ttviaiim sek,ki se lahko uvozi brez carine, ali pa predstavlja posebno vrednost, katera zapade carini? Vprašanje so rešili na ta način, da je medajla odlikovanje' in dar najvišjega vladarja na svetu.' Papeževa kolajna Edisonu je bila predana velikemu izumitelju kot dar ter odlikovanje brez carine. Za Slomš.kovo beatifika.ijo. ski odbor, ki dela priprave za Slomšekovo beatifikacijo (proglasitev za blaženega), želi čim prej dokončati svoje delo in tozadevne akte poslati v Rim. Predvsem je pa potrebno, da se zbero vsi njegovi spisi in pošljejo v Rim. Škofijiski odbor se obrača na vse častilce Slomšekove, da mu po možnosti oskrb. in pošljejo nasiednje spise Slomšckove, ki še manjikajo: 1. Angel molitve za pobožne šolarje. V Celi, Jeretin, 1846. 2. Duhovsko-Pastirski glas velke nesreče varvati Ijuba Slovence. V Celju, Jeretin, 1851. 3. Kaj delajo sv. Oče Pij IX.? 4. Katoliška družba svetiga križa. U Celju, Jeretin, 1850. 5. Ker sbanska beseda katolishkim misjonarn pornagat. V Zelovzi, 1836. 6. Malo Berilo za slovensko-nemške šole. Na Dunaju, 1853. 7. Molitve za popolnoma odpustek svetiga leta 1850. 8. Molitvize Ino potrebni nauki sa pridne mladenzbe. V Zelovzi, 1838. 9. Nemška slovnica za slovenske šole. Na Dunaju 1853. 10. Oznanilo in opravilo slovesnih rnolitev zadobiti pop.lnoma odpustek. Celovec, 1853. 11. Ponovilo potrebnih naukov za nedelske šole na kmetih. V Beču, 1854. 12. Popoldanja služba božja za katoliške kristjane. V C.lovcu 1855. 13. Spomin svetga misjona. Maribor,1860. 14. Sveto opravilo za _olarje. V Celju 1946. 15. Šola vesela lepega petja. V Celovcu 1853. 16. Shivljenja srezhen pot. V Celovcu 1837. Kjer je morča ve. izdaj, pridejo v poštev le ti_te, ki so izšle, ko je še Slomšek živel. Ker sc knjigo pošljejo v Rim, se mogocet ne bodo mogle vrniti lastnikom. Xdor ne more knjige v namen kanoazfflcijc pojkjonitij se mu za primerno ceno odkupi. Knjige nai se vpošlj-ejo na Skofijski ordinarijat v Mariboru do 1. novembra t. 1. Zakaj je v Španiji prišlo tako daleč? Na to daje katoliški list »Patria«, ki izhaja v Manresi (mestu v severnovzhodni^ Španiji, kjer je sv. Ignacij, ustanov.telj jezuitskega reda, spisal svojo slavno knjigo o duhovnib. vajab), tale odgovor: »Že nekaj let se razvija v naši državi proces razkristjanjenja. Spričo tega se je večina katoličanov vedla, kakor da ničesar ne vidi in ničesar ne sliši. Puščala je nasprotnike mirno delati. Nasprotniki so ustvarili velike organizacije ter so uporabljali brez razlike in izbire vsa sredstva. Silno veliko so izdali časnikov, listov ter knjig in sploh vse, kar služi agitaciji. Brez števila shodov in zborov so priredili ter so razvijali na vseh poljih živahno delavnost, Nasprotniki so delali, se borili ter pripravljali tla, zato so dosegli uspeh- mi pa ne.« Španski svobcdcmiselci se bojijo žen, Vrle katoliške žene Španije so poslale predsedniliu ustavotvorne skupščine spomenico, podpisano od poldrugega milijona žen. V tej spomenici zabtevajo naslednje: obvezen verski pouk v vseh šolah, zakonsko zajamčenje nerazdružljivosti krščanske zakonske zveze ter nadaljnji obstanek in nemoteno delovanje verskih redov (samostanov). Provizoričen parlament je sprejel zakon, da se tudi ženam dovoii volilna pravica. V ustavotvorni 3kupščini pa so vsi svobodomisleci nasprotniki žen.ke volilne pravice. Razlog je v tem, ker so žene, kakor poudarjajo ti čudni prijatelji in oboževalci svobode in enakopravno.ti, preveč pod vplivom Cerkve. Vsi naspratniki vere ter cerkve se bojijo dneva, ko bodo šle tudi žene na volišce. Papež In Edison. Kakor znano, je največji iznajditelj na svetu Edison, že dalje časa na smrtni postelji radi zelo visoke starosti. Papež si pusti stalno poročati o stanju njegove bolezni. Edison je pokazal v zadnjem času večkrat občudovanje in naklonjenost sv. Očetu in to radi tega, ker kaže sadanji papež izred_._ zanimanje za napredek v tehniki in vsc razne nove iznajdbe. Ko je stopil Amerikanec Edison pred javnost s svojo najnovejšo lznajdbo, z diktafonom, je poslal papežu en aparat, ki je postavljen na mizo papeževe zasebne knjižnice. Pij XI. ee poslužuje diktafona, da narekuje v ploščo načrte za pisma, katerc spišejo pozneje tajniki. Kot protidarilo je poslal papež Edisonu zlato medajlo s prisrčno zahvalo. Ko jie dospelo papeževo darilo v Newyork, se je rodilo na tamošnji carinarnici vprašanje: Kako bi naj obravnavala carina pošiljko svet. Očeta? Ali predstavlja kolajna okra-