Tržaško slovensko šolsko vprašanje. Kakor znano, je naučno ministrstvo leta 1902. razsodilo, da tržaška občina ni dolžna ustanoviti slovenske ljudske Šole v mestu. Proti tej razsodbi se je pritožilo 116 tržaškib Slovencev na upravno sodišče, ki se je bavilo s to pritožbo dne 7. t. m. Po večurni razpravi je sodišče razsodbo naučnega ministrstva kot neutemeljeno zavrglo. Sodni dvor je izjavil v utemeljevanju, da je za ustanovitev slovenske šole v Trstu odločujoč §59. drž. šol. zakona, ki so ga izdali tudi za Trst, ki določa, da morajo šole ustanavljati povsod tam, kjer je v okolišu ene ure pet let povprečno najmanj 40 šoloobveznih otrok. Ako so ti pogoji, ki se morajo deloma šele dognati — kakor da bi že ne bili dognanil — mora tržaška občina ustanoviti v mestu slovensko ljudsko Šolo. S tem je nad dvajsetletni boj za slovenske ljudske Šole v Trstu končno dobojevan s sijajno zmago. Predsedoval je tej seji upravnega sodišča grof Schonborn, poročevalec je bil dvorni svetnik Truksa; pritožbo je pa osebno zastopal tržaški odvetnik dr. Gustav Gregorin, ki ima največ zaslug za tako rešitev tržaškega slovenskega šolskega vprašanja. Tržaško občino je zastopal dunajski advokat dr. Gross, ki mu je služil za informatorja g. Rozzo, asesor tržaškega magistrata. Po prečitanju obširnega in temeljitega referata so govorili dr. Gregorin v imenu pritožiteljev. Odgovarjal mu je najprej vladni zastopnik in potem zastopnik občine. Obema je repliciral dr. Gregorin, ki mu je še dupliciral vladni zastopnik. Vladni zastopnik je zastopal načelo, da na podlagi zakona ne more siliti občine, da ustanovi šolo v mestu, a p r iznal je opetovano, da razlogi pravičnosti govore za tako šolo. Dr. Gross se je postavil na stališče, da je pritožba nedopustna ter da bi se morala kar naravnost odbiti, ker gre v tem slučaju za svobodno prepričanje oblasti o potrebi zahtevane k»le. Po lVjUrnem posvetovanju je izreklo upravno sodišče razsodbo, s katefo je uničilonapadani odločbi kot nezakonitL V razlogih je izreklo upravno sodišče važno načelo, da drŽavni šolski zakon, ki je bil izdan za vso državo, ne potrebuje za svojo veljavnost posebnega izvršilnega zakona ter da velja sam obsebi tudi za Trst. § 59., ki določa, da se ima povsod ustanoviti ljudska šola, kjer taka šola ne obstoji, velja torej tudi za Trst ter je imelo namestništvo razsojati o zahtevi prositeljev na podlagi tega § v zvezi s členom 19. osnovnih državnih zakonov po analogiji z drugimi podobnimi zakoni in z ozirom na posebne razmere, v prvi vrsti na težavo dohoda do okolišanskih šol in na prostor v bližnjih okoličanskih šolah, s katerimi vprašanji se namestništvo ni pečalo, kakor bi se moralo pečati! Na trnjevi poti do narodne šole v Trstu so torej tržaški Slovenci dosegli neprecenljiv uspeh. Upravno sodišče je izreklo svojo razsodbo, ki pomenja ostro obsodbo krivičnega in nezakonitega postopanja tržaškega namestništva in za njim stoječega ministrstva! Ta boj je trajal dvajset dolgih let, kar je pač preznačilno za naše razmere! Trud dr. Gregorina, njegovo na neovržno logiko in poznavanje dotičnih šolskih zakonov opirajoče se dokazovanje o krivičnih nazorih političnih oblastev sta izvojevala sijajno zmago nad očitim sovraštvom naših narodnih nasprotnikov in nad le predobro znanim sovraštvom avstrijske birokracije nasproti slovenskim kulturnim željam in potrebam. Sele dr. Gregorin je na podlagi natančnega statističnega materijala opozoril na načelno razliko v Trstu med mestnimi in okoličanskimi šolami in je dokazal nepobitno in z zakonom v roki, da je to krivica in le konsekvenca šovinizma na italijanski, a očitne nedobrohotnosti na vladni strani, ako se mestnim Slovencem odreka šola in ako bi jih hoteli goniti v okoličanske šole. V veliko zadoščenje mora biti dr. Gregorinu, da je upravno sodišče, ta najvišji forum v državi, s svojo razsodbo sankcijoniralo tisto stališče, ki ga je dr. Gregorin zastopal od prvega začetka. A poleg tega je tudi državno sodišče izrečno pribilo v svoji razsodbi kako krivično znajo avstrijske oblasti tolmačiti državne temeljne zakone, kadar gre za slovensko stvarl Že v tem samem konštatiranju je za tržaške Slovence moralen uspeh. Ali tudi in merito jim je izvojeval dr. Gregorin važen uspeh, ki jih je izdatno približal k smotru. Upravno sodišče je zavrglo razloge, s katerimi sta magistrat in vlada odrekala šolo, in to je gotov uspeh, časten in lepl Sedaj morajo tržaški Slovenci začeti iznova. Ali po razsodbi upravnega sodišča so odstranjene največje ovire in sedaj je tržaških Slovencev razmerno lahka naloga le ta, da v zmislu § 59. drž. šolskega zakona dokažejo predpisano petletno število otrok. A ni le vztrajnim in idealno-narodnim slovenskim Tržačanom olajšana naloga, ampak tudi za vlado je situvacija glede na to šolsko vprašanje popolnoma izpremenjena. Ona ima sedaj svobodno roko in jako lahko nalogo, ker ji ni treba več gledati na drugo, nego na razsodbo najvišje inštance, ki ji jasno kaže pot, po kateri ima hoditi. Ona ima sedaj stvar v rokah. Čim so Tržačani dokazali od zakona zahtevano število otrok, vladni odlok sploh ne more biti drugi, nego da ukaže magistratu tržaškemu ustanovitev potrebnega števila slovenskih šoll Novi namestnik princ Hohenlohe pa ima tu lepo priliko, da pokaže, v koliko je opravičen glas o njegovi veliki pravicoljubnosti in nepristranosti!