prenesla glad, pričneta plesati. Mati pride domov in se razjezi, ker plešeta, mesto da bi delala. Za kazen ju pošlje v gozd brat jagode. Janko in Metka ubogata. Nato se vrne oče. Njegov posel je izdelovanje metel. Nekaj jih je ravnokar v mestu prodal. Za izkupiček je kupil živeža. Ko izve, da sta šla otroka v hosto, se zelo prestraši. V bosti živi namreč čarovnica Hrustalka, ki majhne otroke lovi, peče in je. Oče in mati se odpravita takoj v hosto, da poiščeta svoja dva otroka. II. Janko in Metka sta nabrala v gozdu poln košek jagod. Ko jih pojesta in hočeta nabirati še druge gozdne sadove, se zmrači. Rada bi se vrnila domov, pa ne najdeta prave poti. Sedeta na mah, molita in zaspita. III. Zbudita se pred kočo Hrustalke, ki ju začara tako, da se ji pokorita. Janka zapre v hlev, Metki pa ukaže opravljati hišna dela. Metka uboga in pazno posluša Hrustalko, kako čara. Res kmalu jo hoče čarovnica pregovoriti, da bi zlezla v peč. Rada bi jo spekla in snedla. Metka pa začne čarati, kakor je slišala Hrustalko. Čar ima tako moč, da zleze, Hrustalka sama v peč. Medtem prideta oče in mati, najdet?. svoja otroka in ju vesela objameta. — 13 — Začetek ob pol 8. Konec po 11 * MEFISTOFELES. Opera v štirih dejanjih s prologom in epilogom. Besedilo po I. in II. delu Goethejevega „Fausta‘‘ priredil in vglasbil ftrrigo Boito. Dirigent in režiser: Friderik Rukavina. Prvi del. Prolog’ v nebesih. Mefistofeles ...................................................g-. Zathey. Glasovi nebeščanov, angelov, spokorjenk, zveličanih otrok. I. dejanje. Na veliko noč. Faust...............................................................g. Šimenc. Wagner............................................................. g. Bratuž. Mefistofeles.............................................. ... g. Zathey. Meščanje, meščanke, lovci, študentje, obrtniki, gostilničar, Hansw,urst. Godi se pred mestnimi vrati. Sprememba. Faustova soba. Faust..............................................................g. Šimenc. Mefistofeles...................................................... g. Zathey. II. dejanje. Na vrtu. Faust (pod imenom Henrik)..........................................g. Šimenc. Margareta.......................................................gna Zikova. Mefistofeles ... g. Zathey. Marta........................................................... gna Sfiligojeva. Sprememba. Valpurgina noč. Mefistofeles.......................................................g. Zathey. Faust ........................................................... g. Šimenc. Vešče, zli duhovi, čarovnice Pozorišče: pogorje Herz. III. dejanje. Smrt Margarete. Margareta ..................................................... gna Zikova. Faust............................................................. g Šimenc. Mefistofeles...................................................... g Zathey. Krvnik. GlasoVi neba. Godi se v ječi Drugi del. IV. dejanje. Klasična sabatna noč. Helena........................................................... gna Thalerjeva. Pantalis........................................................ gna Sfiligojeva. Faust..............................................................g. Šimenc. Nereus.............................,. ... g. Bratufž. Koretide, sirene, pazi. Godi se ob Egejskem morju v mesečini. Epilog. Faust............................................................. g- Šimenc. Mefistofeles . g' Zathey. Sirene, prikazen zveličanca, zbor nebeščanov. — 14 - Prolog v nebesih: V višavah nad mračno pokrajino prepevajo nebeški zbori. Naenkrat se prikaže na visoki skali Mefisto ter se roga Bogu, kakšnega poglavarja je v človeku ustvaril svoji zemlji. Ko ga vpraša glas iz oblakov, ali pozna Fausta, zasmehuje i tega in se ponudi, da zapelje tudi to »izjemo med ljudmi«. Bog sprejme stav«. Z zbori angelov, popolnega očiščenja še čakajočih krilatih duhov, spokornikov in pravičnikov konča prolog. I. dejanje: I. del : Velika noč. Faust je prišel danes s svojim fa-nmlom Wagnerjem v prosto naravo, ki je že polna meščanov, kmetov in drugih šetalcev. Naenkrat opazi Faust »sivega meniha«, ki se jima v čudnih kolobarjih vedno bolj približuje. Wagnerju je prikazen sicer samo navaden menili, Faust pa sc z neprijetnim občutkom vrne v svojo delavnico. In res se je uprav hotel poglobiti v premišljevanje svetega pisma, ko ga prekine v tem — sivi menih, ki pa se takoj prelevi v elegantnega kavalirja — Mcfista. l.e malo časa se Faust ustavlja njegovim izkuš-njavam: zapiše mu dušo, Mefisto pa razprostre svoj plašč in oba se dvigneta po zraku od tod. II. dejanje : Vrt. Faust se izprehaja po njem z Margareto, Mefisto kot nekak njegov služabnik z njeno prijateljico Marto. Margareto moti samo še to, ker se ji zdi, da sc njen ljubimec Faust, ki se skriva zdaj za imenom Henrik, ni veren. No, z raznimi sofističnimi odgovori jo pomiri, in naposled deklica sprejme od njega celo stekleničico omamne pijače, ki naj ž njo vspi svojo mater; da bo mogel on po noči k njej. II. del: Sabatna noč na Brocknu, zbirališču čarovnic in vešč. Mefisto preganja Fausta na strmi poti navzgor. Kmalu potem, ko sta dospela na vrh, so prišle tudi čarovnice in prične se bakanal. Mefisto nastopa tu gori kot kralj vseh pogubljencev. Držeč v roki stekleno kroglo, zasmehuje svet in jo potem med infcrnalnim smehom svojih podložnikov razbije ob tla. III. dejanje: Margaretina smrt. Nesrečno dekle so obsodili, da je zavdala svoji materi in vtopila svoje dete ter zdaj v ječi pričakuje jutra, ko ima priti rabelj po njo. Faust je preprosil Mefista, da jo reši. Prideta v ječo in Faust roti ljubico, naj bi šla ž njim; toda vse zaman; njen radi tolikih grozot zmedeni duh le čuti, »da stoji pri vratih satan« in noče sprejeti take pomoči. Sicer pa kaj ji bo po vsem tem še svet? Nestrpno priganja Mefisto Fausta, naj se odloči tako ali tako ter ga naposled odvede. V teni hipu vstopi krvnik s svojimi hlapci. »Izgubljena!« pravi še Mefisto. »Rešena!« odgovarjajo nebeški duhovi iz višav. IV. dejanje: Klasična sabatna noč na helenskih tleh. Mefisto je privedel Fausta sem, da mu da namesto Margarete zdaj Heleno, ki se pravkar grenko spominja svoje krivde, da je radi nje propadla Troja. Prikazen Fausta v sijajni opremi kavalirja iz XV. stoletja jo takoj omami in med prepevanjem siren, nimf itd. sprejme njegovo ljubezen. Epilog: Faustova smrt. Faust je spet v svoji delavnici, spet je pred njim odprto sveto pismo. Okusil je vse slasti tega sveta, »vžil ljubezen device in ljubezen boginje«, pa prav zato spoznal, da je resnica in sreča le pri Bogu. Zaman so zdaj vsi Mefistovi zadnji obupni poskusi, da bi Fausta še enkrat zvabil na prejšnje pustolovščine; Faust se oklene evangelija in umre. Nebeški duhovi trosijo cvetice na mrliča- Srdito se jih otepa Mefisto, a zaman: žgo ga kakor oglje in pod njih težo se pogreza v zemljo. Iz višave slave božjo zmago nebeški zbori. 15 — Razno. Sliakespearjevi igralci. Znano je, da so igrali v oni dobi samo moški tudi ženske vloge. Ženske vloge so igrali dečki, ki so se hoteli posvetiti gledališki umetnosti; seveda so morali te mlade začetnike podučevati starejši igralci. Vzrok temu dejstvu je tičal v moralnem naziranju tedanje dobe. Kmalu po Sliakespearjevi smrti je gostovala v Londonu igralska družina, ki je zasedla ženske vloge z igralkami. In občinstvo je delalo take kosmate opazke in se škandaliziralo, ko je videlo ženske na odru, da je morala družba zapustiti London. Nekateri mladi igralci so igrali ženske vloge z velikim in celo z izvanrednim uspehom. Najboljši od vseh, kolikor nam je znano, pa je bil Dieck (Richard) Robinson. Slavne so bile njegova Ofelija, Desdemona, Julija, Porcija in Kordelija. Ko je dosegel moško dobo, pa je seveda prešel na moške vloge, katere je igral tudi z velikim uspehom. - Če gledamo na vso to institucijo zgolj gledališko, moramo reči, da se je tu prvič (kakor pri Grkih) podredil nastopajoči individuum karakterju, ki ga je predstavljal, ali posameznik celoti in to v največji meri. - Giacomo Puccini na Dunaju, te dni se mudi na Dunaju G. Puccini, da prisostvuje uprizoritvi svoje opere »Manon Lescaut« v drž. operi; uprizoritev pa sc je zavlekla vsled obolelosti pevke Lehmann, ki poje poleg Piccaverja glavno partijo. Puccini je izjavil, da sedaj sklada novo opero »Turandot«, katere besedilo se nanaša na znano Schillerjevo igro. »Župan iz Stilmonda« je najnovejša Macterlinckova trodejanka, katere dejanje sc vrši za časa nemškega vpada v Belgijo I. 1914. V kratkem jo igrajo v praškem vinogradskem gledališču. Lydia Salmonova bo v kratkem gostovala v Bukarešti in igrala enkrat pri češki, enkrat pri nemški družbi, ki bosta tam gostovali, in sicer isto vlogo. Umetnica je zagovornica nem.-češkega sporazuma. O. Wildejev »Rojstni dan infantinje« je uglazbil Zemlinski in bo igrana kot enodejanska opera pod imenom »Palček«. Ravnateljevo slovo. Ravnatelj nekega velikega gledališča se je poslovil od svojega osobja takole. Poklical je vse igralce na oder, se jim zahvalil za njihovo umetniško sodelovanje, jim do solz ginjen stiskal roko in nazadnje stopil k zadnji kulisi, ki se je v tem trenutku dvignila: krasen altar je stal pred strmečimi igralci. Ravnatelj pa stopi mirno pred altar, pade tam na kolena in resnično občuteno vzklikne: »Ljubi Bog, stotisočkrat se ti zahvaljujem, da si me končno že rešil vse te bande!« — Slike gledaliških umetnikov se dobe v trgovini s slikami »Special« A. Babka na Aleksandrovi cesti. Današnja številka prinaša kot umetniško prilogo sliko gne Marije Nablocke, članice drame. (Atelje »Helios«, Bešter.) — 16 — Mnogo denarja fr- Si lahko prihranite ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, trikotažo, posteljno opremo itd. v velikem skladišču blaga veletrgovine A. & E. Skaberne Ljubljana, Mestni trg 10. Urejuje Fran Lipah. Cena Din 3'50. Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.